Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Prava formula: celovit in<br />
hiter, odziven servis<br />
<strong>Slovenija</strong> potrebuje<br />
energetsko mešanico<br />
Celovit menedžment logistike<br />
– ključni vir konkurenčnosti<br />
Specializira<strong>na</strong> revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics<br />
Holistic Logistic Ma<strong>na</strong>gement<br />
– Key to Competitiveness<br />
61<br />
embalaža okolje logistika<br />
packaging environment logistics<br />
avgustaUgUst 2011<br />
Uredba o rav<strong>na</strong>nju z<br />
biološko razgradljivimi<br />
kuhinjskimi odpadki in<br />
zelenim vrtnim odpadom:<br />
Jeseni komu<strong>na</strong>le čaka<br />
inšpekcijski <strong>na</strong>dzor<br />
Poštni<strong>na</strong> plača<strong>na</strong> pri pošti<br />
3320 Velenje
CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2<br />
2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO<br />
2 CO CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO<br />
2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
2 CO CO CO2 CO CO CO CO CO<br />
2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO CO<br />
2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO<br />
2 CO2 CO CO CO<br />
2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO 2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
2 CO CO CO<br />
2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO<br />
2 CO2 CO CO2 CO<br />
Z izračunom vidite, kje <strong>lahko</strong> prihranite.<br />
Ali se zeleno pozicionirate.<br />
CO CO<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2 2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2 2<br />
CO CO CO CO CO CO CO<br />
2 2<br />
CO CO CO<br />
Promocija<br />
Okoljski<br />
inženiring<br />
2<br />
Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni<br />
Izraču<strong>na</strong>vamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ...<br />
Poročamo o trajnostnem razvoju (GRI). Vabimo k pilotskim projektom!<br />
Zele<strong>na</strong> <strong>Slovenija</strong> ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zele<strong>na</strong>slovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700
Uvodnik Editorial<br />
Direktorica,<br />
URKO in<br />
javnost<br />
Ne vem, če Barbara Avčin Tržan, general<strong>na</strong><br />
direktorica Direktorata za okolje <strong>na</strong> MOP-u,<br />
bere mnenjsko stran Dela. Če je ne bere, je <strong>na</strong>potilo<br />
ekonomista Roberta Shillerja dobro citirati:<br />
Pošte<strong>na</strong> komunikacija z javnostjo pomeni ljudem<br />
gledati v oči, se od njih učiti, brati elektronska<br />
sporočila, ki jih pošiljajo, in <strong>na</strong>to temeljito razmisliti,<br />
ali je teorija, ki smo ji <strong>na</strong>klonjeni, res blizu<br />
resnici…<br />
primeru okoljske generalne direktorice kaj-<br />
V pada ne gre za teorijo, pač pa za zelo konkretno<br />
Uredbo o rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki,<br />
ki je zdaj menda začasno odlože<strong>na</strong>, in o tem, kaj<br />
se je s tem dokumentom dogajalo od januarja do<br />
danes. Ali drugače – kaj se je <strong>na</strong>povedalo, da se<br />
bo zgodilo, in se ni, in kako je bila (ali ni bila) obvešče<strong>na</strong><br />
javnost. Vključno z izvajalci javnih služb,<br />
komu<strong>na</strong>lnimi podjetji in drugimi, ki prav tako<br />
živijo od odpadkov. S predpisi in strateškimi dokumenti,<br />
dokler so v obrav<strong>na</strong>vi in če <strong>lahko</strong> hudo<br />
zapletejo življenje obči<strong>na</strong>m ali gospodarskim<br />
družbam, je pač tako, da se jih <strong>lahko</strong> glede <strong>na</strong><br />
različne interese pod mizo in <strong>na</strong>d mizo postavi<br />
<strong>na</strong> glavo. Kam gre URKO, se še ne ve, kljub temu,<br />
da je Vlada <strong>na</strong> zadnji julijski seji sprejela Uredbo<br />
o odlaganju odpadkov <strong>na</strong> odlagališčih, kajti general<strong>na</strong><br />
direktorica informacije dozira ali pa <strong>na</strong><br />
vprašanja sploh ne odgovarja. Celo sodelavcem<br />
znotraj MOP-a ne.<br />
Kot da ni <strong>na</strong>klonje<strong>na</strong> ne notranjemu ne zu<strong>na</strong>njemu<br />
komuniciranju. Kot da ji ni mar ne<br />
notranja ne zu<strong>na</strong>nja javnost.<br />
G eneral<strong>na</strong> direktorica Barbara Avčin Tržan ni<br />
čisto zadnji uradnik med <strong>na</strong>buhlim uradništvom<br />
v državi. In ni edi<strong>na</strong> med uradniki v državi,<br />
ki bi glede <strong>na</strong> pozicijo, vpliv in odgovornost do<br />
javnosti in do strank morala razmišljati, kaj in<br />
kako počnejo tisto, kar počnejo. Vprašanje je<br />
globlje. Ali se vsaj toliko, kot s pojavi, ki jih daje<br />
<strong>na</strong> pranger protikorupcijska komisija, v Sloveniji<br />
ukvarjamo tudi s tem, kakšnim moralnim in profesio<strong>na</strong>lnim<br />
standardom v komuniciranju mora<br />
biti zavezan vladni uradnik? Kakšno etično držo<br />
in politično kulturo mora dokazati v odnosih do<br />
javnosti, občanov in zainteresiranih partnerjev,<br />
še posebej, ko gre za okolje? Da bo stopnja<br />
medsebojnega zaupanja v državi drugač<strong>na</strong>. Da<br />
ne bodo brezdušni in brezbrižni uradniki lomastili<br />
po vladnih uradih, kot da je država njihova,<br />
javnost, občani in izvajalci predpisov pa zaradi<br />
njih. Prevladujoči slog podcenjevalnega odnosa<br />
do javnosti in erozija častnega rav<strong>na</strong>nja v družbi,<br />
tokrat so mišljeni predvsem birokratski elitneži,<br />
zahteva streznitev. Komu so odgovorni?<br />
The Director<br />
General, the<br />
Decree on<br />
Municipal Waste<br />
Ma<strong>na</strong>gement<br />
and the Public<br />
don’t know whether Barbara Avčin Tržan, Director<br />
I General of the Environment Directorate with the<br />
Ministry of the Environment and Spatial Planning<br />
reads the opinion page in Delo. If she doesn’t, it would<br />
be good to quote Robert Shiller’s guidelines: “Fair communication<br />
with the public means to look people in<br />
the eye, learn from them, read their emails and then<br />
thoroughly consider whether the theory towards<br />
which we are inclined is actually close to the truth.”<br />
In the case of the Environmental Director General,<br />
we are of course not looking at theory but at the<br />
very real Decree on Municipal Waste Ma<strong>na</strong>gement,<br />
which has supposedly been temporarily postponed,<br />
and at what has been happening with this document<br />
since January. In other words – what was said to be<br />
done and never was and how the public was (or was<br />
not) notified, including implementers of public utility<br />
services, public utility companies and others making<br />
their living from waste. Rules and strategic documents,<br />
while being considered and having the ability<br />
to considerably complicate the lives of municipalities<br />
or companies, can be turned upside down in light<br />
of the various interests under or on the table. Since<br />
the Director General gives out information in small<br />
doses or even refuses to answer questions, the path<br />
of the Decree on Municipal Waste Ma<strong>na</strong>gement is<br />
still uncertain even though the Government adopted<br />
the Decree on the Landfill of Waste at its last July<br />
session. Even her colleagues at the Ministry are kept<br />
in the dark.<br />
Director General Barbara Avčin Tržan is not the<br />
only official in the state whose position, influence<br />
and responsibility to the public and clients should force<br />
her to think about how they do what they do. The question<br />
goes deeper than that. Is Slovenia dealing at least<br />
as much with the moral and professio<strong>na</strong>l standards<br />
of communication that should apply to government<br />
officials as it is with the phenome<strong>na</strong> that are being<br />
pilloried by the Anti-Corruption Commission? What<br />
ethical attitude and political culture should the officials<br />
express in their relations with the public, the<br />
citizens and interested partners, especially when<br />
dealing with the environment, in order for the level of<br />
mutual trust in the state to be different? The prevailing<br />
condescending attitude towards the public and the<br />
erosion of honourable actions in society, and this time<br />
we are referring predomi<strong>na</strong>ntly to the bureaucratic<br />
elite, require that we come to our senses. Who do they<br />
answer to?<br />
Uvodnik<br />
avgustaugust 2011<br />
Jože volfand,<br />
glavni urednik editor in-chief<br />
EOL 61 3<br />
foto: Rok Tržan
61 4<br />
EOL<br />
avgustaugust 2011<br />
iMPrESUM<br />
Embalaža - okolje - logistika, specializira<strong>na</strong><br />
revija za embalažo, okolje in logistiko specialized<br />
magazine for packaging, environment and logistics •<br />
izdala in založila published and issued by: Fit media<br />
d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože<br />
Volfand • odgovor<strong>na</strong> urednica editor: mag. Vanesa<br />
Čanji • oblikovanje, prelom in grafič<strong>na</strong> priprava /<br />
layout and graphic design: Fit media d.o.o. • tisk /<br />
Printed by: Eurograf • oglasno trženje / marketing:<br />
Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,<br />
tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) •<br />
Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik<br />
(Mercator d.d.), Ves<strong>na</strong> Fabjan (Dinos d.d.), Rudi<br />
Horvat (Saubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o.), mag. Katja<br />
Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan<br />
Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton<br />
d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil<br />
Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne<br />
industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša<br />
Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)<br />
• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.<br />
Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),<br />
dr. Marko Notar (Termoelektrar<strong>na</strong> toplar<strong>na</strong><br />
Ljublja<strong>na</strong> d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo<br />
okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška<br />
fakulteta) • Celje, avgust august 2011 • Naklada<br />
4200 izvodov • Revija je brezplač<strong>na</strong>.<br />
PArtnErJi<br />
pri izdajanju revije EOL:<br />
•<br />
•<br />
•<br />
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru<br />
Visoka šola za varstvo okolja<br />
Gorenje Surovi<strong>na</strong> d.o.o.<br />
Revija EOL je tiska<strong>na</strong> <strong>na</strong> eko<br />
recikliranem papirju Cyclus Print.<br />
Vsebi<strong>na</strong> Contents<br />
8 Prava formula: celovit in hiter, odziven servis<br />
10 neustrez<strong>na</strong> embalaža je nevarnost za živila<br />
13 kioski za tiskanje brez kartuš<br />
14 odslej morajo biti informacije dobro vidne<br />
16 vedno obstajata dve plati medalje<br />
18 Po vročih razpravah odložen ali …<br />
20 Jeseni komu<strong>na</strong>le čaka inšpekcijski <strong>na</strong>dzor<br />
24 Lažje bodo zgladili nesoglasja, a ne le to<br />
26 v Ljubljani kmalu po novem<br />
28 <strong>Slovenija</strong> potrebuje energetsko mešanico<br />
30 dovolj prostora za vse dobre energetske projekte<br />
32 Žrtev upravnih organov in sodstva ali ne?<br />
35 odpadke bodo predelovali v Logatcu<br />
36 kimanje se hitro konča pri strateških odločitvah<br />
38 Usmeritev <strong>na</strong>j bo energetska samooskrba<br />
40 Potovanje v svet energije in energetike<br />
42 Cilj je vpis v register EMAS<br />
46 do 2020 s prihrankom 30 odstotkov energije<br />
49 v Sloveniji celo manj površin za ekološko pridelavo<br />
52 nedorečenost v politiki se kaže tudi v logistiki<br />
54 Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti<br />
58 (ne)zelene <strong>na</strong>vade<br />
58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja<br />
sebi<strong>na</strong>
Novosti Kratko,<br />
zanimivo<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
BoBBle iz recikliraNega<br />
materiala<br />
Stekleničke Bobble so plastenke, <strong>na</strong>rejene<br />
iz recikliranega materiala. v plastenko<br />
<strong>na</strong>točimo vodo iz pipe in <strong>na</strong>njo pritrdimo<br />
pokrovček s filtrom. Med pitjem oglje v filtru<br />
poskrbi, da ne zaužijemo klora in organskih<br />
primesi. Filtri so v šestih barvah, vsak filter<br />
pa zadostuje za približno 300 polnjenj. ko<br />
se filter iztroši, ga zamenjamo, stekleničko<br />
pa <strong>lahko</strong> še uporabljamo. <strong>na</strong>mesto 300<br />
takoj odvrženih plastenk imamo tako eno<br />
samo, ki je, ko se je <strong>na</strong>veličamo, ravno tako<br />
primer<strong>na</strong> za reciklažo. domiselno zasnovan<br />
izdelek ponuja okolju prijazno alter<strong>na</strong>tivo<br />
steklenicam in plastenkam. dobijo se tudi pri<br />
<strong>na</strong>s, in sicer po ceni 11,99 €.<br />
PrefiNjeNi okusi žgaNih<br />
Pijač za žeNske<br />
Predvsem za žensko populacijo,<br />
nezadovoljno z dosedanjimi okusi alkoholni<br />
pijač, je proizvajalec SX Latin Liquors <strong>na</strong><br />
trg lansiral vrhunska žganja s čutnimi,<br />
eksotičnimi sestavi<strong>na</strong>mi. <strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin<br />
tudi nove stekleničke komunicirajo pijačo:<br />
»Your drink. Sexier!« (vaša pijača. Bolj<br />
seksi!) Pod tem sloganom so predstavili tri<br />
različne pijače SX, S za sensual (čutno) in<br />
X za exotic (eksotično), ime<strong>na</strong> pa so dobila<br />
Fotografije: arhiv proizvajalcev<br />
po strastnih latinskih plesih: SXchachacha<br />
(tekila iz 100-odstotne agave z limono<br />
in medom), SXcalypso (postaran rum z<br />
meto in limono) in SXsamba (cachaca rum<br />
z okusom po vaniliji in sladkih limetah).<br />
Stekleničke so iz brušenega stekla, oblika pa<br />
spominja <strong>na</strong> plapolajočo žensko obleko.<br />
carlsBerg exPort od<br />
sedaj še v PlasteNki<br />
Carlsberg Export bo od sedaj <strong>na</strong> voljo<br />
v pollitrskih PEt plastenkah, vendar le v<br />
verigi trgovin Sainsbury. Pri Carlsberg Uk<br />
so prepričani, da bo priroč<strong>na</strong> plastič<strong>na</strong><br />
embalaža s klasično kronsko zaporko<br />
ustvarila nove priložnosti za povečanje<br />
prodaje. Za zdaj bo PEt plastenka piva<br />
Carlsberg Export <strong>na</strong> voljo v 334 trgovi<strong>na</strong>h<br />
angleškega grosista Sainsbury.<br />
hladilNa kartoNasta<br />
škatla<br />
Embalažni proizvajalec Cascades je<br />
predstavil nov hladilni pripomoček, ki ne<br />
prepušča vode in je v celoti <strong>na</strong>rejen iz<br />
recikliranega karto<strong>na</strong>. ka<strong>na</strong>dsko podjetje<br />
je prenosno hladilno škatlo <strong>na</strong>redilo iz<br />
70 odstotkov recikliranih vlaken in tako<br />
predstavilo okolju prijaznejšo alter<strong>na</strong>tivo<br />
klasičnim hladilnim torbam, <strong>na</strong>men uporabe<br />
pa je isti; da ostanejo živila hlad<strong>na</strong>. Čeprav<br />
Hotelu Wellness Park<br />
laško okoljska marjetica<br />
Hotelu Wellness Park Laško Superior je bil podeljen<br />
z<strong>na</strong>k EU Marjetica, ki v Evropski uniji<br />
velja za uradni okoljski z<strong>na</strong>k. Poleg kriterijev za<br />
pridobitev EU Marjetice v WP Laško spoštujejo<br />
in v ponudbo vključujejo kulturno dediščino,<br />
tradicijo in posebnosti lokalnega okolja ter<br />
razvijajo prijetno okolje za bivanje in delo.<br />
Prizadevajo si za manjše ones<strong>na</strong>ževanje zraka,<br />
varčnejšo porabo energije in drugih <strong>na</strong>ravnih<br />
virov, manjše ones<strong>na</strong>ževanje okolja ter okolice –<br />
prav <strong>na</strong> ta področja pa se usmerja večji del zahtev<br />
v okviru okoljske marjetice.<br />
še en center Ponovne<br />
uPorabe<br />
V okviru zbirnega centra Globoko v Trebnjem<br />
bodo odprli kotiček oziroma center ponovne<br />
uporabe v okviru mreže centrov REUSE. Nosilec<br />
projekta je Okoljsko raziskovalni zavod iz<br />
Slovenskih Konjic skupaj s Komu<strong>na</strong>lo Trebnje in<br />
drugimi partnerji. Janja Klinčar, vodja projekta,<br />
je v Trebnjem poudarila, da želijo zaposliti težje<br />
zaposljive osebe – v prvi fazi šest brezposelnih<br />
žensk, rabljeno opremo, ki bi sicer končala<br />
kot odpadek, pa ponuditi v ponovno uporabo.<br />
Prvi center ponovne uporabe že dela v Rogaški<br />
Slatini, v Sloveniji pa jih <strong>na</strong>meravajo odpreti še<br />
sedem in jih povezati v evropsko mrežo.<br />
stiška šola z <strong>na</strong>jvečjo<br />
sončno elektrarno<br />
Na strehi telovadnice v osnovni šoli Stič<strong>na</strong> že<br />
imajo sončno elektrarno z močjo 191,5 kilovata,<br />
z dograditvijo drugega dela <strong>na</strong> strehi šolske<br />
stavbe, ki bo v omrežje priklopljen predvidoma<br />
novembra 2011, pa bo elektrar<strong>na</strong> s skupno<br />
močjo 437 kilovatov <strong>na</strong>jvečji tovrsten objekt<br />
<strong>na</strong> katerikoli osnovni šoli v Sloveniji.<br />
Na strehah učilnic, ki imajo zelo dobro lego,<br />
bo trebanjski Trimo začel panele <strong>na</strong>meščati v<br />
začetku avgusta. Obči<strong>na</strong> želi z lastnim zgledom<br />
spodbujati investitorje k uporabi obnovljivih<br />
virov energije. Sonč<strong>na</strong> elektrar<strong>na</strong> bo učencem<br />
služila pri izobraževanju, s sredstvi, ki jih bo<br />
šola dobila kot <strong>na</strong>jemnino za prostor <strong>na</strong> strehi,<br />
pa bodo omogočili vključevanje otrok iz socialno<br />
šibkejših družin v dejavnosti, ki si jih sicer ne bi<br />
mogli privoščiti.<br />
eu sloveniji odobrila<br />
6 Projektov<br />
V okviru programa LIFE+, t.j. sklada Evropske<br />
unije za okolje bo za 183 odobrenih projektov,<br />
v katere so vključene vse države članice EU, EU<br />
zagotovila 244 milijonov EUR od skupne vrednosti<br />
<strong>na</strong>ložbe, ki z<strong>na</strong>ša približno 530 milijonov<br />
EOL 61 5<br />
avgustaugust 2011
Kratko,<br />
EOL 61 6<br />
avgustaugust 2011<br />
Kratko, Novosti<br />
zanimivo<br />
EUR. Med odobrenimi je tudi šest projektov iz<br />
Slovenije.<br />
Odobreni projekti obsegajo dejavnosti <strong>na</strong> področjih<br />
ohranjanja <strong>na</strong>rave, podnebnih sprememb,<br />
čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijske<br />
in komunikacijske dejavnosti v zvezi<br />
z okoljskimi vprašanji.<br />
Odobreni projekti iz Slovenije bodo sofi<strong>na</strong>ncirani<br />
v vrednosti 4,3 milijone EUR in so: Ločeno<br />
zbiranje (Slopak d.o.o.), Oživitev (Zavod za gradbeništvo<br />
Slovenije), Slovenska kampanja odpadne<br />
električne in elektronske opreme (ZEOS,<br />
rav<strong>na</strong>nje z električno in elektronsko opremo,<br />
d.o.o.), Aquaviva (Lutra, Inštitut za ohranjanje<br />
<strong>na</strong>ravne dediščine), Simarine-<strong>na</strong>tura (Društvo<br />
za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije),<br />
Ljubljanica povezuje (Univerza v Ljubljani).<br />
<strong>na</strong>ložba za čistejšo krko<br />
Dosedanji sistem odvajanja in čiščenja odpadnih<br />
voda ne zagotavlja primernega varovanja reke<br />
Krke in podtalnice <strong>na</strong> širšem novomeškem<br />
območju. Zato se je Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Novo mesto<br />
odločila za prenovo oziroma gradnjo novih ka<strong>na</strong>lizacijskih<br />
vodov, zgradili pa bodo tudi čistilno<br />
<strong>na</strong>pravo. Osrednjo novomeško čistilno <strong>na</strong>pravo<br />
bodo povečali od dosedanjih 10.000 <strong>na</strong> 55.000<br />
enot, omogočila pa bo boljše čiščenje večjih količin<br />
odpadnih voda. Naložba v izboljšanje komu<strong>na</strong>lne<br />
infrastrukture in učinkovitejše čiščenje odpadnih<br />
voda v novomeški občini z<strong>na</strong>ša 18 milijonov<br />
evrov, od tega <strong>na</strong>j bi 8,8 milijo<strong>na</strong> evrov prispeval<br />
kohezijski sklad EU, 4,1 milijo<strong>na</strong> državni proračun<br />
in 5,1 milijo<strong>na</strong> evrov novomeška obči<strong>na</strong>.<br />
PaPir servis v le<strong>na</strong>rtu<br />
ni brez težav<br />
Na starem industrijskem območju v občini<br />
Le<strong>na</strong>rt, kjer ima Papir servis sortirnico nenevarnih<br />
odpadkov, so se razmere zaradi prehudega<br />
smradu tako zaostrile, da je o problemu razpravljal<br />
celo občinski svet. Le<strong>na</strong>rški obrat deluje<br />
že od leta 2006, Papir servis pa ima sklenjeno<br />
pogodbo za sortiranje komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
z Mestno občino Maribor in drugimi bližnjimi<br />
obči<strong>na</strong>mi. Najprej je podjetje zbiralo papir, zdaj<br />
pa je predelava, obdelava in zbiranje mešanihkomu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov nje<strong>na</strong> glav<strong>na</strong> dejavnost.<br />
Zaradi neprijetnih vplivov <strong>na</strong> okolje želi podjetje<br />
sortirnico tehnološko posodobiti. Za širitev so<br />
že pridobili okoljevarstveno dovoljenje, gradbenega<br />
pa še čakajo. Posodobitev proizvodnje<br />
je <strong>na</strong>mreč poveza<strong>na</strong> z željo po širitvi sortirnice<br />
oziroma proizvodnje s sedanjih 50 tisoč ton<br />
<strong>na</strong> 150 tisoč ton odpadkov. V občini temu niso<br />
<strong>na</strong>klonjeni, čeprav hkrati vedo, da bi bila <strong>lahko</strong><br />
ogrože<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta v invalidskem podjetju<br />
Papir servisa v Le<strong>na</strong>rtu.<br />
Direktor Papir servisa Janez Mlakar je občinskim<br />
svetnikom pojasnil, da želijo razmere<br />
je nje<strong>na</strong> uporaba omeje<strong>na</strong> tako kot pri<br />
klasičnih, se hladil<strong>na</strong> škatla <strong>lahko</strong> v celoti<br />
reciklira. Zu<strong>na</strong>njost je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz karto<strong>na</strong><br />
s FSC certifikatom, v notranjosti pa je<br />
izolir<strong>na</strong> plast, ki preprečuje segrevanje.<br />
BritaNski giN v<br />
Novi PreoBleki<br />
ob 250-letnici je podjetje G&S Gree<strong>na</strong>ll<br />
predstavilo novo embalažo za priljubljeno<br />
alkoholno pijačo. nova vizual<strong>na</strong> identiteta<br />
<strong>na</strong> policah v trgovini bolj izstopa in<br />
<strong>na</strong>govarja predvsem nove generacije pivcev<br />
gi<strong>na</strong> z novim sloganom: »odličen britanski<br />
okus od leta 1761.«<br />
cockta<br />
limeta tudi v PločeviNki<br />
vsi poz<strong>na</strong>mo priljubljeno brezalkoholno<br />
pijačo Cockta, katere okus se skriva v<br />
edinstveni mešanici zelišč, z z<strong>na</strong>čilno<br />
aromo šipka, z limetino aromo pa je Cockta<br />
postala še bolj osvežujoča. odslej je Cockta<br />
limeta, tako kot tudi klasič<strong>na</strong> Cockta, <strong>na</strong><br />
voljo v »slim« pločevinki s posebnim<br />
indikatorjem temperature v obliki snežinke.<br />
ta s spremembo barve pokaže, kdaj je<br />
Cockta ustrezno ohlaje<strong>na</strong> in tako tudi <strong>na</strong>jbolj<br />
primer<strong>na</strong> za pitje.<br />
Pivo v PrivlačNih<br />
PločeviNkah<br />
Podjetje the Abita Brewing Company bo<br />
odslej <strong>svoj</strong>e pivo za izvoz ponujalo tudi v<br />
pločevinkah, ki bodo v notranjosti premazane<br />
s posebno prevleko <strong>na</strong> vodni osnovi, zato<br />
da bodo okus še bolj obvarovali. Pločevinke<br />
obvarujejo pivo tudi pred Uv svetlobo in<br />
kisikom. Pri podjetju so prepričani, da<br />
je takšno pakiranje piva bolj priročno in<br />
zelo uporabno predvsem v državah, kjer<br />
je uporaba stekla, <strong>na</strong> primer <strong>na</strong> javnih<br />
prireditvah, prepoveda<strong>na</strong> (Louisia<strong>na</strong>).<br />
dodat<strong>na</strong> prednost je, da so pločevinke<br />
prijazne do okolja, saj se <strong>lahko</strong> reciklirajo.<br />
tako so da<strong>na</strong>šnje pločevinke <strong>na</strong>rejene iz 40<br />
odstotkov recikliranega materiala.<br />
miNiaturNe emBalaže<br />
za dišave<br />
Podjetje za izdelavo embalaž<br />
rexam je predstavilo nove<br />
rešitve za pakiranje dišav.<br />
Program s pomenljivim<br />
imenom »vacation<br />
Sensation« - počitniška<br />
senzacija predstavlja<br />
miniaturne embalaže<br />
za parfume. nov<br />
program je <strong>na</strong>menjen<br />
spodbujanju promocije<br />
in razkrivanja novih<br />
možnosti promoviranja,<br />
so prepričani pri podjetju.<br />
kot so razkrile raziskave,<br />
je kar 90 odstotkov kupcev<br />
potrdilo, da so uporabljeni testerji ključni<br />
za kasnejši <strong>na</strong>kup parfuma. Zagotavljajo, da<br />
se <strong>lahko</strong> z uporabo miniaturnih pakiranj<br />
proizvajalec še bolj poveže s potrošnikom<br />
in ponuja <strong>svoj</strong>e izdelke v manjših količi<strong>na</strong>h<br />
po ugodnejših ce<strong>na</strong>h pa še priročnejši so za<br />
potovanja.<br />
Nagrada za emBalažo<br />
Pred kratkim so podelili nemške <strong>na</strong>grade v<br />
parfumski industriji, imenovane duftstars, ki<br />
jih podeljujejo že od leta 1993. <strong>na</strong>grado v<br />
kategoriji »življenjski stil« je prejela dišava<br />
»royal desire« Christine Aguliere. Stekleničko,<br />
ki jo odlikuje čaroben ženski dizajn, krasi tudi<br />
srebr<strong>na</strong> verižica.
Novosti urediti<br />
zmagovalNi dizajN<br />
emBalaž PrihodNosti<br />
Podjetje Avery dennison je organiziralo<br />
med<strong>na</strong>rodni <strong>na</strong>tečaj za dizajn embalaže, ki se<br />
ga je udeležilo več kot 270 oblikovalcev iz 43<br />
držav. <strong>na</strong>rediti so morali dizajn embalaže za<br />
fiktivne izdelke, in sicer v petih kategorijah:<br />
otroški sok, rdeče vino, organska kava, solatni<br />
preliv in šampon. Zmagovalce so izbrali<br />
med<strong>na</strong>rodno priz<strong>na</strong>ni oblikovalci, profesorji<br />
in drugi vodilni v embalažni<br />
industriji. tako <strong>na</strong>graje<strong>na</strong><br />
dela predstavljajo inovativno<br />
produkcijo, osvežujoč dizajn<br />
in razvijanje poslovnih idej.<br />
7uP v<br />
trajNostNi<br />
PlasteNki<br />
Pri ka<strong>na</strong>dskem delu<br />
PepsiCo so predstavili<br />
novo pakiranje priljubljene<br />
pijače 7UP EcoGreen tM<br />
Bottle, prvo plastenko<br />
za brezalkoholne pijače,<br />
<strong>na</strong>rejeno iz 100-odstotno reciklirane PEt<br />
plastike. tako bodo z uporabo recikliranih<br />
materialov prihranili več kot 2 toni plastike<br />
letno, s tem pa <strong>na</strong>j bi za 30 odstotkov<br />
zmanjšali izpust toplogrednih plinov<br />
in prihranili kar 55 odstotkov<br />
porabljene energije.<br />
iNovacija<br />
Pri<br />
PakiraNju<br />
Barv<br />
<strong>na</strong>jnovejša<br />
inovacija v<br />
dizajnu plastičnih<br />
posod za barve<br />
je t. i. Supertainer<br />
z nižjim ogljičnim<br />
odtisom in povečanimi<br />
dekoracijskimi zmožnostmi,<br />
ostaja pa e<strong>na</strong>kih dimenzij zaradi<br />
logistike in shranjevanja.<br />
Fotografije: arhiv proizvajalcev<br />
orgaNske lePote<br />
iz morja<br />
Podjetje voya je predstavilo prenovljeno<br />
kolekcijo organskih izdelkov za nego kože in<br />
las. Za embalažo so uporabili tube podjetja<br />
M&H, ki omogočajo tisk realističnih podob<br />
direktno <strong>na</strong> tube. izdelki voya so <strong>na</strong>rejeni iz<br />
ročno <strong>na</strong>branih morskih alg z zahodne irske<br />
obale, organske sestavine pa so potrjene s<br />
certifikatom. izdelki so zapakirani v tubah v<br />
belih, smeta<strong>na</strong>stih in kavnih odtenkih, vse pa<br />
dopolnjujejo prepričljiva ilustracija morskih<br />
alg.<br />
Nova liNija euro squeeze<br />
Podjetje rPC je <strong>na</strong> trg lansiralo novo linijo<br />
plastenk pod imenom »Euro Squeeze«, ki<br />
ustrezajo različnim zahtevam evropskih<br />
uporabnikov. Priroč<strong>na</strong> plastenka, <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz<br />
polipropile<strong>na</strong>, vsebuje tudi kisikovo pregrado,<br />
ki izdelku omogoča zaščito pred vplivom<br />
kisika iz okolice. Zaradi posebne večplastne<br />
strukture je Euro squeeze primeren za<br />
več<strong>na</strong>mensko uporabo. Primerni so tudi za<br />
vroča živila, avtoklavirati pa se jih da do 180<br />
stopinj Celzija. <strong>na</strong>jprej bo <strong>na</strong> voljo pollitrska<br />
plastenka, in sicer za zdaj le <strong>na</strong> nemškem trgu.<br />
šPageti v dveh miNutah<br />
rPC Barrier Containers in rPC<br />
Bebo Plastik so predstavili<br />
pakiranje, ki omogoča<br />
pripravo hrane v<br />
dveh minutah v<br />
mikrovalovni<br />
pečici. Špageti<br />
Pot noodle<br />
Gti so mokra<br />
verzija po<br />
<strong>na</strong>vadi<br />
dehidriranih<br />
prigrizkov, ki<br />
omogočajo<br />
hitrejšo pripravo<br />
pa tudi priročnejši<br />
so, saj jih <strong>lahko</strong><br />
pripravimo kar v<br />
mikrovalovni pečici, ker ne<br />
potrebujejo dodane vrele vode.<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
in odpadke v prihodnosti predelovati v<br />
biološko gorivo. Svetniki so širitvi proizvodnje<br />
<strong>na</strong>sprotovali.<br />
Publicus zmanjšuje<br />
količine odloženiH<br />
odPadkov<br />
V obči<strong>na</strong>h Postoj<strong>na</strong>, Pivka, Kamnik in<br />
Komenda, kjer podjetje Publicus kot koncesio<strong>na</strong>r<br />
opravlja javno službo rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki, so močno zmanjšali količine<br />
odloženih mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov in<br />
povečali količine ločeno zbranih frakcij. Tako<br />
so v letu 2009 odložili 18.810 ton mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov, lani pa 13.046. Biološko<br />
razgradljivih odpadkov so zbrali v letu 2009<br />
473 ton, lani pa 1743 tisoč. Uspešni so bili<br />
tudi pri mešani odpadni embalaži. V letu 2009<br />
so jo zbrali 95 ton, v letu 2010 pa 1771 ton.<br />
Prav tako so zbrali več nevarnih odpadkov.<br />
Rezultate v podjetju Publicus pripisujejo vzpostavitvi<br />
enotnega sistema rav<strong>na</strong>nja z odpadki,<br />
s čimer so hoteli zmanjšati količine odločenih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov <strong>na</strong> odlagališčih in izločiti<br />
več surovin za ponovno uporabo. Posebej<br />
so zadovoljni z uveljavitvijo sistema »od vrat do<br />
vrat« za biološko razgradljive kuhinjske odpadke<br />
in mešano odpadno embalažo. Prepričani so<br />
tudi, da je k rezultatom pripomoglo učinkovito<br />
obveščanje in osveščanje uporabnikov.<br />
z<strong>na</strong>ni zmagovalci<br />
<strong>na</strong>tečaja energetsko<br />
varč<strong>na</strong> šola<br />
Skupi<strong>na</strong> GEN je letos tretjič organizirala <strong>na</strong>gradni<br />
<strong>na</strong>tečaj Energetsko varč<strong>na</strong> šola – mladi<br />
za učinkovito rabo energije. Z <strong>na</strong>tečajem želijo<br />
učence, dijake, učitelje, mentorje ozaveščati in<br />
spodbujati k uvajanju ukrepov za učinkovito<br />
rabo energije v izobraževalnih ustanovah. V<br />
letošnjem šolskem letu so tematski sklop EUŠ<br />
– mladi za URE povezali s tematskim sklopom<br />
energija, ki ga sicer izvaja program Ekošola.<br />
Šole so povabili, <strong>na</strong>j kreativno razmišljajo in<br />
raziskovalni domislijo projekte <strong>na</strong> temo o virih<br />
energije in o učinkoviti rabi energije. Natečaj<br />
so razpisali za štiri starostne skupine. V prvi<br />
starostni skupini (1. triada osnovne šole) so<br />
bili zmagovalci: OŠ Dobrepolje, druga je bila<br />
OŠ Rogatec, Podružnič<strong>na</strong> šola Dobovec, tretja<br />
pa OŠ Mir<strong>na</strong> Peč. V drugi starostni skupini<br />
(2. triada osnovne šole) so bili prvi trije: OŠ<br />
Dobrepolje, Podružnič<strong>na</strong> šola Kompolje,<br />
OŠ Pesnica, Podružnič<strong>na</strong> šola Pesnica in OŠ<br />
Puconci, Podružnič<strong>na</strong> šola Bodonci. V tretji<br />
starostni skupini (3. triada osnovne šole) je bila<br />
I. OŠ Šmarjeta, druga pa OŠ Angela Besednjaka<br />
Maribor. Srednje šole so tekmovale v četrti starostni<br />
skupini: prvo mesto je zasedla Gim<strong>na</strong>zija<br />
Jurija Vege Idrija, drugega Šolski center Velenje<br />
in tretjega Gim<strong>na</strong>zija Ledi<strong>na</strong>.<br />
EOL 61 7<br />
avgustaugust 2011
61 8<br />
avgustaugust 2011 EmbaLaža<br />
PoLoŽAJ PAnoGE<br />
Prava formula: celovit<br />
in hiter, odziven servis<br />
igor žužek<br />
Sibo G je hitro rastoče<br />
družinsko podjetje s sedežem<br />
v Škofji Loki, ki dosega<br />
visoko dodano vrednost <strong>na</strong><br />
zaposlenega v višini 58 tisoč<br />
evrov. Število zaposlenih: 215.<br />
Lani so v podjetju ustvarili<br />
dobrih 23 milijonov evrov<br />
Položaj<br />
Panoge<br />
prihodkov in 443 tisoč evrov<br />
čistega dobička. <strong>na</strong>jveč<br />
sodelujejo z velikimi evropskimi<br />
farmacevtskimi koncerni, ki<br />
potrebujejo komponente za<br />
<strong>svoj</strong>o embalažo. direktor in<br />
lastnik Boštjan Šifrar trdi,<br />
da krize ni. občuti jo samo<br />
<strong>Slovenija</strong> – tista podjetja,<br />
ki se v 90-tih niso razvojno<br />
prestrukturirala in preusmerila<br />
v izvoz. Sicer pa je vsaka kriza<br />
po njegovem priložnost za<br />
spremembe.<br />
In kakš<strong>na</strong> je »formula« poslovanja Sibo G?<br />
Celovito servisiranje kupcev, ki ne iščejo le cenovno<br />
ugodnih izdelkov, ampak tudi visoko kakovost<br />
in hitro odzivanje <strong>na</strong> potrebe <strong>svoj</strong>ih tovarn.<br />
Business-to-business, OTIF in <strong>na</strong>čelo od ideje do<br />
izvedbe so njihove konkurenčne prednosti. Doslej<br />
<strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>n primer takšnega sodelovanja, ki jim<br />
je odprl vrata novih kupcev: razvoj in proizvodnja<br />
zapork za zobne paste GSK. Najnovejši velik posel:<br />
sklenitev večmilijonske pogodbe z dansko družbo<br />
Sonion za dobavo plastičnih delov, ki se bodo vgrajevali<br />
v instrument za zgodnje odkrivanje raka.<br />
z<strong>na</strong>ni so primeri več uspešnih družinskih podjetij,<br />
ki so zelo uspeš<strong>na</strong> kot nišni igralci v <strong>svoj</strong>i<br />
panogi. ali se imate tudi vi za igralca v niši?<br />
Res smo nišni dobavitelji, kajti zaporke za zobne<br />
paste, kozmetiko in farmacijo so nišni izdelek. Pri<br />
tem smo inter<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizirani in specializirani.<br />
večino teh 23 milijonov evrov prihodkov, 95<br />
odstotkov, dosegate v tujini. ali <strong>lahko</strong> malo več<br />
poveste o tem?<br />
Naš trg je po letu 1995 postopno začel rasti po<br />
sedanjih državah Evropske skupnosti. Včasih so<br />
bile ključne države za <strong>na</strong>s Avstrija, Nemčija in<br />
Švica, železni program slovenskih izvoznikov,<br />
torej nemško govoreči trg, vendar je danes tam<br />
tudi vsa evropska konkurenca in se ne da več<br />
<strong>na</strong>predovati. Danes so <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>jvečji kupci farmacevtski<br />
koncerni v Angliji, <strong>na</strong> Poljskem, v Turčiji in<br />
še kje, <strong>na</strong> primer GSK, Sandoz, Novartis, Henkel,<br />
izraelska Teva.<br />
čemu pripisujete vaš uspeh <strong>na</strong> teh tujih trgih?<br />
V zadnjih 10 letih smo se močno razvili <strong>na</strong> področju<br />
farmacije, to je predvsem plastič<strong>na</strong> embalaža<br />
za kozmetiko in farmacijo in so zahtevne plastične<br />
komponente za medicino. Vse posle uresničujemo<br />
business-to-business, nimamo nobenih<br />
posrednikov niti distributerjev. Vsi izdelki gredo<br />
k <strong>na</strong>šim 120 kupcem v 45 državah. Ti <strong>na</strong>ši kupci,<br />
pridobljeni v preteklih 15 letih, so tovarne, ki potrebujejo<br />
komponente, ki smo jih mi razvili, smo<br />
tudi konkurenčni pri ceni, kakovosti in servisu.<br />
Ostali so pri <strong>na</strong>s in skupaj z <strong>na</strong>mi rastejo.<br />
Imamo 70 proizvodnih linij, <strong>na</strong> katerih proizvajamo.<br />
Od teh je 30 visoko produktivnih, kjer eno<br />
brizgalno orodje <strong>na</strong> stroju neprekinjeno obratuje<br />
24 ur <strong>na</strong> dan, 7 dni v tednu, 363 dni <strong>na</strong> leto …<br />
Velikokrat mi postavljajo vprašanje, kako <strong>na</strong>m<br />
ob tako velikih serijah in ponovljivosti izdelkov<br />
uspeva premagovati konkurenco. Poudarjam,<br />
