22.04.2021 Views

20210422 - TP NSi 16

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

PREGLED SPOROČIL ZA JAVNOST <strong>NSi</strong><br />

v TEDNU od 15. 4. do 22. 4. 2021<br />

22. 4. 2021 - NAČRTOVANE DAVČNE OLAJŠAVE VSEM PRINAŠAJO VIŠJE NETO PLAČE<br />

»Nižji davki in administrativne poenostavitve!« To je pomembna zaveza Nove Slovenije in ključen del<br />

našega gospodarskega programa. Številne birokratske ovire dušijo ustvarjalnost in dobre ideje naših<br />

državljanov. V tridesetih letih smo bili priča kopičenju zakonov, podzakonskih aktov in danes se ljudje<br />

in podjetja utapljajo v morju predpisov. Slovenci vsak dan dokazujemo, da imamo znanje, da znamo<br />

delati. Naša podjetja generirajo številne inovacije, izjemne izdelke … prepogosto pa se vse ustavi pri<br />

birokratskih ovirah. V zakonodajni proceduri je zato že prvi paket zakonodaje za odpravo birokratskih<br />

ovir – to je zakon o debirokratizaciji. Pripravljamo že naslednjega,« je na novinarski konferenci dejal<br />

vodja poslanske skupine <strong>NSi</strong> Jožef Horvat.<br />

Poudaril je, da je za politiko <strong>NSi</strong> ključna usmeritev: »Tisti, ki delajo, ki ustvarjajo dodano vrednost,<br />

morajo od svojega dela tudi imeti več. Več kot imajo danes. Sicer bodo najboljši kadri še naprej<br />

zapuščali Slovenijo. Zato predlagamo postopen dvig splošne dohodninske olajšave, kar pomeni, da bi<br />

ob isti bruto plači vsi, bi delajo, prejeli višje neto plače. Za Novo Slovenijo je delo vrednota. Nekdo, ki<br />

dela, v naši državi ne sme biti reven, ampak mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje – da normalno<br />

pride skozi mesec in preživi svojo družino,« je bil jasen.<br />

Glede davčnih obremenitev posameznika je poudaril, da smo v <strong>NSi</strong> vedno na stališču, da država<br />

državljanu ne sme z davki jemati od najnižjega letnega razpoložljivega dohodka, ki ga mora imeti<br />

enočlansko gospodinjstvo, da ni revno. Prag tveganja revščine je pri 8.440 evrov. »Krščanski<br />

demokrati verjamemo, da posameznik z denarjem in finančnimi sredstvi zna ravnati bolj odgovorno,<br />

preudarno in racionalno kot država. Iz enega evra zna narediti vsaj dva. V <strong>NSi</strong> zaupamo ljudem in to<br />

je sestavni del našega gospodarskega programa,« je dejal vodja poslanske skupine <strong>NSi</strong>.<br />

Edina pot za uspešen izhod iz epidemije je zagon gospodarstva in davčna razbremenitev<br />

Številna podjetja na glas opozarjajo, da vrhunskih kadrov enostavno ne morejo ustrezno nagraditi<br />

zaradi nestimulativne davčne zakonodaje. Ti zato odhajajo v tujino, kar je velika škoda.<br />

Vlada je zato pripravila paket sprememb petih davčnih zakonov. Zakon o spremembah in dopolnitvah<br />

zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o dohodnini, zakona o davku na dodano vrednost,<br />

zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. Po našem mnenju gre za najbolj resen<br />

predlog davčne reforme po sprejetih reformah nekdanjega finančnega ministra in predsednika <strong>NSi</strong> dr.<br />

Andreja Bajuka! »Nova Slovenija si bo prizadevala, da za paket zagotovi ustrezno politično podporo.<br />

