Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.372 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.372 cm 2 58<br />
(■A<br />
Trg republike še vedno krasi škandalozen spomenik revolucije, ki bi<br />
naj<br />
dobil samo »nadgradnjo« in ga ne bi odstranili.<br />
»Ajatola« Milan Kučan je predsedniku vlade Robeifu Golobu dal odvezo<br />
in naložil pokoro ...<br />
Kučanova pobuda o<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»osamosvojitvenem trgu« je<br />
cej pragmatičen, če že ne zaničljiv odnos do osamosvojitve,<br />
vendar pa so se do tega epohalnega dogodka poenotili s tezo, da<br />
smo se v resnici osamosvojili leta <strong>19</strong>45, dogodki leta <strong>19</strong>91 pa so<br />
le stopnička v razvoju slovenske samostojnosti.<br />
Slovensko osamosvojitev naj bi bili po njihovo izbojevali Edvard<br />
Kardelj, Boris Kidrič in druga tovarišija, saj naj bi bila pravno pot<br />
za osamosvojitev (pravica do samoodločbe) tlakovala Kardeljeva<br />
ustava iz leta <strong>19</strong>74 tako na zvezni (jugoslovanski) kot republiški<br />
(slovenski) ravni. To naj bi pomenilo, da je šlo pri dogodkih v<br />
času slovenske pomladi za nekakšno kontinuiteto, ki naj bi jo<br />
simbolizirale ustavne spremembe konec septembra <strong>19</strong>89, kijih<br />
je izglasovala takratna Skupščina SR Slovenije.<br />
Seveda je<br />
sprožila<br />
pričakovana nesoglasja na tranzicijski<br />
levici. Vendar je bilo to načrtovano.<br />
na tem mestu premalo prostora, da bi lahko obširno<br />
spodbijali to tezo o kontinuiteti, vendar naj spomnimo, da so<br />
delegati republiške skupščine še leta <strong>19</strong>88 večinsko podprli namere<br />
jugoslovanskih centralistov, da Kardeljevo zvezno ustavo<br />
spremenijo v smer večje centralizacije. Mimogrede: tudi sedaj<br />
se obetajo velike ustavne spremembe, ki naj bijih podpirala tudi<br />
NSi, a o njeni vlogi nekoliko kasneje. Tuje treba seveda izpostaviti<br />
mnenje, da samostojna Slovenija za Kučana ni bila intimna<br />
opcija no, dejansko drži, daje Kučan izrecno govoril o »odce-<br />
-<br />
pitvi«, kar ni povsem isto. To seveda ne pomeni, da seje Kučan<br />
nad osamosvojitvijo kot pravno izpeljanim projektom ločitve<br />
Slovenije od federacije navduševal, zanj je bil to bolj izhod v sili.<br />
Sodeč po pričevanju Ivana Borštnerja (v knjigi »JBTZ - 7 let<br />
Golobova vlada bi lahko že jeseni doživela rekonstrukcijo, morda celo<br />
novo koalicijsko partnerico. Si želi Kučan nadomestiti Levico z NSi?<br />
pozneje«) je JLA v letih <strong>19</strong>86-<strong>19</strong>88 bistveno bolj nervozno reagirala<br />
na obiske njenih čet s strani tedanjega predsednika republiškega<br />
predsedstva Franceta Popita<br />
ZKS Milana Kučana.<br />
kot pa predsednika CK<br />
No, odcepitev bi dejansko pomenila bistveno večjo diskontinuiteto<br />
(čeprav je bil z vidika mednarodne politike to zelo neugoden<br />
izraz, saj je zaradi procesov evropske integracije vsak<br />
poskus separatizma veljal za nekaj skrajno negativnega). Zato<br />
velja ob tej priložnosti omeniti mnenje, ki gaje prejšnji teden na<br />
posvetu VSO »Med Poljčami in Čebinami« izrazil ustavni sodnik<br />
Klemen Jaklič: »Za mene je to debata o svobodni, demokratični<br />
družbi. Mi nismo prva demokracija na svetu. Države pred nami<br />
so šle to pot. To pomeni ustavna sodišča, vrhovna sodišča po<br />
svetu so izdelala razne kriterije, vsebine, ki so nujne za obstoj<br />
demokratične družbe. In ena teh vsebin je ta - prelom oziroma<br />
nasprotje totalitarnemu režimu. Z osamosvojitvijo smo prišli do<br />
tega, vsaj na deklarativni ravni, vrata so se odprla.«<br />
Orle, konferenca o<br />
genocidu in Titov kip<br />
Kakorkoli že, Golobova vladaje očitno tokrat brez večjega<br />
ugovora<br />
sprejela Kučanovo »kompromisno« pobudo, hkrati pa<br />
poskrbela za še en »popravek« dejanj iz časa prejšnje vlade, namreč<br />
vrnitev Titovega kipa iz Pivke nazaj na Brdo pri Kranju,<br />
češ da gre za popravljanje nestrokovnih odločitev prejšnje ob-
Change language