da poleg količine in kakovosti zagotavljamo tudi<br />
servis. Imamo letne pogodbe, po katerih je določe<strong>na</strong><br />
meseč<strong>na</strong> realizacija in potekajo tedenska<br />
usklajevanja z <strong>na</strong>šimi kupci. V ponedeljek ali<br />
torek <strong>na</strong>ročila operativno usklajujemo, v četrtek<br />
ali petek gredo kamioni <strong>na</strong> pot. Tako so pri kupcu<br />
že v ponedeljek vsa <strong>na</strong>ročila skomisionira<strong>na</strong>. To<br />
pomeni, da organiziramo <strong>na</strong>še odpreme znotraj<br />
5 delovnih dni.<br />
foto: arhiv podjetja
<strong>na</strong>še podjetje zagotavlja razvoj<br />
od virtualne zamisli do tega,<br />
da izdelek preko prototipnega<br />
orodja pride <strong>na</strong> mizo.<br />
just in time?<br />
Večji kupci <strong>na</strong>s ocenjujejo po tako imenovanem<br />
OTIF (on time in full). Pri teh ocenjevanjih vedno<br />
dosegamo od 98 do 100 odstotkov.<br />
malce provokativno vprašanje – ali vsega tega<br />
ne bi mogli ceneje ponuditi vašim partnerjem<br />
kitajci?<br />
Ravno to razlagam. Kitajci ne morejo dosegati<br />
odzivnega časa 5 delovnih dni.<br />
je potemtakem <strong>na</strong> vaši strani prednost v logistiki<br />
oziroma hitrih dobavah, ker so kitajci geografsko<br />
tako daleč, ali je kaj več?<br />
Dejal bi, da je <strong>na</strong> prvem mestu <strong>na</strong>ša prilagodljivost.<br />
Čeprav imamo visoko produktivne linije in<br />
se izdelek po<strong>na</strong>vlja iz ted<strong>na</strong> v teden, zagotavljamo<br />
prilagoditve z različnimi tesnilnimi obroči, z različnimi<br />
premeri ustij, različnimi barvami ipd. Tudi<br />
glede desti<strong>na</strong>cij smo prilagodljivi. Naši kupci imajo<br />
po Evropi različne lokacije. Vse to skupaj – stanje<br />
zalog, odzivni čas, učinkovita operativa – sestavlja<br />
celovit servis. Omeniti velja tudi obvladovanje<br />
tujih jezikov. Tudi to je del <strong>na</strong>šega servisa.<br />
v hiši imate proizvodnjo in razvoj. kako se<br />
dopolnjujeta?<br />
Kupce, ki pridejo k <strong>na</strong>m samo z idejno zasnovo<br />
nekega izdelka, zanima, ali smo mi to sposobni<br />
realizirati. Naše podjetje zagotavlja razvoj od<br />
virtualne zamisli do tega, da izdelek preko prototipnega<br />
orodja pride <strong>na</strong> mizo.<br />
torej od ideje do izvedbe?<br />
Res je, vendar neserijsko. Prototipno ali maloserijsko,<br />
odvisno od želje posameznega kupca. Druga<br />
stopnja je razvoj serijskega ali velikoserijskega<br />
orodja, kar <strong>na</strong>redi <strong>na</strong>ša orodjar<strong>na</strong>. Tretja stopnja<br />
pa je zagotavljati redno, kontinuirano in kakovostno<br />
proizvodnjo. Primer dobre prakse, ki je<br />
z<strong>na</strong>n širši javnosti, je bilo <strong>na</strong>ročilo angleške firme<br />
Glaxo Smith Kline, ki je <strong>na</strong>jvečji farmacevtski<br />
koncern <strong>na</strong> svetu. Zanje smo v letih 2008–2009<br />
razvili nov princip zapiranja in odpiranja zaporke<br />
za zobno pasto. To je bil projekt QTAC (quarter,<br />
turn and click). To pomeni, da se zaporka pri<br />
120 stopinjah v celoti odpre ali v celoti zapre in<br />
tesni. Plačali so <strong>na</strong>m ves postopek razvoja. Ker<br />
<strong>na</strong>m je pred dogovorjenim rokom že v drugem<br />
poskusu vzorčenja uspelo doseči »zero defect«, in<br />
to pri seriji 10.000 kosov, so bili <strong>na</strong>ši kupci tako<br />
zadovoljni, da so <strong>na</strong>m za <strong>na</strong>grado priz<strong>na</strong>li skoraj<br />
dvojno ceno razvoja; dobili smo posel in še danes<br />
v Škofji Loki teče proizvodnja za koncern GSK.<br />
dosegate visoko dodano vrednost <strong>na</strong> zaposlenega,<br />
Fi<strong>na</strong>nce so objavile podatek 58.000 evrov<br />
(povprečje za slovensko predelovalno industrijo<br />
je okoli 28.000 evrov). to vam <strong>na</strong>jbrž uspeva s<br />
pomočjo dobro uigranega in primerno motiviranega<br />
kolektiva?<br />
Vse se začne in konča pri ljudeh. Nič ne more<br />
funkcionirati brez dobrega tima. Na prvem<br />
mestu je oseb<strong>na</strong> nota, da se sodelavci med sabo<br />
razumejo, potem ustrez<strong>na</strong> izobrazba <strong>na</strong> delovnih<br />
mestih, <strong>na</strong>dalje motivacija in, končno, <strong>na</strong>grajevanje.<br />
Ljudje hodijo v službo zaradi plače. Tako<br />
kot je bila <strong>na</strong>ša doda<strong>na</strong> vrednost z 58.000 evri<br />
<strong>na</strong> zaposlenega v lanskem letu (in 55.000 v letu<br />
2009), tako tudi <strong>na</strong>še plače presegajo povprečje<br />
v panogi, ki se imenuje »brizganje termoplastov«.<br />
Takšnih podjetij je v Sloveniji po zadnjih podatkih<br />
nekaj več kot 1.000. Če pa <strong>na</strong>še podjetje opredelimo<br />
kot »proizvodnjo embalaže« za farmacijo<br />
oziroma medicino, <strong>na</strong>s v Sloveniji ni prav veliko<br />
in so zato primerjave težje.<br />
ali pri vas v podjetju spodbujate inovatorstvo,<br />
imate morda krožke kakovosti? z<strong>na</strong>no je, da<br />
delavci v neposredni proizvodnji <strong>lahko</strong> prispevajo<br />
koristne predloge v smeri poenostavljanja<br />
postopkov, uvajanja izboljšav, učinkovitejšega<br />
dela <strong>na</strong>sploh …?<br />
Točno tako, kot ste zastavili vprašanje: epohalni<br />
izumi so danes bolj izjema kot pravilo. Inovacije<br />
so v majhnih stvareh, v detajlih, tu spodbujamo<br />
razmišljanje in od zaposlenih pričakujemo koristne<br />
predloge, ki jih seveda tudi <strong>na</strong>gradimo.<br />
Sistem še dodelujemo, enkrat <strong>na</strong> leto skušamo<br />
izpostaviti nekoga, ki je bil <strong>na</strong> tem področju<br />
<strong>na</strong>jbolj aktiven in je prispeval kakšne koristne<br />
predloge. Največ možnosti za inovacije je pri <strong>na</strong>s<br />
v tehnološkem postopku, pri izdelavi v orodjarni<br />
in v neposredni proizvodnji. Tu je veliko podrobnosti,<br />
ki jih ni mogoče od nikoder prenesti, niti se<br />
jih ni mogoče priučiti in jih moramo dog<strong>na</strong>ti sami.<br />
kakšen je vaš pogled <strong>na</strong> dogajanje v panogi,<br />
<strong>na</strong> globalne trende? ali še vedno traja recesija?<br />
Dejstvo je, da je recesija bila, vendar se je končala<br />
zelo hitro, v 12 do 16 mesecih. Čisto normal<strong>na</strong><br />
konjunktura je zdaj v večjem delu sveta, recimo<br />
<strong>na</strong> Kitajskem, v Indiji, obeh Amerikah, Braziliji,<br />
Evropi.<br />
Medtem kriza pri <strong>na</strong>s še kar traja in ji ni videti<br />
konca; trendi kažejo, da se celo poglablja. Po svetu<br />
vsi govorijo o rasti, novih razvojnih projektih,<br />
optimizaciji in inovacijah, novih izdelkih, ki bi<br />
jih bilo mogoče plasirati <strong>na</strong> tržišču. V Sloveniji<br />
ni krize za izvoznike, ki so po letu 1992 oziroma<br />
1993 spletli trdno mrežo kupcev v svetovnem<br />
merilu. Takšnih dobrih podjetij je v Sloveniji<br />
morda 15 ali 20 in so pol<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročil, teče jim<br />
tri- ali celo štiriizmenska proizvodnja, EBITDA<br />
(poslovni dobiček iz poslovanja) jim raste in vsi<br />
njihovi procesi so pozitivni.<br />
Sicer pa zagovarjam stališče, da je bolj primerno<br />
kot o krizi govoriti o času sprememb.<br />
Informacijska tehnologija <strong>na</strong>m je omogočila izredno<br />
hitro izmenjavo informacij, <strong>lahko</strong> bi rekli »<strong>na</strong><br />
klik«. Danes se z <strong>na</strong>jbolj oddaljenim kontinentom,<br />
foto: arhiv podjetja<br />
Boštjan Šifrar<br />
danes so <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>jvečji kupci<br />
farmacevtski koncerni v Angliji,<br />
<strong>na</strong> Poljskem, v turčiji in še<br />
kje, <strong>na</strong> primer GSk, Sandoz,<br />
novartis, Henkel, izraelska teva.<br />
Avstralijo, preko interneta pogovarjamo v živo,<br />
vse informacije tečejo v trenutku. Kaj to pomeni<br />
za družbo? Pomeni, da se življenje hitreje odvija.<br />
In kaj to pomeni za krizo? Včasih je kriza prišla<br />
počasi in je dolgo trajala. Danes pride hitro in<br />
traja krajši čas. Tudi to je prinesla informacijska<br />
doba.<br />
Če pogledamo diagrame, <strong>na</strong>s kriza ni kaj dosti<br />
prizadela. Naši prihodki glede <strong>na</strong> povprečje zadnjih<br />
15 let ves čas normalno rastejo.<br />
kaj pa ce<strong>na</strong> surovin, ko sva že ravno pri trendih?<br />
Cene surovin se zvišujejo za 3, 5 in tudi 10 odstotkov<br />
<strong>na</strong> kvartal, kar je seveda odraz povečanega<br />
povpraševanja. In od kod povečano povpraševanje?<br />
Konjunktura! Naše kalkulacije so zelo »<strong>na</strong><br />
tesnem«, čedalje višjih cen surovin ni mogoče<br />
preprosto pre<strong>na</strong>šati <strong>na</strong> kupce. O izkoriščanju<br />
notranjih rezerv smo govorili včasih, po letu 1991<br />
pa so se morala podjetja prestrukturirati.<br />
V 90, morda celo 95 odstotkih primerov imamo<br />
pogodbe z <strong>na</strong>šimi kupci, da vsake 3 mesece<br />
ugotavljamo stanje oziroma cene po evropskem<br />
indeksu. Kot obstaja London Metal Exchange,<br />
imamo tudi mi borzni indeks za ceno polipropilenov<br />
in polietilenov, ki jo usklajujemo <strong>na</strong>vzgor<br />
ali <strong>na</strong>vzdol. Kupci <strong>na</strong>m nihanja surovin v ceni<br />
izdelka pač morajo priz<strong>na</strong>ti, uporabo konkretnih<br />
surovin <strong>na</strong>m sicer tudi sami predpisujejo.<br />
ali pri <strong>svoj</strong>em delu v proizvodnji in pri prodaji<br />
občutite, da so ekološki predpisi strožji? celo<br />
države, v katere izvažate, včasih postavljajo<br />
določene zahteve za plastične izdelke …<br />
Mi tega niti ne občutimo, ker poslujemo business-to-business,<br />
torej dobavljamo neposredno<br />
tovar<strong>na</strong>m, in to predvsem <strong>na</strong> območju EU.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/123<br />
9<br />
avgustaugust 2011<br />
61
61 10<br />
avgustaugust 2011 EmbaLaža<br />
EMBALAŽA in ŽiviLA<br />
Neustrez<strong>na</strong> embalaža<br />
je nevarnost za živila<br />
dr. darko drev 1<br />
Skoraj vsa živila, ki jih<br />
kupujemo v trgovi<strong>na</strong>h, so<br />
pakira<strong>na</strong> v ustreznih embalažah.<br />
to velja za tekoča in trd<strong>na</strong><br />
živila. Le posamez<strong>na</strong> živila <strong>lahko</strong><br />
kupimo tako, da jih stehtamo.<br />
vendar pa je tudi pri tem<br />
potrebno uporabiti ustrezne<br />
folije (PE-vrečke, Al-folija,<br />
papir). Že dolgo ni več možno<br />
prinesti v trgovino steklenice<br />
od olja, da <strong>na</strong>m jo <strong>na</strong>točijo.<br />
tudi škatle, v katero si <strong>lahko</strong><br />
<strong>na</strong>beremo sadje, ni možno<br />
uporabiti kot embalažo. to je<br />
s sanitarnega vidika potrebno,<br />
saj se <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin izognemo<br />
tveganjem za varnost živil. S<br />
tem pa v celoti prepustimo<br />
skrb za varnost živil origi<strong>na</strong>lni<br />
embalaži ter folijam in papirju, v<br />
katerega <strong>na</strong>m zapakirajo živila.<br />
v večini primerov je origi<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
embalaža tega zaupanja vred<strong>na</strong>.<br />
<strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d izbiro materialov<br />
za embaliranje živil je doslej<br />
izvajalo Ministrstvo za zdravje<br />
in inštitut za varovanje zdravja,<br />
odslej bo to <strong>na</strong>loga Ministrstva<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />
prehrano.<br />
Embalaža<br />
in živila<br />
1 doc.dr. Darko Drev,<br />
Inštitut za vode Republike Slovenije<br />
Do sedaj smo imeli v Sloveniji relativno<br />
dober <strong>na</strong>dzor kakovosti živil ter snovi, ki<br />
prihajajo v stik z živili (embalažo). Za <strong>na</strong>dzor<br />
<strong>na</strong>d živili ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili,<br />
je bilo pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ).<br />
Mreža regio<strong>na</strong>lnih zavodov za zdravstveno<br />
varstvo (ZZV) in Inštituta za varovanje zdravja<br />
(IVZ) je v sodelovanju z Zdravstvenim inšpektoratom<br />
RS te <strong>na</strong>loge izvajala dobro. V zadnjem<br />
času pre<strong>na</strong>ša država pristojnosti <strong>na</strong>d kakovostjo<br />
živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili,<br />
<strong>na</strong> Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in<br />
prehrano (MKGP). Obstaja tudi razmišljanje<br />
o tem, da bi privatizirali laboratorije, ki so do<br />
sedaj izvajali preiskavo živil in snovi, ki prihajajo<br />
v stik z živili. Različne reorganizacije in<br />
privatizacije v slovenski družbi se do sedaj niso<br />
pokazale vedno kot dobre, zato ne vemo, kaj bo<br />
ta reorganizacija prinesla. Vendar pa ta članek<br />
ni <strong>na</strong>menjen razpravi o <strong>na</strong>dzoru <strong>na</strong>d živili in<br />
snovmi, ki pridejo v stik z živili. Namen članka<br />
je opozoriti bralca <strong>na</strong> to, da <strong>lahko</strong> neustrez<strong>na</strong><br />
embalaža povzroča kontami<strong>na</strong>cijo živil. Če<br />
je zelo dober <strong>na</strong>dzor kakovosti embalaže, je<br />
takš<strong>na</strong> možnost minimal<strong>na</strong>. Nadzor <strong>na</strong>d kakovostjo<br />
živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili,<br />
je urejen z Zakonom o zdravstveni ustreznosti<br />
živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z<br />
živili (ZZUZIS) (Ur. l. RS, št. 52/2000, 42/2002)<br />
foto: www.shutterstock.com<br />
foto: www.shutterstock.com<br />
ter njegovimi podzakonskimi akti. Pravilnik o<br />
materialih in izdelkih, <strong>na</strong>menjenih za stik z živili<br />
(Ur. l. RS, št. 36/2005, 38/2006, 100/2006),<br />
postavlja kriterije za materiale, iz katerih je<br />
<strong>lahko</strong> izdela<strong>na</strong> embalaža za živila. Preskusi<br />
kakovosti pa potekajo v skladu s Pravilnikom<br />
o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v<br />
stik z živili (Ur. l. RS, št. 131/2003, 65/2008).<br />
Če upoštevamo še določila standarda ISO<br />
22000, ki se uporablja v živilski dejavnosti,<br />
je problematika formalno ustrezno ureje<strong>na</strong>.<br />
Kako se predpisi izvajajo v praksi, pa je drugo<br />
vprašanje.<br />
Plastič<strong>na</strong><br />
embalaža<br />
Plastič<strong>na</strong> embalaža je e<strong>na</strong> izmed <strong>na</strong>justreznejših<br />
vrst embalaže z vidika zagotavljanja<br />
varnosti živil. Polimerni materiali<br />
so kemijsko in fizikalno zelo stabilni in<br />
praviloma ne povzročajo negativnih vplivov<br />
<strong>na</strong> živila. Različnim vrstam živil omogočajo<br />
daljši rok uporabe in preprečujejo možnost<br />
kontami<strong>na</strong>cije od zu<strong>na</strong>j. Vendar pa to velja
Plastič<strong>na</strong> embalaža je e<strong>na</strong> izmed<br />
<strong>na</strong>justreznejših vrst embalaže z<br />
vidika zagotavljanja varnosti živil.<br />
le za zelo kvalitetne materiale, ki izpolnjujejo<br />
zahteve Pravilnika o polimernih materialih<br />
in izdelkih, <strong>na</strong>menjenih za stik z živili (Ur. l.<br />
RS, št. 65/2008, 22/2010, 22/2011). Ko kupujemo<br />
embalira<strong>na</strong> živila, zaupamo prodajalcem,<br />
da je embalaža zdravstveno neoporeč<strong>na</strong>.<br />
Bolj <strong>na</strong>s zanima, kaj je v živilu oziroma izvor<br />
živila. Ali je <strong>na</strong>še zaupanje v to vedno upravičeno?<br />
Verjetno je v ogromni večini primerov<br />
res tako. Včasih pa morda to ne drži. Prav zaradi<br />
tega je prav, da poz<strong>na</strong>mo določene možne<br />
negativne vplive plastične embalaže <strong>na</strong> živilo.<br />
Če ni nujno, je bolje, da se plastični embalaži<br />
izognemo. Ni nujno, da kupimo sveže pečen<br />
kruh, ki je embaliran v plastični foliji. Lahko<br />
kupimo takšnega, ki je zložen <strong>na</strong> polici. Če<br />
plastič<strong>na</strong> folija ni ustrezne kakovosti, <strong>lahko</strong><br />
migrirajo določene snovi iz folije v vroči kruh.<br />
Pa poglejmo, kaj je <strong>lahko</strong> v plastični embalaži<br />
takšnega, da bi <strong>lahko</strong> kontaminiralo živilo.<br />
Polimerni materiali <strong>na</strong>stanejo s polimerizacijo.<br />
Za sprožitev polimerizacije in<br />
njeno vodenje so potrebni ustrezni dodatki<br />
(iniciatorji, regulatorji, zaščitni koloidi, emulgatorji<br />
itd.). Teh materialov, oziroma njihovih<br />
ostankov, ostane v plastiki zelo malo, vendar<br />
pa so nekateri strupeni in zato ne smejo uporabljati<br />
pri polimerizaciji plastike, ki se uporablja<br />
za embaliranje živil. Večji problem so<br />
<strong>lahko</strong> ostanki nereagiranega monomera. Na<br />
primer, vinilklorid, iz katerega polimerizirajo<br />
polivinilklorid, je strupen. Če pogledamo, kaj<br />
pomeni oz<strong>na</strong>ka PET, ki je <strong>na</strong>jbolj razširje<strong>na</strong><br />
plastika za embaliranje tekočih živil, <strong>na</strong>m postane<br />
kmalu jasno, kako pomemben je potek<br />
polimerizacije. Oz<strong>na</strong>ka PET pomeni polietilen<br />
tereftalat. Če polimerizacija ni bila popol<strong>na</strong><br />
ali pa je prišlo do delnega razpada, so <strong>lahko</strong><br />
prisotne nekatere strupene snovi.<br />
Tudi za polistirenske lončke, v katerih je<br />
embaliran jogurt, je pomembno, da ni<br />
ostankov monomera, ki je strupen. Veliko<br />
večji problem <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>stane pri pripravi polimernih<br />
materialov za <strong>na</strong>daljnjo predelavo<br />
in uporabo. Skoraj vsi polimerni materiali<br />
so temperaturno slabo stabilni, zato se jim<br />
dodajajo termični stabilizatorji. Za večjo<br />
odpornost proti svetlobi se dodajajo UVstabilizatorji.<br />
Zelo pomembno je, kakšne<br />
stabilizatorje se uporablja. Na primer, za<br />
stabilizacijo PVC v okenskih profilih ali talnih<br />
oblogah se večinoma uporabljajo strupeni<br />
stabilizatorji <strong>na</strong> bazi težkih kovin. Pri PVC,<br />
ki se uporablja za embaliranje živil, pa to ni<br />
dovoljeno.<br />
Prav tako so <strong>lahko</strong> problematič<strong>na</strong> različ<strong>na</strong><br />
mehčala. Zelo pogosto se uporabljajo<br />
mehčala <strong>na</strong> bazi ftalatov. Plastič<strong>na</strong> embalaža<br />
za živila ne sme vsebovati takšnih mehčal.<br />
Tudi raz<strong>na</strong> polnila in pigmenti so <strong>lahko</strong> prisotni<br />
v embalaži. Vrsta in količi<strong>na</strong> teh dodatkov<br />
je bistvenega pome<strong>na</strong> za primernost<br />
embalaže za embaliranje živil. Pri termičnem<br />
postopku se pri povišani temperaturi raztalijo<br />
plastični granulati, iz katerih se oblikujejo<br />
plastenke, lončki, škatle, folije, zamaški itd. V<br />
zadnjem času se tudi v Sloveniji ločeno zbira<br />
odpad<strong>na</strong> plastič<strong>na</strong> embalaža in <strong>na</strong>to reciklira.<br />
V razvitih državah se to dogaja že mnogo let.<br />
S tem se pojavlja <strong>na</strong> tržišču plastični material,<br />
ki je cenejši od origi<strong>na</strong>lnega in bistveno bolj<br />
ones<strong>na</strong>žen. Pri reciklirani plastiki so <strong>lahko</strong><br />
<strong>na</strong>predovali razpadni procesi, zato takšen<br />
material ni več primeren za embaliranje živil.<br />
Ali vemo, iz kakšnega materiala je izdela<strong>na</strong><br />
embalaža, v kateri je živilo?<br />
Ko obrav<strong>na</strong>vamo plastično embalažo za<br />
živila, ne smemo obrav<strong>na</strong>vati le tiste<br />
embalaže, v kateri je živilo v trgovini, temveč<br />
tudi plastične rezervoarje, cevi, pipe, črpalke<br />
in druge materiala, ki pridejo v stik z živili.<br />
Stekle<strong>na</strong><br />
embalaža<br />
Steklo je praviloma <strong>na</strong>jprimernejši material<br />
za embaliranje živil. Je kemijsko<br />
zelo stabilno in v večini primerov ne more<br />
Steklo je praviloma<br />
<strong>na</strong>jprimernejši material za<br />
embaliranje živil. Je kemijsko<br />
zelo stabilno in v večini<br />
primerov ne more priti do<br />
izluženja strupenih snovi v živila.<br />
priti do izluženja strupenih snovi v živila.<br />
Embalirano živilo v steklenicah ali kozarcih je<br />
<strong>na</strong>jbolj varno pred negativnimi vplivi. Vendar<br />
pa potrebuje vsaka stekle<strong>na</strong> embalaža tudi<br />
pokrov, ki je v večini primerov izdelan iz polimernega<br />
materiala. Če so uporabljeni kovinski<br />
pokrovi, pa potrebujemo plastič<strong>na</strong> tesnila.<br />
Tesnilni materiali so pogosto neprimerni za<br />
stik z živili, posebno razne gume ali močno<br />
mehčani polimeri. Plastični pokrovi so v glavnem<br />
iz e<strong>na</strong>kega materiala, ki se uporablja za<br />
embaliranje živil in zato niso problematični.<br />
Ne glede <strong>na</strong> to, da je steklo oz<strong>na</strong>čeno kot <strong>na</strong>jbolj<br />
primerno za embaliranje živil, ni vedno<br />
tako. Določene vrste stekla imajo <strong>lahko</strong> v <strong>svoj</strong>i<br />
sestavi premalo stabilno vezane težke kovine<br />
(svinec). Pri takšnem steklu se <strong>lahko</strong> raztaplja<br />
slabo vezani svinec v kislem mediju v živilo<br />
(vino, kis, limo<strong>na</strong>da itd.). To se <strong>lahko</strong> dogaja<br />
pri določenih vrstah kristalnega stekla. Če<br />
nimamo ustreznih atestov, se za embaliranje<br />
hrane uporabi kristalnih kozarcev in skled<br />
raje izogibajmo.<br />
keramič<strong>na</strong><br />
embalaža<br />
Pri keramični embalaži gre za približno<br />
e<strong>na</strong>k problem kot pri steklu, saj pride v<br />
kontakt z živilom le zgornja plast. Zgornja<br />
plast pa je v večini primerov tanek stekleni<br />
sloj (glazura). Glazura je steklu podob<strong>na</strong> snov,<br />
ki površinsko zaščiti lončeni del embalaže, ki<br />
je <strong>na</strong>vadno porozen. Pri porcelanu je poroznost<br />
črepinje zelo majh<strong>na</strong>, pri ostalih vrstah<br />
keramike pa z<strong>na</strong>tno večja. Za primernost<br />
keramične embalaže je bistvenega pome<strong>na</strong><br />
sestava glazure. Pri porcelanu, ki se žge <strong>na</strong><br />
visokih temperaturah med 1300 in 1500 0C,<br />
se uporabi glazura, ki je zelo stabil<strong>na</strong> v stiku<br />
z živili. V takšni glazuri ni svinca in podobnih<br />
materialov, ki znižujejo tališče. Bistveno<br />
drugače je <strong>lahko</strong> pri keramiki, ki je žga<strong>na</strong> pod<br />
1000 0C. Pri tem so posebej problematični<br />
razni lončeni izdelki, ki so žgani pri temperaturi<br />
med 800 in 900 0C. Še bolj problematični<br />
pa so <strong>lahko</strong> izdelki, ki so poslikani. Pri poslikavah<br />
je <strong>lahko</strong> temperatura zadnje obdelave<br />
še nižja. Za tako nizke temperature obdelave<br />
<strong>lahko</strong> vsebujejo veziva velik delež svinca.<br />
Tudi osnov<strong>na</strong> glazura za takšne lončene<br />
izdelke je pogosto zelo bogata s svincem.<br />
PbO ima <strong>na</strong>mreč sposobnost zelo dobrega<br />
prilagajanja razteznostnih koeficientov črepinje<br />
in glazure, zato je površi<strong>na</strong> zelo gladka,<br />
svetleča in ne razpoka. Vendar <strong>na</strong>m skleda<br />
za solato ali vrč za vino, ki sta zelo lepa in<br />
popolnoma brez razpok, slabo koristita, če<br />
nista primer<strong>na</strong> za embalažo živila. Če imamo<br />
v takšnem vrču vino, se raztaplja svinec iz<br />
glazure v vino in ga kontaminira. Če boste<br />
kupovali keramične sklede za solato, vrče za<br />
vino ali pivo, vedno zahtevajte certifikat o<br />
ustreznosti embalaže za živila. Z ustrezno<br />
tehnologijo je <strong>na</strong>mreč možno izdelati zelo<br />
lepe keramične izdelke, ki nimajo prekomernih<br />
količin svinca. Pri keramičnih izdelkih, ki<br />
so žgani <strong>na</strong> visokih temperaturah (predvsem<br />
porcelan), pa je ta strah odveč.<br />
Na tržišču so tudi materiali, ki imitirajo<br />
keramiko in porcelan. Po videzu so podobni<br />
keramiki in porcelanu, po sestavi in<br />
lastnostih pa je zelo velika razlika. Pri plasto-<br />
-keramiki ni prišlo do sintranja anorganskih<br />
sestavin (kremenčev pesek, gli<strong>na</strong>, kaolin itd.)<br />
zaradi visoke temperature, temveč se je raztalil<br />
polimerni termoplastični material, ki je<br />
pomešan v anorgansko maso kot vezivo. Gre<br />
v bistvu za plastično embalažo z zelo veliko<br />
vsebnostjo anorganskih polnil. Te materiale<br />
je zato potrebno obrav<strong>na</strong>vati podobno kot<br />
plastično embalažo.<br />
11<br />
avgustaugust 2011<br />
61
61 12<br />
avgustaugust 2011 EmbaLaža<br />
Emajlira<strong>na</strong><br />
embalaža<br />
Pri emajlirani embalaži veljajo približno<br />
e<strong>na</strong>ke nevarnosti za živilo kot pri steklu in<br />
keramiki. V glavnem pa gre za zelo primerne<br />
materiale za embaliranje živila. Tako kot pri<br />
steklu in keramiki pride v kontakt z živilom<br />
zgornji, stekleni sloj (emajl). Pri emajlirani posodi,<br />
ki se uporablja za gospodinjstvo, se praviloma<br />
uporabljajo emajli, ki so zelo odporni <strong>na</strong><br />
živila. Če se odločamo za posodo EMO, se <strong>na</strong>m<br />
ni potrebno bati, da bi <strong>lahko</strong> prišlo do raztapljanja<br />
strupenih snovi v živila. Podobno velja<br />
tudi za večino drugih svetovnih proizvajalcev,<br />
ki imajo ustrezne ateste. Emajlirane posode pa<br />
tako ali tako ne proizvajajo razne manjše firme,<br />
od katerih ne moremo pričakovati ustreznih<br />
atestov, zato ocenjujem emajlirano posodo kot<br />
eno izmed <strong>na</strong>jbolj primernih za embaliranje<br />
živil. V zadnjem obdobju je emajlirano posodo<br />
neupravičeno izrinila s trga nerjav<strong>na</strong> posoda, ki<br />
je <strong>lahko</strong> z zdravstvenega vidika bolj nevar<strong>na</strong> za<br />
živila kot pa emajlira<strong>na</strong> posoda.<br />
Promocija<br />
kovinska<br />
embalaža<br />
Pri kovinski embalaži so podobne nevarnosti<br />
za živila kot pri plastiki. Razlika je samo v<br />
tem, da se pri kovinskih izdelkih <strong>lahko</strong> izlužijo<br />
posamezne kovine in ne razni organski materiali.<br />
Materiali, ki pridejo v stik z živili, niso<br />
le posode, v katerih so embalira<strong>na</strong> živila <strong>na</strong><br />
trgovskih policah. Kovinska embalaža obsega:<br />
• pločevinke in podobno trgovsko embalažo,<br />
• lonce in podobno gospodinjsko embalažo,<br />
• embalažo za skladiščenje in tehnologijo.<br />
Za zmanjšanje korozije železa se dodajajo železu<br />
zlitinski elementi. S tem dobimo nerjavno<br />
jeklo, ki ga pogosto imenujemo inox. Inox jekla<br />
so železove zlitine z vsebnostjo <strong>na</strong>jmanj 50 %<br />
železa. Odpornost jekla proti rjavenju dajejo zlitinski<br />
elementi. Osnov<strong>na</strong> zlitinska elementa sta<br />
krom (Cr) in nikelj (Ni), ostali zlitinski elementi<br />
pa so: molibden (Mo), titan (Ti), niobij (Nb),<br />
baker (Cu), silicij (Si), aluminij (Al), mangan<br />
(Mn), žveplo (S), dušik (N) itd. Iz <strong>na</strong>vedenega je<br />
Natečaj za idejne rešitve<br />
za embalaže, <strong>na</strong>rejene iz<br />
okolju prijaznih surovin.<br />
vedeti je potrebno, da je<br />
približno sto različnih vrst<br />
nerjavnega jekla. Le nekaj<br />
izmed teh je primernih za<br />
embaliranje živil.<br />
razvidno, da dajeta osnovno korozijsko odpornost<br />
nerjavnemu jeklu krom in nikelj, ki sta za<br />
zdravje nevarni kovini. Podobno velja tudi za<br />
nekatere druge elemente, ki so prisotni v zlitini.<br />
To pomeni, da obstaja pri nerjavni embalaži<br />
vedno nevarnost, da se <strong>na</strong>m <strong>lahko</strong> raztapljajo v<br />
živilo problematične kovine.<br />
raztapljanju <strong>lahko</strong> sklepamo <strong>na</strong> podlagi<br />
O vrste nerjavnega materiala in živila, ki ga<br />
embaliramo. Če pogledamo odvrženo pločevinko<br />
v <strong>na</strong>ravi čez kakšno leto, bomo morda ugotovili,<br />
da ni začela rjaveti le od zu<strong>na</strong>j, temveč tudi<br />
od znotraj. Po tej logiki <strong>lahko</strong> sklepamo, da so<br />
se določeni korozijski procesi vršili že takrat, ko<br />
je bilo v njej še embalirano pivo. Če pogledamo<br />
kovinski lonec iz nerjavnega jekla, <strong>na</strong> katerem<br />
ni več tako gladke in svetleče površine, <strong>lahko</strong><br />
upravičeno pomislimo, da posoda ni popolnoma<br />
kemijsko odpor<strong>na</strong>.<br />
Mislimo<br />
okolju<br />
prijazno.<br />
Do leta 2015 bodo <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših policah izdelki vsaj<br />
200 lokalnih kmetij in slovenskih pridelovalcev.<br />
Več <strong>na</strong> www.fi<strong>na</strong>nce-akademija.si/m<strong>na</strong>tecaj<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/124<br />
Poslovni sistem Mercator, Du<strong>na</strong>jska 107, Ljublja<strong>na</strong>
inovACiJE<br />
kioski za tiskanje<br />
brez kartuš<br />
majdi kosi<br />
Skupi<strong>na</strong> inovatorjev je<br />
InovacIje<br />
slovenskemu in svetovnemu<br />
tržišču v zadnjem mesecu<br />
predstavila inovacijo PrintBox,<br />
ki omogoča enostavno, okolju<br />
prijaznejše in <strong>na</strong>jcenejše<br />
tiskanje, tudi <strong>na</strong> ulici. inovacija<br />
pri<strong>na</strong>ša pomembno dodano<br />
prednost, saj sistem deluje<br />
brez odpadnega materiala<br />
kartuš. Cilj, kateremu sledi<br />
ekipa, locira<strong>na</strong> v Ljubljanskem<br />
Univerzitetnem inkubatorju,<br />
je uporabnikom <strong>na</strong> dolgi rok<br />
omogočiti brezplačno tiskanje<br />
dokumentov. Avtorja inovacije<br />
sta prof. dr. Aleš vahčič, ki je<br />
odgovarjal <strong>na</strong> <strong>na</strong>ša vprašanja,<br />
in denis Benič. ideja je stara že<br />
15 let, medtem ko se je resen<br />
razvoj začel pred letom dni.<br />
foto: osebni arhiv<br />
Ekipa od leve: Uroš Jurglič, Mitja Zorko, Tadej Murovec,<br />
Denis Benič in dr. Aleš Vahčič, Anže Rupnik (ni <strong>na</strong> fotografiji)<br />
kakšne so prednosti uporabe inovacije za<br />
uporabnika – za posameznika in podjetje?<br />
Ključ<strong>na</strong> prednost je, da gre za sistem brez kartuš.<br />
Tiskanje do 30.000 strani poteka z enkratnim<br />
polnjenjem črnila in barv. Zamenjava zalogovnika<br />
z novim črnilom in barvami je stvar petih<br />
minut dela in je del vzdrževalne pogodbe. Črnila<br />
in barv tako nikoli ne zmanjka. Ker ni odpadnih<br />
kartuš, je <strong>na</strong>ša inovacija okolju prijaz<strong>na</strong>. Možen je<br />
tudi dvostranski izpis, kar znižuje porabo papirja,<br />
ali izbira ekološkega papirja. Našteto velja tako za<br />
uporabo posameznih tiskalnikov z <strong>na</strong>šim <strong>na</strong>pajanjem<br />
kot tudi za tiskanje prek PrintBox kioska.<br />
PrintBox kiosk pri<strong>na</strong>ša poleg <strong>na</strong>jnižje cene tudi<br />
dodatne ugodnosti.<br />
Gre za enostavno tiskanje prek ključka USB, kjerkoli<br />
pridemo do PrintBoxa. Tiskanje je možno<br />
brez registracije v <strong>na</strong>š sistem s plačilom s kovanci<br />
ali Moneto. Omogočeno je tiskanje z registracijo v<br />
<strong>na</strong>š sistem, ki se imenuje Oblakomat (avtomatsko<br />
upravljanje z dokumenti v oblaku). Datoteke, ki<br />
jih želimo tiskati, <strong>na</strong>ložimo <strong>na</strong> internet in jih s<br />
pritiskom <strong>na</strong> gumb »print« pripravimo za tisk<br />
<strong>na</strong> kateremkoli PrintBoxu. Enostav<strong>na</strong> uporaba<br />
storitve je obrazlože<strong>na</strong> tudi <strong>na</strong> spletnem mestu<br />
http://www.goprintbox.com.<br />
Uporabnik <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> monitorju <strong>na</strong> dotik pregleda<br />
dokument, določi strani, ki jih želi <strong>na</strong>tisniti, število<br />
prikazanih strani <strong>na</strong> posamezno <strong>na</strong>tisnjeno<br />
stran, enostransko ali dvostransko tiskanje,<br />
število izvodov in kvaliteto izpisa. Poleg tiskanja<br />
lastnih dokumentov <strong>lahko</strong> tiska dokumente z interneta<br />
in dokumente z zanimivimi informacijami,<br />
npr. časopisne članke, zemljevide, turistične<br />
informacije ...<br />
inovacija pri<strong>na</strong>ša doslej <strong>na</strong>jcenejši tisk za<br />
uporabnika. <strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin <strong>lahko</strong> dosegate<br />
takšno konkurenčno ceno?<br />
Ce<strong>na</strong> črno-belega ali barvnega izpisa <strong>na</strong> stran<br />
z<strong>na</strong>ša 3 cente ali manj, odvisno od števila izpisov<br />
<strong>na</strong> mesec. Ce<strong>na</strong> je e<strong>na</strong>ka ne glede <strong>na</strong> pokritost<br />
strani z barvo. Čim več posameznikov ali podjetij<br />
mesečno tiska, tem nižja je ce<strong>na</strong>. Pri 10.000<br />
straneh mesečno ce<strong>na</strong> izpisa pade <strong>na</strong> 1 cent. Če<br />
strošek primerjamo s ceno izpisa <strong>na</strong> domačih brizgalnih<br />
tiskalnikih, je ce<strong>na</strong> tiska z origi<strong>na</strong>lnimi<br />
kartušami 6 centov za 5-odstotno pokritje strani,<br />
za celostransko fotografijo A4 pa tudi do 1 evro.<br />
Razvili smo inovativno rešitev <strong>na</strong>pajanja tiskalnikov<br />
z barvami. Podobne rešitve so sicer z<strong>na</strong>ne,<br />
vendar smo prvi razvili sistem, ki je enostaven,<br />
zanesljiv in zagotavlja odličen odtis.<br />
Printbox ste lansirali pred dobrim mesecem.<br />
kako <strong>na</strong>preduje širitev v sloveniji?<br />
Prvo postavitev PrintBox kioska smo realizirali<br />
<strong>na</strong> Fakulteti za družbene vede konec maja. Do<br />
danes smo jih postavili 15, od tega 3 v tujini.<br />
Takšen enostaven <strong>na</strong>čin tiskanja se bo postopno<br />
vedno bolj uveljavljal, ko bo <strong>na</strong> voljo vse več<br />
PrintBoxov, postavljenih širom Slovenije. Do<br />
konca leta jih bo med 100 in 200 <strong>na</strong> javno dostopnih<br />
mestih z velikim pretokom ljudi.<br />
ste storitev že začeli uspešno širiti v tujino?<br />
kakšni so kratkoročni in dolgoročni cilji?<br />
Osredotočamo se <strong>na</strong> okoliške države, trenutno<br />
<strong>na</strong> Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Resne razgovore<br />
imamo v Srbiji, predvsem za šole, pošto in<br />
fakultete. Polagamo temelje za razvoj trga <strong>na</strong><br />
Kitajskem, v ZDA in Rusiji.<br />
kdo so vaši ciljni odjemalci?<br />
Naše ključne skupine ciljnih odjemalcev so štiri:<br />
šolstvo (tiskanje učnega materiala), podjetja in<br />
druge institucije, kjer <strong>lahko</strong> zmanjšamo strošek<br />
tiskanja za 50 odstotkov, sploš<strong>na</strong> javnost z dostopom<br />
do tiskanja <strong>na</strong> javnih mestih in gospodinjstva,<br />
v katerih tiskalnik uporablja veliko članov<br />
(npr. samozaposleni starši in otroci, ki se šolajo<br />
v poklicih, ki zahtevajo več tiskanja, denimo<br />
grafično oblikovanje).<br />
13<br />
foto: arhiv podjetja<br />
avgustaugust 2011<br />
61
61 14<br />
avgustaugust 2011 EmbaLaža<br />
nov EvroPSki ZAkon<br />
in EMBALAŽA ŽiviL<br />
odslej morajo biti<br />
informacije dobro vidne<br />
vanesa čanji<br />
Evropski parlament je v začetku<br />
julija uzakonil nova pravila<br />
oz<strong>na</strong>čevanja embalaže z živili.<br />
razlog? Potrošnik <strong>na</strong>j bi bil<br />
tako bolje informiran in se bo<br />
lažje odločal v prid <strong>svoj</strong>emu<br />
zdravju. <strong>na</strong> embalaži morajo<br />
biti dobro vidne informacije<br />
(<strong>na</strong>jmanjša še dovolje<strong>na</strong><br />
velikost črk <strong>na</strong> embalaži je<br />
1,2 milimetra) o maščobah,<br />
<strong>na</strong>sičenih maščobah, sladkorju,<br />
soli, beljakovi<strong>na</strong>h, ogljikovih<br />
hidratih, transmaščobah in<br />
energetski vrednosti. vse<br />
<strong>na</strong>vedene informacije morajo<br />
biti izražene <strong>na</strong> 100 gramov ali<br />
100 mililitrov, kar pomeni, da<br />
bo potrošnik različne izdelke<br />
med sabo enostavno primerjal.<br />
dodatno so <strong>lahko</strong> informacije<br />
<strong>na</strong>vedene tudi v deležih.<br />
Nov evropski<br />
zakoN iN<br />
embalaža živil<br />
Države EU so se zahtevam Evropskega parlamenta,<br />
katerih glasnica je bila nemška<br />
poslanka Re<strong>na</strong>te Sommer (EPP), ves čas razprave<br />
in postopkov usklajevanja upirale, saj so bila<br />
<strong>na</strong>sprotovanja živilske industrije huda. Evropski<br />
