Dostopno_javno_zdravstvo

PAKET REŠITEV
NSi ZA VSEM
DOSTOPNO
JAVNO
ZDRAVSTVO
1

Zdravje je ena naših
največjih vrednot.
Zagotavljanje zdravstvenega varstva in učinkovitega delovanja
zdravstvenega sistema je ena ključnih nalog države. Dobro zdravje
posameznika je eden od temeljev družbene blaginje. Vse to omogoča
učinkovit, dostopen in sodoben sistem zdravstvenega varstva. Naš skupni
cilj je pravočasna in kakovostna zdravstvena obravnava prebivalstva ter
strokovno in motivirano zdravstveno osebje. V času družbenih sprememb
je potrebno zdravstveni sistem prilagoditi sodobnim izzivom z uvedbo
naprednih digitalnih rešitev.
Verjetno v Sloveniji ni nikogar, ki
bi ob zadnjih fotografijah čakajočih
pacientov pred zdravstvenimi domovi
ostal ravnodušen. Mislili smo, da se
takšni prizori v Sloveniji ne morejo
zgoditi. Zaradi slabe dostopnosti
do zdravstvenih storitev je izrazito
zaskrbljenih vedno več naših
državljanov, saj ne vedo, če bodo do
zdravnika lahko prišli, ko ga bodo
potrebovali. Zaradi osebnih stisk
pacientov se pojavljajo vedno hujši
pritiski na zdravnike in zdravstveno
osebje, ki za trenutno situacijo ni
odgovorno. Naša dolžnost - tako
politike kot zdravstvene stroke - je,
da z roko v roki ljudem ponudimo
učinkovite rešitve in izboljšamo
naš zdravstveni sistem. Jasno pa se
moramo zavedati, da rešitve lahko
oblikujemo samo skupaj, pri čemer
nas nedavno javno demoniziranje
dela zdravnikov in zdravstvenega
osebja vodi proč od našega skupnega
cilja.
Nova Slovenija predlaga rešitve
za dostopen, kakovosten in
sodoben sistem zdravstvenega
varstva, kjer v središče postavljamo
pacienta – njegovo hitro in
kakovostno obravnavo. Na podlagi
našega zdravstvenega programa
smo pripravili rešitve, za katere
ocenjujemo, da bi lahko rešile
trenutno kritično situacijo v našem
zdravstvenem sistemu. Naš cilj je, da
v Sloveniji vzpostavimo učinkovit
sistem javnega zdravstva, ki temelji
na dobrih praksah razvitih zahodno
evropskih držav.
V preteklosti smo v slovenski
politiki že dokazali, da se zmoremo
o bistvenih in strateških zadevah
poenotiti in doseči širok nacionalni
konsenz, ki sega čez meje
posameznega političnega pola.
2

Po moji oceni je
najpomembnejši prihodnji
izziv slovenske politike,
da v sodelovanju s stroko
in državljani oblikujemo
široko družbeno soglasje
za modernizacijo našega
zdravstvenega sistema.
S tem namenom je Nova
Slovenija pripravila tudi paket
rešitev za vsem dostopno javno
zdravstvo.
mag. Matej Tonin
predsednik NSi
3