Prvi trije zakoni so koalicijsko že usklajeni. Edina pot za uspešen izhod iz epidemije je zagon<br />

gospodarstva. Paket davčnih razbremenitev predstavlja uresničitev pomembnega segmenta<br />

gospodarskega programa <strong>NSi</strong> in za naslednjih nekaj let zagotavlja stabilno in predvidljivo davčno<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021 1


okolje. Prav predvidljivost poslovnega okolja bi lahko povečala atraktivnost Slovenije za vlagatelje,« je<br />

poudaril Jožef Horvat.<br />

Z dohodninskimi olajšavami do višjih neto plač<br />

Zato predlagamo postopen dvig splošne dohodninske olajšave iz sedanjih 3.500 EUR na 7.500 EUR<br />

do leta 2025. »To pomeni, da bodo ljudje že od začetka naslednjega leta imeli višje neto plače. Neto<br />

plača v višini 1.300 EUR bi se že v letu 2022 zvišala za 22 EUR, leta 2025 pa za 86 EUR na mesec –<br />

na letni ravni to pomeni 1032 EUR več. Leta 2025, ko bodo veljale vse predlagane davčne spremembe,<br />

bo pri povprečni plači posamezniku ostala še ena plača. To pa je že pomemben dvig neto plač,« je<br />

pojasnil.<br />

Predlagamo pa tudi ugodnejšo ureditev plačila za poslovno uspešnost (npr. božičnica). Ta se ne bo<br />

štela v osnovo za dohodnino do višine 100% povprečne plače delavca ali povprečne plače.<br />

Gre za največjo razbremenitev dela v zgodovini Slovenije<br />

Dodatno v zakonu o debirokratizaciji predlagamo uvedbo t.i. razvojne kapice, ki bi bila zaenkrat<br />

postavljena na višini 6.000 EUR bruto. »Njeno uvedbo v <strong>NSi</strong> pozdravljamo in želimo, da jo postopoma<br />

znižamo do višine inženirskih plač. Med državami OECD ima Slovenija med vsemi državami najvišjo<br />

mejno davčno stopnjo v višini 61,1%. To pomeni da nekomu z desetkratnikom povprečne plače pri<br />

vsakem na novo zasluženem evru ostane zgolj 40 centov, 60 centov pa gre državi. To ni pravično in<br />

ni stimulativno,« je izpostavil vodja poslanske skupine <strong>NSi</strong>.<br />

Nova Slovenija predloge sprememb, ki razbremenjujejo delo, podpira. »Gre verjetno za največjo<br />

razbremenitev dela v zgodovini samostojne Slovenije! Namen je, da se davčnega primeža razbremeni<br />

predvsem srednji sloj. Ker kot poslanec prihajam iz Vzhodne Slovenije, Prekmurja, pa mi je pomembno,<br />

da s tem postopno rešujemo tudi status delavcev migrantov. Z dvigom splošne dohodninske olajšave<br />

njihova bremena postopno in znatno zmanjšujemo.«<br />

Zaustavimo beg možganov in odpravimo nepotrebno birokracijo<br />

Dodal je tudi, da moramo zaustaviti beg možganov, zlasti mladih in izobraženih, v tujino. »V tem<br />

kontekstu nasprotnikom zniževanja davčnih bremen in uveljavitve razvojne kapice postavljamo<br />

vprašanje: Koliko davkov in prispevkov plača tisti mladi izobraženec in strokovnjak, ki se iz Slovenije<br />

izseli? Teh je vsako leto okrog 15.000,« je vprašal Jožef Horvat.<br />

Poudaril je še, da Slovenijo čaka izhod iz epidemije in zahtevna pot gospodarskega okrevanja. »V Novi<br />

Sloveniji smo prepričani, da je potrebno slovenskemu gospodarstvu omogočiti, da zadiha s polnimi<br />

pljuči. Odpraviti je potrebno nelogične administrativne postopke in birokracijo, ki duši dobre ideje, ter<br />

nagraditi delo. Številni mladi in drugi strokovnjaki v tujini brez problema uresničijo svoje ideje in vizije.<br />

Verjamem, da lahko njihovo znanje zadržimo doma. Verjamem, da lahko Slovenija postane dežela<br />

priložnosti.«<br />

21. 4. 2021 - OHRANILI SMO 300.000 DELOVNIH MEST<br />

V državnem zboru je potekala skupna nujna seja odborov za gospodarstvo ter delo, družino, socialne<br />

zadeve in invalide na temo ukrepov za ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti.<br />

Poslanec <strong>NSi</strong> Andrej Černigoj je v svoji razpravi uvodoma poudaril: »Vlada je dokazala, da je blizu<br />

ljudem in to je tudi osnovni slogan Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki se je v tej krizi izkazal<br />

za zelo pomembnega. Še nikoli v zgodovini samostojne Republike Slovenije ni nobena vlada v času<br />

gospodarskega krča nastopila s tako obsežnim programom spodbud.«<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021<br />