parlament se je zavzemal za radikalnejše rešitve<br />
v prid potrošnikom, v pogajanju s Komisijo in<br />
Svetom pa so le sprejeli kompromis, ki ga nekateri<br />
pozdravljajo, drugi pa menijo, da je znova pretehtal<br />
interes industrije pred zaščito potrošnikov. V<br />
<strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>vajamo nekaj glavnih novosti.<br />
Alergeni<br />
Po dosedanji zakonodaji morajo biti vse sestavine,<br />
vključno z alergenimi substancami,<br />
<strong>na</strong>vedene <strong>na</strong> etiketah predpakiranih živil. V prihodnje<br />
pa bodo morale biti te substance vizualno<br />
poudarjene, kar pomeni, da bo potrošnik hitreje<br />
in lažje zaz<strong>na</strong>l, katera hra<strong>na</strong> vsebuje alergene.<br />
Nova pravila tudi predpisujejo, da morajo<br />
biti podane informacije o vsebnosti alergenov<br />
v nepakirani hrani, <strong>na</strong> primer v hrani, ki<br />
Predpisane<br />
informacije<br />
<strong>na</strong> embalaži:<br />
ime izdelka,<br />
sez<strong>na</strong>m sestavin,<br />
količi<strong>na</strong> posameznih sestavin,<br />
neto teža,<br />
datum uporabnosti,<br />
vsebnost alkohola,<br />
poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>vodila za<br />
shranjevanje,<br />
ime in <strong>na</strong>slov proizvajalca,<br />
izvor,<br />
<strong>na</strong>vodila za uporabo.<br />
se prodaja v restavracijah ali menzah. Države<br />
članice se <strong>lahko</strong> same odločijo, <strong>na</strong> kak <strong>na</strong>čin<br />
bodo te informacije <strong>na</strong> voljo potrošnikom.<br />
država izvora<br />
Obstoječa evropska zakonodaja predpisuje,<br />
da mora biti izvor nekaterih prehrambnih<br />
artiklov, kot so goveje meso, med, oljčno<br />
olje ter sveže sadje in zelenjava, <strong>na</strong>veden <strong>na</strong><br />
etiketi. To pravilo se po novem <strong>na</strong><strong>na</strong>ša tudi<br />
<strong>na</strong> sveže meso, in sicer: svinjsko, ovčje, kozje<br />
in piščančje. Komisija bo morala sprejeti poseb<strong>na</strong><br />
pravila, ki bodo urejala to področje, in<br />
sicer v roku dveh let po uveljavitvi zakonodaje.<br />
prihodnje bodo morda spisek živil, <strong>na</strong><br />
V katerih mora biti informacija o izvoru<br />
oziroma poreklu, še razširili <strong>na</strong> nove kategorije.<br />
V razpravi so se omenjala živila z vsebnostjo<br />
mesa in mleka ter nepredela<strong>na</strong> živila.<br />
A Komisija mora <strong>na</strong>jprej oceniti potrebne<br />
postopke za vpeljavo tovrstnega predpisa in<br />
seveda stroške.<br />
foto: www.shutterstock.com
Palmovo olje<br />
v živilih<br />
Proizvajalci bodo morali po novem <strong>na</strong>vesti<br />
tudi izvor rastlinskih olj v živilu, da bi<br />
<strong>lahko</strong> potrošnik preveril, ali izdelek vsebuje<br />
palmovo olje. To zahtevo so sprejeli zaradi<br />
skrbi Evropskega parlamenta pred posekom<br />
palminih plantaž, ki ogroža deževne gozdove<br />
in posledično tamkajšnje habitate. Evropski<br />
parlamentarci menijo, da je to njihov prispevek<br />
k trajnostnemu razvoju tega dela zemeljske<br />
celine, medtem pa okoljevarstveniki, ki so<br />
lobirali v procesu sprejemanja pravil, menijo,<br />
da bi morala biti pravila še strožja.<br />
Proti zavajanju<br />
potrošnikov<br />
Cilj novih pravil je tudi zaščititi potrošnika<br />
pred zavajajočimi podobami, opisi in slikovnimi<br />
predstavitvami <strong>na</strong> embalažah živil.<br />
Embalaža jogurta, <strong>na</strong> primer, ne bo smela<br />
imeti slike sadja, če v jogurtu ne bo sestavin<br />
pravega sadja. Potrošnik <strong>na</strong>j bi z <strong>lahko</strong>to<br />
prepoz<strong>na</strong>l »imitacijo živil«, torej živila, ki so<br />
<strong>na</strong> videz podob<strong>na</strong> drugim živilom, a imajo<br />
drugačne sestavine. Tak primer so živila, ki<br />
so podob<strong>na</strong> siru, a so <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz različnih<br />
vrst zelenjave. Kadar pride do zamenjave sestavine,<br />
ki jo potrošnik <strong>na</strong>vadno pričakuje v<br />
živilu, mora biti to jasno oz<strong>na</strong>čeno <strong>na</strong> sprednji<br />
strani embalaže v primerni velikosti, in sicer<br />
ob imenu blagovne z<strong>na</strong>mke.<br />
meso, v katerem so deli različnih vrst mesa,<br />
mora biti oz<strong>na</strong>čeno kot mešano meso,<br />
e<strong>na</strong>ko velja za ribe.<br />
živilska industrija se mora tem novim pravilom<br />
prilagoditi v roku treh let od objave<br />
zako<strong>na</strong> v Uradnem listu EU (predvidoma oktobra<br />
letos). Izjema so pravila o prehranskih<br />
vrednostih, ki imajo rok za uveljavitev pet let.<br />
Čeprav evropski parlamentarci zvečine<br />
pozdravljajo sprejeti kompromis, saj<br />
<strong>na</strong>j bi zakonu zaradi intenzivnih pritiskov<br />
industrije grozil tudi propad, so mnogi <strong>na</strong>d<br />
njim razočarani. Med slednjimi je John Dalli,<br />
komisar za zdravje, ki je izrazil obžalovanje,<br />
da je v trdih pogajanjih o tem zakonu Svet<br />
zavrnil zahtevo parlamenta, da morajo biti<br />
informacije o prehranski vrednosti živila<br />
<strong>na</strong> sprednji strani embalaže. Prav tako je<br />
razočaran, ker so iz zako<strong>na</strong> izvzeli alkoholne<br />
pijače. Vprašal se je o številu potrošnikov, ki se<br />
dejansko zavedajo, koliko kalorij konzumirajo<br />
z alkoholnimi pijačami.<br />
Mešani odzivi<br />
industrije<br />
živilska industrija v času sprejemanja novih<br />
pravil ni sedela križem rok, saj se zaveda,<br />
da tudi ta postop<strong>na</strong> in »omilje<strong>na</strong>« pravila za<br />
sabo potegnejo številne zahteve, ki seveda<br />
niso poceni. Odzivi so različni. Zlasti bo za<br />
večino trd oreh <strong>na</strong>vajanje države izvora, še<br />
posebej če bodo razširili sez<strong>na</strong>m živil, za katera<br />
velja to pravilo. Živilska podjetja trdijo,<br />
da bo to pomenilo številne dodatne stroške,<br />
ne da bi hkrati zagotovili dodano vrednost v<br />
obliki višje stopnje varnosti za potrošnike.<br />
Pričakovati je, da se bodo živilska podjetja z<br />
vsemi močmi upirala razširitvi sez<strong>na</strong>ma živil<br />
<strong>na</strong> tej listi.<br />
<strong>na</strong>vedba države porekla za živilska pod-<br />
a jetja le nima samo negativnih posledic.<br />
Tista podjetja, ki prodajajo predvsem živila<br />
domačega izvora, <strong>lahko</strong> z ustreznimi marketinškimi<br />
aktivnostmi okrepijo <strong>svoj</strong> tržni položaj<br />
<strong>na</strong> domačem trgu. Taka podjetja si seveda<br />
prizadevajo, da se bodo pravila oz<strong>na</strong>čevanja<br />
o državi izvora čim prej razširila še <strong>na</strong> druga<br />
živila, zlasti <strong>na</strong> predelano meso in <strong>na</strong> mlečne<br />
izdelke.<br />
Evropski parlamentarci so se<br />
že ob razpravi o novih pravilih<br />
oz<strong>na</strong>čevanja zavedali, da bodo<br />
<strong>na</strong>jbrž le-ta prispevala <strong>svoj</strong><br />
delež k podražitvi hrane.<br />
Evropski parlamentarci so se že ob razpravi<br />
o novih pravilih oz<strong>na</strong>čevanja zavedali, da<br />
bodo <strong>na</strong>jbrž prispevala <strong>svoj</strong> delež k podražitvi<br />
hrane. Celot<strong>na</strong> živilska panoga bo morala<br />
nova pravila upoštevati v celotni verigi, kar<br />
pomeni, da bodo s tem <strong>na</strong>stajali novi stroški,<br />
ki se bodo v končni fazi prevalili <strong>na</strong> potrošnika.<br />
Poz<strong>na</strong>valci ocenjujejo, da bodo zaradi izpolnjevanja<br />
novih pravil višji stroški prizadeli<br />
zlasti manjše proizvajalce, ki pogosto menjajo<br />
<strong>svoj</strong>e dobavitelje, pri velikih <strong>na</strong>j bi se stroški<br />
bolj razporedili.<br />
Na vprašanje, kaj pomenijo nova pravila<br />
za konkurenčnost evropskih živil <strong>na</strong> globalnem<br />
trgu, glavni lobist FoodDrinkEurope<br />
nima <strong>na</strong>tančne ocene. Posledice so kompleksne<br />
in težko predvidljive, zato so se tudi pogajalci<br />
odločili za postopno uvedbo pravil. Do<br />
konca leta 2014 bo Evropska komisija ocenila<br />
možnost razširitve novih pravil tudi <strong>na</strong> alkoholne<br />
in druge pijače, ki vsebujejo alkohol.<br />
Promocija<br />
proizvodnja PET plastenk<br />
za polnitev gaziranih in<br />
negaziranih pijač,<br />
ledenega čaja, mleka, vi<strong>na</strong>,<br />
sirupov in olja, za kozmetiko,<br />
čistila, motor<strong>na</strong> olja, sveče<br />
proizvodnja PET predform<br />
STRAMEX PET d.o.o.<br />
Stranje 7B, 3241 Podplat<br />
Tel.: 03 812 15 80<br />
E-pošta: info@stramex-pet.si<br />
Splet: www.stramex-pet.si<br />
15<br />
avgustaugust 2011<br />
61
61 16<br />
avgustaugust 2011 EmbaLaža<br />
BioPLAStikA: dA ALi nE?<br />
vedno obstajata<br />
dve plati medalje<br />
Ni<strong>na</strong> semolič<br />
od delov avtomobila do<br />
embalaže za hrano, letal in<br />
svinčnikov. iz plastike <strong>lahko</strong><br />
<strong>na</strong>redimo dejansko vse – je<br />
eden <strong>na</strong>jbolj vsestranskih<br />
materialov. vendar pa ima tudi<br />
<strong>svoj</strong>o temno stran. Plastika<br />
je sintetič<strong>na</strong> kemikalija, ki ni<br />
do okolja nič kaj prijaz<strong>na</strong>.<br />
nepravilno odlože<strong>na</strong> plastika<br />
je okolju zelo škodljiva, saj<br />
se dolgo razgraja, vanjo se<br />
zapletajo živali, zaradi zaužitja<br />
umirajo ptice in ribe. družbeni<br />
pritiski so tako pripeljali k<br />
proizvodnji okolju prijaznejše<br />
plastike. Ampak, ali je dejansko<br />
to <strong>na</strong>jboljša rešitev?<br />
bioplastika:<br />
da ali ne?<br />
Na splošno okolju prijazno plastiko <strong>lahko</strong><br />
razdelimo <strong>na</strong> tri tipe:<br />
• bioplastika (<strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz <strong>na</strong>ravnih materialov,<br />
kot je <strong>na</strong> primer koruzni škrob),<br />
• biorazgradljiva plastika (<strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz tradicio<strong>na</strong>lnih<br />
petrokemikalij, ki so zasnovane<br />
tako, da se hitreje razgradijo),<br />
• reciklira<strong>na</strong> plastika (običaj<strong>na</strong> plastika, <strong>na</strong>reje<strong>na</strong><br />
iz recikliranih materialov).<br />
Teorija o bioplastiki je preprosta – če bi <strong>lahko</strong><br />
plastiko izdelali iz okolju prijaznejših materialov,<br />
bi se <strong>lahko</strong> hitreje razgradila. Najbolj<br />
poz<strong>na</strong>ni materiali so <strong>na</strong>rejeni iz koruznega<br />
škroba (Ever Corn in NatureWorks). Določene<br />
bioplastike skoraj ne moremo ločiti od tradicio<strong>na</strong>lne<br />
plastike, <strong>na</strong>rejene iz petrokemikalij,<br />
saj izgleda identično. Po podatkih izdelovalca<br />
NatureWorks izdelava bioplastike prihrani dve<br />
tretjini energije, ki bi bila potreb<strong>na</strong> za izdelavo<br />
tradicio<strong>na</strong>lne plastike. Poliaktid (polimleč<strong>na</strong><br />
kisli<strong>na</strong>) <strong>na</strong>j bi tako proizvedel kar 70 odstotkov<br />
manj toplogrednih plinov med razgrajevanjem<br />
<strong>na</strong> odlagališču. Dobra stran bioplastike je tudi<br />
možnost kompostiranja – razpadejo <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravne<br />
materiale, ki se zmešajo z zemljo. Nekateri<br />
bioplastični materiali <strong>lahko</strong> razpadejo že v<br />
nekaj tednih. Molekule škroba počasi absorbirajo<br />
vodo, zaradi česar razpadejo <strong>na</strong> manjše<br />
delce, ki jih <strong>na</strong>to prebavijo bakterije.<br />
Upoštevati moramo direktno<br />
povezavo biorazgradljivosti<br />
s kemijsko strukturo in ne z<br />
izvorom surovih materialov<br />
surovin.<br />
Življenjski cikel<br />
bioplastike<br />
biorazgradljiva plastika razpade <strong>na</strong> ogljikov<br />
dioksid, metan, vodo, anorganske spojine<br />
ali biomaso s pomočjo mikrobne asimilacije. Da<br />
se plastiki <strong>lahko</strong> reče biorazgradljiva, se mora<br />
ta razgradnja meriti s standardiziranimi testi<br />
v določenem časovnem obdobju, odvisno od<br />
izbrane metode odlaganja. V ZDA se za certificiranje<br />
plastike kot biorazgradljive uporabljajo<br />
standardizirani testi ASTM D6400, v Evropi pa<br />
EN 13432. Tudi drugod po svetu že obstajajo<br />
podobni standardi in certifikati. Belgija pa je<br />
edi<strong>na</strong>, ki ima oz<strong>na</strong>ko za kompostiranje »The OK<br />
Compost Home«, ki zagotavlja, da je embalaža<br />
razgradljiva v domačih kompostnikih.<br />
Kot že omenjeno, tisto, kar se razgradi <strong>na</strong><br />
odlagališčih, ni nujno dobro. Odlagališča<br />
foto: www.shutterstock.com
so <strong>na</strong>jvečji vir meta<strong>na</strong>, toplogrednega pli<strong>na</strong>, ki<br />
je kar 72-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid,<br />
zato z<strong>na</strong>nstveniki opozarjajo, da moramo upoštevati<br />
direktno povezavo biorazgradljivosti s<br />
kemijsko strukturo in ne z izvorom surovih<br />
materialov surovin.<br />
Slabosti<br />
bioplastike<br />
Okoljska vprašanja niso <strong>lahko</strong> rešljiva.<br />
Ukrepi, ki so v določenih pogledih prijaznejši<br />
do okolja, mu <strong>lahko</strong> v drugih škodujejo.<br />
Pomembno je, da <strong>na</strong> stvar gledamo celostno,<br />
preden z »okolju prijaznejšimi« materiali <strong>na</strong>redimo<br />
več škode kot koristi. Bioplastika in<br />
biorazgradljiva plastika sta že od vsega začetka<br />
zelo kontroverzni. Izdelovalci ju hvalijo kot<br />
rešitev problema kopičenja plastike. Trdijo, da<br />
se z njeno uporabo zmanjšajo izpusti toplogrednih<br />
plinov za 30 do 80 odstotkov in da bi z<br />
njeno uporabo <strong>lahko</strong> tudi podaljšali rok trajanja<br />
živil. A vedno obstajata dve plati medalje,<br />
zato ima tudi bioplastika <strong>svoj</strong>e slabosti:<br />
1. Določe<strong>na</strong> bioplastika ob <strong>svoj</strong>em razgrajevanju<br />
proizvaja metan (CH4), toplogredni plin,<br />
ki je bolj škodljiv kot ogljikov dioksid in zelo<br />
vpliva <strong>na</strong> globalno segrevanje.<br />
2. Bioplastika in biorazgradljiva plastika ne<br />
razpadeta vedno takoj. Nekatere se razgradijo<br />
le ob točno določenih pogojih, pri<br />
visokih temperaturah. Razgrajevanje takšne<br />
plastike <strong>lahko</strong> traja več let, strupeni ostanki<br />
pa <strong>lahko</strong> ostanejo tudi po tem času.<br />
3. Bioplastika je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz rastlin, <strong>na</strong> primer<br />
koruze, zato se zemlja, ki bi se <strong>lahko</strong><br />
uporabljala za pridelavo hrane, uporablja za<br />
rast surovin za proizvodnjo bioplastike, za<br />
spodbujanje tega pa države <strong>na</strong>menjajo tudi<br />
visoke subvencije. Predvideva se, da <strong>na</strong>j bi<br />
bila do leta 2014 kar e<strong>na</strong> četrti<strong>na</strong> obdelovalnih<br />
površin ZDA <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> gojenju rastlin<br />
za proizvodnjo biogoriv in bioplastike, kar<br />
bi <strong>lahko</strong> posledično pomenilo tudi rast cen<br />
hrane.<br />
4. Veči<strong>na</strong> bioplastike (kot <strong>na</strong> primer poliaktid)<br />
je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz gensko spremenjene koruze.<br />
Veči<strong>na</strong> okoljevarstvenikov je enotnih, da so<br />
gensko spremenjene rastline same po sebi<br />
škodljive za okolje.<br />
5. Bioplastiko in biorazgradljivo plastiko je<br />
težko reciklirati. Čeprav večini ljudi delujeta<br />
PLA in PET podobno, ju je, če se med seboj<br />
pomešata, nemogoče reciklirati.<br />
bioplastika je relativno nov material in<br />
trenutno zaseda manj kot 1 odstotek celotnega<br />
embalažnega trga. Predvsem zaradi<br />
sociološko-političnih pritiskov po uporabi<br />
trajnostnih materialov je v zadnjih letih veliko<br />
govora <strong>na</strong> temo bioplastike in njeni primerjavi<br />
s plastiko, ki se <strong>lahko</strong> reciklira. Bioplastika<br />
je v zadnjih nekaj letih zaradi <strong>svoj</strong>e funkcio<strong>na</strong>lnosti<br />
in dostopnosti postala zelo privlač<strong>na</strong><br />
za proizvajalce. Na drugi strani pa skeptiki<br />
opozarjajo, da bi bila masov<strong>na</strong> proizvodnja<br />
bioplastike občutno predraga, prav tako pa bi<br />
<strong>lahko</strong> zaradi nepravilnega odlaganja ogrozila<br />
celoten reciklirni krog.<br />
Prihaja druga<br />
generacija<br />
bioplastičnih<br />
materialov<br />
Dejstvo je, da je prva generacija bipolimerov<br />
za <strong>svoj</strong>o izdelavo porabila ogromne količine<br />
energije, bila pa je tudi omeje<strong>na</strong> v <strong>svoj</strong>i<br />
aplikativnosti. Vendar je bilo od takrat storjenega<br />
že veliko, tako da je druga generacija<br />
biomaterialov že bolj vsestranska in robust<strong>na</strong>.<br />
Za razliko od prve generacije bioplastičnih<br />
materialov je druga generacija, ki je <strong>na</strong><br />
voljo danes, veliko bolj sposob<strong>na</strong> posnemati<br />
lastnosti petrokemične plastike. Dr. Liliya<br />
Serazetdinova, vodja pri InCrops Enterprise<br />
Hub s sedežem <strong>na</strong> Univerzi East Anglia v<br />
Veliki Britaniji, razlaga: »Najnovejši razvoj<br />
embalažnih tehnologij <strong>na</strong> rastlinski osnovi<br />
pri<strong>na</strong>ša uporabo polietile<strong>na</strong> in polipropile<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />
rastlinski osnovi. Takšni materiali so kemijsko<br />
identični petrokemikalijam in kot taki omogočajo<br />
tudi recikliranje <strong>na</strong> e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>čin.« Braskem,<br />
vodilni brazilski proizvajalec petrokemikalij,<br />
že proizvaja polietilen <strong>na</strong> rastlinski osnovi,<br />
slediti pa so mu začeli tudi drugi proizvajalci.<br />
Podjetje bo leta 2013 začelo tudi z izdelavo<br />
polipropile<strong>na</strong> <strong>na</strong> rastlinski osnovi.<br />
Na trgu pa se pojavlja še en material <strong>na</strong> rastlinski<br />
osnovi PHA, polimer <strong>na</strong> mikrobni<br />
osnovi. Trenutno se za njegovo proizvodnjo<br />
uporabljajo sladkorji visokega kakovostnega<br />
razreda. Zaradi mikrobne osnove pa bi bila proizvodnja<br />
takšnih polimerov dejansko mogoča<br />
iz kakršnihkoli surovin <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravni osnovi, zato<br />
dr. Serazetdinova predvideva, da bo ta tehnologija<br />
iz leta v leto pomembnejša.<br />
Tudi eden izmed prvih polimerov <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravni<br />
osnovi, poliaktid, se vedno bolj uporablja<br />
v različnih tržnih sektorjih, kjer je embalaža<br />
primarnega pome<strong>na</strong>. Veči<strong>na</strong> trenutno uporabljenih<br />
bioplastičnih materialov v embalažni<br />
industriji je <strong>na</strong>rejenih <strong>na</strong> škrobni osnovi, vendar<br />
se kaže potencial tudi za uporabo drugih<br />
surovin. Uporaba raznolikih surovin bo zelo<br />
vplivala <strong>na</strong> rast uporabe bioplastike.<br />
Hasso von Pogrell, upravljalni direktor<br />
European Bioplastics: »Ricinusova seme<strong>na</strong><br />
za proizvodnjo oleinske kisline za poliamide so<br />
inovativen primer uporabe surovin.« Na voljo<br />
so že tehnologije, ki omogočajo pretvorbo ogljikovega<br />
dioksida v polimere, razvilo jih je podjetje<br />
Cardia Bioplastics. Tudi dr. Serazetdinova<br />
Pomembno je, da <strong>na</strong> stvar<br />
gledamo celostno, preden z<br />
»okolju prijaznejšimi« materiali<br />
<strong>na</strong>redimo več škode kot koristi.<br />
je prepriča<strong>na</strong>, da bodo takšne tehnologije kaj<br />
kmalu doživele tudi komercialno rast, saj so<br />
zahteve po tehnologijah za predelavo odpadkov<br />
vedno večje.<br />
Steve Davies, direktor trženja in odnosov<br />
z javnostmi pri NatureWorks LLC, enem<br />
izmed vodilnih proizvajalcev bioplastike <strong>na</strong><br />
svetu, katerih z<strong>na</strong>mko Ingeo uporabljajo veliki<br />
proizvajalci po celem svetu, med drugim tudi<br />
Danone za <strong>svoj</strong> jogurt Activia, je povedal, da je<br />
njihov Ingeo <strong>na</strong>rejen iz rastlinskega sladkorja,<br />
fermentiranega v mlečno kislino, ki je glav<strong>na</strong><br />
sestavi<strong>na</strong> uporabljenega poliaktida. »Preprosto<br />
povedano, spreminjamo toplogredne pline v<br />
polimere. Naša surovi<strong>na</strong> je ogljikov dioksid.«<br />
Tak proces omogoča izdelovalcem embalaže<br />
in lastnikom z<strong>na</strong>mk širok razpon možnosti za<br />
znižanje celostnega okoljskega odtisa <strong>svoj</strong>ih<br />
izdelkov. Bioplastika postaja vedno bolj vsestranski<br />
material, saj se jo <strong>lahko</strong> ekstrudira,<br />
termično obdela, potiska, vari in lepi. Najbolj<br />
pogosto so z bioplastiko pakirani zelenjava,<br />
sadje, meso, sladkarije, brezalkoholne pijače<br />
ter mlečni izdelki. Izkazali so se kot izredno<br />
primerni za embalažo za enkratno uporabo.<br />
Nekoliko manj se uporablja za pakiranje kozmetičnih<br />
izdelkov. Velike multi<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lke<br />
se tako že odločajo za uporabo biopolimerov<br />
<strong>na</strong> rastlinski osnovi, <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>n primer<br />
je Coca-Coli<strong>na</strong> plastenka »PlantBottle«, ki<br />
jo v 30 odstotkih sestavljajo biomateriali<br />
(sladkorni trs in melasa) in je 100-odstotno<br />
razgradljiva. Za uporabo biopolimerov so se<br />
odločili tudi pri Nestléju (voda Evian) in Pepsi.<br />
Pri Pepsi so <strong>na</strong>redili korak dlje, saj je njihova<br />
plastenka »Green Bottle« v celoti <strong>na</strong>reje<strong>na</strong><br />
iz bioplastike (trave, ličja in borovega lubja).<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/125<br />
17<br />
avgustaugust 2011<br />
61
61 18<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
UrEdBA o rAvnAnJU<br />
S koMUnALniMi<br />
odPAdki (Urko)<br />
Po vročih razpravah<br />
odložen ali …<br />
Pravzaprav se, <strong>na</strong>videzno<br />
seveda, še zdaj točno ne ve,<br />
kaj se bo zgodilo z Uredbo<br />
o rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki. <strong>na</strong> Ministrstvu za<br />
okolje in prostor so jo, tudi<br />
direktorica Barbara Avčin tržan<br />
v reviji EoL, <strong>na</strong>povedovali kot<br />
učinkovitejšo pot pri razrešitvi<br />
problema, kaj bo z odlaganjem<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong> deponijah v prehodnem<br />
obdobju do leta 2015; kako<br />
bo urejen položaj komu<strong>na</strong>lnih<br />
podjetij, ki so javne službe,<br />
in tistih, ki so <strong>na</strong> trgu; zlasti<br />
pa, kaj bo s pridobitvijo novih<br />
okoljevarstvenih dovoljenj<br />
sedanjih deponij, vključno s<br />
kaznimi za odlagališča, ki niso<br />
ureje<strong>na</strong>, a bi že morala biti.<br />
URKO<br />
aRSO je <strong>na</strong>mreč začel izdajati negativne<br />
odločbe nekaterim deponijam, inšpektorji<br />
visoke kazni, zmeda pa je bila še toliko večja,<br />
ker je Direktorat za okolje <strong>na</strong>jprej zelo zaostril<br />
stališča in <strong>na</strong>povedal radikalne ukrepe, <strong>na</strong>to<br />
pa je začel popuščati različnim interesom<br />
in pritiskom. Kot kaže, je Uredba o rav<strong>na</strong>nju<br />
s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki prišla v javnost<br />
premalo usklajeno – s tistimi, ki jim je bila<br />
<strong>na</strong>menje<strong>na</strong>, a tudi znotraj vladnih sektorjev,<br />
od koder je dobil MOP, kakor <strong>na</strong>vaja njihova<br />
služba za odnose z javnostmi, precej pripomb<br />
in predlogov. Največji nemir je URKO sprožil<br />
v komu<strong>na</strong>lnem gospodarstvu. Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
zbornica je hotela razjasnitev določb, ki so se<br />
<strong>na</strong><strong>na</strong>šale <strong>na</strong> obveznosti oddajanja mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov iz industrije. Odpad<strong>na</strong><br />
embalaža in komu<strong>na</strong>lni odpadki <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>stajajo<br />
v gospodarstvih, v javnem sektorju, v proizvodnih,<br />
storitvenih in drugih dejavnostih.<br />
Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> zbornica, ki dela v okviru GZS, je<br />
odločno <strong>na</strong>sprotovala novi ureditvi, ki <strong>na</strong>j bi v<br />
monopolni položaj postavila izvajalce javnih<br />
služb <strong>na</strong> območju občine. Njim <strong>na</strong>j bi bili v celoti<br />
prepuščeni odpadki, kjerkoli pač <strong>na</strong>stajajo.<br />
Povzročitelji odpadkov iz gospodarstva ne bi<br />
mogli več izbirati ponudnikov storitev prevzema<br />
odpadkov <strong>na</strong> trgu, prav tako pa jim je bila<br />
onemogoče<strong>na</strong> neposred<strong>na</strong> oddaja odpadkov<br />
predelovalcem, ki imajo ustrezno dovoljenje<br />
in so vpisa<strong>na</strong> v evidenco ARSO.<br />
URKO tako ni bil sprejemljiv ne za industrijo,<br />
proizvodne in storitvene dejavnosti,<br />
in ne za sheme, prav tako pa niso bili z njim<br />
zadovoljni izvajalci javnih služb, ki so sicer<br />
priz<strong>na</strong>vali, da so v obči<strong>na</strong>h v marsičem soodgovorni<br />
za sedanjo zmedo pri rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki. Vroči sestanki <strong>na</strong> MOP-u<br />
pred vladno sejo, kjer <strong>na</strong>j bi se odločilo, kaj bo<br />
od Uredbe o rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki<br />
sploh še ostalo, so prinesli kompromis, ki ga je<br />
komu<strong>na</strong>lno gospodarstvo sprejelo. Izvajalci, ki<br />
delujejo tržno, bodo vključeni v sistem obdelave<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov <strong>na</strong> podlagi<br />
občinskih odlokov, ki bi omogočili javno-privatno<br />
partnerstvo <strong>na</strong> tem področju.<br />
Urko je<br />
umaknjen<br />
Pred zadnjo sejo Vlade RS v juliju, to je bilo<br />
28. julija, so se nekatere nejasnosti odpravile.<br />
Ali drugače, kot pravi MOP: "Ker gre za<br />
deloma <strong>na</strong>sprotujoče si zahteve predvsem glede<br />
obsega izvajanja javne službe, smo <strong>na</strong> MOP-u<br />
sledili kompromisu, ki bi zaokrožil celotno<br />
dejavnost <strong>na</strong> osnovi tehnično, ekonomsko<br />
in organizacijsko optimalnega toka zbiranja,<br />
prevoza in obdelave komu<strong>na</strong>lnih odpadkov." V<br />
resnici je tako, da je URKO umaknjen. Uredbo<br />
bodo spremenili tako, da bodo določene dele<br />
foto: www.shutterstock.com
prenesli v krovno Uredbo o rav<strong>na</strong>nju z odpadki,<br />
uveljavitev nekaterih določil pa bo morala počakati<br />
<strong>na</strong> spremembo Zako<strong>na</strong> o javnih gospodarskih<br />
službah, ki sta ravno tako v pripravi.<br />
MOP sicer <strong>na</strong>poveduje, da bo v avgustu predvidoma<br />
pripravil nov, vsebinsko zožen tekst<br />
Uredbe o rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki in<br />
ga septembra skupaj s predlogom Operativnega<br />
programa rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki<br />
poslali v vladni postopek.<br />
Počakajmo.<br />
Urko tako ni bil sprejemljiv<br />
ne za industrijo, proizvodne<br />
in storitvene dejavnosti, in ne<br />
za sheme, prav tako pa niso<br />
bili z njim zadovoljni izvajalci<br />
javnih služb<br />
obdelani morajo<br />
biti vsi odpadki<br />
pred odlaganjem<br />
vlada pa je <strong>na</strong> zadnji julijski seji res sprejela<br />
uredbo o odlaganju odpadkov <strong>na</strong> odlagališčih.<br />
moP-u smo postavili vprašanje, kaj pomeni v<br />
uredbi obveznost obdelave odpadkov pred<br />
odlaganjem, saj centrov za rav<strong>na</strong>nje z odpadki<br />
še ni. ali to pomeni, da komu<strong>na</strong>lci ne bodo več<br />
kaznovani in se bo upošteval rok 31. december<br />
2015?<br />
Njihov odgovor: »Ne. Glede <strong>na</strong> dejstvo, da<br />
Uredba o rav<strong>na</strong>nju s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki,<br />
ki <strong>na</strong>j bi določala rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki<br />
ter <strong>na</strong>jmanjši obseg in <strong>na</strong>čin rav<strong>na</strong>nja<br />
s temi odpadki, ki morata biti zagotovlje<strong>na</strong> v<br />
okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih<br />
javnih služb varstva okolja (zbiranje<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, prevoz komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov, obdelava mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali<br />
odstranjevanja komu<strong>na</strong>lnih odpadkov) še ni<br />
bila sprejeta, so bile v prehodne določbe nove<br />
Uredbe o odlaganju odpadkov <strong>na</strong> odlagališča za<br />
prehodno obdobje dodane minimalne zahteve<br />
za obdelavo mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov do<br />
izgradnje centrov za rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki.<br />
V omenjeni uredbi je zahteva<strong>na</strong> obdelava vseh<br />
odpadkov pred odlaganjem. Če obdelava mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov še ni zagotovlje<strong>na</strong><br />
v skladu s 5. členom uredbe (doseganje mejnih<br />
vrednosti TOC, AT4, kurilne vrednosti,…) in je<br />
upravljavec centra za rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki hkrati tudi upravljavec odlagališča<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, se za obdelavo mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov šteje mehanska obdelava<br />
ali izločanje odpadnih kovin, vključno z<br />
odpadno kovinsko embalažo, in odpadne plastike,<br />
vključno z odpadno plastično embalažo<br />
in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko<br />
predelavo. Mešani komu<strong>na</strong>lni odpadki<br />
so torej obdelani, če je izločeno in oddano v<br />
predelavo ali odstranjevanje, razen odlaganja,<br />
<strong>na</strong>jmanj 40 % odpadnih kovin, vključno z odpadno<br />
kovinsko embalažo, OEEO in odpadnimi<br />
baterijami, in 20 % odpadne plastike, vključno<br />
z odpadno plastično embalažo in embalažo iz<br />
sestavljenih materialov, in drugih gorljivih<br />
frakcij, primernih za energetsko predelavo,<br />
glede <strong>na</strong> vsebnost teh odpadkov v mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkih pred obdelavo. Poleg tega<br />
pa je potrebno zagotoviti še takšno biološko<br />
obdelavo mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, da<br />
je let<strong>na</strong> količi<strong>na</strong> preostanka mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov, ki se odda v odlaganje, <strong>na</strong>jveč<br />
222 kg <strong>na</strong> prebivalca občine, za katero upravljavec<br />
centra iz prvega odstavka tega čle<strong>na</strong> izvaja<br />
javno službo obdelave mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov.<br />
Količi<strong>na</strong> odpadkov, ki jih je treba izločiti, da je<br />
obdelava doseže<strong>na</strong>, se določi <strong>na</strong> podlagi povprečja<br />
rezultatov izvedenih sortirnih a<strong>na</strong>liz<br />
v preteklem letu. Opisa<strong>na</strong> obdelava mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov se šteje za pripravo<br />
teh odpadkov za odlaganje in se preverja v<br />
postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja<br />
za obratovanje odlagališča.<br />
Upravljavec odlagališča komu<strong>na</strong>lnih odpadkov,<br />
<strong>na</strong> katerem se bodo odpadki prenehali odlagati<br />
<strong>na</strong>jkasneje do 31. decembra 2015, <strong>lahko</strong> odlaga<br />
odpadke, obdelane <strong>na</strong> opisan <strong>na</strong>čin, dokler ni<br />
zagotovlje<strong>na</strong> obdelava mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov v skladu s 5. členom te uredbe oziroma<br />
<strong>na</strong>jdlje do 31. decembra 2013.«<br />
kdo določa<br />
organizacijo<br />
sistema zbiranja<br />
odpadkov?<br />
uredba se je opredelila tudi do kritik, zakaj<br />
urko poleg kvot okoljskih ciljev ločenega<br />
zbiranja, to je deleža zbranih ločenih frakcij,<br />
določa tudi sistem zbiranja. zakaj tega ne prepusti<br />
izvajalcem? kaj pri<strong>na</strong>ša torej uredba o<br />
odlaganju odpadkov <strong>na</strong> odlagališčih?<br />
Odgovarja MOP: »V predlogu Uredbe o rav<strong>na</strong>nju<br />
s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki, ki <strong>na</strong>j bi podrobno<br />
določala rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki<br />
ter <strong>na</strong>jmanjši obseg in <strong>na</strong>čin rav<strong>na</strong>nja s temi<br />
odpadki, ki morata biti zagotovlje<strong>na</strong> v okviru<br />
opravljanja obveznih občinskih gospodarskih<br />
javnih služb varstva okolja (zbiranje komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov, prevoz komu<strong>na</strong>lnih odpadkov,<br />
obdelava mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, odlaganje<br />
ostankov predelave ali odstranjevanja<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov), so obveznosti izvajalcev<br />
javnih služb določno opredeljene, torej<br />
tudi sistem zbiranja, ki ga morajo zagotavljati<br />
izvajalci javne službe zbiranja komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov. Pri obveznostih teh izvajalcev pa je<br />
pomen dan predvsem zagotavljanju ločenega<br />
zbiranja komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, določen pa je<br />
tudi nov okoljski cilj ločenega zbiranja: v obdobju<br />
do leta 2020 delež zbranih ločenih frakcij<br />
in delež zbranih bioloških odpadov. Glede <strong>na</strong><br />
celotno zbrano količino komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
v posameznem koledarskem letu ne smeta biti<br />
manjša od deležev, ki so v uredbi določeni za<br />
posamezno občino glede <strong>na</strong> statistično regijo,<br />
v kateri se ta obči<strong>na</strong> <strong>na</strong>haja.«<br />
to, kar zdaj počenja MoP v<br />
odnosu do izvajalcev uredb,<br />
partnerjev in javnosti, ni<br />
dobro.<br />
To novo določbo že zdaj izvajalci javne službe<br />
razumejo drugače, in sicer kot da so povsem<br />
avtonomni pri organizaciji sistema zbiranja odpadkov.<br />
Vsekakor je šumov med Ministrstvom<br />
za okolje in prostor, izvajalci javnih služb in celotnim<br />
komu<strong>na</strong>lnim gospodarstvom toliko, da<br />
bi se ob tem morali zamisliti predvsem državni<br />
uradniki. <strong>Slovenija</strong> bo težko postala družba<br />
recikliranja, če se MOP ne bo z<strong>na</strong>l povezati<br />
in uskladiti z vsemi, ki so odgovorni, da bodo<br />
poti do okoljskih ciljev kar <strong>na</strong>jmanj zavite in<br />
ovinkaste.<br />
To, kar zdaj počenja MOP v odnosu do izvajalcev<br />
uredb, partnerjev in javnosti, ni dobro.<br />
Vlada je <strong>na</strong> zadnji julijski seji sprejela še<br />
nekaj okoljskih uredb in ukrepov: Uredbo o<br />
spremembah in dopolnitvah Uredbe o obremenjevanju<br />
tal z v<strong>na</strong>šanjem odpadkov, Sklep<br />
o določitvi cene za osnove vodnih povračil za<br />
rabo vode, <strong>na</strong>plavin in vodnih zemljišč za leto<br />
2011, Uredbo o <strong>na</strong>črtu upravljanja vode za<br />
vodni območji Do<strong>na</strong>ve in Jadranskega morja in<br />
Program ukrepov upravljanja voda za obdobje<br />
2011 – 2015.<br />
količi<strong>na</strong> odpadkov, ki jih je<br />
treba izločiti, da je obdelava<br />
doseže<strong>na</strong>, se določi <strong>na</strong><br />
podlagi povprečja rezultatov<br />
izvedenih sortirnih a<strong>na</strong>liz v<br />
preteklem letu.<br />
OKOLJE 61 19<br />
avgustaugust 2011
61 20<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
UrEdBA o rAvnAnJU Z BioLoŠko rAZGrAdLJiviMi<br />
kUHinJSkiMi odPAdki in ZELEniM vrtniM odPAdoM<br />
jeseni komu<strong>na</strong>le čaka<br />
inšpekcijski <strong>na</strong>dzor<br />
majdi kosi, tanja Pangerl<br />
Julija je po enoletnem<br />
prehodnem obdobju v Sloveniji<br />
začela veljati Uredba o rav<strong>na</strong>nju<br />
z biološko razgradljivimi<br />
kuhinjskimi odpadki in zelenim<br />
vrtnim odpadom. kaj kaže<br />
praksa? dr. tanja Gomišček,<br />
podsekretarka direktorata<br />
za okolje v Sektorju za okolje<br />
in podnebne spremembe <strong>na</strong><br />
Ministrstvu za okolje in prostor,<br />
pravi, da je med obči<strong>na</strong>mi<br />
