20210722 - TP NSi 28

PREGLED SPOROČIL ZA JAVNOST NSi
v TEDNU od 15. 7. do 22. 7. 2021
16. 7. 2021 - POZIV VSEH POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA K CEPLJENJU
Spoštovani državljanke in državljani,
glede na napovedi o bližajočem četrtem valu epidemije COVID-19 in z njim povezanimi posledicami,
vas predsednik Državnega zbora in vodje poslanskih skupin skupaj pozivamo k cepljenju, saj je
precepljenost prebivalstva v danem trenutku ključnega pomena za zdravje in normalno življenje.
Cepili smo se tudi poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije.
Na voljo je dovolj različnih in učinkovitih cepiv. Cepljenje je prostovoljno in je eden od pomembnejših
načinov, da skupaj uspešno premagamo epidemijo.
CEPIMO SE!
16. 7. 2021 - FINANCIRANJE ZASEBNIH OSNOVNIH ŠOL PO 7. LETIH KONČNO
SKLADNO Z ODLOČBO US
»Ta zakon bo zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja,
zagotovil javna sredstva v enaki višini kot jih za izvajanje obveznega programa prejmejo javne šole,«
je v stališču NSi dejala poslanka Iva Dimic. Kot je dodala, pa zakon ne posega v veljavno ureditev
financiranja razširjenega dela programa osnovne šole, ki ostaja v višini 85 odstotkov sredstev
zagotovljenih za izvajanje razširjenega programa javne šole. »Gre za uresničitev odločbe ustavnega
sodišča iz leta 2014 v povezavi z odločbo stavnega sodišča z dne 12. marca 2020. V Ustavi Republike
Slovenije je v 57. členu zapisano, izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je
obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo
ustrezno izobrazbo,« je pojasnila Dimiceva.
Horvat: Starši imajo pravico, da otrokom omogočijo najboljše osnovno izobraževanje
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v obrazložitvi svojega glasovanja dejal: »Zadeve zdaj po
7 letih pa res postajajo kristalno jasne in zelo, zelo preproste. Čeprav smo mi v trenutku, ko je bila
odločba izdana, razumeli, za kaj pravzaprav gre. Hvala bogu imamo v naši ustavi zagotovljeno
svobodo, v tem primeru svobodo staršev, da svojim otrokom omogočijo kar najboljše osnovno
izobraževanje. Na drugi strani ima seveda tudi vsak državljan svobodo, da bo ta zakon, če bo danes
sprejet, nesel na ustavno sodišče in zahteval presojo.«
Poudaril je, da v NSi absolutno podpiramo javno šolstvo, ki smo mu v letošnjem letu po desetih, enajstih
letih vakuuma zagotovili 112 milijonov evrov – torej 112 milijonov evrov za javne vrtce in za javne
osnovne šole, ne za zasebne. Za modrost pri pripravi ustreznega besedila, ki je na koncu s 74 glasovi
T EDENSKI P REGLED N OVE S LOVENIJE| ČETRTEK, 22. JULIJ 2021 1

za dobilo zadostno podporo med poslanci, se je zahvalil tudi nepovezanim poslancem, ki aktivno
sodelovali pri pripravi ustreznega amandmaja.
V Sloveniji sicer deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževani program in
kar 448 javnih oziroma državnih osnovnih šol, zato je bojazen, da bi se osnovnošolsko izobraževanje
v Sloveniji uničilo povsem odveč. Poudariti želim, da zasebne šole v Sloveniji izkazujejo potrebno
kvaliteto izobraževanja in bogatijo prostor ter vnašajo pluralnost. Izbira in pravica, da otroke vzgajamo
v skladu s svojimi prepričanji in vrednotami nam daje tudi pravico do izbire osnovnošolskega
izobraževanja. Ključno pa je, da s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odobren
oziroma akreditiran program država mora financirati ne glede na izvajalca.
16. 7. 2021 - MARK BORIS ANDRIJANIČ POSTAL MINISTER ZA DIGITALNO PREOBRAZBO
Poslanci državnega zbora so na današnji izredni seji Marka Borisa Andrijaniča potrdili za ministra brez
resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Mark Boris Andrijanič, ki spada v kvoto ministrov iz vrst
NSi, je v uvodni predstavitvi dejal, da je njegov ključni cilj uresničitev čim več od 40 rešitev za
digitalizacijo, ki jih je strateški svet za digitalizacijo predstavil junija.