2


Poslanec <strong>NSi</strong> Aleksander Reberšek je predstavil številke, ki dokazujejo, da so bile te spodbude tudi<br />

uspešne: »Glede na izjemno zahtevne razmere je slovensko gospodarstvo v primerjavi z drugimi<br />

državami v relativno dobri kondiciji. To nam kažejo podatki o stopnji brezposelnosti in BDP. Slovenski<br />

BDP je v letu 2020 padel manj kot v Evropski uniji in evroobmočju, saj je bil 5,5-odstoten, povprečje<br />

27 članic Evropske unije pa je bilo 6,2-odstotno.«<br />

»Številke kažejo, da se je februarja 2021 število brezposelnih pričelo zmanjševati – manj je prijav novih<br />

brezposelnih, več se jih zaposluje. Zgovoren pa je tudi podatek o primerjavi stopnje brezposelnosti na<br />

ravni EU. Februarja 2021 je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji 4,7-odstotna, kar je pod povprečjem<br />

Evropske unije, kjer je bila stopnja 7,5-odstotna.«<br />

»Statistični podatki kažejo, da smo ohranili več kot 300.000 delovnih mest, številna podjetja, obvarovali<br />

družine, z veliko ukrepi pa poskrbeli tudi za najranljivejše. V Novi Sloveniji krščanskih demokratih<br />

verjamemo v potencial vsakega izmed nas, ljudje za razvoj svojih talentov potrebujemo prostor in<br />

svobodo in država v to ne sme posegati. Državo vidimo kot varnostno mrežo, v katero se ujamemo, če<br />

pademo, nato pa spet odskočimo. To je primarna vloga države,« je Andrej Černigoj v razpravi pojasnil<br />

vlogo države, kot jo v takih situacijah vidimo krščanski demokrati.<br />

Oba poslanca sta poudarila prizadevanja sedanje vlade za izboljšanje gospodarskega okolja v<br />

Sloveniji. »V tej državi je velik splošen problem stanje našega poslovnega okolja. Delo je preveč<br />

obdavčeno! Preveč je birokracije. Zato v tej vladi delamo, da stvari premaknemo naprej tudi na teh<br />

področjih. Kar smo govorili v opoziciji, želimo uresničevati sedaj, ko imamo škarje in platno v rokah.<br />

Debirokratizacija – poenostavitev postopkov. Nižji davki – višje neto plače. Vse za to, da bo naša<br />

država prijaznejša tako za podjetnike kot zaposlene. Da ne bo dolgih birokratskih postopkov, ki ovirajo<br />

razvoj in odganjajo vlagatelje,« je poudaril Reberšek.<br />

Nadaljeval je z razlago konkretnega ukrepa, ki ga želi Nova Slovenija uresničiti in po katerem »bo<br />

našim državljanom ostalo več v denarnici – razbremeniti želimo plače in s tem postopno zvišati splošno<br />

dohodninsko olajšavo, ki trenutno znaša 3.500 evrov. Želimo jo dvigniti na 7.500 evrov do leta 2025,<br />

vsako leto za 1000 evrov. To za naše državljane pomeni, da bodo ob povprečni plači pri postopnem<br />

zviševanju splošne dohodninske olajšave do leta 2025 dobili leta 2022 – 260 evrov več, 2023 – 520<br />

evrov več, 2024 – 780 evrov več in od leta 2025 naprej – 1000 evrov več na leto.«<br />

Černigoj je izpostavil tudi pomembne projekte in premike na infrastrukturnem področju: »Nekateri<br />

razpravljavci pred mano so že omenili gradnjo 3. razvojne osi. Sedanja vlada dela, krepi cestne in<br />

železniške povezave znotraj Slovenije in s tem gospodarstvu omogoča boljši razvoj. Podpiram namero<br />

vlade, da se pristopi k izgradnji avtoceste Postojna–Jelšane, kar bo tudi mojemu domačemu kraju<br />

omogočilo eksponenten gospodarski razvoj.«<br />

Reberšek je ob zaključku izpostavil še en pomemben vidik: »Ob boljših pogojih za podjetja se bodo<br />

tudi mladi lažje zaposlili. Izobrazba, prilagojena potrebam na trgu dela, je tista, ki zagotavlja zaposlitev.<br />