in komu<strong>na</strong>lnimi podjetji moč<br />
opaziti precejšnje razlike.<br />
nekatera imajo ločeno zbiranje<br />
bioloških odpadkov urejeno že<br />
vrsto let, medtem ko se druga<br />
do danes še niso "prebudila".<br />
Zgovorni <strong>na</strong>j bi bili tudi<br />
odzivi občanov po zadnjem<br />
medijskem odmevu. Mnogi bi<br />
<strong>na</strong>mreč želeli ločeno zbirati tudi<br />
biološke odpadke, pa nimajo<br />
možnosti, ker se občine in<br />
komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja <strong>na</strong> to še<br />
niso pripravila.<br />
Uredba o<br />
rav<strong>na</strong>njU<br />
Inšpekcijski <strong>na</strong>dzori bodo opravljeni <strong>na</strong>jprej<br />
v komu<strong>na</strong>lnih podjetjih, za katere so<br />
<strong>na</strong> okoljskem ministrstvu pridobili pritožbe<br />
občanov. Predvidene so sankcije brez odloga<br />
v skladu z Uredbo o rav<strong>na</strong>nju z biološko razgradljivimi<br />
kuhinjskimi odpadki in zelenim<br />
vrtnim odpadom, in sicer z<strong>na</strong>šajo kazni za izvajalce<br />
javnih služb od 3.500 do 10.000 evrov.<br />
Tanja Gomišček <strong>na</strong>poveduje, da bo v jesenskem<br />
času organizira<strong>na</strong> širša akcija inšpekcijskega<br />
<strong>na</strong>dzora ločenega zbiranja bioloških odpadkov.<br />
Skrb za dostavo rjavih zabojnikov pripada<br />
komu<strong>na</strong>lnim podjetjem, medtem ko so<br />
za organizacijo dostave odgovorne občine.<br />
Povprašali smo, kako so k izvajanju uredbe<br />
pristopili in ali se kažejo kakšne težave. Prejeli<br />
smo številne odgovore občin in komu<strong>na</strong>lnih<br />
podjetij, ki so za predpisano vzpostavitev ločevanja<br />
odpadkov že ustrezno poskrbeli in se trudijo<br />
<strong>svoj</strong>e občane pozvati k upoštevanju uredbe<br />
tudi z ozaveščevalnimi akcijami, obenem pa<br />
opozarjajo <strong>na</strong> pomanjkljivosti regulative.<br />
obiskali vsa<br />
gospodinjstva<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong> skrbi za biološke<br />
odpadke v dva<strong>na</strong>jstih obči<strong>na</strong>h. Takole pravijo:<br />
"Naši začetki segajo v leto 1990. Zbrane<br />
biološko razgradljive odpadke še danes odvažamo<br />
<strong>na</strong> kompostarno, ki smo jo zgradili <strong>na</strong><br />
območju <strong>na</strong>selja Žice, v da<strong>na</strong>šnji Občini Sveta<br />
A<strong>na</strong>.<br />
razširjanjem območja, kjer zbiramo od-<br />
Z padke, smo tudi v strnjenih <strong>na</strong>seljih občin<br />
Gornja Radgo<strong>na</strong>, Ormož, Radenci in drugih<br />
organizirali zbiranje biološko razgradljivih<br />
odpadkov, sprva kot vrtne odpadke (trava,<br />
listje, grmičevje ...), kasneje pa tudi organske<br />
kuhinjske odpadke iz gostinstva. Te smo termično<br />
predelovali v lastni <strong>na</strong>pravi v Centru za<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadki v Le<strong>na</strong>rtu.<br />
Na podlagi usmeritev slovenske zakonodaje<br />
<strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja z odpadki smo<br />
lani skupaj z obči<strong>na</strong>mi Benedikt, Cerkvenjak,<br />
Le<strong>na</strong>rt, Sveta A<strong>na</strong>, Sveta Trojica v Slovenskih<br />
goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pripravili<br />
nov standard storitev. Vključuje zmanjšanje<br />
odvozov mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong> 17-krat letno, zbiranje odpadnega papirja v<br />
zabojnikih, odpadne plastike, tetrapakov ter<br />
pločevink pa v vrečah, z odvozi <strong>na</strong> štiri tedne.<br />
V okviru uvajanja novega sistema smo obiskali<br />
vsa gospodinjstva v <strong>na</strong>vedenih obči<strong>na</strong>h in jim<br />
predstavili določila Uredbe o rav<strong>na</strong>nju z biološko<br />
razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in<br />
zelenim vrtnim odpadom. Gospodinjstvom, ki<br />
so se odločila za lastno kompostiranje, smo posredovali<br />
<strong>na</strong>vodilo za pravilno kompostiranje<br />
in uporabo komposta, vsa ostala gospodinjstva<br />
pa opremili z zabojniki za zbiranje biološko<br />
razgradljivih odpadkov."<br />
foto: www.shuttersock.com
Zanimivo je, da tudi določe<strong>na</strong><br />
gospodinjstva <strong>na</strong> podeželju<br />
želijo oddajati biološke<br />
odpadke v rjavih zabojnikih<br />
kljub temu, da občine<br />
spodbujajo kompostiranje<br />
in osveščajo o tehniki<br />
pravilnega domačega<br />
kompostiranja.<br />
Potreben<br />
dogovor med<br />
komu<strong>na</strong>lami<br />
in obči<strong>na</strong>mi<br />
Nerešenih vprašanj je več. Kako rav<strong>na</strong>nje z<br />
odpadki izboljšati v večstanovanjskih <strong>na</strong>seljih<br />
in kako spodbuditi občane, da bi čim več<br />
organskih odpadkov kompostirali doma? Kako<br />
rešiti problem ločevanja bioloških odpadkov<br />
<strong>na</strong> javnih površi<strong>na</strong>h? »Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja se<br />
bomo morala dogovoriti z obči<strong>na</strong>mi za ustrezno<br />
rešitev, saj so občine zadolžene za urejanje<br />
kraja in javnih površin,« pravi Štefan Korošek<br />
iz JP Infrastruktura Bled.<br />
občani<br />
ne<strong>na</strong>klonjeni<br />
domačemu<br />
kompostiranju<br />
mnoge občine so gospodinjstvom <strong>na</strong> območjih,<br />
kjer še ni organiziranega zbiranja in<br />
odvoza bioloških odpadkov v rjavem zabojniku,<br />
poslale anketne liste, v katerih so se občani<br />
opredelili do <strong>na</strong>či<strong>na</strong> ločevanja bioloških odpadkov.<br />
Tisti, ki so se odločili za domače kompostiranje,<br />
bodo tudi prihranili pri stroških, saj<br />
jim javne službe ne bodo obraču<strong>na</strong>vale odvoza<br />
biološko razgradljivih odpadkov. Odzivi v obči<strong>na</strong>h<br />
kažejo, da se je več občanov opredeljevalo<br />
za ločevanje v rjavih zabojnikih, četudi občine<br />
spodbujajo domače kompostiranje. »Glede <strong>na</strong><br />
odziv podobnih anket v ostalih slovenskih<br />
obči<strong>na</strong>h smo pričakovali precej manjši odziv<br />
oz. precej manj tistih, ki se bodo odločili za<br />
ločevanje v rjavih zabojnikih. Zato smo morali<br />
<strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno <strong>na</strong>ročiti še dodatne zabojnike, zato<br />
še vsa gospodinjstva niso dobila teh zabojnikov,«<br />
pojasnjuje Hele<strong>na</strong> Kojnik iz celjske družbe<br />
Simbio.<br />
Zanimivo je, da tudi določe<strong>na</strong> gospodinjstva<br />
<strong>na</strong> podeželju želijo oddajati biološke odpadke<br />
v rjavih zabojnikih kljub temu, da občine<br />
spodbujajo kompostiranje in osveščajo o tehniki<br />
pravilnega domačega kompostiranja. Rjavi<br />
zabojniki zahtevajo od komu<strong>na</strong>l optimizacijo<br />
transportnih poti.<br />
Na Vrhniki, pravi Jernej Fefer, vodja splošnega<br />
sektorja v javnem komu<strong>na</strong>lnem<br />
podjetju Vrhnika, ločeno zbiramo organske<br />
odpadke že 16 let, zato z določbami nove uredbe<br />
nimamo težav. Se pa trenutno posvečamo<br />
vprašanju, kako zbirati biološke odpadke v<br />
večstanovanjskih <strong>na</strong>seljih in kako spodbuditi<br />
občane, da bi čim več organskih odpadkov<br />
kompostirali doma.<br />
Na Vrhniki so bili pionirji pri zbiranju bioloških<br />
odpadkov v Sloveniji.<br />
Med odpadki<br />
preveč plastike<br />
zbranih biološko razgradljivih odpadkih<br />
V so še vedno prisotne nečistoče. Opažajo<br />
umetne nerazgradljive materiale, predvsem<br />
velike količine plastičnih vrečk, ki tja ne sodijo.<br />
V občini Piran večjih zabojnikov ne postavljajo,<br />
saj so zelo težki za praznjenje, že v manjših pa<br />
<strong>na</strong>jdejo poginule hišne živali. Odprava <strong>na</strong>vad<br />
zahteva <strong>svoj</strong> čas ter dodatno osveščanje. »Letega<br />
v <strong>na</strong>ši občini izvajamo s komu<strong>na</strong>lnim<br />
<strong>na</strong>dzornikom, ki vsebino zabojnikov pregleduje<br />
ter z opozorili in <strong>na</strong>vodili za ločeno zbiranje<br />
opozarja uporabnike. V šestmesečnem uvajalnem<br />
obdobju ni predvidenega sankcioniranja<br />
za nepravilno ločevanje odpadkov. Po izteku<br />
tega obdobja pa bo skladno z odlokom sankcioniranje<br />
izvajala medobčinska inšpekcija,« pravi<br />
Sebastjan Zupanc, direktor Komu<strong>na</strong>le<br />
Tržič.<br />
Zdravko Lebarič iz KSP Ljutomer izpostavlja<br />
težave glede stroškov in zaraču<strong>na</strong>vanja<br />
zbiranja bioloških odpadkov, saj ne vedo zanesljivo<br />
povedati občanom, če bodo, kdaj bodo<br />
in kako bodo ločevanje občutili fi<strong>na</strong>nčno <strong>na</strong><br />
položnici. Vzrok je zamrznitev cen z Uredbo in<br />
nejasne koncesijske pogodbe oz. zavlačevanje<br />
pri njihovem spreminjanju ali razpisu koncesije.<br />
Dodaja še, da je »zaz<strong>na</strong>ti sklepanje občanov, ki<br />
bioloških odpadkov ne predajo izvajalcu javne<br />
službe, da sedaj kompostirajo v hišnem kompostniku<br />
in zato ostalih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong>menjenih za odlaganje nimajo več in bi zato<br />
želeli odjaviti zbiranje vseh komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
ali vsaj zmanjšali izhodiščni zabojnik. Pri<br />
tem je potrebno poudariti, da iz masnih tokov<br />
zbranih odpadkov v prvih dveh tednih letošnjega<br />
julija ni možno razbrati zmanjšanja količin<br />
<strong>na</strong> račun hišnega kompostiranja. Tudi delež<br />
bioloških odpadkov v mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkih se ni opazno spremenil.«<br />
Promocija<br />
Nazaj k <strong>na</strong>ravi – za življenja<br />
vredno okolje!<br />
Podpiramo vas pri zakonsko predpisanem<br />
ločevanju in izkoriščanju vaših<br />
bioloških odpadkov. Optimalno rešitev<br />
vam nudimo za rav<strong>na</strong>nje z biološkimi<br />
odpadki iz gospodinjstev, komu<strong>na</strong>lnih<br />
ali industrijskih področij.<br />
Zagotavljamo vam celovit pristop: od<br />
rednega praznjenja in čiščenja posod,<br />
do predelave bioloških odpadkov v <strong>na</strong>ši<br />
kompostarni, kjer se le-ti predelajo v<br />
visoko kakovosten kompost.<br />
Tako poskrbimo za celoviti biološki<br />
krogotok in vračamo <strong>na</strong>ravi vsaj del<br />
tega, kar o<strong>na</strong> daje <strong>na</strong>m.<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o.<br />
Ulica Matije Gubca 2,<br />
9000 Murska Sobota<br />
Tel.: 02/ 620 23 00<br />
E-pošta: odpadki@saubermacher.si<br />
www.saubermacher.si<br />
OKOLJE 61 21<br />
avgustaugust 2011
61 22<br />
avgustaugust 2011<br />
rjavih zabojnikov<br />
Ponekod se problemi pojavljajo tudi glede fi<strong>na</strong>nciranja<br />
zabojnikov za biološke odpadke.<br />
»V medijih se hote ali nehote zavaja občane, da<br />
morajo dobiti zabojnike <strong>na</strong> dom, kar zagotovi<br />
izvajalec javne službe, pri čemer pa občani razumejo<br />
zagotovitev kot brezplačno storitev,«<br />
opozarja Zdravko Lebarič iz KSP Ljutomer.<br />
»Naša družba je zagotovila ustrezne zabojnike<br />
in dostavo, vendar je potrebno <strong>na</strong>ročilo in<br />
plačilo <strong>na</strong> dogovorjen <strong>na</strong>čin.«<br />
Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja tudi opozarjajo <strong>na</strong> dejstvo,<br />
da ce<strong>na</strong> rav<strong>na</strong>nja z odpadki ni bila spremenje<strong>na</strong><br />
od leta 2001 (razen usklajevanja z inflacijo),<br />
čeprav so morali uvesti nove storitve. Milica<br />
Maslo iz Javnega podjetja Okolje Piran pravi,<br />
da so morali vse storitve uvesti »brezplačno«, saj<br />
jih sploh ne morejo zaraču<strong>na</strong>ti v obdobju »zamrznitve«<br />
cene, kar jim povzroča izgubo.<br />
OKOLJE Fi<strong>na</strong>nciranje<br />
neprijeten vonj<br />
Izpostavljeno je tudi neugodno dejstvo, da<br />
je Uredba stopila v veljavo prav v poletnem<br />
času, ko se zaradi visokih temperatur biološki<br />
odpadki hitreje razkrajajo, kar se zaz<strong>na</strong> kot<br />
neprijeten vonj. Le-ta moti zlasti stanovalce<br />
večstanovanjskih objektov.V nekaterih obči<strong>na</strong>h<br />
je precej hribovitih predelov z razpršeno<br />
poselitvijo, kjer iz ekonomskih in ekoloških<br />
razlogov ni mož<strong>na</strong> vključitev v odvoz bioloških<br />
odpadkov. V obči<strong>na</strong>h Škofja Loka in Železniki<br />
so tako opredelili območje, <strong>na</strong> katerem je<br />
mož<strong>na</strong> vključitev v reden odvoz bioloških<br />
odpadkov.<br />
Premajh<strong>na</strong><br />
konkurenčnost<br />
kompostarn<br />
Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja vidijo težavo tudi v tem,<br />
da kompostarn ni dovolj, da bi <strong>lahko</strong> izbirali,<br />
kam bodo vozili biološke odpadke. V Sloveniji je<br />
trenutno šest kompostarn z veljavnim okoljevarstvenim<br />
dovoljenjem, štiri kompostarne imajo<br />
tovrstno dovoljenje pred gradnjo, štiri pa so v<br />
postopku pridobivanja dovoljenja. Zmožnost predelave<br />
v kompostar<strong>na</strong>h je tako že skoraj 100.000<br />
ton. Prav tolikš<strong>na</strong> je zmogljivost biopli<strong>na</strong>rn, ki jih<br />
je v državi pet.<br />
Zelo učinkoviti pri zbiranju ločenih frakcij<br />
Dejavnost podjetja S<strong>na</strong>ga iz Maribora beleži že preko 100 let,<br />
podjetje pa praznuje v tem letu 50 - letnico <strong>svoj</strong>ega delovanja. Osrednji<br />
dejavnosti podjetja sta opravljanje obvezne gospodarske javne<br />
službe rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki <strong>na</strong> področju Mestne občine<br />
Maribor in še osmih okoliških občin ter urejanje in čiščenje javnih površin<br />
<strong>na</strong> področju Mestne občine Maribor. Razen javnih gospodarskih<br />
služb izvajamo v S<strong>na</strong>gi tudi različne vrste tržnih dejavnosti.<br />
Zaradi težav z lastnim odlagalnim prostorom za odpadke v zadnjih<br />
letih in ostale potrebne infrastrukture za predelavo odpadkov<br />
podjetje že več kot deset let usmerja <strong>svoj</strong> razvoj v transportno - logistične<br />
procese, s katerimi uspešno obvladuje infrastrukturo in aktivnosti<br />
za zbiranje in odvoz komu<strong>na</strong>lnih odpadkov. Vzpostavljeni<br />
zbirni centri in zbiralnice za ločeno zbiranje komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
predstavljajo <strong>na</strong>dstandard glede <strong>na</strong> pogostost njihove postavitve in<br />
številčnost različnih ločenih frakcij. Z njimi uspemo zbrati različne<br />
vrste odpadkov in jih tako voditi v predelavo mimo odlagališča. Učinki<br />
so vidni v količi<strong>na</strong>h ločeno zbranih odpadkov v deležu več kot 50 %<br />
vseh zbranih količin.<br />
Za zagotavljanje visokega standarda transportne logistike smo v<br />
podjetju razvili tudi <strong>na</strong>čin optimiranja logističnih procesov. Osnova je<br />
imamo prave izbire, kam bomo vozili.<br />
»NPo drugi strani kompostar<strong>na</strong> biološke<br />
odpadke prevzema po tržni ceni, ki je višja, kot<br />
je marsikje ce<strong>na</strong> odlaganja odpadkov, cene za<br />
izvajanje gospodarske javne službe pa so pod<br />
<strong>na</strong>dzorom, regulirane oziroma celo zamrznjene,«<br />
pravi Janez Štalec iz Loške komu<strong>na</strong>le<br />
in izpostavlja, da je »določba v Uredbi, da mora<br />
izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti<br />
možnost vključitve v odvoz bioloških odpadkov<br />
vsakemu oziroma tistemu, ki ne želi sam kompostirati,<br />
čud<strong>na</strong> in težka. K sreči se <strong>na</strong>m še ni pojavil<br />
nekdo z oddaljenih hribovitih <strong>na</strong>selij, da se želi<br />
vključiti v odvoz bioloških odpadkov. Dolžni bi<br />
ga bili vključiti, sicer kršimo uredbo, cene pa ne<br />
smejo biti diferencirane glede <strong>na</strong> oddaljenost.«<br />
Zaradi težav pri izbiri izvajalca javnega<br />
<strong>na</strong>ročila »Izgradnja kompostarne in<br />
sortirnice v okviru CEROZ-a« se z izgradnjo<br />
regijske kompostarne <strong>na</strong> regijskem<br />
Centru za rav<strong>na</strong>nje z odpadki Zasavje <strong>na</strong><br />
Uničnem še ni pričelo. »Zato sedaj vseh<br />
pet zasavskih komu<strong>na</strong>l vozi biološke odpadke<br />
<strong>na</strong> Unično, kjer se pretovorijo in<br />
odvažajo <strong>na</strong> kompostarno v Celje. Zato so<br />
stroški višji, « dodaja Vlasta Medvešek<br />
Crnkovič iz Komu<strong>na</strong>le Trbovlje.<br />
»on-line« sledenje vsem operativnim vozilom zbiranja in odvoza ter<br />
posledičnemu optimiranju in prilagajanju voženj glede <strong>na</strong> spremembe<br />
v okolju oz. <strong>na</strong> virih <strong>na</strong>stanka odpadkov. Ker smo <strong>na</strong> tej poti šele<br />
dobrih šest let, je pred <strong>na</strong>mi še veliko ciljev, ki bi jih v <strong>na</strong>slednjih letih<br />
radi dosegli za še boljše obvladovanje in korektno ter e<strong>na</strong>komerno<br />
obremenitev logističnih celic.<br />
Kljub vsem težavam zaposleni v S<strong>na</strong>gi opravljamo <strong>svoj</strong>e delo<br />
kvalitetno, dosledno, skrbno in z vso odgovornostjo v smislu nudenja<br />
celovitih rešitev za uporabnike <strong>svoj</strong>ih storitev.<br />
S postopnim uveljavljanjem evropskih normativov <strong>na</strong> področju<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki postaja področje obdelave zbranih odpadkov vse<br />
bolj osrednja dejavnost in usmeritev prihodnjega razvoja podjetja.<br />
Lokalni trg odlično poz<strong>na</strong>mo. Ponujamo širok <strong>na</strong>bor storitev. S<br />
celovitim reševanjem problematike rav<strong>na</strong>nja z odpadki skladno s<br />
prihodnjimi usmeritvami v obdelavo odpadkov, s prilagajanjem potrebam<br />
<strong>na</strong>ših uporabnikov, katerim smo pripravljeni prisluhniti, in z<br />
odličnim obvladovanjem transportne logistike, ki <strong>na</strong>m omogoča boljšo<br />
organizacijo in kratke odzivne čase, bomo v prihodnje gradili <strong>na</strong>še<br />
poslovanje za doseganje razlikovalne prednosti <strong>na</strong> trgu.<br />
SNAGA, družba za rav<strong>na</strong>nje z odpadki in druge komu<strong>na</strong>lne storitve d.o.o.<br />
Nasip<strong>na</strong> ulica 64, 2000 Maribor, el. <strong>na</strong>slov: info@s<strong>na</strong>ga-mb.si, www.s<strong>na</strong>ga-mb.si<br />
Zastopnik: Ivan Hajnšek, univ.dipl.inž.rač. in inf.<br />
Promocija
Promocija<br />
Komu<strong>na</strong>lno podjetje Vrhnika – med pionirji<br />
zbiranja organskih odpadkov<br />
V začetku 90. let smo <strong>na</strong> Komu<strong>na</strong>lnem podjetju<br />
Vrhnika pripravili Program rav<strong>na</strong>nja z odpadki,<br />
ki ga je potrdil tudi takratni izvršni svet in smo<br />
ga začeli uresničevati leta 1995. Tako smo<br />
želeli upočasniti polnjenje deponije in podaljšati<br />
njeno življenjsko dobo. Koncept je bil zelo<br />
preprost, saj je predvideval ločeno zbiranje<br />
organskih odpadkov in ostankov odpadkov <strong>na</strong><br />
izvoru ter ločenih frakcij <strong>na</strong> ekoloških otokih.<br />
Prve zelene zabojnike smo <strong>na</strong>mestili pri občanih<br />
maja 1995, ko je Komu<strong>na</strong>lno podjetje Vrhnika<br />
začelo ločeno zbirati organske odpadke. Pri<br />
teh ni količinskih omejitev, zato je <strong>na</strong> večini<br />
zbirnih mest <strong>na</strong>meščen 240-litrski ali 120-litrski<br />
zabojnik. Zelene zabojnike za zbiranje<br />
organskih odpadkov dobijo občani <strong>na</strong> JP KPV,<br />
d. o. o., brezplačno. Nekatera gospodinjstva<br />
pa so prejela kompostnik in organske odpadke<br />
kompostirajo kar sama.<br />
Skup<strong>na</strong> prostorni<strong>na</strong> zabojnikov za odvoz organskih<br />
odpadkov je 1.064.520 litrov (od tega ima<br />
861 zabojnikov prostornino 120 litrov, 4005<br />
pa prostornino 240 litrov.). Poseb<strong>na</strong> smetarska<br />
vozila odvažajo organske odpadke 52 ur <strong>na</strong><br />
teden. Prostorni<strong>na</strong> kompostnikov, ki jih je JP<br />
KPV, d. o. o., dostavil občanom, z<strong>na</strong>ša dodatnih<br />
400 000 litrov, ki pa jih pri zbranih količi<strong>na</strong>h<br />
organskih odpadkov ne upoštevamo. Seveda<br />
imajo nekateri občani tudi kompostnike, ki so<br />
jih <strong>na</strong>redili ali kupili sami in za katere nimamo<br />
podatkov o zbrani količini organskih odpadkov.<br />
Organski odpadki predstavljajo visok delež<br />
ločeno zbranih odpadkov. Zbiranje organskih<br />
odpadkov iz gospodinjstev v Obči<strong>na</strong>h Vrhnika,<br />
Borovnica in Log-Dragomer sodi v sam vrh<br />
ločenega zbiranja v Sloveniji. V letu 2010 smo<br />
zbrali rekordnih 3.068 ton organskih odpadkov<br />
(od 22 902 prebivalcev treh občin), kar predstavlja<br />
134 kg/obča<strong>na</strong>/v letu 2010, v strukturi<br />
vseh zbranih odpadkov pa 35,91 %.<br />
Organske odpadke občani vestno ločujejo in<br />
oddajajo v zelene zabojnike ali jih kompostirajo<br />
sami. V spodnji tabeli so prikazane količine<br />
zbranih organskih odpadkov v letih od 2003 do<br />
2010 ter podatek o količini zbranih organskih<br />
odpadkov <strong>na</strong> obča<strong>na</strong>.<br />
Najpomembnejši<br />
so ozaveščanje,<br />
informiranje in <strong>na</strong>dzor<br />
Osredotočili smo se predvsem <strong>na</strong> ozaveščanje<br />
osnovnošolske mladine.<br />
Pomembno je temeljno, stalno in popolno informiranje<br />
uporabnikov. Na začetku smo vsako<br />
leto pripravili dan odprtih vrat, <strong>na</strong> katerem smo<br />
občanom pokazali, kako delujeta kompostar<strong>na</strong><br />
in sortirnica, kako obdelamo kosovne odpadke<br />
in drugo. Občasno izdajamo časopis Ogrizek,<br />
ki je <strong>na</strong>menjen osveščanju in ozaveščanju in v<br />
katerem poročamo o vseh pomembnih dosežkih<br />
s področja rav<strong>na</strong>nja z odpadki.<br />
Leta 2006 smo začeli v skladu z občinskim<br />
Odlokom o <strong>na</strong>činu opravljanja lokalne javne<br />
službe rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki in v<br />
sodelovanju z medobčinsko inšpekcijsko službo<br />
pregledovati vsebino zabojnikov za nekoristne<br />
odpadke. Pripravili smo obrazec »Opozorilo«, ki<br />
ga vozniki specialnih smetarskih vozil ali <strong>na</strong>dzornik<br />
JP KPV, d. o. o., ko ugotovijo, da stranka<br />
ne upošteva Odloka (nepravilno odlaganje odpadkov<br />
v zabojnik), pustijo v njenem poštnem<br />
<strong>na</strong>biralniku.<br />
Obrazec Opozorilo izpolni <strong>na</strong>dzornik v treh<br />
izvodih: enega pusti stranki, drugi izvod prejme<br />
medobčinska inšpekcija, tretji izvod pa dobi<br />
JP KPV, d. o. o., ki vodi sez<strong>na</strong>m kršiteljev. Na<br />
obrazcu voznik zabeleži <strong>na</strong>tančne nepravilnosti<br />
pri odlaganju odpadkov. Odda<strong>na</strong> Opozorila so<br />
dobro<strong>na</strong>mer<strong>na</strong>, saj želimo z njimi doseči, da<br />
bodo posamez<strong>na</strong> gospodinjstva začela dosledno<br />
ločevati odpadke in se tako izognila globi,<br />
ki jo izreče Medobčinska inšpekcijska služba.<br />
Od junija 2009, ko smo intenzivneje pristopili<br />
k opozarjanju občanov, se količi<strong>na</strong> ostankov<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov ves čas zmanjšuje. Glede<br />
<strong>na</strong> številne telefonske klice občanov opažamo,<br />
da občani sprejemajo <strong>na</strong>ša priporočila z<br />
razumevanjem, saj vedno več gospodinjstev<br />
resno in skrbno odlaga organske odpadke v<br />
zelen zabojnik oz. od<strong>na</strong>ša koristne odpadke <strong>na</strong><br />
ekološke otoke.<br />
Tabela zbranih organskih odpadkov v letih<br />
2003 do 2010 v to<strong>na</strong>h:<br />
leto ton število občanov kg/obča<strong>na</strong><br />
2003 2174 21033 103<br />
2004 2391 21338 112<br />
2005 2320 21363 108<br />
2006 2394 22030 108<br />
2007 2565 22061 116<br />
2008 2715 22495 120<br />
2009 2766 22862 121<br />
2010 3068 22902 134<br />
Javno podjetje<br />
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. | Pot <strong>na</strong> Tojnice 40, 1360 Vrhnika | info@kpv.si | www.kpv.si | [01] 7502 950<br />
OKOLJE 61 23<br />
avgustaugust 2011
61 24<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
GiZ SkUPnE SHEME<br />
lažje bodo<br />
zgladili nesoglasja,<br />
a ne le to<br />
jože volfand<br />
ponovitev<br />
<strong>na</strong>d<strong>na</strong>slova ali<br />
ime<strong>na</strong> rubrike<br />
kar se je nekaj časa zdelo<br />
nemogoče, se je vendarle<br />
zgodilo. Skupne sheme, ZEoS,<br />
interseroh, Ekodin, Slopak,<br />
Gorenje Surovi<strong>na</strong> in Prons,<br />
ki so si pogosto zelo različno<br />
razlagale nekatere člene<br />
uredbe o rav<strong>na</strong>nju z odpadno<br />
embalažo ali pa so se glasno<br />
kritizirale zaradi nespoštovanja<br />
dogovorov, so se v okviru<br />
GZS uspele dogovoriti o<br />
ustanovitvi Gospodarsko<br />
interesnega združenja Skupne<br />
sheme. Za izboljšanje sistema<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo<br />
v Sloveniji več kot dobrodošel<br />
sig<strong>na</strong>l, da se bo vendarle dalo<br />
nekatera dosedanja nesoglasja<br />
odpraviti s pogovori. Mateja<br />
Mikec, direktorica GiZ Skupne<br />
sheme, je real<strong>na</strong>, a vendarle<br />
vidi v združenju več koristi za<br />
zavezance, končne uporabnike<br />
in izvajalce javnih služb<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki. Predvsem<br />
pa – opozarja <strong>na</strong> stroške.<br />
med skupnimi shemami ni bilo enotnih mnenj<br />
o sistemu rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo in odpadnimi<br />
proizvodi. o čem ste se morali <strong>na</strong>jprej<br />
dogovoriti in glede česa zgladiti nesoglasja,<br />
preden ste ustanovili giz skupne sheme?<br />
Dejstvo je, da so se v zadnjih letih med shemami<br />
in družbami za rav<strong>na</strong>nje z odpadno embalažo<br />
kopičile težave in je prišlo do nesoglasij.<br />
Pristojno ministrstvo se ni želelo vpletati v<br />
reševanje teh nesoglasij. Predstavniki ministrstva<br />
so celo večkrat javno in v razgovorih z<br />
družbami poudarili, da morajo ta nesoglasja rešiti<br />
družbe same oziroma zavezanci. Nesoglasja<br />
med skupnimi shemami, ki so bila posledica<br />
predvsem nedorečenih pravil pri prevzemanju<br />
embalaže, so se lomila tako <strong>na</strong> hrbtih izvajalcev<br />
javne službe rav<strong>na</strong>nja z odpadki, končnih<br />
uporabnikov in <strong>na</strong>vsezadnje tudi zavezancev.<br />
Zaradi teh nesoglasij smo vsi udeleženci v sistemu<br />
rav<strong>na</strong>nja z različnimi skupi<strong>na</strong>mi odpadnih<br />
produktov utrpeli škodo, ker nismo mogli<br />
optimalno planirati logistike pri rav<strong>na</strong>nju z<br />
odpadki in tako zmanjševati stroške. Prav tako<br />
nismo mogli ustrezno izraču<strong>na</strong>vati ekonomsko<br />
utemeljenih embalažnin. Takšno situacijo so<br />
začeli izrabljati nekateri zavezanci, ki so prekinili<br />
pogodbo z eno družbo oziroma sistemom,<br />
niso pa se vključili v drug sistem. Posledično<br />
se je dvignil delež embalaže, ki ni vključe<strong>na</strong> v<br />
nobenega od sistemov.<br />
Mateja Mikec<br />
Ekonomski vzvodi pa bi še bolje<br />
delovali, če bi se v razpravo<br />
vključilo tudi ministrstvo.<br />
Tako je bilo primarno soglasje, ki smo ga morali<br />
doseči, dogovor, da smo vse družbe zainteresirane,<br />
<strong>na</strong>j se odprta nesoglasja med shemami<br />
in družbami za rav<strong>na</strong>nje z odpadno embalažo<br />
pričnejo reševati skozi delovanje strokovnega<br />
interesnega združenja, kot ga predstavlja GIZ<br />
Skupne sheme.<br />
vendar so bili že poskusi dialoga med shemami,<br />
a brez uspeha.<br />
V zadnjih letih je sicer prihajalo do različnih<br />
pobud o ustanovitvi delovnih skupin, ki bi<br />
reševale tehnič<strong>na</strong> vprašanja pri zbiranju<br />
odpadnih produktov v okviru GZS ali embalažne<br />
komisije. Žal te pobude ravno zaradi<br />
opisanih nesoglasij niso padle <strong>na</strong> plod<strong>na</strong> tla.<br />
Prvi konstruktivni koraki so bili <strong>na</strong>rejeni, ko<br />
je iniciativo prevzela Zbornica komu<strong>na</strong>lnega<br />
gospodarstva, ki je nevtralen organ, saj so imeli<br />
izvajalci javnih služb kot njihovi člani zaradi<br />
nesoglasij med skupnimi precej nevšečnosti in<br />
težav pri opravljanju <strong>svoj</strong>ega dela.<br />
v <strong>na</strong>črtu dela giz tudi <strong>na</strong>vajate, da niso določeni<br />
normativni pogoji prevzemanja embalaže<br />
foto: arhiv podjetja
Pripravlja se sprememba<br />
embalažne uredbe, kjer<br />
ministrstvo <strong>na</strong>poveduje precej<br />
drastične spremembe, še<br />
posebej <strong>na</strong> področju pokrivanja<br />
stroškov zbiranja odpadne<br />
embalaže v gospodinjstvih.<br />
pri izvajalcih javne službe za rav<strong>na</strong>nje z<br />
odpadki, pa tudi pri končnih uporabnikih v<br />
gospodarstvu ne. <strong>na</strong> kaj mislite?<br />
Normativni pogoji prevzemanja embalaže pri<br />
izvajalcih javnih služb pomenijo, da so določene<br />
minimalne količine za brezplačni prevzem ter<br />
kvalitativni standardi prevzema. To pomeni,<br />
da se družbe oziroma sistemi in izvajalci javnih<br />
služb dogovorimo in določimo, katere storitve<br />
so brezplačne za končne uporabnike in javne<br />
službe rav<strong>na</strong>nja z odpadki in kaj morajo eni ali<br />
drugi doplačati kot <strong>na</strong>dstandardno storitev.<br />
Pri tem seveda ne gre za kakršnokoli kartelno<br />
dogovarjanje. Normativni pogoji so potrebni<br />
predvsem zaradi tega, ker nekateri končni<br />
uporabniki in včasih tudi izvajalci javne službe<br />
zahtevajo odvoz odpadne embalaže ali drugih<br />
odpadnih produktov pri tako majhnih količi<strong>na</strong>h,<br />
ko to ni niti ekonomsko niti okoljsko<br />
upravičeno. Zaradi velikega števila prevozov<br />
imajo družbe in sistemi nesorazmerno visoke<br />
stroške, ki seveda obremenjujejo zavezance.<br />
Poleg tega je tudi z vidika obremenjevanja<br />
okolja z emisijami, ki <strong>na</strong>stajajo ob transportih,<br />
neupravičeno izvajati odvoze majhnih količin.<br />
Kvalitativni standardi pa se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> to,<br />
kako so pripravljeni odpadni produkti. Dogaja<br />
se <strong>na</strong> primer, da pri izvajalcih javne službe iz<br />
hladilnikov odstranijo kompresorje. Posledica<br />
takšnega rav<strong>na</strong>nja je dvoj<strong>na</strong> škoda. Po eni strani<br />
to pomeni dražjo predelavo, saj so odstranjeni<br />
skoraj vsi koristni materiali, po drugi pa<br />
prihaja pri nestrokovnem in nepooblaščenem<br />
odstranjevanju kompresorjev zaradi izpusta<br />
CFC v ozračje in zaradi izpustov hladilnih<br />
tekočin do okoljske škode.<br />
Posledica nedoločenih normativnih pogojev<br />
pa so tudi različne interpretacije in stališča<br />
do vprašanj, kdo krije stroške odstranjevanja<br />
ostanka po sortiranju komu<strong>na</strong>lne odpadne embalaže,<br />
torej odpadkov <strong>na</strong> ekoloških otokih ali<br />
v rumenih vrečah, ki niso odpad<strong>na</strong> embalaža.<br />
opozarjate <strong>na</strong> stroške, <strong>na</strong> ekonomske vzvode.<br />
ali je ekonomija v sistemu rav<strong>na</strong>nja z odpadno<br />
embalažo zapostavlje<strong>na</strong>?<br />
Menim, da bo delovanje GIZ, seveda ob predpostavki,<br />
da bomo vse članice konstruktivno<br />
sodelovale, pripeljalo ravno do tega. Družbe<br />
oziroma sheme imamo potrebo po obvladovanju<br />
stroškov in ustreznem planiranju.<br />
Svoje poslovanje moramo <strong>na</strong>črtovati tako, da<br />
zavezancem zagotavljamo čim nižje stroške,<br />
hkrati pa mora biti <strong>na</strong>š skupni cilj, da se količine<br />
ločeno zbranih frakcij povečujejo.<br />
Ob dobrem sodelovanju bomo <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> podlagi<br />
podatkov iz preteklih letih ugotavljali, koliko<br />
posamezne frakcije se zbere ločeno, in <strong>na</strong> tej<br />
podlagi določili trend za <strong>na</strong>slednja leta, kar bo<br />
podlaga za določanje embalažnin. Ekonomski<br />
vzvodi pa bi še bolje delovali, če bi se v razpravo<br />
vključilo tudi ministrstvo. Osebno menim, da<br />
bi bila zelo smisel<strong>na</strong> ponov<strong>na</strong> uvedba okoljskih<br />
ciljev po posameznih frakcijah, kot je bilo to<br />
opredeljeno v Operativnem programu za rav<strong>na</strong>nje<br />
z embalažo, ki je določal cilje do leta 2007.<br />
Tako bi še lažje določali takšne embalažnine<br />
oziroma tarife, ki bi vsebovale strošek zbiranja<br />
in predelave predvidene kvote posamezne<br />
frakcije. Če bi se kvote za posamezno frakcijo<br />
letno dvigovale, bi <strong>lahko</strong> tudi družbe in sistemi<br />
uvajali ustrezne mehanizme za dosego teh kvot.<br />
to je <strong>lahko</strong> eden izmed konkretnih predlogov<br />
giz državi oziroma moP. boste sheme v drugačni<br />
vlogi v komunikaciji z državo.<br />
Glav<strong>na</strong> prednost GIZ je zagotovo v tem, da vzpostavlja<br />
možnost reševanja nekaterih vprašanj<br />
in usklajevanje stališč med njegovimi ustanoviteljicami,<br />
kar <strong>na</strong>m daje možnost, da potem v<br />
javnosti zastopamo skupno in ne zagovarjamo<br />
parcialnih stališč. To slednje seveda ni bila<br />
dosedanja praksa, saj se je večkrat zgodilo, da<br />
se je z ministrstvom usklajevala vsaka družba<br />
posebej. Ministrstvo pa se je v želji, da bi ostalo<br />
nevtralno, izogibalo sprejemanju ene ali druge<br />
ideje in zato ni bila sprejeta marsikatera strokovno<br />
utemelje<strong>na</strong> predlaga<strong>na</strong> rešitev. Pripravlja<br />
se sprememba embalažne uredbe, kjer ministrstvo<br />
<strong>na</strong>poveduje precej drastične spremembe,<br />
še posebej <strong>na</strong> področju pokrivanja stroškov<br />
zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih.<br />
Kažejo se potrebe tudi po novelaciji uredbe o<br />
rav<strong>na</strong>nju z odpadno EE opremo in uredbe o rav<strong>na</strong>nju<br />
z baterijami, saj imata obe nekaj velikih<br />
pomanjkljivosti. Vse to so vprašanja, do katerih<br />
bi morale članice GIZ zavzeti skupno stališče.<br />
Kakorkoli že, menim, da bomo skupaj izboljšali<br />
sistem rav<strong>na</strong>nja z odpadki, in ne dvomim, da bo<br />
ministrstvo vsem dobrim rešitvam tudi prisluhnilo.<br />
Seveda pa se zavedam, da razprave znotraj<br />
GIZ Skupne sheme ne bodo vedno lahke.<br />
z novo evropsko direktivo o odpadkih se izrazito<br />
<strong>na</strong>glaša, da je odpadek vir, tudi slovenija<br />
pa <strong>na</strong>j postane družba recikliranja. v vašem<br />
delovnem <strong>na</strong>črtu je problem reciklaže manj<br />
izpostavljen, kot bi <strong>lahko</strong> pričakovali.<br />
Seveda je <strong>na</strong>š cilj povečati tudi delež recikliranja,<br />
kar bo v vsakem primeru pozitiv<strong>na</strong> posledica<br />
urejanja razmer in vključevanja ekonomskih<br />
vzvodov pri doseganju okoljskih ciljev.<br />
kako članice giz sprejemate urko, o katerem<br />
so očitno zelo različ<strong>na</strong> mnenja?<br />
V zvezi z URKO še nismo sprejeli skupnega<br />
stališča, le v razpravah je bilo izpostavljeno<br />
enotno mnenje, da je predlog slab in da so posamezne<br />
rešitve neživljenjske.<br />
Osebno menim, da bi morali temeljito premisliti,<br />
kje je meja med dejavnostjo, ki se izvaja<br />
v okviru javne službe rav<strong>na</strong>nja z odpadki, in<br />
dejavnostjo zbiranja odpadkov, ki jo izvajajo<br />
zbiralci odpadkov. Tukaj imamo dve možnosti.<br />
Prva je, da damo izvajalcem javne službe rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadki večje pristojnosti, še posebej<br />
pri drobnih frakcijah, ki <strong>na</strong>stajajo v gospodar-<br />
stvu; to bi povečalo učinkovitost in zmanjšalo<br />
administriranje tako v gospodarstvu kot tudi<br />
med izvajalci javne službe. Druga možnost pa<br />
je, da omogočimo rav<strong>na</strong>nje z vsemi odpadki, ki<br />
<strong>na</strong>stajajo v gospodarstvu, tudi s tako imenovanimi<br />
komu<strong>na</strong>lnimi odpadki, kolikor jih sploh<br />
<strong>na</strong>staja pri teh dejavnostih, zbiralcem; to pa bi<br />
povečalo konkurenčnost in s tem potencialno<br />
znižalo stroške za gospodarstvo.<br />
katere prednostne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong>merava giz uresničiti<br />
v letu 2011?<br />
Minimalni cilji za leto 2011 so priprava a<strong>na</strong>lize<br />
količin zbranih in obdelanih odpadkov za obdobje<br />