Strateški svet je v prvi sveženj predlogov vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva,
izobraževanja in gospodarstva. “Gre za 40 rešitev za četrto desetletje slovenske države, ki bo
nedvomno digitalno,” je dejal novi minister. Med njimi je navedel ukrepe za državljane, kot so e-
gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik, kot tudi digitalne rešitve
za podjetja – med drugim bi radi poenostavili poslovanje z državo ter spodbudili nastajanje zagonskih
podjetij in kroženje možganov.
Na področju zdravstva je Andrijanič napovedal, da se bo lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih
tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju, na
področju izobraževanja pa je napovedal uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v
osnovne in srednje šole. Državljanom bi ponudil tudi digitalni bon za pridobivanje e-veščin. Andrijanič
želi digitalizirati tudi čim več notarskih storitev, da jih bo mogoče čim več opraviti na daljavo. Z
olajšavami pri dohodnini pa bi v Slovenijo privabil strokovnjake za informacijsko tehnologijo.
“Osredotočil se bom na praktične ukrepe, ki jih bodo državljani in podjetja občutili že kmalu,” je obljubil
novi minister, ki je prepričan, da bo uresničevanje vsakega od ukrepov zahtevalo intenzivno
koordinacijo s pristojnimi ministrstvi. Prav to bo tudi naloga novoustanovljene vladne službe za digitalno
preobrazbo, ki jo bo vodil.
“Storil bom vse, da digitalizacija postane naša nacionalna prioriteta in projekt, ki povezuje celotno
družbo in politiko,” je obljubil Andrijanič, ki digitalno preobrazbo vidi kot “ekipni šport, v katerem lahko
zmagamo le, če držimo skupaj”.
Slovenija pri digitalizaciji žal zaostaja
Andrijanič pa je tudi povedal, da Slovenija na področju digitalizacije žal zaostaja, in če v naši državi ne
bomo začeli z digitalno preobrazbo, bomo zaostajali še bolj. “Voda nam na žalost teče v grlo in vsak
teden šteje,” je dejal in opozorilo podkrepil s številkami, da je leta 2019 vsak teden iz države v povprečju
odšlo 314 ljudi.
Večino ukrepov iz junija predstavljenega prvega svežnja ukrepov za digitalizacijo je po njegovem
mnenju treba uresničiti že do pomladi 2022. Marca je po njegovi oceni že mogoče pričakovati e-
gradbeno dovoljenje, prav tako davčni trajnik, informativni izračun otroških dodatkov pa verjetno že
letos. Na področju elektronskega poslovanja z državo in spletnih upravnih rešitev je namreč veliko že
narejenega, težava pa je, da sistemi niso dobro povezani med seboj, hkrati pa veliko ljudi zanje sploh
ne ve.
T EDENSKI P REGLED N OVE S LOVENIJE| ČETRTEK, 22. JULIJ 2021
2

Novi minister je še omenil, da je v pripravi že drugi sveženj ukrepov za digitalizacijo, kjer bodo
predstavljene še bolj sistemske in sektorske rešitve.
21. 7. 2021 - PRENOVLJENA CESTNA PRAVILA – ZAVIJANJE OB RDEČI LUČI, Z ELEKTRIČNIMI
SKIROJI OB BOK KOLESARJEM
Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa prinašajo kar nekaj novosti: kazni za prehitro vožnjo
bodo nižje, po novem bo možno zavijanje desno, tudi če bo na semaforju gorela rdeča luč, postavljajo
se tudi pravila za vožnjo z električnimi skiroji. Zvišujejo pa se kazni za telefoniranje med vožnjo in
parkiranje na mestih za invalide, poleg nadzora pa se bo okrepilo tudi ozaveščanje o nevarnosti
prehitre vožnje.
Kot je v Odmevih pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič Slovenija s temi
spremembami sledi zgledom iz tujine. »S spremembo zakona odgovarjamo na spreminjajočo se
družbo, naše navade in tudi na spremembe v prometnem sistemu,« je pojasnil Mihelič in dodal, da je
pravilo zavijanja desno ob rdeči luči v tujini marsikje že uvedeno. »Po eni strani vplivamo na pretočnost
prometnega sistema tam, kjer to okoliščine dopuščajo, po drugi strani pa je tudi okoljski vidik tisti, ki ni
zanemarljiv. Namreč po nepotrebnem se ustvarjajo izpusti tudi na mestih, kjer to ni nujno potrebno.