Zaposlitev pa je pot do osamosvojitve mladih.«<br />

<strong>16</strong>. 4. 2021 - MATEJ TONIN IN LJUDMILA NOVAK: ČLANSTVO V EU NAM ODPIRA ŠTEVILNE<br />

MOŽNOSTI POVEZOVANJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA<br />

Ob obletnici podpisa pristopne pogodbe Slovenije k Evropski uniji sta predsednik <strong>NSi</strong> in minister Matej<br />

Tonin ter poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak sopodpisala pismo.<br />

“V stranki Nova Slovenija – krščanski demokrati smo prepričani, da je vstop Slovenije v EU bila in<br />

ostaja pozitivna odločitev in da nam članstvo v tej veliki in enkratni povezavi nudi veliko ugodnosti in<br />

priložnosti, ki se jih vedno niti ne zavedamo. Zato se krščanski demokrati ves čas svojega delovanja<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021<br />

3


zavzemamo za varno, solidarno in na krščansko demokratskih vrednotah utemeljeno EU. V Novi<br />

Sloveniji bomo tudi v prihodnje trden člen Evropske ljudske stranke.<br />

Evropa je bila po koncu 2. svetovne vojne razrušena in prepletena s sovraštvom, revščino in<br />

nezaupanjem. Ustanovitelji EU, krščanski demokrati, ki so se kasneje povezali v Evropsko ljudsko<br />

stranko, so iskali načine za čim hitrejšo obnovo Evrope ter za premagovanje medsebojnega<br />

nezaupanja. Z opravičilom in odpuščanjem sta Francija in Nemčija, ki sta se skozi stoletja medsebojno<br />

bojevali, zmogli sesti za skupno mizo in usmeriti pogled v prihodnost. Hude zamere so bile postopoma<br />

odpravljene z medsebojnim povezovanjem na področju gospodarstva, kakor tudi na ravni spoštovanja<br />

skupnih krščansko demokratskih vrednot.<br />

Šestnajstega aprila leta 2003, prav na današnji dan, so predstavniki Republike Slovenije v Atenah<br />

podpisali pogodbo o pristopu k EU, potem ko je 90 odstotkov Slovenk in Slovencev, ki so se marca<br />

udeležili referenduma o EU, podprlo njen vstop. Ko je skupaj s Slovenijo vstopilo v EU še devet drugih<br />

evropskih držav, je Evropa končno zadihala še z vzhodnim delom svojih pljuč.<br />

S članstvom v EU so se odprle nove možnosti sodelovanja in povezovanja na različnih področjih.<br />

Slovenija je dobila nov gospodarski zagon. S sprejemom evra 1. januarja 2007 pa varno in stabilno<br />

valuto. Slovenija je z 21. decembrom 2007 postala država članica schengenskega območja. To nam<br />

je odpravilo še nekaj ovir na poti svobode gibanja, pretoka blaga in storitev znotraj območja EU. Vse<br />

nadaljnje pozitivne učinke našega članstva v EU smo sprejemali skoraj kot samoumevne. Študentom<br />

so se odpirale nove možnosti za študij v tujini. Izmenjave po programu Erasmus in sodelovanje v drugih<br />

evropskih programih in projektih so odprle nove poglede, možnosti in priložnosti, ne samo za mlade,<br />

pač pa za vse državljane. Upravičeni smo tudi do evropskih sredstev, da bi zmanjšali zaostanek v<br />

razvitosti.<br />

Z vstopom v EU se je izboljšala tudi stopnja demokracije, kar je bilo še posebej zaznati v vzhodnih<br />

državah, ki so se končno izvile iz jarma komunizma in sovjetske nadvlade. Vladavina prava, svoboda<br />

medijev in spoštovanje človekovih pravic so najtrdnejša osnova za demokracijo, svobodo in<br />

enakopravnost vseh državljanov in držav članic Evropske unije.<br />

Svet in EU pa ves čas pretresajo tudi krize. Leta 2008 finančna, 2015 migrantska, leta 2020 pa<br />

zdravstvena, ko je ves svet napadel zahrbtni in hitri virus covid-19, s katerim se borimo še danes. Vmes<br />

smo se predolgo ukvarjali še z Brexitom in težavnim izstopom Združenega kraljestva iz članstva EU<br />