od začetka delovanja družb oziroma shem<br />
ter priprava in uskladitev predloga prevzemanja<br />
odpadkov pri posamezni IJS. Prav tako želimo<br />
še v tem letu definirati pogoje prevzemanja za<br />
leto 2011, pripraviti normative prevzemanja,<br />
logistike in obdelave odpadkov ter postaviti<br />
temelje za delovanje v letu 2012.<br />
GIZ sicer deluje po <strong>na</strong>slednjih sekcijah: sekcija<br />
družb za rav<strong>na</strong>nje z odpadno embalažo, sekcija<br />
nosilcev skupnih <strong>na</strong>črtov rav<strong>na</strong>nja z odpadno<br />
električno in elektronsko opremo, sekcija nosilcev<br />
skupnih <strong>na</strong>črtov rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi<br />
baterijami in akumulatorji, sekcija nosilcev skupnih<br />
<strong>na</strong>črtov rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami ter sekcija nosilcev skupnih <strong>na</strong>črtov<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi zdravili. Vsaka sekcija<br />
bo morala <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>em področju izvesti zgoraj<br />
<strong>na</strong>vedene <strong>na</strong>loge. ste bili presenečeni, da so<br />
vam vodstva shem zaupala direktorsko mesto?<br />
Moram priz<strong>na</strong>ti, da sem bila strokovno počašče<strong>na</strong><br />
in izjemno preseneče<strong>na</strong> <strong>na</strong>d predlogom, da<br />
prevzamem vlogo prve direktorice. Še posebej,<br />
ker je bilo moje imenovanje skoraj soglasno.<br />
Imenovanje mi pomeni strokovno priz<strong>na</strong>nje,<br />
saj si že vseskozi prizadevam, da bi se odnosi <strong>na</strong><br />
področju rav<strong>na</strong>nja z embalažo in drugimi produkti<br />
uredili tako, da bi bilo v dobro zavezancev<br />
kot tudi doseganja okoljskih ciljev. Seveda pa se<br />
zavedam, da je imenovanje tudi velika odgovornost,<br />
ker bo treba jeseni zastaviti intenzivno<br />
delo po sekcijah.<br />
Ob tem <strong>na</strong>j pojasnim, da je po statutu GIZ<br />
uveden sistem e<strong>na</strong>komerne časovne rotacije,<br />
tako da se bomo kot direktorji GIZ menjavali.<br />
Menim pa, da je za učinkovito delovanje GIZ<br />
vloga direktorja oziroma direktorice ključ<strong>na</strong><br />
in mnogokrat bo od njegove ali njene iniciative<br />
odvisno, kako bodo delovale sekcije.<br />
OKOLJE 61 25<br />
avgustaugust 2011
61 26<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
LoČEno ZBirAnJE<br />
v PrAkSi<br />
v ljubljani kmalu<br />
po novem<br />
Ločeno zbiranje<br />
v praksi<br />
v posodah za odpadke v<br />
Ljubljani je še vedno več kot<br />
70 odstotkov odpadkov, ki bi<br />
sicer morali med ločeno zbrane<br />
frakcije. v ljubljanski S<strong>na</strong>gi<br />
ugotavljajo, da zdaj ločeno<br />
zberejo že okrog 30 odstotkov<br />
odpadkov, njihov <strong>na</strong>črt pa je<br />
zbrati več kot 50 odstotkov<br />
ločeno zbranih frakcij (papir,<br />
embalažo, steklo). Zato so se<br />
odločili za nov <strong>na</strong>čin zbiranja<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, pri<br />
čemer želijo predvsem povečati<br />
ločeno zbiranje pri izvoru, to<br />
pa pomeni več reciklaže in<br />
zmanjšanje odlaganja odpadkov<br />
<strong>na</strong> odlagališčih.<br />
novem sistemu bodo gospodinjstva raz-<br />
V vrščala odpadke po posameznih frakcijah<br />
doma in jih zbirala v <strong>na</strong>menski posodi <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>em<br />
zemljišču. Vsako gospodinjstvo bo <strong>na</strong>jprej<br />
prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene<br />
barve, kasneje pa v zgoščenih delih <strong>na</strong>selja<br />
tudi posodo za papir s pokrovom modre barve.<br />
Na dan odvoza odpadkov, ki bo določen z urnikom,<br />
bodo občani posode oddali <strong>na</strong> dostopno<br />
prevzemno mesto ob cesti. Vsak objekt bo tako<br />
<strong>lahko</strong> imel do štiri posode za odpadke (za odpadno<br />
embalažo, gospodinjstva v zgoščenih<br />
delih <strong>na</strong>selij pa tudi posodo za papir, za biološke<br />
odpadke, ki jo <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>domestijo z lastnim<br />
kompostnikom, in za preostanek odpadkov).<br />
Posoda za biološke odpadke ali kompostnik<br />
sta postala obvez<strong>na</strong>, saj se po novi zakonodaji<br />
zahteva <strong>na</strong>tančno ločevanje bioloških<br />
odpadkov od ostalih odpadkov. Na redkeje<br />
poseljenih območjih <strong>na</strong>j bi bilo obvezno samo<br />
kompostiranje. Iz ostalih odpadkov bo potrebno<br />
ločevati tudi odpadno plastično in kovinsko<br />
embalažo, ki jo bodo zbirali v novo posodo z<br />
rumenim pokrovom. Vse frakcije, ki se zbirajo<br />
<strong>na</strong> zbiralnicah (papir, steklo, embalaža), se<br />
bodo tam zbirale tudi v prihodnje.<br />
Odvoz odpadkov bo potekal po novem<br />
razporedu, zato bodo uporabniki prejeli<br />
razpored odvoza odpadkov po posameznih<br />
frakcijah. Posode bodo praznili le v primeru,<br />
da bodo postavljene <strong>na</strong> prevzemno mesto.<br />
Vsem gospodinjstvom <strong>na</strong> področju Ljubljane<br />
in okoliških devetih primestnih občin se bodo<br />
razdelile nove <strong>na</strong>menske posode za zbiranje<br />
embalaže in predvidoma v strnjenih območjih<br />
<strong>na</strong>selij tudi za zbiranje papirja.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
igor Petek<br />
Letošnji podatki o ločeno zbranih odpadkih<br />
v Ljubljani, zbranih s specialnimi vozili za<br />
odvoz odpadkov, kažejo, da so pri nekaterih<br />
frakcijah zelo uspešni.<br />
tabeli so prikazane količine ločeno zbra-<br />
V nih frakcij, zbranih s specialnimi vozili,<br />
v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Kot je<br />
razvidno iz tabele, je bilo v mesecu marcu prvič<br />
ločeno zbranih več kot 30 odstotkov vseh pobranih<br />
odpadkov. Občani <strong>na</strong> področju Ljubljane<br />
in okoliških občin iz meseca v mesec zberejo več<br />
ločenih frakcij odpadkov.<br />
letošnjem letu so uvedli spremembe tudi<br />
V pri odvozu kosovnih odpadkov.<br />
Za spremembe pri odvozu kosovnih odpadkov<br />
so se odločili, ker postajajo nekatera<br />
zbir<strong>na</strong> mesta vse bolj podob<strong>na</strong> črnim<br />
odlagališčem.<br />
Zdaj se kosovni odpadki odvažajo v terminih,<br />
ki so določeni za posamez<strong>na</strong> območja
Promocija<br />
četrtnih skupnosti in primestnih občin, po<br />
predhodnem <strong>na</strong>ročilu s strani uporabnikov.<br />
Občani <strong>lahko</strong> kosovne odpadke vozijo tudi<br />
<strong>na</strong> zbirne centre, enkrat letno pa <strong>na</strong>j bi<br />
S<strong>na</strong>ga še <strong>na</strong>prej vsaki stranki omogočila odvoz<br />
kosovnih odpadkov po <strong>na</strong>ročilu.<br />
medtem ko so to spremembo začeli uvajati<br />
že v drugem delu junija, bodo novosti pri<br />
zbiranju komu<strong>na</strong>lnih odpadkov <strong>na</strong>jprej uvajali<br />
poskusno, <strong>na</strong>to pa <strong>na</strong>črtujejo, da bi ga <strong>na</strong><br />
celotnem območju uvedli do konca leta 2012.<br />
in kaj pravi o začetku izvajanja<br />
novosti igor Petek, svetovalec<br />
direktorja podjetja S<strong>na</strong>ga, d. o. o.?<br />
2011 Papir Embalaža Steklo Biološki<br />
odpadki<br />
kako so občani sprejeli vašo <strong>na</strong>poved o<br />
novostih?<br />
Kot pri vseh novostih so se tudi pri tej pojavili<br />
zelo različni odzivi s strani uporabnikov. Veseli<br />
<strong>na</strong>s, da je bilo pozitivnih odzivov več kot negativnih<br />
in da je čutiti, kako okoljsko zavedni<br />
uporabniki kar nestrpno čakajo predvidene<br />
novosti. Pri kosovnem odvozu so bili <strong>na</strong> začetku<br />
zelo pogosti spremembam ne<strong>na</strong>klonjeni<br />
komentarji. Vendar so bili uporabniki, ki so<br />
spremenjeno storitev <strong>na</strong>ročili, z njo zelo zadovoljni<br />
predvsem zaradi drugačnega videza ulic v<br />
času odvoza kosovnih odpadkov in zmanjšane<br />
prisotnosti »zbiralcev vrednejših sekundarnih<br />
surovin« pri predhodnem zbiranju (razmetavanju)<br />
pripravljenih odpadkov ter tudi zaradi<br />
drugi<br />
odpadki<br />
Skupaj v predelavo<br />
oddane ločene frakcije<br />
opaženega manjšega dovoza (večinoma nekomu<strong>na</strong>lnih)<br />
odpadkov od drugod, kar je bil v<br />
Ljubljani zelo velik problem.<br />
A<strong>na</strong>lize sestave odpeljanih kosovnih odpadkov<br />
so pokazale, da je bilo med njimi več kot polovica<br />
nepravilno odloženih in so kot taki predstavljali<br />
primere črnega odlaganja.<br />
kako boste spodbudili ločeno zbiranje?<br />
Občanom želimo omogočiti lažje in prijaznejše<br />
ločeno zbiranje odpadkov <strong>na</strong> izvoru. Poleg zbiralnic<br />
za ločene frakcije bo <strong>lahko</strong> vsak uporabnik<br />
dobil posodo za ločeno zbiranje odpadkov. Tej<br />
spremembi bomo seveda prilagodili urnik in<br />
frekvence odvoza posameznih vrst odpadkov.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/126<br />
odloženi<br />
odpadki<br />
delež v predelavo<br />
oddanih ločenih frakcij<br />
JAnUAr 637,1 386,2 413,3 717,8 618,3 2.772,7 7.031,5 28,3 %<br />
FEBrUAr 587,3 350,7 325,6 724,5 675,4 2.663,5 6.183,0 30,1 %<br />
MArEC 850,6 444,9 447,5 1.157,8 888,1 3.788,8 7.638,1 33,2 %<br />
APriL 893,4 422,5 364,1 1.268,1 971,2 3.919,3 7.626,2 33,9 %<br />
MAJ 939,2 474,8 359,8 1.328,3 1.331,3 4.363,7 7.296,3 37,4 %<br />
JUniJ 937,9 465,1 455,7 1.466,3 1.197,2 4.522,1 7.540,3 37,5 %<br />
Tabela: Statistika zbiranja ločenih frakcij od januarja do junija 2011, Ljublja<strong>na</strong> z okolico; Vir: S<strong>na</strong>ga, d. o. o., Ljublja<strong>na</strong>, 2011<br />
Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.<br />
Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljublja<strong>na</strong> – Črnuče, T: 01 560 91 50<br />
E: info@interseroh-slovenija.com, www.interseroh-slo.si<br />
OKOLJE 61 27<br />
avgustaugust 2011
61 28<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
oSnUtEk nEP<br />
slovenija potrebuje<br />
energetsko mešanico<br />
jože volfand<br />
Osnutek neP<br />
o osnutku <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />
energetskega programa se<br />
bodo kresale iskre do 15.<br />
oktobra. Prevladala je oce<strong>na</strong>,<br />
da takšen razvojni dokument,<br />
ki so ga v Sloveniji marsikje<br />
nestrpno pričakovali, ne more<br />
samo razburkati različne<br />
energetske interese, pač pa<br />
<strong>na</strong>j vsaj omogoči približanje<br />
minimalnemu konsenzu. Je<br />
to mogoče? Morda. nEP je<br />
res energetska mešanica.<br />
Mag. Janez kopač, generalni<br />
direktor direktorata za energijo,<br />
pravi, da brez medresorske<br />
odgovornosti ne bo šlo. Še<br />
posebej je pri tem kritičen do<br />
okoljskega ministrstva.<br />
vodilo novega <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega energetskega<br />
programa (neP) je z<strong>na</strong>no. zanesljivost preskrbe<br />
z energijo, okoljska trajnost, cenov<strong>na</strong><br />
konkurenčnost in dostopnost. Poudarek je<br />
<strong>na</strong> učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih<br />
energije in razvoju pametnih omrežij. gre za<br />
premike <strong>na</strong> področjih, ki so zelo kompleks<strong>na</strong>.<br />
dosedanja praksa kaže, da slovenija ni dovolj<br />
dosled<strong>na</strong> pri izpolnjevanju tovrstnih programov.<br />
Prejšnji neP je bil izveden desetodstotno.<br />
kako boste zagotovili, da bo tokrat drugače?<br />
ali je to mogoče doseči brez zelene davčne<br />
reforme?<br />
Za razliko od prejšnjega opredeljuje predlog<br />
novega NEP konkretne <strong>na</strong>loge, odgovornosti<br />
in roke za izvedbo. S celovito presojo vplivov<br />
<strong>na</strong> okolje so bili potencialni projekti preverjeni<br />
glede okoljske izvedljivosti. Povečevanje deleža<br />
obnovljivih virov energije bo budno spremljala<br />
Evropska komisija, o izvajanju NEP pa bo treba<br />
vsako leto poročati tudi parlamentu. Tokrat<br />
bo drugače.<br />
Evropska politika ima pri spodbujanju učinkovite<br />
rabe energije in obnovljivih virov zelo jasne<br />
cilje in predpisane obveznosti. Spodbujanje<br />
teh področij bo omogočeno tudi v <strong>na</strong>slednji<br />
fi<strong>na</strong>nčni perspektivi 2014–2020 iz sredstev<br />
evropskih skladov, kar bo bistveno tudi za<br />
izpolnitev ambicioznih ciljev NEP. Z novimi<br />
direktivami, kot je direktiva o energetski učinkovitosti<br />
stavb iz leta 2010, pa se zaostrujejo<br />
tudi zahteve <strong>na</strong> tem področju v okviru EU. Cilji,<br />
ki so <strong>na</strong>vedeni v NEP, bodo zaradi ukrepov EU<br />
v nekaterih segmentih celo preseženi. Za to ne<br />
bo zasluž<strong>na</strong> samo zavzetost v Sloveniji, temveč<br />
tudi strah pred neizpolnjevanjem obveznosti,<br />
predpisanih z direktivami. Je pa res, da bi bilo<br />
izvajanje NEP veliko bolj uspešno ob sočasni<br />
uvedbi sprememb davčnega sistema v smeri<br />
zelene javnofi<strong>na</strong>nčne reforme, kot je vlada <strong>na</strong>povedala<br />
v okviru Nacio<strong>na</strong>lnega reformnega<br />
programa 2011–2012.<br />
<strong>na</strong> koncu vedno odloči<br />
politika. vlada in parlament.<br />
Vsekakor bo za uspešnost izvajanja NEP nujno<br />
potrebo doseči soglasje glede prioritet NEP in<br />
odgovornosti vseh akterjev za doseganje ciljev.<br />
Razvojne koristi NEP bodo bistveno večje, če<br />
bosta učinkovita raba virov in razvoj zelenih<br />
tehnologij prepoz<strong>na</strong>v<strong>na</strong> tudi kot prednostno<br />
področje razvoja Slovenije. Bistvene so tudi<br />
druge z NEP povezane politike: prostorsko <strong>na</strong>črtovanje,<br />
stanovanjska politika, izobraževanje<br />
in drugo. Predvsem pa v Sloveniji še vedno ni<br />
prodrla zavest o tem, da sta povečevanje deleža<br />
obnovljivih virov energije in okoljevarstvo eno<br />
in isto.<br />
ali je zato dokumentu priloženo obsežno<br />
okoljsko poročilo, ki že predvideva lokacije<br />
za umeščanje energetskih objektov v prostor?<br />
foto: www.shuttersock.com
med temi je 14 lokacij za vetrne elektrarne,<br />
te <strong>na</strong>j bi med drugim stale tudi <strong>na</strong> Pohorju.<br />
energetski program postavlja visoke okoljevarstvene<br />
cilje: 20-odstotno izboljšanje učinkovite<br />
rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno<br />
izboljšanje do leta 2030, 25-odstotni<br />
delež obnovljivih virov energije v končni rabi<br />
energije do leta 2020 in 30-odstotni delež<br />
do 2030, 9,5-odstotno zmanjšanje emisij<br />
toplogrednih plinov do 2020 in 18-odstotno<br />
zmanjšanje do 2030 glede <strong>na</strong> leto 2008. ali ne<br />
gre spet le za sez<strong>na</strong>m želja? kdo bo odgovoren<br />
za implementacijo ciljev?<br />
Implementacija je brez dvoma <strong>na</strong>jprej odgovornost<br />
posamičnih ministrstev, v prvi vrsti<br />
gospodarskega, pa vlade in posredno tudi parlamenta,<br />
vseh energetskih podjetij v državni<br />
lasti in tako <strong>na</strong>prej.<br />
Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije<br />
in razvoj pametnih omrežij med vsemi<br />
področji energetike ponujajo slovenskemu<br />
gospodarstvu <strong>na</strong>jveč priložnosti za nov zagon<br />
ter kakovosten <strong>na</strong>daljnji razvoj. Drži, da gre<br />
za velik razvojni izziv države in ne le energetike<br />
<strong>na</strong> področjih, ki so zelo kompleks<strong>na</strong>.<br />
Sprememb ne bo možno zagotoviti čez noč. V<br />
NEP <strong>na</strong>črtujemo ukrepe energetske politike, ki<br />
bodo ta razvoj podprli. Moram pa poudariti, da<br />
je bil v zadnjih dveh letih dosežen v Sloveniji<br />
zelo velik <strong>na</strong>predek: prenovlje<strong>na</strong> je bila shema<br />
spodbud za proizvodnjo električne energije iz<br />
obnovljivih virov energije in soproizvodnje<br />
toplote in električne energije z visokim izkoristkom.<br />
Učinki se že kažejo. V letu in pol smo<br />
dobili prek 700 novih elektrarnic <strong>na</strong> obnovljive<br />
vire energije. Bistveno se je povečal obseg<br />
spodbud za učinkovito rabo energije v javnem<br />
sektorju s črpanjem kohezijskih sredstev ter<br />
gospodinjstev s spodbudami Eko sklada. Samo<br />
lani se je za subvencijo Eko sklada potegovalo<br />
20.500 gospodinjstev, kar je 4,5 odstotka vseh<br />
v Sloveniji.<br />
toda, ali so cilji realni?<br />
Cilji so realni, vendar so nekateri med njimi<br />
prav <strong>na</strong> meji realnosti. NEP npr. <strong>na</strong>črtuje postavitev<br />
za <strong>na</strong>jmanj 120 MV vetrnih elektrarn<br />
do leta 2020, kar je približno 60 vetrnic. Če<br />
samo pomislim <strong>na</strong> dosedanje težave redkih<br />
investitorjev, je to <strong>lahko</strong> velik problem. Pri<br />
malih hidroelektrar<strong>na</strong>h raču<strong>na</strong>mo predvsem<br />
<strong>na</strong> prenove obstoječih elektrarn in <strong>na</strong> relativno<br />
majhno število in zmogljivost novih. Pri<br />
projekcijah moči fotovoltaičnih elektrarn se<br />
<strong>lahko</strong> celo zgodi, da bodo presežene, v kolikor<br />
bodo njihove cene <strong>na</strong> trgu še <strong>na</strong>dalje tako<br />
hitro padale kot danes. Najbolj nerazumno pa<br />
se <strong>na</strong>m zatika pri zgodbi, ki je od vseh <strong>na</strong>jenostavnejša:<br />
pri gradnji verige hidroelektrarn <strong>na</strong><br />
srednji Savi. Minister Žarnić osebno iz meni<br />
povsem nez<strong>na</strong>nih razlogov blokira kakršnokoli<br />
proceduro prostorskega umeščanja. To <strong>na</strong>s<br />
bo še vse zelo drago stalo, a on bo takrat že<br />
upokojenec.<br />
Kot rečeno, Osnutek NEP in Predlog novele<br />
energetskega zako<strong>na</strong>, ki je tudi v javni obrav<strong>na</strong>vi,<br />
zelo jasno opredeljujeta odgovornosti za<br />
izvajanje ukrepov znotraj energetske politike.<br />
je pa v osnutku neP več sce<strong>na</strong>rijev? trije<br />
glavni sce<strong>na</strong>riji in dva dodat<strong>na</strong> brez teš 6. vsi<br />
predvidevajo podaljšanje delovanja jedrske<br />
elektrarne krško in veliko rast moči vetrnih,<br />
sončnih in drugih elektrarn <strong>na</strong> obnovljive<br />
vire, denimo biomaso in bioplin. že dosedanje<br />
razprave so pokazale, da ostajajo različne<br />
interesne skupine <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>ih bregovih. kdo in<br />
kako bo presekal gordijski vozel?<br />
Na koncu vedno odloči politika. Vlada in parlament.<br />
To je nju<strong>na</strong> pravica in dolžnost.<br />
če bi se odločali med opredeljenimi sce<strong>na</strong>riji<br />
v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem energetskem programu, katerega<br />
bi postavili <strong>na</strong> prvo mesto in zakaj?<br />
Pri predlogu strateške usmeritve NEP smo<br />
obremenjeni s projekti, ki se izvajajo in niso optimalni.<br />
Projekt TEŠ 6 je problematičen v <strong>svoj</strong>i<br />
izvedbi: previsoka investicijska ce<strong>na</strong> – zlasti<br />
glede <strong>na</strong> sedanje stanje <strong>na</strong> trgu, problematič<strong>na</strong><br />
je izbira velikosti objekta, investitor preslabo<br />
obvladuje tveganja projekta. Prekinitev investicije<br />
danes pa pomeni stroške, s katerimi bodo<br />
obremenjeni vsi sce<strong>na</strong>riji.<br />
Minister Žarnić osebno iz<br />
meni povsem nez<strong>na</strong>nih<br />
razlogov blokira kakršnokoli<br />
proceduro prostorskega<br />
umeščanja.<br />
Ne glede <strong>na</strong> problematičnost projekta TEŠ 6<br />
<strong>Slovenija</strong> dolgoročno potrebuje še <strong>na</strong>prej raznoliko<br />
energetsko mešanico, ustrezno pokritost<br />
porabe z domačimi viri in avtonomen elektroenergetski<br />
sistem z vsemi <strong>svoj</strong>imi funkcijami.<br />
Vsaj še v prehodnem obdobju bodo potrebne<br />
enote z dovolj fleksibilno proizvodnjo. Pri izbiri<br />
sce<strong>na</strong>rija se tehtajo prednosti <strong>na</strong> področju<br />
okolja, omogočene pri plinskem sce<strong>na</strong>riju s<br />
strateško zanesljivostjo oskrbe, ki jo ponuja<br />
<strong>na</strong>daljnje izkoriščanje lignita. Ce<strong>na</strong> energije v<br />
plinskem sce<strong>na</strong>riju ob prenovi starih blokov v<br />
Šoštanju bo po pričakovanjih projektnega tima,<br />
ki je pripravljal strokovne podlage za NEP, višja<br />
kot v sce<strong>na</strong>riju s TEŠ 6, tveganje za povečanje<br />
cene električne energije pa večje. Prednosti so<br />
okoljske. Potencial<strong>na</strong> nova jedrska elektrar<strong>na</strong><br />
je zelo velik in investicijsko zelo zahteven<br />
objekt, realizacija pa bo odvis<strong>na</strong> tudi od družbene<br />
sprejemljivosti projekta.<br />
Če bi se odločali o sce<strong>na</strong>rijih, ne da bi se <strong>na</strong>m<br />
bilo treba ozirati <strong>na</strong> TEŠ 6, bi bili verjetno v<br />
foto: arhiv revije<br />
Janez kopač<br />
OKOLJE 61 29<br />
igri tudi sce<strong>na</strong>riji z drugačnim projektom TEŠ<br />
6, zlasti drugačnimi investicijskimi stroški.<br />
Osebno bi se odločil za tako imenovani dodatni<br />
plinski sce<strong>na</strong>rij: obnovo blokov 4 in 5<br />
v Šoštanju in izgradnjo dveh večjih plinsko-<br />
-parnih elektrarn do leta 2030.<br />
jasno pa se je izkazalo, kar ste že sami opozarjali,<br />
da bo treba po letu 2020, zagotovo pa<br />
po letu 2030, v postopke za prevlado javnega<br />
interesa <strong>na</strong>d okoljevarstveno zaščito določenih<br />
območij <strong>na</strong>ture 2000. torej se okoljska<br />
trajnost umika zahtevi po preskrbi z energijo?<br />
Ne gre za konflikt med oskrbo z energijo in<br />
okoljem. V NEP <strong>na</strong>črtujemo razbremenjevanje<br />
okolja, konč<strong>na</strong> raba energije <strong>na</strong>j bi bila leta<br />
2030 za 5 odstotkov manjša kot leta 2008,<br />
še večje, in sicer 18-odstotno, bo zmanjšanje<br />
emisij toplogrednih plinov iz zgorevanja goriv.<br />
Smo v situaciji, ko moramo tehtati med<br />
dvema okoljskima ciljema – zmanjševanjem<br />
emisij toplogrednih plinov z izkoriščanjem<br />
obnovljivih virov energije in ciljev varstva<br />
<strong>na</strong>rave. Usmeritev NEP, zlasti za obdobje do<br />
leta 2020, je gradnja objektov, ki so s stališča<br />
varstva <strong>na</strong>rave nesporni. Tudi za zahtevnejše<br />
projekte so v tujini razvili prakso, ki omogoča<br />
umeščanje energetskih objektov v varova<strong>na</strong> območja<br />
ob upoštevanju ustreznih kriterijev. Pri<br />
določenih projektih po letu 2020 pa bo morda<br />
potrebno pretehtati dva okoljska interesa in se<br />
odločiti. Tak primer so elektrarne od Medvod<br />
do Jevnice. Pa tudi v tem primeru se bo morda<br />
za zaščito sulca, ki bi bil s tem ogrožen, <strong>na</strong>šlo<br />
ustrezne rešitve, kot npr. izboljšanje kakovosti<br />
Ljubljanice.<br />
za projekte bo treba do leta 2030 zagotoviti<br />
od 25 do 29 milijard evrov, od tega bo država<br />
zagotovila devet odstotkov de<strong>na</strong>rja. kdo bodo<br />
drugi investitorji? je to račun brez krčmarja?<br />
Javnega de<strong>na</strong>rja je skoraj dovolj. Za ukrepe<br />
spodbujanja energetske učinkovitosti <strong>na</strong>m<br />
zmanjka okrog 50 mio EUR <strong>na</strong> leto, kar z vidika<br />
države ni nepremostljiva ovira. Bolj se bojim,<br />
da zasebnih vlaganj ne bo dovolj.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/127<br />
avgustaugust 2011
61 30<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
SCEnAriJi ZA nEP<br />
dovolj prostora za vse<br />
dobre energetske projekte<br />
jas<strong>na</strong> kontler salamon<br />
nedavni ostri protest zoper<br />
zgolj <strong>na</strong>kazano možnost<br />
izgradnje hidroelektrarne <strong>na</strong><br />
Soči, ki pa niso <strong>na</strong>kazane v<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem energetskem<br />
programu (nEP), je le eden<br />
od mnogih dokazov, kako smo<br />
občutljivi, ko gre za <strong>na</strong>povedi<br />
izgradnje novih energetskih<br />
objektov. Če bi le mogli, bi se<br />
odpovedali praktično vsem<br />
predvidenim novim in mnogim<br />
obstoječim elektrar<strong>na</strong>m.<br />
Želje po ohranitvi <strong>na</strong>ravnega<br />
okolja ni težko razumeti, a<br />
kako to občutljivost uskladiti<br />
z dolgoročnimi energetskimi<br />
potrebami Slovenije?<br />
E<strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj kompetentnih<br />
sogovornic <strong>na</strong> to temo je mag.<br />
Andreja Urbančič s Centra<br />
za energetsko učinkovitost<br />
(CEU) instituta Jožef Stefan,<br />
koordi<strong>na</strong>torka in soavtorica<br />
nedavno objavljenega osnutka<br />
nEP za obdobje do leta 2030,<br />
ki ga je <strong>na</strong>ročilo ministrstvo za<br />
gospodarstvo.<br />
Sce<strong>na</strong>riji<br />
za neP<br />
z nekoliko cinizma bi <strong>lahko</strong> rekli, da ima sedanja<br />
gospodarska kriza vsaj en pozitivni učinek,<br />
<strong>na</strong>mreč v zmanjšani energetski porabi ... bi<br />
<strong>lahko</strong> ta postala dolgoroč<strong>na</strong>?<br />
Drži, a žal to zmanjšanje ne izvira iz večje<br />
ozaveščenosti. Zato verjetno tudi ne bo imelo<br />
trajnega učinka. Zanj bomo morali <strong>na</strong>rediti<br />
bistveno več.<br />
<strong>na</strong>š neP je <strong>na</strong>jprej predstavila zele<strong>na</strong> knjiga.<br />
bi to <strong>lahko</strong> razumeli tudi kot <strong>na</strong>poved zelene<br />
vsebine neP?<br />
Ne, gre le za običajni vrstni red pri evropskih<br />
strateških dokumentih. Zele<strong>na</strong> knjiga je še<br />
izrazito posvetovalni dokument, ki je pogosto<br />
oblikovan v obliki vprašanj. Z njim se želijo<br />
pridobiti stališča različnih deležnikov. Zeleni<br />
<strong>na</strong>vadno sledi bela knjiga, ki že predstavlja strategijo,<br />
potem šele pride konkretni programski<br />
dokument. Pri pripravi NEP smo belo knjigo<br />
nekako preskočili, zato zdaj poslušamo, da bi<br />
<strong>na</strong>jprej potrebovali kratko predstavitev energetske<br />
strategije. Takšno, <strong>na</strong> kakšnih desetih<br />
straneh in šele <strong>na</strong>to obširen programski dokument.<br />
Sama menim, da programski dokument<br />
vsebuje oboje - strategijo <strong>na</strong> nekaj deset straneh<br />
in obširno predstavitev, ki vključuje podrobno<br />
predstavitev <strong>na</strong>log državne uprave in porabo<br />
javnih sredstev, podrobno pa opredeljuje tudi<br />
prednostne projekte umeščanja v prostor.<br />
katere ključne strokovne ocene so vam <strong>na</strong>rekovale<br />
pripravo petih sce<strong>na</strong>rijev neP?<br />
Sce<strong>na</strong>riji so <strong>na</strong>menjeni podpori odločanju in so<br />
zato oblikovani glede <strong>na</strong> energetske izbire, ki<br />
jih imamo v Sloveniji. Vodilo pri oblikovanju<br />
sce<strong>na</strong>rijev so že zastavljeni cilji energetske politike<br />
<strong>na</strong> osnovi veljavnega energetskega zako<strong>na</strong>,<br />
sprejetih med<strong>na</strong>rodnih obveznosti države in<br />
drugih sprejetih političnih odločitev (<strong>na</strong> primer<br />
strategije prostorskega razvoja Slovenije) ter<br />
energetskih potencialov v državi. A<strong>na</strong>liziranih<br />
je bilo bistveno več sce<strong>na</strong>rijev, vendar so v<br />
javnosti izpostavlje<strong>na</strong> zlasti vprašanja novih<br />
velikih elektrarn. Na izbiro imamo tudi, kako<br />
intenzivno bomo spodbujali projekte učinkovite<br />
rabe energije, ki so praviloma donosni.<br />
v vseh sce<strong>na</strong>rijih ohranjamo<br />
avtonomen elektroenergetski<br />
sistem, a hkrati med<strong>na</strong>rodno<br />
povezan.<br />
Za proizvodnjo električne energije v velikih<br />
elektrar<strong>na</strong>h je bilo ocenjenih pet sce<strong>na</strong>rijev, pri<br />
njihovem oblikovanju pa smo bili osredotočeni<br />
<strong>na</strong> glavne dileme prehoda v nizko ogljično<br />
družbo, ki je v da<strong>na</strong>šnji energetiki <strong>na</strong>jvečji<br />
izziv in generator razvoja. V vseh sce<strong>na</strong>rijih<br />
ohranjamo avtonomen elektroenergetski sistem,<br />
a hkrati med<strong>na</strong>rodno povezan. Skladno z<br />
energetskim zakonom smo že pri zasnovi vseh<br />
sce<strong>na</strong>rijev upoštevali <strong>na</strong>črtno diverzifikacijo<br />
foto: www.shutterstock.com
virov pri proizvodnji električne energije.<br />
kateri element je bil za stroko v ospredju?<br />
V vseh obrav<strong>na</strong>vanih sce<strong>na</strong>rijih NEP je predvideno<br />
izkoriščanje okoljsko sprejemljivega<br />
hidropotenciala v čim večji meri, kar je tudi<br />
skladno s sprejetimi usmeritvami iz Strategije<br />
prostorskega razvoja Slovenije. Vsi sce<strong>na</strong>riji<br />
upoštevajo tudi velik prodor soproizvodnje<br />
toplote in električne energije z visokim izkoristkom<br />
v sistemih daljinskega ogrevanja in<br />
v drugih sektorjih ter razvoj razpršene proizvodnje<br />
električne energije iz obnovljivih virov<br />
energije. V vseh sce<strong>na</strong>rijih je predvideno tudi<br />
<strong>na</strong>daljnje izkoriščanje jedrske energije s podaljšanjem<br />
življenjske dobe zaradi ekonomskih<br />
razlogov, saj je jedrska energija iz že amortizirane<br />
elektrarne zelo konkurenč<strong>na</strong>.<br />
vprašanje izbire pridobivanja<br />
novih velikih elektrarn se tako<br />
reducira <strong>na</strong> pet sce<strong>na</strong>rijev:<br />
samo tEŠ6, JEk2 in plinske<br />
elektrarne, samo plinske<br />
elektrarne, tEŠ6 in plinske<br />
elektrarne ali pa tEŠ6 in<br />
JEk2.<br />
V začetni fazi priprav <strong>na</strong> NEP je bila to a<strong>na</strong>liza<br />
prihodnosti. Ker pa se v taki a<strong>na</strong>lizi praviloma<br />
ne preverja ponovno projektov v izvajanju in že<br />
podpisanih pogodb – verjetno pa bi bila <strong>lahko</strong><br />
ta investicija manjša, vsaj glede <strong>na</strong> trenutne<br />
razmere –, so vsi trije prvotni sce<strong>na</strong>riji razvoja<br />
proizvodnje električne energije vključevali<br />
projekt TEŠ6. Ob tem izhodišču smo proučili<br />
tri možne sce<strong>na</strong>rije: osnovni sce<strong>na</strong>rij brez dodatnega<br />
povečanja zmogljivosti do leta 2030,<br />
jedrski sce<strong>na</strong>rij, ki bi omogočil dolgoročno izkoriščanje<br />
jedrske energije v Sloveniji z izgradnjo<br />
nove jedrske elektrarne, ter plinski sce<strong>na</strong>rij z<br />
izgradnjo dveh večjih plinskih elektrarn.<br />
Kasneje smo morali zaradi dilem javnosti in<br />
vlade v zvezi s projektom TEŠ6 proučiti še dva<br />
dodat<strong>na</strong> sce<strong>na</strong>rija razvoja proizvodnje električne<br />
energije, ki predpostavljata, da bo investicija<br />
v TEŠ6 prekinje<strong>na</strong> in da se bo prenehalo izkoriščanje<br />
premogovnika Velenje okrog leta 2030.<br />
Vprašanje izbire pridobivanja novih velikih<br />
elektrarn se tako reducira <strong>na</strong> pet sce<strong>na</strong>rijev:<br />
samo TEŠ6, JEK2 in plinske elektrarne, samo<br />
plinske elektrarne, TEŠ6 in plinske elektrarne<br />
ali pa TEŠ6 in JEK2.<br />
koliko je v teh sce<strong>na</strong>rijih in tudi sicer v energetski<br />
strategiji kompromisov? čemu služijo?<br />
je pri pripravi neP zmagala stroka ali politika?<br />
V energetiki brez kompromisov ne gre. Gre<br />
za vprašanje, koliko je tak kompromis zdrav.<br />
V veliki meri je odvisno od tega, kako z<strong>na</strong>mo<br />
uskladiti razvojne cilje, ti so <strong>na</strong>mreč pogosto<br />
<strong>na</strong>sprotujoči. Glede razmerja med stroko in<br />
politiko mislim,da imata obe e<strong>na</strong>ko pomemben<br />
delež. Vsaka ima <strong>svoj</strong>o vlogo vendar ima<br />
politika večje pristojnosti pri uveljavljanju<br />
energetskih strateških dogovorov. Zato bi bil<br />
za pričakovano di<strong>na</strong>mično javno razpravo v<br />
jeseni bistveno boljši obet stabilno politično<br />
vodstvo. Smo pa začeli NEP pripravljati že ob<br />
koncu mandata prejšnje vlade.<br />
v kolikšni meri <strong>na</strong> <strong>na</strong>še energetsko strateško<br />
<strong>na</strong>črtovanje vpliva slovenski vstop v eu?<br />
<strong>Slovenija</strong> je imela že pred vstopom v EU v <strong>svoj</strong>i<br />
energetski politiki okoljske cilje – vsaj deklarativno<br />
– <strong>na</strong> zelo visokem mestu. Vprašanje pa je,<br />
v kolikšni meri jih je ali jih ni izvajala. Odkar<br />
smo v EU, se o nekateri ciljih odločamo v okviru<br />
evropskih zahtev in se moramo sprijazniti z<br />
njimi, potem ko smo jih sprejeli. Med <strong>na</strong>jbolj<br />
zahtevnimi cilji je 25-odsotni delež obnovljivih<br />
virov energije. Skoraj celot<strong>na</strong> veriga hidroelektrarn<br />
<strong>na</strong> srednji Savi bo prispevala manj<br />
kot dve odstotni točki k tem petindvajsetim<br />
odstotkom ...<br />
nujno bi bilo, da učinkovito<br />
rabo virov in razvoj ter<br />
prodor zelenih energetskih<br />
tehnologij vsi vladni resorji<br />
prepoz<strong>na</strong>jo kot prednostno<br />
razvojno področje Slovenije.<br />
ali je razprava o neP hkrati že razprava o novi<br />
razvojni paradigmi slovenije, ki mora upoštevati<br />
- zlasti pri potratni rabi energije - <strong>na</strong>čelo<br />
trajnostne proizvodnje in potrošnje?<br />
Potreb<strong>na</strong> bo veliko širša razprava o novi razvojni<br />
paradigmi in trajnostni proizvodnji in potrošnji<br />
– o trajnostni rabi vseh virov in razvoju<br />
energetskih tehnologij. V okviru te razprave bi<br />
se bilo potrebno izprašati o pomanjkljivostih<br />
trga kot mehanizma pri dolgoročnem vrednotenju<br />
in vrednotenju tveganj, ker favorizira<br />
velike igralce in vzpostavlja diktat »ekonomije<br />
obsega«, in kako te pomanjkljivosti odpraviti.<br />
NEP sicer daje osnove za pospešen razvoj trajnostne<br />
energetske paradigme, predlaga intenzivno<br />
spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in<br />
obnovljivih virov energije, v določenih elementih<br />
predlaga tudi ukrepe za spodbujanje trajnostne<br />
potrošnje v širšem smislu – <strong>na</strong> primer elemente<br />
zelene davčne reforme, spodbujanje nizkooenergetske<br />
gradnje ob upoštevanju stroškov v<br />
življenjski dobi. Vendar pa se bo vzporedno, tudi<br />
zaradi vključenosti v enoten energetski trg, razvoj<br />
proizvodnje v velikih enotah do neke mere<br />
podrejal »ekonomiji obsega«, saj imajo manjše<br />
enote z nižjimi izkoristki in višjimi specifičnim<br />
stroški za investicije manjše možnosti preživetja<br />
<strong>na</strong> odprtem trgu.<br />
med energetskimi viri, kjer <strong>lahko</strong> slovenija<br />
izkoristi konkurenčno prednost, sta <strong>na</strong>jvečkrat<br />
omenja<strong>na</strong> biomasa in vode. zakaj, po<br />
vaši oceni, oba energetska vira nista dovolj<br />
izkorišče<strong>na</strong> in kaj bi morala storiti stroka ter<br />
zagotoviti država v okviru neP, da bi bilo<br />
drugače?<br />
Biomasa in vod<strong>na</strong> energija sta danes <strong>na</strong>jbolj<br />
zastopa<strong>na</strong> vira v <strong>na</strong>ši energetski bilanci.<br />
Instalira<strong>na</strong> moč hidroelektrarn se je od leta<br />
2000 povečala za četrtino, od sprejema veljav-<br />
nega Nacio<strong>na</strong>lnega energetskega programa leta<br />
2004 pa za deset odstotkov. V tem obdobju se je<br />
z<strong>na</strong>tno povečala tudi raba lesne biomase v sistemih<br />
daljinskega ogrevanja (za 50 odstotkov od<br />
leta 2004) in za proizvodnjo električne energije.<br />
Odprti so razpisi za spodbujanje izkoriščanja<br />
lesne biomase v gospodinjstvih, ki omogoča<br />
<strong>na</strong>kupe sodobnih kurilnih <strong>na</strong>prav <strong>na</strong> lesno<br />
biomaso in za izgradnjo sistemov daljinskega<br />
ogrevanja. Prenovlje<strong>na</strong> je bila tudi shema podpor<br />
v <strong>na</strong>ložbe za soproizvodnjo toplote in električne<br />
energije. Ocenjujemo, da je gospodarska kriza<br />
ključen razlog za zadržanost investitorjev. Z<br />
doseženim nikakor ne moremo biti nezadovoljni.<br />
Vendar pa je še prostor za <strong>na</strong>daljnji razvoj.<br />
Dober glas o zglednih projektih lesne biomase<br />
v sistemih daljinskega ogrevanja in v industriji<br />
bi zagotovo pomagal, da bi se odločili še drugi.<br />
NEP pa predvideva še ukrepe za spodbujanje<br />
razvoja trga, lokalnih verig oskrbe z lesno biomaso<br />
ter logističnih centrov za lesno biomaso<br />
vključno s sistemom za zagotavljanje goriva.<br />
mnogim slovencem se zdi, da je <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših rekah<br />