Pravilo bo veljalo le v tistih križiščih, kjer bo preglednost križišča dopuščala to možnost in tam bo
upravljalec križišča namestil tudi poseben prometni znak ob semaforju,« je dejal državni sekretar
Mihelič.
Nižje kazni za hitro vožnjo, višje za telefoniranje med vožnjo
Aleš Mihelič je predstavil tudi razloge za višje kazni (iz 125 na 250 evrov) za telefoniranje oz. uporabo
telefona med vožnjo: »Statistike kažejo, da je veliko prometnih nesreč še vedno posledica takega
ravnanja. Ne gre tukaj samo za telefone. Gre tudi za druge naprave, ki ovirajo naše slušno ali vidno
zaznavanje prometa in posledice tovrstnega ravnanja so ponavadi zelo hude. Med enim recimo
povprečnim tipkanjem, je voznik nepazljiv in ne spremlja ceste kar dobrih 20 sekund. To lahko povzroči
res tragične posledice.«
Nižje kazni za prehitro vožnjo pa se spreminjajo zaradi spoznanja, da morajo biti globe primerne – ne
previsoke in ne prenizke. »V bistvu zasledujemo osnovni cilj. To je sorazmernost ukrepov, ki ima
maksimalen odvračalni učinek. Po drugi strani pa je najbolj ključen drug segment, torej boljša
preventiva in večja pogostost izvajanja nadzora. Večji nadzor torej je tisti, ki prinaša optimalno
odvračani učinek,« je pojasnil Mihelič.
Električni skiroji odslej zapisani v zakon
Ker električni skiroji doslej niso bili opredeljeni v zakonu, je jih zakon sedaj opredeljuje kot lahka
motorna vozila do konstrukcijske hitrosti do 25 km/h. Uporabljati se smejo na urejenih površinah za
kolesarje, kjer pa kolesarskih poti ni, pa ob desnem robu vozišča.
21. 7. 2021 - KIBERNETSKA VARNOS POSTAJA ENA IZMED NAJPOMEMBNEJŠIH
KOMPONENT VARNOSTI V SVETU
V okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je minister za
obrambo Matej Tonin v ponedeljek nagovoril predsednike odborov parlamentov Evropske unije za
evropske zadeve. Tema ministrovega nagovora je bila kibernetska varnost in odpornost kritične
infrastrukture.
T EDENSKI P REGLED N OVE S LOVENIJE| ČETRTEK, 22. JULIJ 2021
3

Kibernetska varnost je s pospešeno digitalizacijo postala ena izmed najpomembnejših komponent
varnosti v svetu. Kibernetske grožnje postajajo vedno bolj problematične, pojavljajo se v vedno bolj
sofisticiranih oblikah ter povzročajo vedno večjo škodo. Tega se zaveda tudi minister Tonin, ki je
poudaril, da je za zagotavljanje kibernetske obrambe nujno tudi civilno-vojaško sodelovanje. Za
izboljšanje kibernetske varnosti je nujno tudi medresorsko usklajevanje in nenehne izboljšave sistema
kibernetske varnosti. »Na ministrstvu za obrambo te cilje zasledujemo z ustanovitvijo novega organa,
ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje kibernetske varnosti in izmenjavo informacij z ustreznimi
organi,« dodaja Tonin.
Minister Tonin je poudaril, da je bil dogodek pomemben, ker nagovarja eno ključnih prioritet
slovenskega predsedovanja – odpornost. »S sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.« opozarjamo na
pomen sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev. To je še posebej pomembno na področju kibernetske
varnosti,« je dodal Tonin. Minister se je spomnil tudi na izkušnje iz epidemije, ki so nas spomnile tudi
na našo soodvisnost, potrebo po usklajenem delovanju in odzivanju ter solidarnost. »Vključevanje
takšnih lekcij je bistvenega pomena pri razvoju učinkovitih rešitev za zaščito kritične infrastrukture,« je
povedal minister Tonin.
T EDENSKI P REGLED N OVE S LOVENIJE| ČETRTEK, 22. JULIJ 2021
4