4

1. Dostopnost do
zdravstvenih storitev
V
okviru javnega zdravstva je potrebno prebivalcem RS zagotavljati
pravočasno dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev. Žal so
trenutno čakalne dobe predolge, imamo velik delež prebivalcev, ki na
storitev čakajo preko še dopustnih čakalnih dob. V primerjavi z večino držav EU
imamo v Sloveniji slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, omejen je dostop
do osebnih storitev. Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi so v Sloveniji
višje kot je povprečje držav OECD. Nesprejemljivo je, da ljudje, ki plačujejo
zdravstveno zavarovanje ne pridejo do zdravstvene oskrbe, ko jo potrebujejo.
Za odpravo čakalnih dob je potrebno vključiti vse razpoložljive zdravstvene
kapacitete in proste izvajalce (tako javne zavode, koncesionarje kot zasebnike).
Nemudoma je potrebno vzpostaviti sistem kakovostnega spremljanja čakajočih,
prečistiti vse čakalne sezname in po modelu nacionalnega razpisa v odpravo
čakalnih dob vključiti vse razpoložljive kapacitete med izvajalci zdravstvenih
storitev. Za dosego cilja je nujno potrebno vzpostaviti enotno informacijsko
podporo oz. ustrezno povezljivost.
Uvedba nove statusne oblike »samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti«.
Vsak zdravnik z licenco lahko samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, prav
tako se lahko prosto odloča, kako bo opravljal svojo prakso: samostojno, v okviru
zasebnega ali javnega zdravstvenega zavoda.
V središče postavljamo pacienta. Vsak mora imeti možnost, da po lastni presoji
in svobodno izbere pri katerem izvajalcu bo opravil zdravstveno storitev. Storitev
ne plača iz lastnega žepa, ampak se plačilo izvede iz naslova zdravstvenega
zavarovanja. S tem vzpostavljamo večjo konkurenco med ponudniki zdravstvenih
storitev, zagotavljamo boljše storitve in pacientu zagotavljamo možnost izbire.
5

2. Strateško povezovanje
vseh deležnikov znotraj
zdravstvenega sistema
Zdravstveni sistema mora odgovarjati na vsakokratne zdravstvene potrebe
državljanov, pri tem je ključna njegova učinkovita organizacija. Izdatki
za zdravstvo se povečujejo že nekaj zaporednih leti, kar pa se ne odraža
pri dostopnosti do zdravstvenih storitev. Zato je pomembna učinkovita (re)
organizacija zdravstvenega sistema.
Vzpostavitev konkurence na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Monopol ZZZS zavira napredek izvajalcev zdravstvenih storitev, ki prepočasi
sledijo potrebam pacientov. Predlagamo vzpostavitev konkurenčnosti na
področju obveznega zdravstvenega zavarovanja (več ponudnikov). Plačniki
storitev bodo tako vzpostavili standarde kakovosti s tem da bodo storitve
kupovali le pri izvajalcih, ki bodo te standarde izpolnjevali. Ljudem dajemo
pravico izbire, deležni bodo tudi bolj dostopne in kakovostne zdravstvene
obravnave.
Prečiščenje osnovne košarice pravic, ki se financira iz zdravstvenega
zavarovanja. Predlagamo preoblikovanje trenutne košarice pravic.
• »Osnovna košarica pravic«: pravice, ki se financirajo iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
• »Proračunska košarica«: del pravic se prenese na financiranje
neposredno iz proračuna.
• »Dopolnilna košarica«: financiranje iz naslova zdravstvenih zavarovalnic
po načelu vzajemnosti.
Zdravstvene zavarovalnice se za storitve znotraj »dopolnilne košarice« v okviru
jasne državne regulative dogovarjajo samostojno – tako za obseg storitev kot
tudi za ceno pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev.
6

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – uvedba sistema
»več košaric pravic zdravstvenega zavarovanja«. Predlagamo določitev
različnih košaric pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja in jasen dogovor
iz katere košarice se financira določena pravica. Pri tem v obseg zdravstvenih
pravic ne posegamo, zagotavljamo pa večjo učinkovitost zdravstvenega sistema.
Storitve določene v posamezni košarici se v celoti financirajo iz različnih virov
(prispevki ZZZS, zavarovalne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
ali proračuna). S kombinacijo različnih virov financiranja lahko zagotovimo
dolgoročno finančno stabilnost.
Učinkovito in gospodarno javno naročanje. Zakon o javnem naročanju dobro
opredeljuje postopke in ključna načela, tudi sistem je ustrezno informacijsko
podprt. Vodstvu zdravstvenih zavodov pa je potrebno dati pooblastila
in odgovornost, da pod določenimi pogoji lahko vodijo postopke nabav
zdravstvenega materiala tudi prek neposrednih pogajanj z dobavitelji.
7