že preveč hidroelektrarn. drugi se jezijo, ker<br />
še ni <strong>na</strong>črtovanih novih o objektov. s katerimi<br />
ukrepi bi <strong>lahko</strong> preprečili zamude pri gradnji<br />
hidroelektrarn?<br />
Dileme okrog novih hidroelektrarn je potrebno<br />
rešiti v okviru prostorskega <strong>na</strong>črtovanja.<br />
Vsekakor so pri tem mogoči mehkejši in trši<br />
projekti. Za Muro je določeno, da pride gradnja<br />
energetskih projektov v poštev samo, če bo služila<br />
reševanju okoljskih problemov. Sava je drugač<strong>na</strong><br />
zgodba. Razlogov za zamude pri pripravi<br />
koncesijske pogodbe za Srednjo Savo ne poz<strong>na</strong>m.<br />
Drugje pa gre za vprašanja postopkov umeščanja<br />
v prostor, ki so potrebni in so po <strong>svoj</strong>i <strong>na</strong>ravi<br />
dolgotrajni. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno<br />
odpraviti vse nepotrebne zamude. Nujno bi bilo,<br />
da učinkovito rabo virov in razvoj ter prodor<br />
zelenih energetskih tehnologij vsi vladni resorji<br />
prepoz<strong>na</strong>jo kot prednostno razvojno področje<br />
Slovenije in zagotovijo ustrezno kakovost delovanja<br />
države <strong>na</strong> tem področju z ustreznimi<br />
organizacijskimi in drugimi potrebnimi ukrepi.<br />
Učinkovita raba energije in obnovljivi viri<br />
energije bi <strong>lahko</strong> postali vzorčni primer medresorskega<br />
sodelovanja. Samo znotraj energetske<br />
politike ukrepov, ki so medresorske <strong>na</strong>rave, ni<br />
mogoče zagotoviti.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/128<br />
OKOLJE 61 31<br />
avgustaugust 2011
61 32<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
oBE StrAni ZGodBE<br />
o LAFArGE CEMEntU<br />
žrtev upravnih organov<br />
in sodstva ali ne?<br />
Obe strani<br />
zgOdbe O Lafarge<br />
Cementu<br />
Lafarge Cement s <strong>svoj</strong>o zgodbo<br />
okoljevarstvenega dovoljenja<br />
in odnosov v lokalni skupnosti<br />
ne polni medijskega prostora<br />
od včeraj. Je pa ta okoljskogospodarska<br />
drama dobila<br />
<strong>svoj</strong> vrh 11. julija, ko mu je<br />
Agencija republike Slovenije<br />
za okolje zavrnila izdajo<br />
okoljevarstvenega dovoljenja<br />
za obratovanje cementarne,<br />
ki vključuje tudi sosežig<br />
nenevarnih odpadkov.<br />
kakš<strong>na</strong> so dejstva? objavljamo<br />
obe strani zgodbe, ki očitno še<br />
ni konča<strong>na</strong>.<br />
Na julijski novi<strong>na</strong>rski konferenci je vodstvo<br />
podjetja Lafarge Cement Trbovlje predstavilo<br />
<strong>svoj</strong>e stališče do odločitve Agencije<br />
Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je 11.<br />
julija zavrnila opredelitev trboveljske cementarne<br />
kot obstoječe <strong>na</strong>prave, medtem ko je bilo<br />
leta 2009 dovoljenje IPPC podeljeno ob domnevi,<br />
da gre za obstoječo <strong>na</strong>pravo. Družba se z<br />
odločitvijo ne strinja, ker po njenem mnenju ni<br />
posledica vsebinskih nepravilnosti v dovoljenju<br />
IPPC podjetja Lafarge Cement, temveč je rezultat<br />
različnih interpretacij zakonodaje s strani<br />
upravnih organov in sodstva. Za zaščito <strong>svoj</strong>ih<br />
interesov bo družba Lafarge Cement sprožila<br />
ustrezne pravne postopke.<br />
Gre <strong>na</strong>mreč za domnevno neskladnost med<br />
Uredbo IPPC in Zakonom o varstvu okolja.<br />
Lafarge Cement ocenjuje, da je žrtev sistemske<br />
neurejenosti in ni deležen e<strong>na</strong>ke obrav<strong>na</strong>ve s<br />
strani pristojnih institucij kot ostali zavezanci<br />
IPPC. Po njihovih podatkih so v vseh ostalih<br />
evropskih državah cementarne skupine<br />
Lafarge do sedaj pridobile okoljsko dovoljenje<br />
<strong>na</strong> podlagi direktive Evropske unije za pridobitev<br />
integralnega okoljevarstvenega dovoljenja<br />
(IPPC), ki velja tudi v Sloveniji. Prav tako so vsi<br />
njeni obrati v Evropi obrav<strong>na</strong>vani kot obstoječi.<br />
Odločitev ARSO v praksi pomeni, da družba<br />
Lafarge Cement ne sme uporabljati alter-<br />
<strong>na</strong>tivnih goriv. To je za korporacijo Lafarge<br />
nesprejemljivo, zato je generalni direktor<br />
Janusz Miluch <strong>na</strong>povedal, da se bo Lafarge<br />
Cement <strong>na</strong> odločbo pritožil: »V mesecu marcu<br />
je Lafarge Cement <strong>na</strong> ustavno sodišče <strong>na</strong>slovil<br />
prošnjo za e<strong>na</strong>kovredno obrav<strong>na</strong>vo v postopku<br />
za pridobitev dovoljenja IPPC. Prav tako<br />
smo zaprosili za revizijo odločitve upravnega<br />
sodišča s strani vrhovnega sodišča. Ustavno<br />
sodišče je <strong>na</strong>šo pobudo zavrnilo z argumentom,<br />
da <strong>lahko</strong> presojo o ustavnosti izvede<br />
šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper<br />
posamični akt. Zato se bomo tudi <strong>na</strong> odločbo<br />
ARSO pritožili. Pričakujemo, da bo korporacija<br />
Lafarge razmislila o odškodninski tožbi proti<br />
pristojnim organom zaradi poslovne škode,<br />
ki smo jo in jo bomo še utrpeli zaradi zadnje<br />
odločbe ARSO.«<br />
Družba Lafarge Cement je dovoljenje IPPC<br />
pridobila v skladu s slovensko in evropsko<br />
zakonodajo. V skladu z <strong>na</strong>črtom uvedbe direktive<br />
IPPC v Sloveniji je Lafarge Cement že leta<br />
2006 prvič podal vlogo za dovoljenje IPPC, leta<br />
2007 pa je zaprosil še za dovoljenje za sosežig,<br />
zgradil odžveplevalno <strong>na</strong>pravo in <strong>na</strong>pravo za<br />
čiščenje dušikovih oksidov ter izvedel nekatere<br />
druge ukrepe. Prva odločitev ARSO v letu 2008<br />
ni vključevala uporabe alter<strong>na</strong>tivnih goriv. V<br />
letu 2009 je prišlo do ponovnega odločanja.<br />
ARSO je tako aprila 2009 cementarni izdal<br />
dovoljenje za sosežig alter<strong>na</strong>tivnih goriv. Uroš<br />
foto: www.shutterstock.com
Macerl, stranka v postopku za izdajo dovoljenja<br />
IPPC, se je <strong>na</strong> odločitev pritožil <strong>na</strong> Ministrstvo<br />
za okolje in prostor, vendar je le-to pritožbo<br />
zavrnilo ter izdano dovoljenje potrdilo. Zatem<br />
se je Uroš Macerl pritožil še <strong>na</strong> upravno sodišče,<br />
ki pa je marca letos odpravilo okoljevarstveno<br />
dovoljenje za sosežig odpadkov, ARSO pa <strong>na</strong>ložilo<br />
ponovitev postopka izdaje dovoljenja. V<br />
tem obdobju Lafarge Cement v proizvodnji ni<br />
smel sosežigati alter<strong>na</strong>tivnih goriv. ARSO je<br />
ves postopek od leta 2004 vodil kot obstoječo<br />
<strong>na</strong>pravo, prav tako so se tudi vsa tri izda<strong>na</strong><br />
okoljska dovoljenja v letu 2009 <strong>na</strong><strong>na</strong>šala <strong>na</strong><br />
cementarno kot obstoječo <strong>na</strong>pravo.<br />
Pri tem v Lafarge Cementu opozarjajo, da<br />
interpretacija, ali gre pri njih za novo ali<br />
obstoječo <strong>na</strong>pravo, v nobenem pogledu ne<br />
spremeni dovoljene mejne vrednosti emisij<br />
cementarne. Vse več industrijskih obratov<br />
souporablja nenevarne odpadke, kar je tudi<br />
priporočilo EU, saj se s tem rešuje problem<br />
rav<strong>na</strong>nja z industrijskimi odpadki. V Sloveniji<br />
se tovrstnih postopkov poslužuje tudi Salonit<br />
Anhovo, v Evropi pa veči<strong>na</strong> cementarn. V nemških<br />
cementar<strong>na</strong>h, denimo, delež alter<strong>na</strong>tivnih<br />
goriv predstavlja preko 50 odstotkov vseh<br />
goriv, v avstrijskih celo presega 70 odstotkov.<br />
Meritve emisij dokazujejo, da uporaba alter<strong>na</strong>tivnih<br />
goriv v podjetju Lafarge Cement ne<br />
povečuje vplivov <strong>na</strong> okolje. Nasprotno, obrati,<br />
ki uporabljajo alter<strong>na</strong>tiv<strong>na</strong> goriva, morajo celo<br />
zadostiti strožjim zakonskim omejitvam za<br />
emisije.<br />
Rezultat kontinuiranih izboljšav in okoljskih<br />
investicij družbe Lafarge Cement je<br />
občutno znižanje emisij. Od leta 2004 dalje so<br />
za več kot 97 odstotkov znižali emisije žveplovega<br />
dioksida (SO2), za več kot 60 odstotkov<br />
dušikovih oksidov (NOx) in za 50 odstotkov<br />
emisije prahu. Tudi vsa ostala ones<strong>na</strong>žila so<br />
pod zakonskimi mejnimi vrednostmi. Lokal<strong>na</strong><br />
skupnost in širša javnost <strong>lahko</strong> meritve spremljajo<br />
preko spletne strani podjetja, kjer so <strong>na</strong><br />
voljo tudi meseč<strong>na</strong> okoljska poročila.<br />
zaskrbljeni zaposleni<br />
Predstavnica sveta delavcev Desanka Petrič<br />
odločitev Arsa komentirala: »Vsi delavci<br />
smo bili <strong>na</strong>d odločitvijo presenečeni. Delamo<br />
v tovarni, ki obratuje že 135 let, sedaj pa smo<br />
od Arsa prejeli dopis, da delamo v novi tovarni.«<br />
Izpostavila pa je tudi zaskrbljenost <strong>na</strong>d<br />
prihodnostjo zaposlenih v Lafarge Cementu:<br />
»V letošnjem letu tovar<strong>na</strong> šest mesecev ne bo<br />
obratovala. V vsem tem času podjetje redno<br />
porav<strong>na</strong>va vse <strong>svoj</strong>e obveznosti do zaposlenih.<br />
Naše plače se niso znižale, je pa vprašanje časa,<br />
kdaj bo do tega prišlo.«<br />
in stališče<br />
Agencije rS<br />
za okolje?<br />
Pojasnjuje mag. adrija<strong>na</strong> viler kovačič, <strong>na</strong>mestnica<br />
generalnega direktorja:<br />
sa<strong>na</strong>cijski program in ovd<br />
aRSO je skladno z določili prejšnjega Zako<strong>na</strong><br />
o varstvu okolja (ZVO, Ur. l. RS, 32/1993<br />
in <strong>na</strong>sl.) v letu 2003 Lafarge Cementu odredila<br />
pripravo in izvedbo sa<strong>na</strong>cijskega programa za<br />
odpravo čezmernega ones<strong>na</strong>ževanja zraka. Rok<br />
za izvedbo tega sa<strong>na</strong>cijskega programa je bil določen<br />
skladno z zahtevami kasnejšega Zako<strong>na</strong><br />
o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, 41/2004 in<br />
<strong>na</strong>sl.), to je 31. 10. 2007, ta pa je sovpadal z<br />
rokom za pridobitev OVD za obstoječe <strong>na</strong>prave<br />
IPPC. V skladu z ZVO-1 je tako <strong>na</strong>stala situacija,<br />
ko je bil v skladu z ZVO sprožen upravni<br />
postopek odreditve priprave in izvedbe sa<strong>na</strong>cijskega<br />
programa, hkrati pa je bila po določbah<br />
ZVO-1 vlože<strong>na</strong> vloga za pridobitev dovoljenja<br />
za njegovo obstoječo <strong>na</strong>pravo.<br />
ZVO-1 je za obstoječo <strong>na</strong>pravo štel tisto <strong>na</strong>pravo,<br />
ki je obratovala <strong>na</strong> dan uveljavitve<br />
Uredbe o vrsti dejavnosti in <strong>na</strong>prav, ki <strong>lahko</strong><br />
povzročajo ones<strong>na</strong>ževanje okolja večjega obsega<br />
(Ur. l. RS, 97/2004, v <strong>na</strong>daljevanju Uredba<br />
IPPC) ali je bilo pred njeno uveljavitvijo zanjo<br />
pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje<br />
po predpisih o graditvi objektov. Uredba IPPC<br />
je pričela veljati 18. 9. 2004.<br />
Pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja<br />
je zagotovilo upravljavca, da je<br />
<strong>na</strong> <strong>svoj</strong>i <strong>na</strong>pravi izvedel ukrepe, s katerimi<br />
zagotavlja, da bo preprečil ones<strong>na</strong>ževanje<br />
večjega obsega. Namen instituta sa<strong>na</strong>cijskega<br />
programa pa je bil zagotoviti, da se preneha<br />
čezmerno ones<strong>na</strong>ževanje. Iz <strong>na</strong>me<strong>na</strong> obeh<br />
institutov torej izhaja e<strong>na</strong>k cilj. Sa<strong>na</strong>cijski<br />
program, ki ga je uvedel ZVO, je bilo potrebno<br />
izvesti za izpolnjevanje pogojev za pridobitev<br />
dovoljenja skladno z ZVO-1, saj je upravljavec,<br />
ki je povzročal čezmerno obremenitev okolja,<br />
šele z izvedbo sa<strong>na</strong>cijskega programa izpolnil<br />
pogoje za pridobitev dovoljenja.<br />
postopku pridobivanja OVD je zelo po-<br />
V membno, ali gre za obstoječo ali za novo<br />
<strong>na</strong>pravo, saj je za nove <strong>na</strong>prave predviden<br />
drugačen postopek (širša udeležba javnosti).<br />
V obeh primerih pa se OVD ne more izdati,<br />
če niso izpolnjeni vsi okoljevarstveni pogoji.<br />
Kmalu po uveljavitvi ZVO-1 je <strong>na</strong>stopil problem<br />
izvedljivosti izdaje OVD. Določeni<br />
ukrepi znotraj sa<strong>na</strong>cijskega programa, ki so bili<br />
obenem tudi pogoj za izdajo OVD za obstoječo<br />
<strong>na</strong>pravo, so <strong>na</strong>mreč predstavljali gradnjo,<br />
gradbenega dovoljenja pa ni bilo mogoče izdati<br />
brez OVD za spremembo <strong>na</strong>prave, slednjega pa<br />
ni bilo mogoče pridobiti, ne da bi poprej izdali<br />
OVD za obstoječo <strong>na</strong>pravo. Zato je vlada v letu<br />
2007 sprejela Uredbo o spremembi Uredbe<br />
IPPC (Ur. l. RS, 71/2007) in med drugim v 14.<br />
členu določila, da v primeru, če za obstoječo<br />
<strong>na</strong>pravo še ni izdanega dovoljenja v skladu z<br />
Uredbo IPPC, ob večji spremembi, ki zahteva<br />
gradnjo, za izdajo gradbenega dovoljenja ni<br />
treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.<br />
Na podlagi te določbe so upravljavci obstoječih<br />
<strong>na</strong>prav, ki jim okoljevarstveno dovoljenje<br />
še ni bilo izdano, <strong>lahko</strong> pridobivali gradbe<strong>na</strong><br />
dovoljenja in izvajali spremembe in tehnične<br />
izboljšave oziroma sa<strong>na</strong>cijske programe, in<br />
tako zagotovili izpolnjevanje ukrepov za pridobitev<br />
OVD.<br />
Navede<strong>na</strong> določba je bilo sprejeta v duhu<br />
Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24.<br />
septembra 1996 o celovitem preprečevanju<br />
in <strong>na</strong>dzorovanju ones<strong>na</strong>ževanja (direktiva<br />
IPPC). Ta je <strong>na</strong>mreč upravljavcem obstoječih<br />
<strong>na</strong>prav omogočila 11 let prehodnega obdobja,<br />
da izvedejo potrebne spremembe in pridobijo<br />
dovoljenje <strong>na</strong>jkasneje do 30. 10. 2007, in sicer<br />
za obseg in <strong>na</strong>čin izvajanja dejavnosti, kot sta<br />
zahteva<strong>na</strong> v vlogi, in po postopku, ki velja za<br />
obstoječe <strong>na</strong>prave.<br />
izdaja pozitivnega ovd v letu 2009<br />
Lafarge Cement je zaprosil za pridobitev<br />
OVD za obstoječo <strong>na</strong>pravo IPPC v letu<br />
2006. Čeprav je že tedaj v vlogi zaprosil tudi<br />
za sosežig odpadkov, mu ARSO sprva tega ni<br />
dovolila, ker za to ni izpolnjeval vseh potrebnih<br />
pogojev. Na odločbo se je pritožil, pritožbi pa<br />
se je pridružil tudi krajan Ravenske vasi Uroš<br />
Macerl, ki mu je bil priz<strong>na</strong>n status stranskega<br />
udeleženca. Ministrstvo za okolje in prostor<br />
je zaradi formalnih nepopolnosti odločbe odpravilo<br />
odločbo in vrnilo zadevo v ponovno<br />
odločanje.<br />
agencija RS za okolje je v ponovnem postopku<br />
izdala odločbo z dne 23. 7. 2009,<br />
v kateri je bilo dovoljeno obratovanje <strong>na</strong>prave<br />
(cementarne) in tudi sosežig nenevarnih odpadkov.<br />
Odločitev o izdaji pozitivnega OVD<br />
je bila utemelje<strong>na</strong> z dejstvom, da je Lafarge<br />
Cement v preteklih letih omejil emisije v skladu<br />
z zakonodajo, zagotovil je ustrezno čiščenje odpadnih<br />
plinov ter druge potrebne ukrepe za pridobitev<br />
dovoljenja IPPC. Pri tem so bili določeni<br />
tudi pogoji obratovanja. Emisijske vrednosti in<br />
ukrepi, ki bi jih morala <strong>na</strong>prava izpolnjevati<br />
v primeru sosežiga, so bili določeni bistveno<br />
strožje od zahtev za samo cementarno (celotni<br />
prah, klor, fluor, kadmij, talij, živo srebro,<br />
dušikovi oksidi, antimon, arzen, svinec, krom,<br />
kobalt baker, mangan, nikelj, va<strong>na</strong>dij, žveplov<br />
dioksid …). Strožje je bil določen tudi <strong>na</strong>dzor in<br />
izvajanje monitoringa (več zahtevanih trajnih<br />
meritev, pogostejše občasne meritve ipd.).<br />
Pri izdaji tega dovoljenja je bilo upoštevano,<br />
da gre za obstoječo <strong>na</strong>pravo. To izhodišče je<br />
imelo podlago v 14. členu Uredbe o spremembi<br />
Uredbe IPPC in ne v ZVO-1, saj je imela uredba<br />
OKOLJE 61 33<br />
avgustaugust 2011
61 34<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
zamisli o restriktivni<br />
alPski tranzitni borzi<br />
Švicarski Zvezni urad za promet je objavil ugotovitve<br />
študije ALBATRAS za prometno politiko<br />
<strong>na</strong> območju alpskega prostora. Preverjenih je<br />
bilo 21 različnih sce<strong>na</strong>rijev, ugotovitve pa so pokazale,<br />
da čim strožji, kot so ukrepi za omejitev<br />
voženj tovornih vozil preko Alp, več tovora se<br />
prepelje po železnici. Najučinkovitejša preusmeritev<br />
prometa bi bila, da bi do leta 2030 pri večjih<br />
količi<strong>na</strong>h tovora obstajala zelo restriktiv<strong>na</strong><br />
alpska tranzit<strong>na</strong> borza. V primeru, da bi trgovi<strong>na</strong><br />
z emisijskimi kuponi in cestninski sistem<br />
veljala samo za območje Alpske konvencije, bi se<br />
tovor<strong>na</strong> vozila temu izognila tako, da bi vozila<br />
po daljši poti, je pokazala študija. Gradnja novih<br />
cest bi okoljske probleme samo še povečala.<br />
med<strong>na</strong>rodni Forum o<br />
trajnostnem transPortu<br />
Na Portugalskem, v Lizboni, bo 27. in 28. oktobra<br />
2011 potekal dvodnevni med<strong>na</strong>rodni<br />
forum o trajnostnem prometu. Forum poteka<br />
v okviru START projekta (Seamless Travel<br />
across the Atlantic area Regions using sustai<strong>na</strong>ble<br />
Transport) za trajnostni transport <strong>na</strong><br />
območju Atlantika, in sicer s sodelovanjem<br />
med<strong>na</strong>rodnega kooperativnega programa za<br />
območje Atlantika (Atlantic Area Trans<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l<br />
Cooperation Programme). Razpravljalo in iskalo<br />
se bo rešitve o tem, kako uvesti trajnostni transport,<br />
ki bo enostaven za vse uporabnike. Prijava<br />
<strong>na</strong> forum je brezplač<strong>na</strong>, vendar za potrditev udeležbe<br />
obvez<strong>na</strong>. Več informacij <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>jdete <strong>na</strong><br />
www.start-project.eu.<br />
v evroPskem tednu<br />
mobilnosti bo v<br />
sloveniji živaHno<br />
Med 16. in 22. septembrom bo letos že desetič<br />
potekala <strong>na</strong>jbolj razširje<strong>na</strong> kampanja za trajnostno<br />
mobilnost <strong>na</strong> svetu – Evropski teden<br />
mobilnosti. Njegovo letošnje glavno sporočilo<br />
bo učinkovito rav<strong>na</strong>nje z energijo v prometu,<br />
saj ravno promet v Evropi porabi <strong>na</strong>jveč energije<br />
(tretjino), v Sloveniji pa še celo več, kar 40 odstotkov.<br />
Osrednja tema se glasi »Potujmo drugače«.<br />
V Sloveniji se je letos pozivu za večjo kakovost<br />
življenja v mestih z manj prometa in manjšo<br />
porabo energije odzvalo 23 občin, ki bodo v<br />
tednu mobilnosti med 16. in 22. septembrom<br />
pripravile številne in raznolike aktivnosti. To so:<br />
Apače, Celje, Koper, Ljublja<strong>na</strong>, Maribor, Murska<br />
Sobota, Nova Gorica, Velenje, Dravograd,<br />
Izola, Ka<strong>na</strong>l ob Soči, Kočevje, Le<strong>na</strong>rt, Lendava,<br />
Logatec, Makole, Pivka, Postoj<strong>na</strong>, Radovljica,<br />
Ruše, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Zagorje<br />
ob Savi.<br />
prednost pred ZVO-1 skladno z Zakonom o<br />
splošnem upravnem postopku (ZUP). Po ZUP<br />
je treba <strong>na</strong>mreč upoštevati <strong>na</strong>čelo zakonitosti,<br />
ki <strong>na</strong>laga upravnemu organu, da mora odločati<br />
po zakonu in podzakonskem aktu. V primeru<br />
neskladnosti zako<strong>na</strong> in podzakonskega akta<br />
je treba upoštevati <strong>na</strong>čelo lex specialis derogat<br />
lex generalis (specialnejši predpis razveljavlja<br />
splošnejšega). Upravni organ ni pooblaščen ne<br />
za presojo njihove skladnosti niti za izvzetje<br />
določenega predpisa, kar je dopuščeno sodišču<br />
v upravnem sporu (exceptio illegalis).<br />
Zoper to odločitev je bila vlože<strong>na</strong> pritožba<br />
stranskega udeleženca. Ministrstvo za<br />
okolje in prostor kot organ druge stopnje je potrdilo<br />
odločitev ARSO, pri tem pa podrobneje<br />
obrazložilo, zakaj se mora Lafarge Cement šteti<br />
kot obstoječa <strong>na</strong>prava, izhajajoč iz 14. čle<strong>na</strong><br />
Uredbe o spremembi Uredbe IPPC.<br />
odločanje <strong>na</strong> sodišču<br />
Zoper odločitev MOP je stranski udeleženec<br />
Macerl vložil tožbo. Sodišče se ni spuščalo<br />
v samo vsebino OVD niti v sam postopek. Za<br />
sodišče je bilo bistveno vprašanje, ali gre za<br />
obstoječo ali novo <strong>na</strong>pravo.<br />
Sodišče je ugotovilo, da se pri interpretaciji<br />
pojma obstoječe <strong>na</strong>prave ni mogoče opreti<br />
<strong>na</strong> 14. člen Uredbe o spremembi Uredbe IPPC,<br />
ker je ta v neposrednem <strong>na</strong>sprotju z izrecno določbo<br />
prvega odstavka 69. čle<strong>na</strong> ZVO-1. Ker je<br />
sodišče po določbi 125. čle<strong>na</strong> Ustave pri sojenju<br />
vezano zgolj <strong>na</strong> Ustavo in zakon, mora uporabo<br />
take določbe podzakonskega akta odkloniti<br />
(exceptio illegalis). Po mnenju sodišča je <strong>na</strong>pravo<br />
(dan uveljavitve Uredbe IPPC, 18. 9. 2004) mogoče<br />
šteti za obstoječo <strong>na</strong>pravo v smislu ZVO-1<br />
le v obsegu, v kakršnem je bilo njeno obratovanje<br />
v skladu s poprej veljavno pravno ureditvijo, kar<br />
smiselno zajema tudi morebit<strong>na</strong> dovoljenja, ki<br />
so bila s to ureditvijo predpisa<strong>na</strong>.<br />
Ne glede <strong>na</strong> to, da se ne ARSO ne MOP kot<br />
drugostopenjski organ v postopku izdaje<br />
okoljevarstvenega dovoljenja nista mogla izogniti<br />
uporabi 14. čle<strong>na</strong> Uredbe o spremembah<br />
Uredbe IPPC, saj jima zakonodaja za to ni dala<br />
pooblastil, je sodišče odpravilo upravni odločbi<br />
MOP in ARSO. V sodbi jima je dala pooblastila<br />
za spregled uporabe 14. čle<strong>na</strong> uredbe.<br />
Ponovni postopek v letu 2011<br />
Tudi v ponovnem postopku je Lafarge Cement<br />
vztrajal, da želi pridobiti OVD za obstoječo<br />
<strong>na</strong>pravo. Tako je ARSO sledeč odločitvi<br />
Upravnega sodišča preverila vsa dovoljenja, ki<br />
so veljala <strong>na</strong> dan 18. 9. 2004. Ugotovljeno je bilo,<br />
da je za obstoječo <strong>na</strong>pravo možno šteti objekte<br />
cementarne brez <strong>na</strong>prav za čiščenje dimnih<br />
plinov, tj. mokrega pralnika dimnih plinov,<br />
dozirne <strong>na</strong>prave za hidrirano apno in <strong>na</strong>prave<br />
za selektivno nekatalitično redukcijo dušikovih<br />
oksidov (<strong>na</strong>prava SNCR), ki so bila dograjene<br />
kasneje. Obstoječa <strong>na</strong>prava pa brez teh <strong>na</strong>prav<br />
ne more dosegati predpisanih mejnih vrednosti<br />
iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih<br />
virov ones<strong>na</strong>ževanja (Ur. l. RS, 31/2007 in<br />
70/2008), Uredbe o emisiji snovi v zrak iz <strong>na</strong>prav<br />
za pridobivanje cementa (Ur. l. RS, 34/2007)<br />
in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic<br />
odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Ur. l. RS,<br />
št. 50/2001, 56/2002, 84/2002 in 41/2004). Ker<br />
torej taka obstoječa <strong>na</strong>prava ne izpolnjuje vseh<br />
okoljevarstvenih ukrepov in emisijskih parametrov<br />
po veljavnih predpisih, je bila vloga z<br />
odločbo z dne 8. 7. 2011 zavrnje<strong>na</strong>.<br />
pravnomočnostjo te odločbe, ki <strong>na</strong>stopi<br />
S šele tedaj, ko so izčrpa<strong>na</strong> vsa prav<strong>na</strong> sredstva<br />
(pritožba in tožba <strong>na</strong> sodišče), <strong>na</strong>stopi<br />
obveznost okoljske inšpekcije, da prepove<br />
obratovanje cementarne kot celote.<br />
sklep<br />
Uporaba odpadkov kot alter<strong>na</strong>tivnih goriv v<br />
cementar<strong>na</strong>h je v Evropi običaj<strong>na</strong> praksa.<br />
Lafarge Cement tega zdaj ne sme, ker tega kot<br />
obstoječa <strong>na</strong>prava ni počel 18. 9. 2004, inšpekcija<br />
mu je to tudi po odpravi odločbe ARSO s<br />
strani sodišča izrecno prepovedala.<br />
Razsodbo o tem, ali je Lafarge Cement žrtev<br />
spreminjanja interpretacij zakonodaje,<br />
prepuščam bralcem revije EOL.<br />
Na koncu <strong>na</strong>j mi bo dopušče<strong>na</strong> <strong>na</strong>slednja<br />
misel. Vsi se zavedamo, da je kakovost<br />
zraka v Zasavju problematič<strong>na</strong>, a zagotovo ne<br />
gre valiti vse odgovornosti <strong>na</strong> Lafarge Cement,<br />
pač pa tudi <strong>na</strong> druge akterje, ki živijo oziroma<br />
delajo v tem okolju. Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo možnih<br />
ukrepov za sa<strong>na</strong>cijo stanja, npr. spremembe prometnih<br />
režimov, <strong>na</strong>daljnjo plinifikacijo itd., ima<br />
pomembno odgovornost tudi lokal<strong>na</strong> skupnost.<br />
Odločitev o pritožbi v rokah MOP-a<br />
Podjetje Lafarge je pritožbo zaradi<br />
zavrnitve okoljskega dovoljenja za proizvodnjo<br />
cementa in sosežig odpadkov<br />
<strong>na</strong>slovilo <strong>na</strong> Agencijo RS za okolje, ki pa<br />
jo je v prvi polovici avgusta v reševanje<br />
odstopila Ministrstvu za okolje in prostor.<br />
Predvidoma bo okoljsko ministrstvo o pritožbi<br />
odločalo v 60-dnevnem roku.<br />
Obči<strong>na</strong> Trbovlje brez mnenja<br />
Agencija je 28. julija pozvala občino<br />
Trbovlje k izjasnitvi o pritožbi Lafarga<br />
zoper odločbo ARSA. V odgovoru so <strong>na</strong><br />
občini <strong>na</strong>pisali, da so s pritožbo sicer sez<strong>na</strong>njeni,<br />
vendar se o interpretaciji veljavnih<br />
predpisov niso pristojni izrekati. Kot<br />
pišejo v odgovoru, je vsebi<strong>na</strong> odločitve<br />
odvis<strong>na</strong> od razlage IPPC uredbe v povezavi<br />
z Zakonom o varstvu okolja, za kar pa<br />
Obči<strong>na</strong> Trbovlje ni pristoj<strong>na</strong>. Pritožbeni<br />
organ pa da je tisti, ki bo odločil v skladu<br />
z veljavnimi predpisi in izdal zakonito in<br />
pravilno odločitev, kar se od njega tudi<br />
pričakuje.
CEro nik<br />
odpadke bodo<br />
predelovali v logatcu<br />
dragica jaksetič<br />
Šest<strong>na</strong>jst notranjskih (brez<br />
Blok), kraško-brkinskih in<br />
obalnih občin je konec junija<br />
CERO NIK<br />
podpisalo medobčinsko<br />
pogodbo o sodelovanju pri<br />
pripravi in izvedbi projekta<br />
Center za rav<strong>na</strong>nje z odpadki<br />
notranjske, istre in krasa<br />
(Cero nik). vse občine so<br />
še pred podpisom pogodbe<br />
potrdile tudi dokument<br />
identifikacije investicijskega<br />
projekta (diiP), v občini<br />
Logatec, kjer bodo center<br />
zgradili, pa so vse bližje<br />
odločitvi, da bo mehansko-<br />
biološka sortirnica odpadkov<br />
stala v obrtno-industrijski coni<br />
za klijem.<br />
foto: Boris Šuligoj<br />
Sedem<strong>na</strong>jst županov (obči<strong>na</strong> Bloke se je kmalu<br />
premislila in se odločila, da bodo za njihove<br />
odpadke poskrbeli v ljubljanskem Ceru) se je 18.<br />
januarja odločilo, da bodo skupaj poiskali rešitev<br />
za odpadke. Projektni svet, ki ga vodi logaški<br />
župan Berto Me<strong>na</strong>rd, čla<strong>na</strong> pa sta piranski podžupan<br />
Gašpar Mišič (koordi<strong>na</strong>tor projekta) ter<br />
vrhniški župan, prej dolgoletni direktor tamkajšnjega<br />
komu<strong>na</strong>lnega podjetja, Stojan Jakin, pa je<br />
od tedaj razrešil dva nelahka pomisleka.<br />
Prva predlaga<strong>na</strong> lokacija blizu avtocestnega<br />
postajališča Lom, <strong>na</strong> območju velike koncentracije<br />
zlasti pod- in <strong>na</strong>dzemnih kraških<br />
pojavov, ki je tudi v območju Nature 2000, je <strong>na</strong><br />
Logaškem povzročila veliko <strong>na</strong>sprotovanje v javnosti,<br />
tudi strokovni, zato so pripravljalci projekta<br />
to možnost opustili, v <strong>na</strong>daljevanju pa poiskali<br />
<strong>na</strong>jverjetnejšo lokacijo med tremi še mogočimi,<br />
v gospodarskih co<strong>na</strong>h za Klijem in Zapolje ter<br />
<strong>na</strong> obstoječem odlagališču odpadkov Ojstri vrh.<br />
Nihče še noče z vso gotovostjo potrditi, da bodo<br />
center gradili v obrtni coni za Klijem, a neuradno<br />
bo center stal prav tam.<br />
Omenje<strong>na</strong> lokacija se <strong>na</strong>haja <strong>na</strong> okoljsko in<br />
družbeno bolj sprejemljivem območju občine<br />
Logatec, za katero so že sprejete podlage in ustrezni<br />
občinski prostorski dokumenti, ki ustrezajo<br />
predvideni okoljski dejavnosti.<br />
Druga dilema pa je bila, ali Primorska sploh<br />
potrebuje dva centra za predelavo odpadkov,<br />
poleg logaškega še novogoriškega za 13 občin od<br />
Vipave do Bovca. Država je odločitev tudi tokrat<br />
prepustila obči<strong>na</strong>m in ker med projektnima<br />
svetoma obeh Cerov ni prišlo do soglasja, zlasti<br />
ne glede cene, so se »južni« Primorci in Notranjci<br />
odločili, da <strong>na</strong>daljujejo z uresničitvijo lastnih<br />
<strong>na</strong>črtov.<br />
Cero NIK bo projektiran za predelavo 55.000<br />
ton odpadkov, ki jih v enem letu zdaj ustvarijo<br />
v obči<strong>na</strong>h s skupaj 200.000 prebivalci, po zdaj<br />
z<strong>na</strong>nih podatkih pa bo stal 42,5 milijo<strong>na</strong> evrov.<br />
Do jeseni mora biti <strong>na</strong>red vloga za kandidiranje za<br />
evropska kohezijska sredstva, pričakujejo pa, da<br />
bo teh za tretjino predvidene <strong>na</strong>ložbe. Cero NIK<br />
bo obsegal objekt za mehansko biološko obdelavo<br />
odpadkov z upravnimi prostori, sortirnico me-<br />
šanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, demontažno halo<br />
kosovnih odpadkov, skladiščne objekte, dovozne<br />
nihče še noče z vso gotovostjo<br />
potrditi, da bodo center gradili<br />
v obrtni coni za klijem, a<br />
neuradno bo center stal prav<br />
tam.<br />
poti z manipulativnimi platoji, čistilno <strong>na</strong>pravo<br />
za izcedne vode in druge.<br />
Dokumentacijo, potrebno za oddajo vloge za<br />
sofi<strong>na</strong>nciranje za Cero NIK, to pa so poleg<br />
dokumenta identifikacije investicijskega projekta<br />
še predinvesticijska zasnova, investicijski program<br />
in študija izvedljivosti investicije, pripravlja<br />
družba Radix. Ce<strong>na</strong> predelave odpadkov skupaj<br />
z odlaganjem od 10 do 15 odstotkov preostanka<br />
odpadkov bo z<strong>na</strong>šala 72 evrov za tono predelanih<br />
odpadkov, skupaj z amortizacijo 108 evrov,<br />
k temu pa bodo morale občine prišteti oziroma<br />
pokriti še prevozne stroške.<br />
Gradnjo Cera NIK pa bodo morale spremljati<br />
tudi <strong>na</strong>ložbe za okoljsko sprejemljivo rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki, predvsem za zmanjševanje odpadkov<br />
<strong>na</strong> izvoru, <strong>na</strong>to pa tudi gradnja objektov.<br />
Obalne občine posebej (<strong>na</strong> Serminu) in kraške<br />
občine posebej (pri Sežani) bodo verjetno zgradile<br />
prekladalni rampi, kjer bodo odpadke iz posameznih<br />
občin stisnili (volumen zmanjšali trikratno)<br />
in pretovorili <strong>na</strong> 40-kubične zabojnike, ti pa bodo<br />
pot <strong>na</strong>daljevali v Logatec. Kam bodo odvažali<br />
preostanek odpadkov <strong>na</strong> odlaganje, še ni z<strong>na</strong>no,<br />
verjetno pa v ljubljanski ali trebanjski Cero. Cero<br />
NIK mora biti <strong>na</strong>red do leta 2015.<br />
Izmed dveh variant so v Ceru NIK izbrali<br />
tisto, pri kateri bodo produkte procesa<br />
obdelave odpadkov (trdno gorivo, bioplin<br />
iz težke frakcije, bioplin iz obdelave<br />
biorazgradljivih odpadkov) uporabili kot<br />
energente in za snovno izrabo kovin. Sicer<br />
pa so izbrali postopek mehanske separacije<br />
z a<strong>na</strong>erobno (brez prisotnosti kisika)<br />
fermentacijo mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
in a<strong>na</strong>erobno-aerobno obdelavo<br />
ločeno zbranih bioloških odpadkov.<br />
OKOLJE 61 35<br />
avgustaugust 2011
61 36<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
intErvJU S PrEdSEdniCo SvEtA<br />
ZA trAJnoStni rAZvoJ dr.<br />
LUČko kAJFEŽ BoGAtAJ<br />
kimanje se hitro konča<br />
pri strateških odločitvah<br />
vanesa čanji<br />
Intervju s predsednIco<br />
sveta za trajnostnI<br />
razvoj dr. Lučko<br />
kajfež Bogataj<br />
trajnostni razvoj – politič<strong>na</strong><br />
moda, všeč<strong>na</strong> retorika ali<br />
nuja preživetja in strateška<br />
usmeritev prihodnosti?<br />
Globalne in evropske<br />
inštitucije se v <strong>svoj</strong>ih strateških<br />
dokumentih rade zatekajo k<br />
temu strokovnemu terminu.<br />
njihova dejanja ne potrjujejo<br />
zapisanih besed in zavez. o<br />
tem, kako je s trajnostnim<br />
razvojem v Sloveniji, razmišlja<br />
dr. Lučka kajfež Bogataj,<br />
predsednica Sveta za trajnostni<br />
razvoj.<br />
z<strong>na</strong>ni ste kot glas<strong>na</strong> ozaveščevalka o podnebnih<br />
spremembah. ali vaše imenovanje <strong>na</strong> čelo<br />
sveta za trajnostni razvoj pomeni, da vas tako<br />
želijo »utišati« ali pa vlada s premiki v smeri<br />
trajnostnega razvoja le misli bolj resno, kot<br />
se zdi?<br />
Čeprav mi je <strong>na</strong> prvem mestu akademsko in<br />
raziskovalno delo, sem zavestno prevzela tudi<br />
vlogo ozaveščanja javnosti, saj se s problemom<br />
podnebnih sprememb še vedno pri <strong>na</strong>s strokovno<br />
ukvarja le peščica ljudi. Vedno sem bila<br />
kritič<strong>na</strong> tudi do politike. Zadnjim trem garnituram<br />
sem jasno dala vedeti, da odrivanje in<br />
zanikanje problema samo viša škodo in stroške<br />
ter <strong>na</strong>m vsem državljanom manjša kakovost<br />
življenja. Žal se nobe<strong>na</strong> vlada niti vsakokrat<strong>na</strong><br />
opozicija nista odzvali z dejanji. Še retorike je<br />
bilo sila malo ...<br />
Svet za trajnostni razvoj je pravzaprav podob<strong>na</strong><br />
zgodba. Pod prejšnjo vlado se je sestajal in<br />
razpravljal, a kakšnih zelo <strong>na</strong>čelnih stališč ni<br />
uspel oblikovati ali celo vsiliti vladi, pa tudi<br />
ne gospodarstvu ali civilni družbi. Aktual<strong>na</strong><br />
vlada je <strong>na</strong>jprej dve leti <strong>na</strong>nj popolnoma pozabila,<br />
ob lanskih poplavah pa so padle ideje, da<br />
Svet ponovno oživi in to pod okriljem Službe<br />
za podnebne spremembe. Vse to dosti pove, če<br />
z<strong>na</strong>mo brati med vrsticami.<br />
Dejstvo, da trenutno Svet vodim, nima nobenega<br />
vpliva <strong>na</strong> izražanje mojega mnenja ali<br />
foto: BOBO<br />
dr. Lučka kajfež Bogataj<br />
celo »utišanje«. Ravno <strong>na</strong>sprotno: če se bodo<br />
strinjali vsi člani, bomo zelo glasni. Zaenkrat<br />
<strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> vidiku ni prav nobenih politik, ki<br />
bi podpirale trajnostni razvoj, še zlasti ne <strong>na</strong><br />
okoljsko energijskem področju.<br />
dejali ste, da svet za trajnostni razvoj v<br />
sloveniji do sedaj ni beležil vidnih rezultatov.<br />
kakšen <strong>na</strong>j bi bil dejanski izplen vašega dela?<br />
za katere cilje se boste osebno angažirali?<br />
Usta<strong>na</strong>vljanje raznih svetov pri <strong>na</strong>s še ne<br />
pomeni nujno vidnih rezultatov. Še zlasti ne<br />
pri trajnostnem razvoju in pri vizijah razvoja<br />
<strong>na</strong>sploh. Danes v Sloveniji dejansko nimamo<br />
niti enega samega vrhunskega politika, v<br />
smislu realne politične moči, ki v celoti stoji<br />
in zagovarja trajnost in zeleno politiko. Zato<br />
nisem velik optimist, da bo izplen <strong>na</strong>šega dela<br />
velik, še posebej, ker <strong>na</strong>j bi, za razliko od drugih<br />
podobnih svetov, vsi člani delali pro bono. Moj<br />
osebni prispevek vidim v poskusu povezati civilno<br />
družbo v <strong>na</strong>jširšem smislu v prizadevanju<br />
za trajnostni razvoj – od društev, univerz do<br />
Slovenske akademije z<strong>na</strong>nosti.<br />
Pri tem upam, da bomo <strong>lahko</strong> skupaj sprožili<br />
javno razpravo o dejstvih, ki so neizpodbit<strong>na</strong>,<br />
a se do njih ob<strong>na</strong>šamo kot noji z glavo v pesku.<br />
Recimo dejstvo, da rast materialne blaginje ni<br />