ter s podnebnimi izzivi. Ne moremo pa niti mimo povečevanja nestrpnosti, populizma in nacionalističnih<br />

teženj v času, ko se lahko z izzivi in velikimi silami, kot sta Kitajska in Rusija, uspešno kosamo le<br />

povezani in s skupnimi močmi. Da lahko prebivalcem Evrope zagotovimo mir, svobodo, blaginjo in<br />

prihodnost v EU potrebujemo močnejšo in bolj poglobljeno sodelovanje. Združeni in povezani bomo<br />

tudi lažje in učinkoviteje odgovarjali na vse izzive časa in globalizacije.<br />

Nova Slovenija – krščanski demokrati odločno podpira EU, ki je »Združena v različnosti«, in njene<br />

temelje: sodelovanje, medsebojno spoštovanje, dialog ter ohranjanje in negovanje jezikovne in<br />

kulturne raznolikosti narodov. Evropska unija je vse tisto, kar je prispevalo k razvoju evropske<br />

demokracije in blaginje. Predstavlja temelj našega sobivanja, soodvisnosti in univerzalnih vrednot, ki<br />

nas zavezujejo k miru ter spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode in demokracije.<br />

Krščanski demokrati bomo zato še naprej zagovarjali in podpirali ključne vrednote medsebojnega<br />

spoštovanja, sodelovanja, solidarnosti in mirnega skupnega življenja, tako v Sloveniji, kot tudi v<br />

Evropski uniji in v svetu.”<br />

<strong>16</strong>. 4. 2021 - KOALICIJO ČAKAJO ODGOVORNE NALOGE ZLASTI NA PODROČJU ZDRAVSTVA<br />

IN GOSPODARSTVA<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021<br />

4


»Vlada je pri vseh odlokih zasledovala varovanje zdravja ljudi. Za nas je ključno varovanje življenja in<br />

temu so bili podrejeni vsi odloki. Marsikateri ukrepi, ki so bili uveljavljeni, nam niso bili všeč. Smo jih<br />

naveličani, a prav vsi so namenjeni temu, da čim več naših državljanov preživi in da naš zdravstveni<br />

sistem ne počepne. To je osnova in temu je vse prilagojeno,« je v oddaji 24 ur zvečer dejal Matej Tonin.<br />

Poudaril je, da je koalicija začrtala pot naprej, zlasti bo intenzivno delala na področju zdravstva in<br />

gospodarstva. »Na področju zdravstva se pripravljata dva izjemno pomembna zakona. Eden je zakon,<br />

ki bo zdravstvu zagotovil v prihodnjih 10 letih slabi 2 milijardi evrov za nove investicije. Drugo je dolgo<br />

pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi. Na področju gospodarstva pa so po moji oceni 3 stvari ključne:<br />

paket za izhod iz pandemije, debirokratizacija, da omogočimo normalno delovanje gospodarstva in tudi<br />

paket, ki bo znižal davčne obremenitve na številnih področjih. To je naš fokus in s tem bomo vsekakor<br />

poskrbeli za to, da se ta pandemija v dostojnem času tudi konča ter da se gospodarsko kolesje<br />

ponovno v popolnosti zažene,« je povedal minister za obrambo.<br />

Izpostavil je tudi, da vlada vlaga vse napore v to, da bi v čim krajšem času precepili čim več ljudi in da<br />

se na takšen način končno vrnemo v tisto normalno življenje, ki ga vsi tako zelo pričakujemo in si ga<br />

tudi želimo.<br />

»Verjamem, da bo ta koalicija dokončala svoj mandat. Čakajo nas zelo odgovorne naloge, veliki<br />

projekti, kjer bomo resnično stvari premikali naprej. In nenazadnje, čaka nas tudi odgovornost do<br />

Evrope. Mi bomo v drugi polovici leta predsedovali Evropski uniji. Tukaj bo na slovensko predsedstvo<br />

padla tudi organizacija usmerjanja razprave o prihodnosti Evropske unije. Gre za izjemno pomembno<br />

stvar in tukaj seveda ne smemo zamočiti, ampak se moramo na to kvalitetno pripraviti,« je še povedal<br />