3. K rezultatom usmerjeno
delovanje zdravstvenega
sistema
V
Novi Sloveniji želimo zgraditi moderen, kakovosten in dostopen
javni zdravstveni sistem, ki je nenehno spodbujen k napredku. Ob
jasni regulaciji države je potrebno vzpostaviti večjo konkurenčnost
plačnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Kakovost storitev je potrebno meriti
in nagraditi tiste, ki delajo nadpovprečno dobro in učinkovito. Zdravstvenega
sistema ne moremo v celoti prepustiti trgu, zato je ključna vloga države,
ki postavlja regulatorni okvir. Vzpostaviti pa moramo primerno stopnjo
konkurenčnosti, ki vse deležnike spodbuja k razvoju in napredku.
Uvedba standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev. Pacienti
imajo pravico do kakovostnih storitev. Izvajalci in zdravstveno osebje morajo
biti motivirani, da dosegajo visoke standarde kakovosti. Plačniki morajo pred
plačilom preveriti kakovost in stroškovno učinkovitost storitve.
Plačilo zdravstvenih storitev glede na rezultate zdravljenja in dosežene
strokovne standarde. Sedanji sistem ne spodbuja kakovosti, saj so izvajalci
plačani za izvedbo storitve, tudi če je bila ta opravljena slabo in v neskladju s
strokovnimi standardi.
Učinkovito upravljanje zdravstvenih zavodov po načelu gospodarskih družb.
Javne zdravstvene zavode je potrebno preoblikovati v pravne osebe javnega
prava, ki bodo poslovali neprofitno, ampak po načelih gospodarskih družb.
Država mora ohraniti normativno in nadzorno funkcijo nad opravljanjem javne
službe. Jasna opredelitev ciljev in meril bo omogočala spremljanje učinkovitosti,
konkurenčnost med izvajalci pa bo prinašala boljše storitve za paciente.
Učinkovita organizacija dela javnih zdravstvenih zavodov. Direktorjem
zavodov je potrebno omogočiti kakovostna orodja za upravljanje in jim naložiti
odgovornost za rezultate. Direktorji morajo dobiti bolj aktivno vlogo pri vodenju
zavodov. Predstavniki v svetih javnih zavodov morajo imeti ustrezne strokovne
kvalifikacije in poznati osnove korporativnega upravljanja.
8

9

4. Učinkovito kadrovsko
vodenje znotraj
zdravstvenega sistema
Za dobro delovanje zdravstvenega sistema so ključni usposobljeni in
ustrezno plačani zdravstveni delavci. Nedavna epidemija je kadrovsko
stisko v zdravstvu še poglobila.
Za kadrovsko okrepitev slovenskega zdravstva:
• Postopno povečevanje števila vpisnih mest na medicinskih in drugih
zdravstvenih programih.
• Promocija specializacije družinske medicine, ki je temelj zdravstvene
oskrbe ljudi, da se čim več zdravnikov odloči za to specializacijo. Boljše
vrednotenje poklica zdravnika družinske medicine in uvedba dodatnih
nagrad oz. spodbud za zdravnike, ki se odločijo za delo v odročnih krajih
(npr. rešitev stanovanjskega problema).
• Na delo v Slovenijo privabiti zdravnike iz nam bližnjih kulturnih okolij,
kjer znanje jezika ni prehuda ovira ter slovenske zdravnike, ki delajo v
tujini, z dobrimi pogoji privabiti nazaj v Slovenijo.
• Izboljšanje statusa medicinskih sester, strežniškega
osebja in tehničnega kadra.
10