neskonč<strong>na</strong> in da moramo <strong>svoj</strong>o “količinsko”<br />
usmerjenost spremeniti v prizadevanja za<br />
kakovost. Kar od <strong>na</strong>s terja, da razmišljamo in
Promocija<br />
vse posege <strong>na</strong>črtujemo dolgoročno. Ravnovesje<br />
med materialnimi potrebami človeštva in<br />
zmogljivostjo <strong>na</strong>rave bi <strong>lahko</strong> dosegli s prepoz<strong>na</strong>vanjem<br />
in upoštevanjem vseh zu<strong>na</strong>njih<br />
okoljskih stroškov proizvodnje in storitev ter<br />
ekosistemskim ovrednotenjem <strong>na</strong>ravnega kapitala.<br />
A ne zato, da bi ga podvrgli liberalnim<br />
tržnim zakonitostim, pač pa zato, da bomo<br />
nekoč <strong>na</strong> podlagi ocen <strong>na</strong>ravnega bogastva<br />
<strong>lahko</strong> vzpostavili dolgoročno so<strong>na</strong>ravno paradigmo<br />
razvoja.<br />
razprave o trajnostnem razvoju so <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelni<br />
ravni zmeraj skoraj soglasno podprte – zalomi<br />
se pri konkretnih premikih, ki so praviloma boleči.<br />
<strong>na</strong> katerih področjih je slovenska družba<br />
<strong>na</strong>jmanj trajnost<strong>na</strong> in kateri bi bili po vašem<br />
mnenju prioritetni ukrepi?<br />
Naša politika realizacije res vedno prisluhne<br />
in kima civilni družbi in okoljevarstvenim<br />
organizacijam. Ampak soglasnost in kimanje<br />
se hitro konča pri strateških odločitvah, <strong>na</strong><br />
primer v energetiki, ko se skrb za okolje brezkompromisno<br />
konča in stvari gredo <strong>svoj</strong>o,<br />
v<strong>na</strong>prej začrtano pot. Ko <strong>na</strong>s svet ocenjuje z<br />
indeksom trajnostne družbe, se <strong>na</strong>jslabše odrežemo<br />
ravno pri okoljskih kazalnikih: kakovosti<br />
zraka, trajnostni rabi virov, recikliranju odpadkov,<br />
rabi obnovljive energije, zaščiti biotske<br />
raznolikosti, emisijah toplogrednih plinov in<br />
ekološkem odtisu. Prioritete so torej jasne.<br />
drugo poročilo o izvajanju operativnega programa<br />
za zmanjšanje izpustov toplogrednih<br />
plinov, ki ga je vlada sprejela julija, kaže, da<br />
bo slovenija (skoraj) dosegla cilj 8-odstotnega<br />
zmanjšanja emisij. k temu <strong>na</strong>m je »pomagala«<br />
gospodarska kriza. kje vidite dejanski<br />
<strong>na</strong>predek slovenije <strong>na</strong> tem področju in kje so<br />
<strong>na</strong>jvečje črne lise?<br />
Dejanskega <strong>na</strong>predka ni. Črnih lis pa – kolikor<br />
hočete. Poglejmo le promet, kjer niti gospodarska<br />
kriza ni prekinila <strong>na</strong>raščanja emisij. E<strong>na</strong>ko<br />
velja za energijsko intenzivnost gospodarstva.<br />
Še vedno za vsaj evro bruto družbenega proizvoda<br />
porabimo vsaj pol energije več, kot bi<br />
bilo normalno. O energijski učinkovitosti stavb<br />
ali industrijskih procesov samo razpravljamo<br />
in iščemo manjkajoči de<strong>na</strong>r, spremenimo pa<br />
nič. Davč<strong>na</strong> politika nima posluha za »zeleno«,<br />
o zeleni davčni reformi ni ne duha ne sluha.<br />
Seveda so tu še termoelektrarne...<br />
v sklopu razprav o teš 6 opozarjate <strong>na</strong> stroške<br />
<strong>na</strong>kupov emisijskih enot. ali obstajajo dejanski<br />
izračuni, projekcije prihodnih emisijskih<br />
<strong>na</strong>kupov slovenije?<br />
Elektrika iz TEŠ 6 bo draga elektrika in za to<br />
obstajajo izračuni UMAR- ja že vsaj dve leti.<br />
Objavljeni so v študiji »Vplivi emisijskega<br />
Zavezani h kakovosti komu<strong>na</strong>lnih storitev<br />
trgovanja <strong>na</strong> slovensko industrijo«. Z višjimi<br />
stroški bodo soočeni proizvajalci predvsem v<br />
energetsko intenzivnih panogah. Višji stroški<br />
bodo posledica dvojega: neposrednega učinka<br />
zaradi trgovanja z dovoljenji oz. stroška <strong>na</strong>kupa<br />
emisijskih dovoljenj in posrednega učinka<br />
zaradi višjih cen energije, predvsem električne.<br />
Skupni učinek trgovanja z emisijskimi dovoljenji,<br />
neposredni in posredni – zaradi podražitve<br />
elektrike za petino – v emisijsko in energetsko<br />
intenzivnih panogah <strong>na</strong>j bi povečal stroške<br />
<strong>na</strong> ravni okrog 15 % dodane vrednosti teh<br />
dejavnosti.<br />
je v sloveniji zavedanje o procesih klimatskih<br />
sprememb in o potrebi po trajnostnem razvoju<br />
že <strong>na</strong> takšni stopnji, ko <strong>lahko</strong> spremembe v<br />
določenem delu obrnemo celo sebi v prid?<br />
Začetke zavedanja je grobo prekinila gospodarska<br />
in fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> kriza. Gospodarska rast za<br />
vsako ceno je znova postala <strong>na</strong>jpomembnješi<br />
cilj. V krizi nihče ne <strong>na</strong>jde prednosti za družbo<br />
kot celoto, saj nimamo začrtane <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />
trdne smeri razvoja niti posebne želje po spremembah.<br />
Zmede<strong>na</strong> je tudi Evropa in mnoge<br />
med<strong>na</strong>rodne organizacije – mi pa smo jim pač<br />
lojalni. Ne premoremo še politike poguma,<br />
ustvarjalnih in drznih iniciativ ter humanistične<br />
etike.<br />
V Komu<strong>na</strong>li Novo mesto pokrivamo kompleksno paleto dejavnosti: zbiranje in odvoz odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih<br />
voda ter oskrbo s pitno vodo v vseh mestnih in primestnih <strong>na</strong>seljih v Mestni občini Novo mesto ter obči<strong>na</strong>h Šentjernej,<br />
Škocjan, Mir<strong>na</strong> peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice.<br />
Ukvarjamo se s področjem rav<strong>na</strong>nja z odpadki, ki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov. Sistem zbiranja<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov je zasnovan <strong>na</strong> pretežno integralni <strong>na</strong>čin, kar pomeni, da občani odlagajo odpadke v skupne standardne<br />
zabojnike. Sistem je zgrajen <strong>na</strong> dveh ravneh, in sicer: redno zbiranje in odvoz odpadkov iz <strong>na</strong>selij ter odvoz odpadkov po <strong>na</strong>ročilu v<br />
primerih večjega ali občasnega <strong>na</strong>stajanja odpadkov.<br />
Vodovodno omrežje je razdeljeno <strong>na</strong> 16 vodovodnih sistemov, ki se oskrbujejo iz 14 vodnih virov. Dnevno <strong>na</strong>črpamo okoli 13.000<br />
m3 vode, kar zagotavlja zadostne količine za nekaj več kot 60.000 prebivalcev.<br />
Dolži<strong>na</strong> javnega vodovodnega omrežja z<strong>na</strong>ša 860 km, v sistem pa je vključenih tudi okoli 140 vodovodnih objektov. Vsi objekti<br />
javnega vodovoda delujejo brez stalno zaposlenega osebja, razmere v omrežju pa <strong>na</strong>dzorujemo s sistemom radijskega procesnega<br />
vodenja iz <strong>na</strong>dzornega centra, ki se <strong>na</strong>haja v prostorih <strong>na</strong> sedežu podjetja.<br />
V dejavnosti čiščenja in odvajanja odpadnih voda skrbimo za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in <strong>na</strong>prav javne<br />
ka<strong>na</strong>lizacije ter čistilnih <strong>na</strong>prav, ki so v njegovem upravljanju, za razvoj in izgradnjo javne ka<strong>na</strong>lizacije in za njeno nemoteno<br />
obratovanje. Vodimo kataster javne ka<strong>na</strong>lizacije, vzdržujemo javno ka<strong>na</strong>lizacijo, izdajamo smernice in soglasja v skladu z odlokom,<br />
tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi, <strong>na</strong>dziramo odvajanje in čiščenje odpadnih voda, izvajamo in <strong>na</strong>dziramo priključke <strong>na</strong> javno<br />
ka<strong>na</strong>lizacijo, obraču<strong>na</strong>vamo storitve ka<strong>na</strong>lščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpis, praznimo greznice ter prebijamo in<br />
čistimo ka<strong>na</strong>lizacijske cevovode.<br />
Organizirano imamo tudi pokopališko in pogrebno službo, skrbimo za javno s<strong>na</strong>go in čiščenje javnih površin, urejanje javnih<br />
poti, površin za pešce in zelenih površin, urejanje javnih tržnic, urejanje javnih sanitarij, urejanje javnih parkirišč in javnih<br />
površin ter urejanje parkirnih hiš.<br />
Komu<strong>na</strong>la Novo mesto deluje okoljsko odgovorno z obvladovanjem vseh okoljskih vidikov, tako da zmanjšuje negativne vplive <strong>na</strong><br />
okolje, kar dokazuje s certifi katoma ISO 14001 in ISO 9001. Uspešno skrbimo za osveščanje ljudi, ki se še ne zavedajo posledic<br />
ekološke krize.<br />
Skupaj <strong>lahko</strong> veliko <strong>na</strong>redimo za <strong>na</strong>še okolje, a le z vse večjo željo po uresničevanju trajnostnega razvoja, s korenito izboljšano<br />
učinkovitostjo in s takojšnjim pristopom!<br />
OKOLJE 61 37<br />
avgustaugust 2011
61 38<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
PriMorSkA o<br />
LESni BioMASi<br />
usmeritev <strong>na</strong>j bo<br />
energetska samooskrba<br />
Primorska o<br />
lesni biomasi<br />
Zakaj <strong>Slovenija</strong> ni uspešnejša<br />
pri izrabi lesne biomase in kaj<br />
je doslej storila Primorska?<br />
<strong>na</strong> tolminskem posvetu, ki<br />
ga je organizirala Agencija<br />
za prestrukturiranje (ApE)<br />
kot partner v projektu AFo v<br />
sodelovanju z Goriško lokalno<br />
energetsko agencijo GoLEA,<br />
so se sicer zadržali predvsem<br />
pri iskanju možnosti, kako bi<br />
<strong>lahko</strong> <strong>na</strong> področju izrabe lesne<br />
biomase realizirali več projektov<br />
<strong>na</strong> severnem Primorskem,<br />
vendar pa sogovornik rajko<br />
Leban, direktor agencije<br />
GoLEA, opozarja <strong>na</strong> razmere,<br />
ki v Sloveniji zavirajo večjo<br />
uporabo ovE.<br />
<strong>na</strong> tolminskem posvetu o lesni biomasi ste<br />
izjavili, da bi <strong>lahko</strong> slovenija do leta 2050<br />
dosegla 100-odstotni delež ove v energetski<br />
bilanci? s čim utemeljujete to <strong>na</strong>poved, če se<br />
ve, da slovenija celo gozda kot ene <strong>na</strong>jvečjih<br />
konkurenčnih prednosti ne z<strong>na</strong> izrabiti in da pri<br />
uporabi lesne biomase zamujamo v primeri z<br />
eu? kako je z biomaso <strong>na</strong> Primorskem? <strong>na</strong> kaj<br />
ste posebej opozorili <strong>na</strong> tolminskem posvetu?<br />
<strong>Slovenija</strong> ima vse možnosti, da do leta 2050<br />
doseže skoraj 100-odstotni delež OVE v energetski<br />
bilanci. Bo pa vsekakor morala <strong>na</strong>jprej<br />
premagati nekatere birokratke in zakonodajne<br />
ovire pri tem, drugače bomo morali pričeti<br />
razmišljati, kaj bomo <strong>lahko</strong> realno dosegli <strong>na</strong><br />
področju URE kot OVE … Žal se <strong>na</strong>m dogaja,<br />
da so t. i. »<strong>na</strong>ravovarstveniki« proti postavitvi<br />
vsake male hidroelektrarne (MHE), proti mali<br />
vetrni elektrarni (MVE), bioplinski elektrarni,<br />
postavitvi kotlovnice <strong>na</strong> lesno biomaso,<br />
skupaj s »kulturniki« proti postavitvi malih<br />
foto<strong>na</strong>petostnih (sončnih) elektrarn <strong>na</strong> strehe<br />
objektov, energetski sa<strong>na</strong>ciji teh objektov ipd.<br />
Vse to je voda <strong>na</strong> mlin velikim energetskim<br />
družbam pri uresničitvi projektov, kot sta TEŠ<br />
foto: www.shutterstock.com<br />
foto: arhiv podjetja<br />
6 (Termoelektrar<strong>na</strong> Šoštanj 6) in JEK 2 (Jedrska<br />
elektrar<strong>na</strong> Krško 2). Raba energije se žal iz leta<br />
v leto veča in <strong>na</strong> koncu bo realizacija <strong>na</strong>vedenih<br />
projektov držav<strong>na</strong> nuja, kar pa vsekakor preprečuje<br />
uresničitev cilja in želje 100-odstotnega<br />
deleža OVE leta 2050.<br />
ali vidite podobne zadrege v razpravi o neP?<br />
Tudi pri nekaterih komentarjih »<strong>na</strong>ravovarstvenikov«<br />
<strong>na</strong> osnutek Nacio<strong>na</strong>lnega energetskega<br />
programa (NEP) bi bilo za konstruktivno javno<br />
obrav<strong>na</strong>vo zelo zaželeno, da bi ta dokument<br />
<strong>na</strong>jprej prebrali in ga šele <strong>na</strong>to komentirali,<br />
saj državljane strašijo z mega hidrocentralami,<br />
mega vetrnimi elektrar<strong>na</strong>mi ipd., pa čeprav so<br />
predvideni bistveno manjši energetski objekti,<br />
ki jih je mogoče umestiti v prostor. Mogoče bi se<br />
pridružili tistim, ki smo za obnovljive vire energije<br />
in proti večanju deležu neobnovljivih virov<br />
energije. Tudi prikazane ekonomske a<strong>na</strong>lize ne<br />
zdržijo, saj če bi npr. že pri sedanji proizvodnji<br />
ceni električne energije iz JEK 1 upoštevali še<br />
stroške skladiščenja jedrskih odpadkov in razgradnje<br />
JEK 1 po koncu obratovanja (upam, da<br />
pred letom 2050), bi bila ce<strong>na</strong> višja od proizvodnje<br />
cene električne energije iz hidroelektrarn
ajko Leban<br />
<strong>Slovenija</strong> ima vse možnosti, da<br />
do leta 2050 doseže skoraj<br />
100-odstotni delež ovE v<br />
energetski bilanci.<br />
in vetrnih elektrarn ter celo sončnih elektrarn.<br />
Tudi reševanje premogovnika s projektom TEŠ<br />
6 ne bo uspelo in bo <strong>na</strong> koncu teh približno 50<br />
delovnih mest izredno dragih – če bi ta de<strong>na</strong>r<br />
<strong>na</strong>menili za razvojne projekte, projekte URE in<br />
OVE te regije, bi bili dolgoročni učinki veliko<br />
večji.<br />
Usmeriti se moramo torej v energetsko samooskrbo<br />
občin, regij, države … Na tolminskem<br />
posvetu smo posebej izpostavili možnosti izrabe<br />
biomase kot domačega, obnovljivega energenta,<br />
ki obenem zagotavlja tudi delov<strong>na</strong> mesta,<br />
dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu. Na<br />
posvetu so aktivno sodelovali tudi predstavniki<br />
Zavoda za gozdove, saj mora biti izraba gozda<br />
strokov<strong>na</strong>. S tem se celo izboljšuje stanje gozda<br />
in krajine in kot primer smo <strong>na</strong>vedli tudi nekaj<br />
dobrih praks v sosednji Avstriji. Seveda smo<br />
posebej izpostavili nekaj lokalnih dobrih praks,<br />
<strong>na</strong> primer KNLB Petrovo Brdo, mikro DOLB<br />
Podbrdo, KNLB Mizarstvo Peter Koren Kobarid,<br />
mikro DOLB Tolmin, KNLB SGLŠ Postoj<strong>na</strong>,<br />
DOLB Postoj<strong>na</strong>, DOLB Majske Poljane Nova<br />
Gorica (KNLB – kotlovnica <strong>na</strong> lesno biomaso,<br />
DOLB – daljinsko ogrevanje <strong>na</strong> lesno biomaso).<br />
kaj bi morala storiti država za pospešitev uporabe<br />
biomase?<br />
Država je že veliko <strong>na</strong>redila s tem, da ima iz<br />
<strong>na</strong>slova kohezijskih sredstev stalno odprta<br />
jav<strong>na</strong> razpisa KNLB in DOLB, <strong>na</strong> katera se <strong>lahko</strong><br />
prijavljajo potencialni investitorji. Tu smo opozorili<br />
<strong>na</strong> problem, da se <strong>na</strong> ta razpisa ne morejo<br />
prijavljati javni zavodi, tako da sta zavoda DU<br />
Podbrdo in SGLŠ Postoj<strong>na</strong> izvedla prej <strong>na</strong>vedeni<br />
investiciji brez te podpore. Omejitev predhodne<br />
energetske sa<strong>na</strong>cije starejšega javnega objekta<br />
pred priklopom vgrajene kurilne <strong>na</strong>prave <strong>na</strong><br />
foto: arhiv podjetja<br />
lesno biomaso pogodbenika pa se je v razpisu<br />
KNLB 3 odpravila, saj če lastnik (npr. obči<strong>na</strong>)<br />
nima sredstev za prenovo kotlovnice, nima<br />
sredstev tudi za celovito energetsko prenovo<br />
objekta.<br />
Tu je vsekakor predstavljalo veliko oviro stališče<br />
Ministrstva za fi<strong>na</strong>nce, da predstavlja t. i.<br />
pogodbeno fi<strong>na</strong>nciranje energetskih projektov<br />
iz <strong>na</strong>slova prihrankov zadolževanje občin, kar<br />
je onemogočalo izvajanje projektov po modelu<br />
ESCO. V bistvu gre za to, da če npr. v šoli zamenjamo<br />
oziroma posodobimo ogrevalni sistem<br />
(kotel <strong>na</strong> biomaso, toplot<strong>na</strong> črpalka, solarni<br />
sistem, nova regulacijska in krmil<strong>na</strong> oprema<br />
...) in tako zmanjšamo stroške za ogrevanje v<br />
<strong>na</strong>slednjih letih, <strong>lahko</strong> investicijo poplačamo iz<br />
<strong>na</strong>slova prihrankov. Obči<strong>na</strong> <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin nima<br />
fi<strong>na</strong>nčnega odliva, pač pa poplača investicijo iz<br />
proračunske postavke stroškov ogrevanja, kjer<br />
je pomembno predvsem to, da se ta postavka<br />
ne poveča.<br />
K sreči se tudi <strong>na</strong> izvedene aktivnosti lokalnih<br />
energetskih agencij stališče Ministrstva za fi<strong>na</strong>nce<br />
spreminja in daje upanje, da bomo v kratkem<br />
pričeli z izvajanjem projektov trajnostne<br />
energetike v smislu pogodbenega fi<strong>na</strong>nciranja<br />
iz prihrankov predvsem za javne objekte v lasti<br />
občin. Država je objavila razpis za energetsko<br />
sa<strong>na</strong>cijo bolnišnic, srednjih šol v <strong>svoj</strong>i lasti, <strong>na</strong>črtuje<br />
objavo razpisa za sa<strong>na</strong>cijo domov starejših<br />
občanov v <strong>svoj</strong>i lasti …, ne pa tudi objave razpisa<br />
za sa<strong>na</strong>cijo objektov v lasti občin, kot so npr.<br />
osnovne šole, vrtci.<br />
od kod podatek, da <strong>na</strong> moP že nekaj let leži<br />
400 vlog za male hidroelektrarne. kje se zatika?<br />
Podatek je sicer neuraden in bi ga bilo potrebno<br />
preveriti, a res je, da se zatika pri t. i. birokratskih<br />
ovirah. Res ne razumem, zakaj se vedno<br />
išče samo razloge, da se nekaj ne <strong>na</strong>redi, in tako<br />
izpadejo predvsem manjši objekti, kot so MHE<br />
in MVE, in žal <strong>na</strong> drugi strani postanejo nujno<br />
zlo večji energetski objekti, kot sta TEŠ 6 in JEK<br />
2, in za katerimi stojijo moč<strong>na</strong> energetska podjetja<br />
z močnimi vplivi. Dejstvo je <strong>na</strong>mreč, da raba<br />
energije <strong>na</strong>rašča, saj se ne izvaja ukrepov URE<br />
in so novi proizvodni energetski objekti nujno<br />
zlo, vprašanje je samo, kateri – ali več manjših,<br />
obnovljivih ali večji in neobnovljivi.<br />
Žal se tudi večkrat ugotovi neskladje med<br />
ministrstvi in celo med sektorji znotraj enega<br />
ministrstva, <strong>na</strong> primer ovire za izvajanje t. i.<br />
pogodbenega fi<strong>na</strong>nciranja projektov trajnostne<br />
energetike.<br />
katere projekte izrabe lesne biomase <strong>na</strong><br />
tolminskem bi izpostavili?<br />
Na tolminskem posvetu smo posebej izpostavili<br />
možnosti izrabe biomase kot domačega, obnovljivega<br />
energenta, ki obenem zagotavlja tudi<br />
delov<strong>na</strong> mesta, dodano vrednost lokalnemu<br />
prebivalstvu. Nekaj lokalnih dobrih praks sem<br />
že <strong>na</strong>vedel, možnosti izvedbe pa so še daljinska<br />
ogrevanja <strong>na</strong> lesno biomaso Bovec, Kobarid,<br />
Tolmin, Cerkno, Idrija, Spodnja Idrija, Ka<strong>na</strong>l,<br />
Dobrovo, Miren, Divača in Nova Gorica.<br />
zakaj je slogan energetske agencije golea<br />
ustvarjamo obnovljivo prihodnost in v koliki<br />
meri se je Primorska v zadnjem obdobju preusmerila<br />
<strong>na</strong> obnovljive vire energije? <strong>na</strong> katerih<br />
področjih ste <strong>na</strong>juspešnejši?<br />
Zavod GOLEA, Goriška lokal<strong>na</strong> energetska agencija,<br />
je ustanovila leta 2006 MO Nova Gorica ob<br />
podpori občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno,<br />
Idrija, Ka<strong>na</strong>l ob Soči, Brda, Miren-Kostanjevica,<br />
Šempeter-Vrtojba, Ajdovšči<strong>na</strong>, Vipava in Pivka z<br />
<strong>na</strong>menom stalnega spodbujanja ukrepov učinkovite<br />
rabe energije in uvajanja obnovljivih virov<br />
energije kot plod uspešne prijave <strong>na</strong> program<br />
»Intelligent Energy Europe«.<br />
Premike v smeri uvajanja obnovljivih virov energije<br />
beležimo predvsem v obči<strong>na</strong>h, s katerimi<br />
tesno sodelujemo in ki so aktivno vključene v<br />
razne med<strong>na</strong>rodne projekte ter podpirajo program<br />
ozaveščanja za občane, učence v osnovnih<br />
šolah, izvajanje raznih delavnic ipd. Naj<br />
omenim projekt OVE v primorskih obči<strong>na</strong>h,<br />
katerega rezultat bo postavitev male foto<strong>na</strong>pe-<br />
Usmeriti se moramo torej v<br />
energetsko samooskrbo občin,<br />
regij, države …<br />
tostne elektrarne (MFE) Bazara <strong>na</strong> protihrupni<br />
ograji <strong>na</strong> odseku HC Vrtojba–Razdrto v občini<br />
Šempeter-Vrtojba ter zamenjava kotlov <strong>na</strong><br />
fosil<strong>na</strong> goriva s kotli <strong>na</strong> biomaso v OŠ Sečovlje<br />
in POŠ Sv. Peter v občini Piran, OŠ Hrvatini in<br />
OŠ Šmarje v MO Koper, OŠ Ilirska Bistrica in<br />
OŠ Knežak v občini Ilirska Bistrica, OŠ Koša<strong>na</strong><br />
v občini Pivka, OŠ Solkan POŠ Trnovo in POŠ<br />
Grgar ter OŠ Čepovan v MO Nova Gorica, OŠ<br />
Dobrovo POŠ Kojsko v občini Brda, Knjižnici<br />
Tolmin v občini Tolmin, OŠ Cerkno v občini<br />
Cerkno in Info centru v Trenti v Triglavskem<br />
<strong>na</strong>rodnem parku.<br />
Za večino primorskih občin se je izdelalo<br />
Lokalne energetske koncepte (LEK) oziroma so<br />
v zaključni fazi izdelave, kjer se je v akcijskih<br />
<strong>na</strong>črtih predlagalo konkretne ukrepe <strong>na</strong> področju<br />
učinkovite rabe energije predvsem v javnih<br />
objektih ter uvajanja obnovljivih virov energije.<br />
Na tak <strong>na</strong>čin je bilo predlaganih kar nekaj že<br />
prej <strong>na</strong>vedenih sistemov daljinskega ogrevanja<br />
<strong>na</strong> lesno biomaso (DOLB) ter raba drugih obnovljivih<br />
virov energije, kjer je potrebno glede<br />
<strong>na</strong> klimatske pogoje posebej izpostaviti sonce<br />
ter možnosti ogrevanja in hlajenja s toplotnimi<br />
črpalkami.<br />
OKOLJE 61 39<br />
avgustaugust 2011
61 40<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
inForMACiJSko<br />
in iZoBrAŽEvALno<br />
SrEdiŠČE<br />
Potovanje v svet<br />
energije in energetike<br />
vlado Podgoršek<br />
InformacIjsko<br />
In Izobraževalno<br />
sredIšče<br />
Posavsko območje z obči<strong>na</strong>mi<br />
krško, Brežice Sevnica, radeče,<br />
kostanjevica <strong>na</strong> krki in Bistrica<br />
ob Sotli postaja <strong>na</strong>jvečja<br />
slovenska energetska regija.<br />
ob proizvodnih objektih, kot<br />
so nEk (nuklear<strong>na</strong> elektrar<strong>na</strong><br />
krško), termoelektrar<strong>na</strong><br />
Brestanica ter spodnjesavske<br />
elektrarne vrhovo, Boštanj in<br />
Blanca ter HE krško v izgradnji<br />
in par <strong>na</strong>črtovanih HE Brežice<br />
in HE Mokrice, imajo tu <strong>svoj</strong><br />
sedež tudi pomemb<strong>na</strong> podjetja<br />
s področja energetike. Za<br />
gradnjo verige spodnjesavskih<br />
elektrarn skrbi družba HESS<br />
s sedežem v Brežicah, v<br />
krškem pa ima poleg Sklada<br />
za fi<strong>na</strong>nciranje razgradnje nEk<br />
in za odlaganje radioaktivnih<br />
odpadkov iz nEk sedež tudi<br />
družba GEn energija.<br />
Med posavskimi proizvodnimi objekti samo<br />
NEK letno zagotavlja tržišču 5.500 GWh nizkoogljične<br />
električne energije ali 40 odstotkov<br />
vse proizvedene elektrike v Sloveniji - polovico<br />
tega po meddržavni pogodbi oddaja Hrvaški.<br />
Vsako leto pa je večji tudi del proizvedene električne<br />
energije iz HE <strong>na</strong> spodnji Savi.<br />
Posebno mesto v posavskem prostoru ima GEN<br />
energija kot krov<strong>na</strong> družba v skupini s skupno<br />
951 zaposlenimi. V petih povezanih družbah in<br />
šestih proizvodnih objektih skrbijo za proizvodnjo<br />
in trženje električne energije, v lastnem<br />
<strong>na</strong>dzornem centru pa GEN zagotavlja optimalno<br />
in kakovostno proizvodnjo električne energije v<br />
vseh <strong>svoj</strong>ih elektrar<strong>na</strong>h. Direktor GEN energije<br />
Martin Novšak je ob nedavni otvoritvi novih<br />
poslovnih prostorov v Vrbini pri Krškem povedal,<br />
da si družba prizadeva za trajnostno in<br />
odgovorno energetsko prihodnost, zato sodi<br />
med njihove strateške razvojne projekte tudi<br />
izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne. Med<br />
ključnimi razvojnimi aktivnostmi, tako Martin<br />
Novšak, je bila zato tudi izgradnja njihovega<br />
Informacijskega središča s centrom za obiskovalce,<br />
poimenovanim Svet energije.<br />
Po prvi taki interaktivni postavitvi razstave<br />
o energiji v tem delu evrope <strong>na</strong>s je vodil dr.<br />
tomaž žagar, vodja službe za dovoljenja in<br />
a<strong>na</strong>lize v gen energiji. ogled prostorov in<br />
zanimivih ekspo<strong>na</strong>tov v dveh etažah sodobne<br />
poslovne zgradbe <strong>na</strong>vdušuje. kako ste v gen<br />
foto: Vlado Podgoršek<br />
dr. tomaž Žagar<br />
energiji zasnovali multimedijski center, ki<br />
omogoča pravcato potovanje v svet energije<br />
in energetike?<br />
Svet energije <strong>na</strong>menjamo izobraževanju in<br />
širjenju z<strong>na</strong>nja o pomenu energetike in energije<br />
za življenje ljudi, družbe in gospodarstva.<br />
Obiskovalci <strong>lahko</strong> z vsemi čutili, ne le z ogledom<br />
in prebiranjem, tudi z otipom ali občutenjem<br />
izkusijo, kaj je energija, kaj je električ<strong>na</strong> energija.<br />
Sama postavitev v dveh etažah obsega<br />
550 kvadratnih metrov površin, kjer <strong>lahko</strong><br />
obiskovalci s pomočjo interaktivnih vsebin,<br />
maket, multimedijskih postavitev, tematskih<br />
dogodivščin in raznovrstnih gradiv celovito<br />
odkrivajo svet energije, elektrike in z njo povezanih<br />
tem. Razstava je <strong>na</strong>stala v GEN energiji,<br />
od same ideje do izvedbe blizu enega milijo<strong>na</strong><br />
evrov vrednega projekta je preteklo vsega slabo<br />
leto. Pri tem smo sodelovali s specializiranim<br />
nemškim podjetjem Hüttinger, seveda pa je bila<br />
ideja <strong>na</strong>ša, z <strong>na</strong>šim <strong>na</strong>dzorom projektiranja in<br />
<strong>na</strong>šimi vsebinskimi dodatki. Ekspo<strong>na</strong>tov je v<br />
pritličju 30, v kleti pa 19, in približno četrti<strong>na</strong><br />
je origi<strong>na</strong>lnih <strong>na</strong>ših tudi povsem konceptualno<br />
s sodelovanjem različnih domačih služb, nekaj<br />
idej smo pobrali s sorodnih razstav o energiji in<br />
<strong>na</strong>ravoslovju. Pri <strong>na</strong>stanku smo sodelovali tudi<br />
z Izobraževalnim centrom za jedrsko energijo<br />
v Ljubljani, kjer je razstava bolj specializira<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong> jedrsko energijo in sevanje, sam jedrski del<br />
<strong>na</strong>še razstave je seveda pokrivala NEK Krško,
Promocija<br />
bili pa smo v stiku tudi s Hišo eksperimentov<br />
za promoviranje <strong>na</strong>ravoslovja in tehnologije<br />
<strong>na</strong>jmlajšim obiskovalcem. Tako je <strong>na</strong>stala<br />
razstava, ki ne govori zgolj o elektriki, marveč<br />
širše, o energiji, o vseh virih električne energije.<br />
Posebej s sporočanjem o pomenu trajnostnega,<br />
vzdržnostnega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> proizvodnje električne<br />
energije v prihodnosti, za ohranjanje <strong>na</strong>rave in<br />
vzdržnosten razvoj družbe in gospodarstva.<br />
koncept je tak, da obiskovalce sveta energije<br />
vodi pot med ekspo<strong>na</strong>ti objektov za<br />
proizvodnjo električne energije, vrstijo se<br />
različne animacije, <strong>na</strong> ogled je delujoč model<br />
hidroelektrarne in vetrne elektrarne ter maketa<br />
krške nuklearke, jedrskega reaktorja in<br />
jedrskega goriva, po<strong>na</strong>zorjeno je rav<strong>na</strong>nje z<br />
jedrskimi odpadki in <strong>na</strong> dveh <strong>na</strong>pravah prikaz<br />
ionizirajočega sevanja. v kletnih prostorih je<br />
eksperimentarij, nekakš<strong>na</strong> učilnica za poskuse.<br />
kaj pravijo obiskovalci?<br />
Prostori so odprti za javnost vsak dan razen ob<br />
ponedeljkih. Odprti smo tudi prvo soboto v mesecu,<br />
vstopnine ni. Prve izkušnje so zelo dobre,<br />
saj imamo 10 – 20 obiskovalcev <strong>na</strong> dan in med<br />
počitnicami je njihova struktura zelo meša<strong>na</strong>;<br />
prihajajo družine z otroki in vsi, starejši in<br />
mlajši, uživajo. Starejši spoz<strong>na</strong>vajo nekaj novega,<br />
otroci vidijo, česar doslej še niso in bolj<br />
eksperimentirajo, upravljajo z <strong>na</strong>pravami, ko<br />
je treba kaj premakniti, črpati, pritisniti, odrasli<br />
berejo, spoz<strong>na</strong>vajo nove podatke. Posebej<br />
živahno je seveda v spodnjih prostorih, kjer je<br />
mogoče eksperimentirati s pojavi <strong>na</strong> področju<br />
magnetizma, proizvodnje električne energije,<br />
energije vetra, sonca ali jedrskega razpada. Na<br />
voljo je še opremlje<strong>na</strong> učilnica, primer<strong>na</strong> za<br />
tehnične šolske dneve s predavanji. Jeseni, ko<br />
bo spet pouk in pričakujemo skupinske obiske,<br />
bo za bolj zahtevne ali strokovne skupine <strong>na</strong><br />
voljo še bolj poglobljeno tehnično vodenje. Za<br />
to bodo poskrbeli <strong>na</strong>ši strokovnjaki, saj bodo<br />
<strong>lahko</strong> ponudili odgovore <strong>na</strong> bolj zahtev<strong>na</strong> vprašanja.<br />
Vzpostavili pa smo seveda tudi stike z<br />
vodstvom Fakultete za energetiko iz Krškega.<br />
kaj želite doseči in kako boste svet energije<br />
razvijali?<br />
Med <strong>na</strong>šimi cilji ostaja širitev zavedanja o<br />
pomenu energetike in <strong>na</strong>ravoslovja v družbi,<br />
povečevanje števila obiskovalcev in glede <strong>na</strong><br />
njihove odzive bomo izboljševali predstavitve.<br />
Promocijo Sveta energije smo sicer izvajali že<br />
od pomladi po šolah, informirali smo okoliške<br />
ustanove in <strong>na</strong>to rav<strong>na</strong>telje ter učitelje <strong>na</strong>ravoslovja<br />
in fizike dolenjskih in belokranjskih šol in<br />
<strong>na</strong>š dolgoročnejši cilj je Svet energije predstaviti<br />
vsem slovenskim šolam. Za bližnji cilj smo si<br />
zadali še eno <strong>na</strong>logo, <strong>na</strong>mreč izdajo obširnejše<br />
publikacije o <strong>na</strong>ši razstavi, publikacijo pa bodo<br />
obiskovalci <strong>lahko</strong> odnesli domov. Še <strong>na</strong>prej si<br />
bomo prizadevali za osveščanje splošne javnosti<br />
o energetski prihodnosti in za približevanje<br />
tehnologije različnim skupi<strong>na</strong>m. Posebej želimo<br />
spodbuditi interes mladih za <strong>na</strong>ravoslovje, z<strong>na</strong>nost<br />
in tehniko, kajti menimo, da temu dajejo po<br />
šolah premalo poudarka. Skratka, vsem zainteresiranim<br />
bomo podajali celovite in strokovno<br />
utemeljene informacije o pomenu energije v<br />
vsakdanjem življenju, <strong>na</strong>činih pridobivanja ele-<br />
ktrične energije ter gospodarskih, družbenih in<br />
okoljskih vidikih proizvodnje elektrike.<br />
Svet energije je unikaten center v<br />
Sloveniji, nekaj posebnega pa je tudi v<br />
širšem evropskem prostoru. Njegova<br />
z<strong>na</strong>čilnost je, da je programsko zasnovan<br />
širše, kajti <strong>na</strong>menjen je energetiki,<br />
elektrotehniki in področjem, ki se med<br />
sabo prepletajo. Specifičen je tudi eksperimentarij,<br />
saj je, za razliko denimo<br />
od Hiše eksperimentov, <strong>na</strong>menjen zgolj<br />
energetskim poizkusom. Seveda obstaja<br />
možnost, da se, v sodelovanju s šolami, v<br />
njem izvajajo tudi eksperimenti z drugih<br />
področij, povezanih z energijo in elektriko.<br />
Teme, predstavljene v Svetu energije,<br />
sovpadajo z učnimi <strong>na</strong>črti osnovnih in<br />
srednjih šol.<br />
OKOLJE 61 41<br />
avgustaugust 2011
61 42<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
PooBLAŠČEnkA ZA<br />
vArStvo okoLJA v<br />
LJUBLJAnSkiH MLEkArnAH<br />
cilj je vpis v<br />
register emas<br />
Barbara černe<br />
Ljubljanske mlekarne so<br />
letos stare 55 let. v pičlih 12<br />
letih so <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem<br />
ocenjevanju v Gornji radgoni<br />
za kakovost <strong>svoj</strong>ih izdelkov<br />
prejeli 9 šampionov, 94 velikih<br />
zlatih, 109 zlatih, 118 srebrnih<br />
in 30 bro<strong>na</strong>stih medalj ter 6<br />
priz<strong>na</strong>nj. Z veliko zlato medaljo<br />
so bili <strong>na</strong>jvečkrat <strong>na</strong>grajeni<br />
izdelki Alpsko mleko, kranjska<br />
gauda, sir Laščan, sladoledi<br />
Maxim premium in Alpska<br />
smeta<strong>na</strong> za kavo. dosežkom<br />
botrujejo velika vlaganja v<br />
<strong>na</strong>jsodobnejšo tehnologijo,<br />
s katero želijo v Ljubljanskih<br />
mlekar<strong>na</strong>h ne le ohranjati<br />
vrhunsko kakovost izdelkov,<br />
ampak prispevati k izboljšanju<br />
okolja, pravi mag. neva Makuc,<br />
pooblaščenka za varstvo okolja,<br />
sicer pa direktorica sektorja za<br />
kakovost in okolje v Ljubljanskih<br />
mlekar<strong>na</strong>h.<br />
Pooblaščenka za<br />
varstvo okolja<br />
v ljubljanskih<br />
mlekar<strong>na</strong>h<br />
katere dosežke ljubljanskih mlekarn pri saniranju<br />
negativnih okoljskih vplivov bi postavili<br />
v ospredje?<br />
Ob pripravah <strong>na</strong> vstop v EU smo zaradi veteri<strong>na</strong>rsko<br />
sanitarnih predpisov izvedli obširno<br />
rekonstrukcijo vseh treh obratov Ljubljanskih<br />
mlekarn, to je v Mariboru, Kočevju in Ljubljani.<br />
Najobsežnejše rekonstrukcije je bil deležen<br />
ljubljanski obrat, ki je edini zavezanec IPPC in<br />
dnevno <strong>lahko</strong> predela do 500 tisoč litrov mleka.<br />
Ob tem smo <strong>na</strong> vseh lokacijah zgradili nove<br />
<strong>na</strong>prave za fizikalno-kemijsko predčiščenje<br />
tehnoloških odpadnih voda in obnovili sisteme<br />
centralnega krožnega, tako imenovanega CIP<br />
(Cleaning in Place – krožni sistem za čiščenje<br />
tehnološke opreme) čiščenja proizvodnih linij.<br />
S posodobitvijo tehnologije CIP smo dosegli<br />
zmanjšanje porabe vode <strong>na</strong> liter predelanega<br />
mleka <strong>na</strong> posameznih linijah tudi do 50 odstotkov,<br />
hkrati pa tudi zmanjšanje porabljene<br />
energije in kemikalij. Vsa vlaganja v posodobitev<br />
proizvodnih linij imajo poleg tehnoloških<br />
učinkov tudi cilj zmanjšati porabo energentov<br />
<strong>na</strong> liter predelanega mleka in zmanjšati obremenitev<br />
tehnološke odpadne vode.<br />
Traj<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga odgovornih za poslovanje podjetja<br />
je racio<strong>na</strong>lizacija organizacije vseh procesov<br />
od <strong>na</strong>bave do prodaje in s tem prihranki<br />
foto: Rok Tržan<br />
mag. neva Makuc<br />
energentov, kot so voda, elektrika, para in<br />
kurilno olje. Na področju varovanja okolja<br />
<strong>na</strong>daljujemo s programom Green Light, v katerega<br />
smo se Ljubljanske mlekarne vključile<br />
leta 2008. Z vstopom v ta program smo se <strong>na</strong>mreč<br />
zavezali, da v vsaj 50 odstotkih obstoječih<br />
prostorov v lasti <strong>na</strong>še družbe ali dolgoročnem<br />
<strong>na</strong>jemu zmanjšamo rabo razsvetljave za <strong>na</strong>jmanj<br />
30 odstotkov. Tako smo zamenjali vsa<br />
svetlob<strong>na</strong> telesa z varčnejšimi in porabo te<br />
vrste zmanjšali za 40 odstotkov. V kočevskem<br />
obratu in v hladilnicah smo npr. <strong>na</strong> vrata <strong>na</strong>mestili<br />
mikrostikala, tako da so ob zaprtih vratih<br />
luči izklopljene.<br />
optimizirali ste tudi delovanje industrijske<br />
čistilne <strong>na</strong>prave.<br />
Optimizaciji delovanja industrijske čistilne<br />
<strong>na</strong>prave v obratu Ljublja<strong>na</strong> smo <strong>na</strong>menili veliko<br />
sredstev. Spremembe smo uvedli v tehnologiji<br />
čiščenja, skrajšali smo zadrževalni čas v egalizacijskem<br />
bazenu, vpeljali prezračevanje vode<br />
in vgradili posebne filtre za zrak <strong>na</strong> čistilni <strong>na</strong>pravi<br />
in <strong>na</strong> ka<strong>na</strong>lizacijskem omrežju. Čiščenje<br />
mlekarskih odpadnih vod ni enostavno, še<br />
posebej, ker obrat stoji v urbanem <strong>na</strong>selju,<br />
ki takoj zaz<strong>na</strong> vsako spremembo v delovanju<br />
glede neprijetnih vonjav. Rešitve niso bile<br />
enostavne, zato smo se povezali s številnimi
domačimi in tujimi strokovnjaki, <strong>na</strong>j omenim<br />
zlasti prof. dr. Milenka Roša in njegovo ekipo<br />
z ljubljanskega kemijskega inštituta ter strokovnjakinje<br />