Matej Tonin.<br />

<strong>16</strong>. 4. 2021 - KOMENTAR: ZMAGA RAZUMA OZIROMA POPULIZEM LEVICE PAR EXCELLENCE!<br />

Ustavno sodišče je presodilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski ni v<br />

neskladju z ustavo. Tako postane vse besedičenje o neustavnosti zakona v državnem zboru s strani<br />

predstavnikov Levice neumestno.<br />

Ker sem dogajanje podrobno spremljal iz prve vrste, se bojim, da tukaj ni šlo za neznanje. Bolj se zdi,<br />

da je šlo za usklajen in orkestriran načrt, kako že vnaprej, vedoč, da referenduma ne bo mogoče<br />

razpisati, razvnemati ljudi. In seveda onemogočati razvoj in modernizacijo Slovenske vojske. Zbiranje<br />

podpisov, ki terja velik logistični podvig velikega števila ljudi, ter omamljanje volivcev z obljubo<br />

referenduma, sta bili zgolj sredstvi za polnjene medijskega prostora. Sedaj pa sledi velik šok. 28 tisoč<br />

podpisnikov bo razočaranih nad državo, v resnici pa bi morali biti jezni na predlagatelje referenduma,<br />

ki so jih zaradi lastne politične računice in populizma, zavedli.<br />

Državni zbor je na 48. izredni seji dne 20. 11. 2020 z 48 glasovi izglasoval Zakon o zagotavljanju<br />

sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Teden kasneje smo v državnem zboru<br />

z 51 glasovi ZA in 33 proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.<br />

Ustavno sodišče je 11. januarja odločilo, da do dokončne sodbe začasno zadrži izvajanje zakona, ter<br />

da bo o tem odločalo prednostno. Sedaj je Ustavno sodišče dokončno odločilo. V primeru, da bi bila<br />

odločitev ustavnega sodišča drugačna, bi imelo ustavno sodišče zgolj možnost razveljavitve zakona.<br />

In glej ga zlomka, tudi v tem primeru referenduma o zakonu ne bi bilo. Tako lahko z gotovostjo trdimo,<br />

da so Levica in druge stranke z zbiranjem podpisov državljanke in državljane zgolj zavajale. Verjetno<br />

pa bodo zbrane kontaktne podatke tisoče volivcev uporabili pred naslednjimi volitvami. Zlorabe jim<br />

očitno ne delajo problemov, za uničenje desno sredinske vlade pa so dovoljena vsa sredstva.<br />

Sedaj pa k jasnim sporočilom, ki jih je Ustavno sodišče RS zapisalo v današnji sodbi.<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021<br />

5


Državni zbor in vlada sta razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko (SV) nujne, saj so<br />

njena opremljenost in zmogljivosti v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne<br />

more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države. SV v pričakovani mere ne more izpolnjevati<br />

niti mednarodnih obveznosti.<br />

Zaskrbljujoče stanje SV po oceni ustavnega sodišča nemudoma terja investicije v opremo. Sodišče se<br />

strinja, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt<br />

postopnega investiranja. Če poenostavim, Ustavno sodišče RS se zaveda, da vojaškega<br />

transportnega letala oz. helikopterja ne moreš kupiti v samopostrežni trgovini za vogalom.<br />

Obljube prejšnjih vlad in sprejeta bela knjiga o SV terja nujnost investicij v SV ter zagotovitev takšne<br />

opremljenosti in zmogljivosti SV, da bo lahko v vsakem trenutku Slovenija sama ali v okviru zavezništva<br />

zagotovila zadovoljivo obrambno države.<br />

Ustavno sodišče se zaveda, da brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti potrebne ravni<br />

pripravljenosti SV. Sodišče pritrjuje ministru za obrambo mag. Mateju Toninu, ministrstvu za obrambo<br />

ter vsem koalicijskim strankam, da je zagotovitev ustreznih finančnih sredstev predpostavka za<br />

zagotovitev dobre obrambe in varnosti. Zato je odločilo, da je državni zbor s sklepom upravičeno<br />

izključil zakonodajni referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV. Vrata za<br />

modernizacijo vojske so končno le odprta! Sedaj čakamo na nove populizme in nagajanja Levice, saj<br />

je njihov cilj jasen – onemogočanje delovanja SV za vsako ceno.<br />

Andrej Černigoj<br />

T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 22. A P R I L 2021<br />

6

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!