Transparentna ureditev dela zdravnikov v javnem in zasebnem sistemu.
Za delovna mesta je potrebno uvesti jasne cilje, standarde in normative.
Zdravniškemu osebju, ki te standarde dosega, se dovoli delo v zasebnem
sektorju, če ti niso doseženi, delo v zasebnem sektorju ni možno.
Nagrajevanje zaposlenih po rezultatih dela. Z vzpostavitvijo standardov in
normativov dela vzpostavimo primerljivost dela zdravnikov in drugih zaposlenih,
s čimer odpravljamo anomalije (npr. neprisotnost zdravnikov na delovnih
mestih). Poleg količine opravljenih storitev je potrebno upoštevati tudi njihovo
kakovost. Zaposlene, ki presegajo pričakovane rezultate, je potrebno nagraditi.
Javna objava rangiranja kakovosti izvajalcev zdravstvenih storitev.
Predlagamo določitev kazalnikov, po katerih bomo merili uspešnost delovanja
posameznega izvajalca zdravstvenih storitev. Rezultati bodo javno objavljeni, s
tem bomo spodbudili tako izvajalce kot in zaposlene, da si nenehno prizadevajo
za napredek.
11

12

5. Digitalizacija zdravstva
Čas v katerem živimo nam prinaša številne možnosti uporabe modernih
tehnologij – tudi v zdravstvu. Nedavna epidemija je številne zdravstvene
storitve preselila na splet. Velik izziv predstavlja tudi hitro in učinkovito
umeščanje inovacij v zdravstveni sistem. Potrebujemo odločne korake za
digitalizacijo slovenskega zdravstva.
V Novi Sloveniji zagovarjamo postopno, a celovito digitalizacijo
zdravstvenega sistema v treh korakih:
Natančna analiza stanja: trenutno zbiramo že ogromno zdravstvenih podatkov,
ki pa so pomanjkljivi, slabo povezani in nestandardizirani. Uvesti je potrebno
enoten in standardiziran sistem zbiranja zdravstvenih podatkov in ga postopoma
razširiti.
Prehod na enoten informacijski sistem zdravstva, ki bo zagotavljal povezljivost
vseh sistemov, standardizacijo informacij in avtomatizacijo procesov.
Prehod na e-storitve: večja uporaba telemedicine in storitev na daljavo
(preventiva, spremljanje, zdravljenje). Uporaba elektronskih zdravstvenih
zapisov (E-osebni zdravstveni karton in E-zdravstveni izvidi). E-osebni
zdravstveni karton in e-izvidi omogočajo takojšen vpogled v zdravstveno stanje
posameznika, s čimer zagotavljamo hitrejšo in kakovostno obravnavo.
13

14

Ključne rešitve
Nove Slovenije
za vsem dostopno javno
zdravstvo:
Takojšnja vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet in prostih
izvajalcev za odpravo čakalnih dob (javni zavodi, koncesionarji, zasebniki).
Vsak zdravnik naj se samostojno odloča, kje in kako bo opravljal svoj poklic.
Uvedba nove statusne oblike “samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti”.
Bolnik naj se samostojno odloča, kje bo opravil zdravstveno storitev (javni
zavod, koncesionar, zasebnik). Storitve ne plača iz svojega žepa, ampak to
pokrije zdravstvena zavarovalnica.
Prečiščenje osnovne košarice pravic zdravstvenega zavarovanja in
preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Odprava monopola ZZZS in vzpostavitev konkurence na področju obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Uvedba jasnih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev. Plačilo
zdravstvenih storitev se izvaja glede na rezultate zdravljenja in dosežene
strokovne standarde. Nagrajevanje zaposlenih naj sledi tudi rezultatom dela.
Preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki naj poslujejo neprofitno, a po
načelih gospodarskih družb.
Povečanje števila vpisnih mest na medicinskih in drugih zdravstvenih
programih.
Zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov in digitalizacija
zdravstva s prehodom na enoten oz. medsebojno povezljiv informacijski sistem.
15

16