iz domžalske čistilne <strong>na</strong>prave. V<br />
mlekarni smo <strong>na</strong> novo organizirali ekipo strokovnih<br />
sodelavcev, ki se intenzivno ukvarja z<br />
optimizacijo delovanja <strong>na</strong>ših čistilnih <strong>na</strong>prav.<br />
kako rav<strong>na</strong>te z blatom iz čistilne <strong>na</strong>prave?<br />
Naše tehnološke odpadne vode so obremenjene<br />
predvsem z organskimi snovmi, zato jih odstranimo<br />
s postopkom flotacije. V ljubljanskem<br />
obratu jih še preko centrifuge izsušimo in suho<br />
blato oddajamo pooblaščenim prevzemnikom,<br />
ki ga izkoriščajo za proizvodnjo biopli<strong>na</strong>, saj je<br />
bolj kaloričen kot rjavi premog.<br />
odprtost, odkritost in<br />
periodično objavljanje<br />
preverjenih okoljskih<br />
informacij so ključni dejavniki,<br />
ki ločijo shemo EMAS od iSo<br />
14001.<br />
cilj, ki ste ga postavili lani, je tudi zmanjšanje<br />
količin mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov. so<br />
učinki ukrepov že vidni?<br />
Naš glavni cilj je bil <strong>na</strong>jprej zajezitev <strong>na</strong>stajanja<br />
odpadkov <strong>na</strong> mestu izvora. V okviru novega<br />
energetskega objekta, ki smo ga zgradili v fazi<br />
rekonstrukcije obrata Ljublja<strong>na</strong>, smo uredili<br />
<strong>na</strong>š eko otok. Za že <strong>na</strong>stale odpadke smo<br />
zagotovili posebne zbirne kontejnerje za ločevanje<br />
po posameznih vrstah materialov. V<br />
lanskem letu pa smo investirali v <strong>na</strong>pravo za<br />
praznjenje že <strong>na</strong>polnjene embalaže, ki <strong>na</strong>stane<br />
ob zagonu in zaključku proizvodnje in ni primer<strong>na</strong><br />
za prodajo. S to <strong>na</strong>pravo smo omogočili<br />
temeljito ločevanje organske snovi od embalaže.<br />
Organski del sedaj odteče v industrijsko<br />
čistilno <strong>na</strong>pravo, embalažne materiale, <strong>na</strong><br />
primer tetrapak, karton, plastiko, pa ločeno<br />
zberemo, baliramo in predamo pooblaščenim<br />
prevzemnikom v reciklažo. Učinki investicije,<br />
ki smo jo zaključili konec lanskega leta, se v<br />
letošnjem letu odražajo v zmanjšanju količin<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov za polovico.<br />
Veliko pozornosti <strong>na</strong>menjamo tudi ozaveščanju<br />
zaposlenih o pomenu in <strong>na</strong>činu ločevanja<br />
odpadkov. Zaposleni v distribuciji in proizvodnji<br />
imajo že zaradi sanitarno veteri<strong>na</strong>rskih<br />
zahtev ločene kontejnerje za zbiranje odpadkov,<br />
od lani pa odpadke ločeno zbiramo tudi v<br />
upravni stavbi.<br />
s čim bi podkrepili trditev, da v podjetju razvijate<br />
model zelenega poslovanja?<br />
Zelenih poslovnih odločitev ni malo. V letošnjem<br />
letu smo se lotili <strong>na</strong>daljevanja rekonstrukcije<br />
obrata Ljublja<strong>na</strong>, in sicer obsežne investicije<br />
v rekonstrukcijo linije za proizvodnjo<br />
trajnih mlečnih izdelkov. Obstoječa linija je<br />
tehnološko dotraja<strong>na</strong> in energetsko zelo<br />
potrat<strong>na</strong>. S prehodom <strong>na</strong> novo tehnologijo<br />
proizvodnje trajnih mlečnih izdelkov bomo<br />
optimizirali tudi porabo potrebnih energentov.<br />
V okviru omenjene investicije poteka tudi<br />
projekt za izrabo odpadne toplote. Predvideli<br />
smo poseben sistem <strong>na</strong>prav, ki jih imenujemo<br />
toplot<strong>na</strong> postaja. Postaja bo zbirala odpadno<br />
vodo, ki <strong>na</strong>staja pri delovanju sterilizatorja,<br />
in jo usmerjala v direktni sterilizator. Tega<br />
smo doslej hladili z vodo, ki kroži v hladilnih<br />
stolpih, odpad<strong>na</strong> toplota pa je neizrablje<strong>na</strong> izpuhtela<br />
v ljubljansko ozračje. Po novem bomo<br />
odpadno toplotno energijo oziroma vodo,<br />
segreto do 70 stopinj Celzija, ki jo proizvaja<br />
sterilizator, izkoristili in jo zbirali v rezervoarjih<br />
s prostornino 160 tisoč in 50 tisoč litrov.<br />
Z odpadno toplo vodo bomo pozimi ogrevali<br />
prostore in jo uporabili še za ogrevanje drugih<br />
<strong>na</strong>prav. Izkoristili jo bomo tudi za dogretje sanitarne<br />
vode, torej za uporabo v vseh sistemih<br />
CIP, pri pranju in drugih čistilnih postopkih.<br />
To pomeni, da pri delovanju sistemov CIP vode<br />
ne bo treba več segrevati. Presežek tople vode<br />
bomo v hladilnih stolpih, ki danes ne dosegajo<br />
ustrezne učinkovitosti, ohladili (<strong>na</strong> 25 do<br />
18 stopinj Celzija) in jo uporabili za hlajenje<br />
sterilizatorja. S tem bo zaključen krogotok v<br />
procesu izrabe odpadne toplotne energije, ki bo<br />
podjetju prinesla tudi fi<strong>na</strong>nčne učinke.<br />
se bo to zgodilo že letos?<br />
Nove sterilizatorje <strong>na</strong>j bi prvič zag<strong>na</strong>li konec<br />
avgusta, takrat pa bo začela delovati tudi<br />
toplot<strong>na</strong> postaja. Naložba <strong>na</strong>j bi se povrnila<br />
<strong>na</strong>jkasneje v dveh letih. Namestitev procesnega<br />
dela sterilizacije <strong>na</strong>j bi bila zaključe<strong>na</strong> do sredine<br />
septembra. Po prenovi objekta pričakujemo<br />
velike prihranke zaradi opustitve porabe pare<br />
kot energetskega vira. Če bo možno, bomo <strong>na</strong>domestili<br />
tudi porabo stisnjenega zraka s tako<br />
imenovano fen aplikacijo. Tudi novi pakirni<br />
stroji v sterilizaciji ne bodo več opremljeni z<br />
<strong>na</strong>pravami, ki delujejo <strong>na</strong> stisnjeni zrak.<br />
do zdaj sva govorili predvsem o okoljskih in<br />
energetskih izzivih. kaj pa zagotavljanje zdravstvene<br />
varnosti proizvodov do konca roka<br />
uporabnosti? kako obvladujete kakovost vaših<br />
proizvodov?<br />
V skupini Ljubljanske mlekarne kakovost<br />
upravljamo in obvladujemo z razvojem in<br />
vzdrževanjem sistemov kakovosti v skladu<br />
z veljavno zakonodajo in standardi ISO: ISO<br />
9001, HACCP, IFS in ISO 22000. Poslov<strong>na</strong> odločitev<br />
podjetja je, da razvijamo tiste sisteme,<br />
pri katerih podjetje <strong>lahko</strong> pričakuje <strong>na</strong>jvečje<br />
razvojne in stroškovne učinke. Delovanje<br />
sistema HACCP letno preverjamo z internimi<br />
verifikacijami delovanja <strong>na</strong>črtov HACCP po<br />
delovnih enotah. Zdravstveno ustreznost vseh<br />
<strong>na</strong>ših proizvodov pred sproščanjem v prodajo<br />
preverimo v lastnih laboratorijih, ki so vključeni<br />
v med<strong>na</strong>rodne primerjalne sheme. Izvedli<br />
smo tudi presoje delovanja <strong>na</strong>črtov HACCP<br />
pri <strong>na</strong>ših pogodbenih izvajalcih in predlagali<br />
izboljšave. Konec lanskega leta smo uspešno zagovarjali<br />
presojo skladnosti proizvodnje masla,<br />
smetane in koncentrirane sirotke z zahtevami<br />
standarda Kosher. Za obrat Maribor smo pridobili<br />
certifikat in vpis v register obratov, ki<br />
imajo dovoljenje za izvoz v Rusko federacijo,<br />
kar je ključnega pome<strong>na</strong> za širjenje prodaje <strong>na</strong><br />
ruski trg.<br />
Za obrat Maribor smo<br />
pridobili certifikat in vpis v<br />
register obratov, ki imajo<br />
dovoljenje za izvoz v rusko<br />
federacijo, kar je ključnega<br />
pome<strong>na</strong> za širjenje prodaje<br />
<strong>na</strong> ruski trg.<br />
kako spremljate vplive <strong>na</strong> okolje?<br />
V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem<br />
pooblaščene organizacije izvajajo predpisane<br />
monitoringe v vseh treh obratih, ki jih redno<br />
<strong>na</strong>dzorujejo tudi pristojni okoljevarstveni inšpektorji.<br />
Rezultati dosedanjih meritev izkazujejo,<br />
da smo v okviru zakonsko predpisanih<br />
normativov. Ob zagonu nove industrijske čistilne<br />
<strong>na</strong>prave v ljubljanskem obratu smo uredili<br />
tudi interni eko laboratorij, v katerem redno<br />
spremljamo obremenjevanje čistilne <strong>na</strong>prave<br />
in njeno učinkovitost. Natančno spremljamo<br />
odmike v vstopnih obremenitvah, iščemo vzroke<br />
in jih odpravljamo. Enkrat letno skupaj s<br />
pogodbenimi strokovnimi izvajalci opravimo<br />
temeljit pregled obratov z <strong>na</strong>menom, da <strong>na</strong>s<br />
opozorijo <strong>na</strong> ugotovljene pomanjkljivosti ter<br />
predlagajo izboljšave. V lanskem letu smo<br />
zmanjšali vse enote obremenitev v tehnoloških<br />
odpadnih vodah za 7,3 odstotka, zmanjšali količine<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov za 19<br />
odstotkov in obvladovali emisije neprijetnih<br />
vonjav iz industrijske čistilne <strong>na</strong>prave v obratu<br />
Ljublja<strong>na</strong>. V preteklosti smo imeli tudi certifikacijo<br />
po standardu ISO 14001, ki pa ni več<br />
pri<strong>na</strong>šala konkretnih učinkov. Sedaj se sicer<br />
uradno ne certificiramo, sistem pa vzdržujemo<br />
še <strong>na</strong>prej.<br />
torej sistema iso 14001 ne boste <strong>na</strong>dgradili?<br />
Zagovarjam projekte, ki imajo konkretne učinke,<br />
zato bomo omenjeni sistem <strong>na</strong>dgradili v<br />
skladu z zahtevami sistema EMAS (ECO – ma<strong>na</strong>gement<br />
and Audit Scheme – sistem okoljskega<br />
rav<strong>na</strong>nja in presojanja). Poseben poudarek<br />
pa bomo <strong>na</strong>menili standardizaciji učinkovite<br />
rabe energije v skladu s standardom EN 16001<br />
in izračunom odtisa CO . Pri zadnjem upamo,<br />
2<br />
da bomo <strong>na</strong>leteli <strong>na</strong> odobravanje drugih akterjev<br />
v procesu, saj želimo <strong>na</strong>rediti model,<br />
ki bi veljal za celotno Slovenijo. Shema EMAS<br />
je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> ocenjevanju in izboljševanju<br />
OKOLJE 61 43<br />
avgustaugust 2011
61 44<br />
avgustaugust 2011<br />
informiranju javnosti o teh učinkih. Odprtost,<br />
odkritost in periodično objavljanje preverjenih<br />
okoljskih informacij so ključni dejavniki,<br />
ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001. V okviru<br />
sistema EMAS je mogoče celovito oceniti<br />
sistem rav<strong>na</strong>nja z okoljem, vzpostaviti proces<br />
nenehnih izboljšav, ga spremljati in ocenjevati<br />
v skladu s predpisano metodologijo. Izvajanje<br />
sistema zagotavlja <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d učinkovito rabo<br />
virov, uporabo okolju prijaznih tehnologij in<br />
odprt dialog z javnostjo in drugimi zainteresiranimi<br />
stranmi z angažiranjem vseh zaposlenih.<br />
Uvajanje celovitega okoljskega sistema od<br />
januarja letošnjega leta poteka skozi program<br />
aktivnega izobraževanja v obliki delavnic, ki so<br />
<strong>na</strong>menjene spoz<strong>na</strong>vanju zahtev, usposabljanju<br />
in preverjanju realiziranih ciljev. Vsaka delavnica<br />
vključuje teoretične osnove, praktično<br />
delo in <strong>na</strong>potke za delo do prihodnje delavnice<br />
ter poročanje o opravljenem delu in odprtih<br />
vprašanjih. Delavnice vodijo strokovni izvajalci<br />
SIQ. Cilj podjetja je, da se lokacija Ljublja<strong>na</strong><br />
vpiše v register EMAS predvidoma do konca<br />
leta 2013.<br />
OKOLJE učinkov rav<strong>na</strong>nja z okoljem v organizacijah ter<br />
kakšen sistem okoljskega komuniciranja se<br />
vam zdi <strong>na</strong>jučinkovitejši?<br />
V <strong>na</strong>šem podjetju imamo službo za korporativno<br />
komuniciranje, preko katere okoljsko<br />
Šlandrova ulica 6,<br />
1000 Ljublja<strong>na</strong><br />
Tel. 01 561 06 10<br />
www.dinos.si<br />
komuniciramo z zu<strong>na</strong>njimi javnostmi. V primeru<br />
pritožb vsako resno obrav<strong>na</strong>vamo in<br />
iščemo rešitve za obe strani. Interno komuniciramo<br />
preko glasila Iz zelenega v belo in<br />
mesečnega Informativnega lista. Za zaposlene<br />
v proizvodnji in distribuciji letno izvajamo<br />
usposabljanja, ki vključujejo okoljsko tematiko.<br />
kako ste v družbi uredili upravljanje z energijo?<br />
Izdelali smo energetski pregled in uvedli in<br />
line spremljanje porabe energije po raznih<br />
porabnikih. Večje porabnike električne energije,<br />
kot so motorji in črpalke, smo opremili<br />
s frekvenčnimi pretvorniki, ki <strong>na</strong>pravam<br />
dovajajo toliko energije, kolikor je zadošča za<br />
optimalno frekvenco obratovanja. Od decembra<br />
2009 s pomočjo centralnega <strong>na</strong>dzornega<br />
sistema <strong>na</strong>dziramo porabo elektrike, pa tudi<br />
pare in vode. V okviru projekta EMAS smo se<br />
lotili podprojekta energetske učinkovitosti, v<br />
okviru katerega bomo ponovno pregledali učinkovitost<br />
rabe energije in si postavili cilje in postopke<br />
za izboljšave. V okviru tehničnih služb<br />
imamo visoko strokovne sodelavce, njihova<br />
prioritet<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga pa je iskanje in realizacija<br />
novih rešitev, s katerimi prispevajo k zmanjšanju<br />
porabe energentov. V podjetju imamo<br />
tudi vpeljan sistem inovativnih in koristnih<br />
predlogov, v okviru katerega so zelo aktivni<br />
ravno sodelavci s tehničnega področja, torej<br />
65<br />
34021<br />
120<br />
proizvodnje. Učinki tega širokega delovanja v<br />
zadnjih letih se vidijo skozi trend zmanjšanja<br />
porabe energentov <strong>na</strong> liter predelanega mleka,<br />
kot so voda, elektrika, para in kurilno olje.<br />
to je zagotovo povečalo vašo konkurenčnost,<br />
ve pa se, da je <strong>na</strong> slovenskem trgu huda konkurenca<br />
pri mlečnih proizvodih.<br />
Predvsem <strong>na</strong>s konkurence ne sme biti strah.<br />
Zavedamo se je in je za <strong>na</strong>s izziv. V primerjavi<br />
z mlekar<strong>na</strong>mi, ki <strong>na</strong>stopajo <strong>na</strong> svetovnem trgu,<br />
smo vse slovenske mlekarne skupaj velike za<br />
eno povprečno mlekarno. Svoje prednosti<br />
moramo zato razvijati v okviru <strong>na</strong>ših danosti<br />
in ne s slepim posnemanjem multi<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lk.<br />
Razmišljamo o prihodnosti in se zavedamo<br />
pogojev, v katerih delamo in živimo. Kar<br />
velik delež proizvodnje prodamo izven meja<br />
Slovenije, tako znotraj EU kot <strong>na</strong> trge JV<br />
Evrope. Smo pa <strong>na</strong>še izdelke prodali tudi v države,<br />
kot so Ruska federacija, Ga<strong>na</strong>, Mauricius,<br />
Kuba in Koreja. Na trgih smo poz<strong>na</strong>ni kot zelo<br />
kakovostni, povpraševanje po <strong>na</strong>ših izdelkih<br />
pa <strong>na</strong>rašča. Za vstop <strong>na</strong> nove trge potrebujemo<br />
kakovostne izdelke po konkurenčnih ce<strong>na</strong>h,<br />
le-te pa <strong>lahko</strong> zagotovimo samo z energetsko<br />
učinkovitimi tehnologijami.<br />
Podjetje Dinos d. d. se po<strong>na</strong>ša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza<br />
in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo <strong>na</strong> 21-ih lokacijah po<br />
celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.<br />
Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno<br />
logistično opremo, ki je prilagoje<strong>na</strong> za prevoz nenevarnih odpadkov.<br />
Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/129<br />
Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.<br />
Predelava pa je veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> centre za predelavo posameznih vrst<br />
materialov.<br />
Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi<br />
odpadnimi surovi<strong>na</strong>mi <strong>na</strong>jvečji delež odpadki jekla in barvnih kovin,<br />
star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične<br />
embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Neneh<strong>na</strong><br />
vlaganja v <strong>na</strong>jsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje<br />
predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.<br />
Od leta 2001 delujemo po <strong>na</strong>čelih sistema za vodenje kakovost ISO<br />
9001 in sistema rav<strong>na</strong>nja z okoljem ISO 14001.<br />
Promocija
www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/zeleno-omrezje<br />
zeleno<br />
U4energy vabi izraba odpadne<br />
k <strong>na</strong>tečaju toplote pri<br />
omrežje<br />
V septembru 2010 je Evropska komisija za proizvodnji<br />
energijo pričela izvajati projekt U4energy, žveplove kisline<br />
med<strong>na</strong>rodni šolski <strong>na</strong>tečaj, s katerim želijo<br />
krepiti zavest o nujnosti varčevanja z energijo<br />
po vsej Evropi. Status koordi<strong>na</strong>torja in sve-<br />
tovalca o projektu v Sloveniji ima tudi Šolski<br />
center Velenje, ki v <strong>na</strong>tečaju sodeluje s <strong>svoj</strong>imi<br />
prispevki. Za učitelje in učence osnovnih in<br />
srednjih šol predstavlja <strong>na</strong>tečaj enkratno<br />
priložnost, saj omogoča <strong>na</strong>zoren prikaz, da<br />
sta <strong>lahko</strong> varčevanje energije in zaščita okolja<br />
tudi zabavni. Sodelovati je mogoče v treh<br />
tekmovalnih kategorijah: Učinkovita raba<br />
energije <strong>na</strong> šoli, Didaktič<strong>na</strong> priprava učne ure<br />
s področja URE ter Ozaveščevalne dejavnosti<br />
s področij URE, OVE in ekologije. Prvi <strong>na</strong>tečaj<br />
je potekal od septembra 2010 do maja 2011.<br />
V mesecu juniju so <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne žirije izbrale<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zmagovalce za vsako od kategorij,<br />
rezultati pa bodo objavljeni v septembru. V<br />
Sloveniji se je k <strong>na</strong>tečaju prijavilo 35 osnovnih<br />
in srednjih šol, tekmovalne <strong>na</strong>loge pa je oddalo<br />
17 zavodov. Dva <strong>na</strong>jboljša prispevka v vsaki<br />
kategoriji se izbereta tudi <strong>na</strong> evropski ravni.<br />
U4energy šole ponovno vabi, da se pripravijo<br />
<strong>na</strong> drugi <strong>na</strong>tečaj, ki se bo začel septembra<br />
2011 in bo trajal do maja 2012. Več o <strong>na</strong>tečaju<br />
si <strong>lahko</strong> pogledate <strong>na</strong> spletnih straneh www.<br />
u4energy.eu in www.energetska-mreza.si.<br />
Šolski center Velenje<br />
Trg mladosti 3<br />
3320 Velenje<br />
e-pošta: info@scv.si<br />
www.scv.si<br />
Doseganje ciljev, ki jih je EU določila <strong>na</strong> področju<br />
zniževanja porabe energije, smo v Cinkarni<br />
podprli z vrsto organizacijskih in investicijskih<br />
ukrepov za učinkovito in varčno rabo<br />
energentov. Izvedli smo jih v okviru projekta<br />
»Optimiranje rabe energije«. V petih letih smo<br />
dosegli bistveno znižanje specifične porabe<br />
energentov in s tem privarčevali blizu 3 milijone<br />
evrov. Veliko priložnosti za takšne ukrepe<br />
imamo še pri proizvodnji žveplove kisline, kjer<br />
<strong>na</strong>stajata visoko in nizko potencial<strong>na</strong> toplota.<br />
Iz prve proizvedemo več kot 90 odstotkov vse<br />
pare, ki jo potrebujemo. Za izrabo druge (topla<br />
voda; 10MW; 78°C) pa so se ustvarili pogoji šele<br />
v zadnjem času. Z realizacijo te <strong>na</strong>loge se je pomembno<br />
zmanjšala poraba pare v proizvodnji<br />
žveplove kisline. Prihranjeno paro uporabimo<br />
kot tehnološko paro v drugih proizvodnih procesih.<br />
Naprave za izrabo neizkoriščene odpadne<br />
toplote so v obratovanju od decembra 2010. V<br />
tem času je sistem deloval s povprečno močjo<br />
1,8 megavatov in do sedaj prihranil 6.500.000<br />
kilovatnih ur energije. S tem smo zmanjšali porabo<br />
zemeljskega pli<strong>na</strong>, dekarbonizirane vode,<br />
električne energije in znižali toplotne emisije v<br />
okolje. Vrednost investicije, ki je z<strong>na</strong>šala blizu<br />
300.000 evrov se je že povrnila. V pripravi je že<br />
druga faza izrabe še preostale odpadne toplote,<br />
ki bo <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> ogrevanju stavb po Cinkarni.<br />
Investicija bi se <strong>na</strong>j predvidoma povrnila v dveh<br />
kurilnih sezo<strong>na</strong>h.<br />
Cinkar<strong>na</strong>,<br />
Metalurško kemič<strong>na</strong> industrija Celje, d.d.<br />
Kidričeva 26, 3001 Celje<br />
T: 03 427 60 00<br />
F: 03 427 61 06<br />
E: info@cinkar<strong>na</strong>.si<br />
www.cinkar<strong>na</strong>.si<br />
Tekst: Alojz Ulaga in Zlatko Šelih<br />
Foto: Zlatko Šelih<br />
Eko ProdUkti<br />
inteligentne sanitarne<br />
toplotne črpalke<br />
Priprava sanitarne tople vode v gospodinjstvih<br />
<strong>lahko</strong> zahteva veliko energije.<br />
Z inteligentnimi sanitarnimi toplotnimi<br />
črpalkami, ki so jih razvili v slovenskem<br />
podjetju Termotehnika,<br />
se <strong>lahko</strong> poraba precej<br />
zmanjša. Je <strong>na</strong>mreč<br />
ekološko <strong>na</strong>jprijaznejši<br />
in energetsko<br />
<strong>na</strong>jcenejši <strong>na</strong>čin segrevanja<br />
potrošne vode. V<br />
primerjavi z ogrevanjem<br />
<strong>na</strong> olje je poraba<br />
energije za pripravo<br />
tople sanitarne vode<br />
za skoraj štirikrat<br />
manjša, skladno s<br />
tem pa so manjši tudi<br />
stroški, v povprečju<br />
od 80 do 100 evrov<br />
<strong>na</strong> leto. (Vir: www.<br />
termotehnika.com)<br />
okolju prijazni premazi<br />
Skrb za okolje je vse bolj pomemb<strong>na</strong> tudi pri<br />
proizvodnji premazov in barv. V podjetju<br />
Helios proizvajajo barve in premaze <strong>na</strong> vodni<br />
osnovi, ki so <strong>na</strong>rejeni v skladu z <strong>na</strong>jzahtevnejšimi<br />
ekološkimi standardi in priporočili.<br />
Za lažjo prepoz<strong>na</strong>vnost so izdelki opremljeni<br />
z z<strong>na</strong>kom ribice v soncu, prepoz<strong>na</strong>jo pa<br />
se tudi po uporabi oz<strong>na</strong>ke akril v imenu<br />
izdelka. Pri sušenju ne sproščajo zdravju<br />
škodljivih hlapov, prostorov ni potrebno<br />
dodatno zračiti, nimajo neprijetnega vonja,<br />
ni jih potrebno redčiti, sveži madeži se <strong>lahko</strong><br />
odstranijo z vodo in z leti ne<br />
porumenijo. Hkrati pa<br />
z <strong>na</strong>kupom izdelkov<br />
z oz<strong>na</strong>ko ribice v<br />
soncu vsak prispeva<br />
0.25 evra v<br />
ekološki sklad<br />
za obnovo<br />
krajevnih<br />
vodnih<br />
objektov in<br />
čisto pitno<br />
vodo.<br />
(Vir: www.soncne-barve.si)<br />
Izbor je uredniški in ni plačan.<br />
OKOLJE 61 45<br />
avgustaugust 2011
61 46<br />
OKOLJE<br />
avgustaugust 2011<br />
trAJnoStni tUriZEM<br />
do 2020 s prihrankom<br />
30 odstotkov energije<br />
majdi kosi, tanja Pangerl<br />
turizem neposredno in<br />
posredno ustvarja okoli 10<br />
odstotkov evropskega in<br />
slovenskega BdP. v Evropi<br />
ustvarja 20 milijonov delovnih<br />
mest. obenem turizem<br />
globalno gledano povzroča tudi<br />
5 odstotkov emisij toplogrednih<br />
plinov, večino tega z letalskimi<br />
prevozi. vpliva turizma <strong>na</strong><br />
okolje se vse bolj zavedajo<br />
tudi turisti, ki želijo podati <strong>svoj</strong><br />
prispevek k ohranjanju okolja<br />
in vse raje izbirajo turistične<br />
ponudnike in desti<strong>na</strong>cije, ki<br />
tej filozofiji sledijo. trajnostni<br />
turizem (ang. Sustai<strong>na</strong>ble<br />
tourism) je oblika razvoja<br />
turizma, ki zahteva ravnotežje<br />
med ekonomskimi, družbenokulturnimi,<br />
okoljskimi in<br />
podnebnimi pogledi.<br />
TrajnosTni<br />
Turizem<br />
trajnostni kazalniki<br />
kot pokazatelji<br />
zelenega <strong>na</strong>predka<br />
Razvoj trajnostnega turizma danes ni več<br />
izbira, ampak nuj<strong>na</strong> odločitev, če želijo<br />
turistične desti<strong>na</strong>cije ohraniti pristnost in<br />
vse bolj okoljsko osveščenim obiskovalcem<br />
ponuditi celoto doživetja v <strong>svoj</strong>em <strong>na</strong>ravnem<br />
in kulturnem okolju, hkrati pa upoštevati zahteve,<br />
ki jih <strong>na</strong>rekujejo podnebne spremembe<br />
ter konkurenca. Pri razvoju turizma je zato<br />
vedno več govora o njegovi trajnostni <strong>na</strong>rav-<br />
raziskava Eurobarometra<br />
iz leta 2010 je pokazala,<br />
da je 32 % Evropejcev<br />
<strong>na</strong>vedlo okolje kot ključni<br />
faktor odločitve glede izbire<br />
turistične desti<strong>na</strong>cije (<strong>na</strong>jveč<br />
nemci 53 %, Slovenci 43 %).<br />
<strong>na</strong>nosti. Razviti so bili tudi splošni kriteriji<br />
trajnostnega turizma, z <strong>na</strong>menom, da turističnim<br />
ponudnikom pokažejo vzorec za razvoj<br />
njihovih lastnih trajnostnih kazalnikov, ki se<br />
prilagajajo posamezni desti<strong>na</strong>ciji in ponudbi.<br />
Vsem pa so skupni cilji za doseganje standarda<br />
trajnostnega turizma, ki vključuje ekonomsko<br />
prosperiteto (konkurenčnost, ekonomska<br />
uspešnost, prosperiteta turističnih podjetij<br />
in desti<strong>na</strong>cij, kakovostne možnosti za zaposlovanje,<br />
pravično plačilo in nediskrimi<strong>na</strong>cija<br />
zaposlenih), socialno e<strong>na</strong>kost in kohezijo<br />
(kakovost življenja v lokalnih skupnostih,<br />
vključevanje lokalnih skupnosti, varnost in<br />
zadovoljstvo obiskovalcev) ter varovanje <strong>na</strong>ravnega<br />
in kulturnega okolja (zmanjševanje<br />
ones<strong>na</strong>ževanja, okoljske škode, ekonomizacija<br />
z redkimi viri, krepitev kulturnega bogastva in<br />
biotske raznovrstnosti, prispevek k občudovanju<br />
in konzervaciji).<br />
Zakaj odločitev za<br />
trajnostno desti<strong>na</strong>cijo?<br />
Koristi, ki jih pri<strong>na</strong>ša trajnostni turizem<br />
turistični desti<strong>na</strong>ciji, so številne, med<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše štejemo konkretne fi<strong>na</strong>nčne<br />
prihranke (kljub večjim začetnim investicijam<br />
okoljski menedžment pri<strong>na</strong>ša konkretne<br />
prihranke s takojšnjimi učinki), privlačnost<br />
za investitorje, pripravljenost <strong>na</strong> zakonodajo<br />
(zakonodaja v Sloveniji že predvideva tudi<br />
do 30 % več nepovratnih sredstev za prijavitelje<br />
z območij zaščitene <strong>na</strong>rave, ki pri <strong>svoj</strong>ih<br />
foto: www.shutterstock.com
projektih spoštujejo <strong>na</strong>čela trajnostnega razvoja),<br />
bolj kakovostni in motivirani kadri, bolj<br />
kakovost<strong>na</strong> izkušnja gosta in posledično večja<br />
lojalnost, večji ugled ter sposobnost pritegniti<br />
zahtevnejše segmente.<br />
Le 3 % turističnih<br />
podjetij izraču<strong>na</strong>va<br />
<strong>svoj</strong> ogljični odtis<br />
In kakšno je stanje zavedanja pome<strong>na</strong> trajnostnega<br />
turizma pri <strong>na</strong>s? Ugotovitve raziskave<br />
med slovenskimi turističnimi menedžerji,<br />
ki jo od leta 2009 izvaja Slovenska turistič<strong>na</strong><br />
organizacija (STO), kažejo, da se slovensko<br />
turistično gospodarstvo sicer zaveda okoljske<br />
problematike, manj kot polovica anketiranih<br />
pa meni, da so tudi dobro informirani o<br />
konkretnih možnih ukrepih proti podnebnim<br />
spremembam. Prav zaskrbljujoči so rezultati <strong>na</strong><br />
področju ekološke gradnje, eko certificiranja in<br />
izraču<strong>na</strong>vanja ogljičnega odtisa – le-tega izraču<strong>na</strong>va<br />
le 3 % podjetij. Lanski rezultati kažejo,<br />
da dobra polovica slovenskih turističnih menedžerjev<br />
z<strong>na</strong>ka EU, marjetice (okoljska marjetica<br />
je od leta 2003 uradni z<strong>na</strong>k EU za do okolja<br />
prijazne turistične <strong>na</strong>stanitvene obrate), sploh<br />
ne poz<strong>na</strong>. V Sloveniji se z njo <strong>lahko</strong> pohvalita le<br />
dva slovenska ponudnika turističnih storitev<br />
– Terme Snovik, ki so prvo vlogo za pridobitev<br />
z<strong>na</strong>ka vložile že leta 2004 in Therma<strong>na</strong> Laško,<br />
ki je marjetico pridobila prejšnji mesec. Prvi<br />
hotel v Sloveniji, ki je pridobil certifikat Green<br />
Globe, je Bohinj Park EKO hotel. Zmagovalne<br />
desti<strong>na</strong>cije izborov EDEN (Evropske desti<strong>na</strong>cije<br />
odličnosti) so doli<strong>na</strong> Soče, Solčavsko, reki<br />
Kolpa in Idrija. V Sloveniji imamo tudi 74 ekoloških<br />
turističnih kmetij, ki gostom ponujajo<br />
zdravo bivalno okolje in ekološko hrano, za<br />
katero imajo certifikat pooblaščene kontrolne<br />
organizacije.<br />
trajnostni turizem<br />
pomeni dolgoročni<br />
strateški premik<br />
Razvoj trajnostne desti<strong>na</strong>cije zahteva strateški<br />
premik in razvoj trajnostnega modela,<br />
s katerim <strong>na</strong>stanitveni objekt ali desti<strong>na</strong>cija<br />
sama <strong>na</strong>govarja ekološko osveščene obiskovalce,<br />
ki so zahtevnejši in odgovornejši od turistov,<br />
ki obiskujejo množične desti<strong>na</strong>cije, ter imajo<br />
boljši odnos do okolja, večje spoštovanje do<br />
prebivalcev in lokalnega izročila, cenijo ohranjeno<br />
<strong>na</strong>ravo in so za to pripravljeni tudi plačati<br />
višjo ceno. <strong>Slovenija</strong> je z več kot 60 % gozd<strong>na</strong>te<br />
površine izrazito zele<strong>na</strong> država in e<strong>na</strong> od držav<br />
z <strong>na</strong>jvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti v EU,<br />
zato ima velik potencial za uspešnejši razvoj<br />
trajnostnih desti<strong>na</strong>cij. Ključnega pome<strong>na</strong> je<br />
razvoj zelenih standardov, zelenih verig dobaviteljev<br />
v lokalnem okolju, nujno povezovanje<br />
ponudnikov, uvedba trajnostnega menedžmenta,<br />
razvoj zelenih produktov in okolju prijazne<br />
infrastrukture.<br />
kje je trajnostni turist?<br />
Trajnostno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ni turist je še kako pomemben<br />
za razvoj trajnostnega turizma.<br />
Odločitve, ki jih vsak od <strong>na</strong>s dela pri izbiri<br />
lokacije potovanja, transportnega sredstva,<br />
aktivnosti in drugega, močno vplivajo <strong>na</strong> ogljični<br />
odtis posameznega turista. Prvorazredni<br />
let <strong>na</strong> Antarktiko <strong>lahko</strong> povzroči tisočkrat<br />
več emisij kot kolesarjenje po bližnjih krajih.<br />
Emisije, ki jih <strong>lahko</strong> povzročimo z enimi samimi<br />
počitnicami ali potovanjem (običajen let iz<br />
Nizozemske <strong>na</strong> Antarktiko proizvede okrog 9<br />
ton CO ), <strong>lahko</strong> močno prerastejo letne emisije<br />
2<br />
povprečnega človeka <strong>na</strong> svetu (4,3 ton CO / 2<br />
leto). Da pa turist <strong>lahko</strong> poseže po trajnostnem<br />
potovanju, je potrebno zagotoviti trajnostne<br />
produkte in storitve, ki bodo dajali možnost<br />
odgovornemu rav<strong>na</strong>nju do okolja.<br />
Po potencialih se uvrščamo<br />
v sam vrh, pri udejanjanju pa<br />
smo bolj <strong>na</strong> repu. Pohvalno<br />
je <strong>na</strong> področju podeželskega<br />
turizma.<br />
E<strong>na</strong> od iniciativ, ki turiste <strong>na</strong>govarja k trajnostnemu<br />
turizmu, je kampanja Zeleni potni<br />
list (ang. The Green Passport Campain). Namen<br />
kampanje je, da se <strong>na</strong>redi premik k trajnostni<br />
porabi in proizvodnji, dvigovati zavest turistov<br />
o tem, kako <strong>lahko</strong> pripomorejo k trajnostnemu<br />
razvoju z odgovornimi odločitvami o<br />
preživljanju počitnic, <strong>na</strong>črtovanju potovanj.<br />
Trajnost<strong>na</strong> turistič<strong>na</strong> ponudba in trajnostno<br />
povpraševanje gresta torej z roko v roki za<br />
razvoj trajnostnega turizma.<br />
Manjša poraba<br />
energije za 20 % že s<br />
standardnimi ukrepi<br />
Okoljski vplivi in prihranki so <strong>na</strong>jvečji prav<br />
<strong>na</strong> področju energetske učinkovitosti. Že<br />
s konkretnimi kratkoročnimi ukrepi <strong>lahko</strong><br />
dosežemo takojšen učinek. Na primer zagotovitev<br />
zasedenosti sob <strong>na</strong> sončni strani stavbe<br />
v sezoni ogrevanja, zbiranje deževnice in nje<strong>na</strong><br />
uporaba, dogovor z dobavitelji o racio<strong>na</strong>lnejšem<br />
pakiranju s pomočjo vračljive embalaže,<br />
promoviranje turističnih produktov, ki ne<br />
zahtevajo uporabe avtomobila, lasten vrt začimbnic<br />
… Hotelski sektor proizvede kar 21<br />
% ogljičnih emisij v celotni strukturi emisij,<br />
ki jih povzroča turizem, in skriva <strong>na</strong>jvečji potencial<br />
za izboljšave. Eno glavnih področij pri<br />
trajnostnem turizmu je učinkovita raba virov.<br />
Turizem je <strong>na</strong>mreč velik porabnik energije,<br />
vode, povzroča veliko odpadkov, vpliva <strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>ravno okolje in biodiverziteto. Zato je trajnostni<br />
menedžment eden ključnih za pravilno<br />
izkoriščanje <strong>na</strong>ravnih virov, saj je ohranjanje<br />
<strong>na</strong>ravnega okolja pomemben vidik celovitosti<br />
doživetja desti<strong>na</strong>cije, ki jo turist obišče.<br />
Prav zaskrbljujoči so rezultati<br />
<strong>na</strong> področju ekološke<br />
gradnje, eko certificiranja<br />
in izraču<strong>na</strong>vanja ogljičnega<br />
odtisa.<br />
Različne akterje v turizmu smo povabili, da<br />
predstavijo <strong>svoj</strong>e izkušnje o razvoju trajnostnega<br />
turizma pri <strong>na</strong>s.<br />
mag. marjan Hribar, direktorat za turizem<br />
in inter<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizacijo <strong>na</strong> Ministrstvu za<br />
gospodarstvo<br />
Raziskava Eurobarometra iz leta 2010 je pokazala,<br />
da je 32 % Evropejcev <strong>na</strong>vedlo okolje kot<br />
ključni faktor odločitve glede izbire turistične<br />
desti<strong>na</strong>cije (<strong>na</strong>jveč Nemci 53 %, Slovenci 43 %).<br />
Res je, da turistični obisk v določeni desti<strong>na</strong>ciji<br />
<strong>lahko</strong> povzroča dodatno ones<strong>na</strong>ževanje okolja,<br />
izrabo <strong>na</strong>ravnih virov, vendar se turistični sektor<br />
tega že vrsto let zaveda in razvija odgovorni<br />
oziroma zeleni turizem. Na Direktoratu letos<br />
pripravljamo nov razvojni strateški dokument<br />
za <strong>na</strong>slednje petletno obdobje, kjer bo trajnostni<br />
turizem rdeča nit prihodnjega razvoja<br />
turizma. V Sloveniji obstaja veliko potenciala<br />
za trajnostni turistični razvoj, saj je izrazito<br />
zele<strong>na</strong> država. Zgodba o zelenem v Sloveniji<br />
je vpeta tudi v identiteto in z<strong>na</strong>mko I feel<br />
Slovenia.<br />
Raziskava STO iz leta 2009 med slovenskimi<br />
turističnimi menedžerji je pokazala: da je relativno<br />
nizka okoljska odgovornost v smislu<br />
ukrepanja s strani hotelskih podjetij, prisoten<br />
je prepad med želeno in dejansko okoljsko<br />
odgovornostjo, pomisleki o ekonomski smotrnosti<br />
investicije v energetsko učinkovito<br />
poslovanje, prisotno je pričakovanje spodbud<br />
s strani vlade idr. Vendar pa menim, da bodo v<br />
prihodnje tudi slovenski hoteli <strong>lahko</strong> usmerjali<br />
<strong>svoj</strong>e poslovanje s pomočjo usmeritev in <strong>na</strong>potkov<br />
kot rezultatov projekta Svetovne turistične<br />
organizacije Hotel Energy Solutions, ki bo zagotovil<br />
usposabljanje, informacije in tehnično<br />
podporo za pomoč majhnim ter srednje velikim<br />
hotelom v 27 državah EU pri povečevanju<br />
energetske učinkovitosti in izrabi obnovljivih<br />
virov energije.<br />
V prihodnje bo <strong>lahko</strong> le turizem, ki bo prijazen<br />
do okolja in v njem živečih ljudi, temeljil tudi<br />
<strong>na</strong> ekonomski uspešnosti poslovanja. Hkrati<br />
z razvojem turizma pa se krepijo tudi druge,<br />
podporne dejavnosti, ki zagotavljajo delov<strong>na</strong><br />
mesta in ekonomske učinke. Da je turizem<br />
OKOLJE 61 47<br />
avgustaugust 2011
61 48<br />
avgustaugust 2011<br />
pokazalo v času gospodarske krize. Ljudje bodo<br />
<strong>na</strong>mreč vedno potovali in obiskovali turistične<br />
desti<strong>na</strong>cije, zato turizem prispeva pomemben<br />
delež k <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnemu gospodarstvu.<br />
dr. igor jurinčič, Univerza <strong>na</strong> Primorskem,<br />
Fakulteta za turistične študije Portorož<br />
– turistica<br />
Trajnostni turizem pomeni predvsem dolgoročno<br />
odgovorno rav<strong>na</strong>nje z razpoložljivimi<br />
turističnimi viri, s katerimi je <strong>Slovenija</strong> bogata<br />
in predstavljajo primerjalno prednost v<br />
evropskem in celo svetovnem merilu. Zato je<br />
potrebno doseči čim večjo vključenost turističnih<br />
podjetij v okoljsko oz<strong>na</strong>čevanje storitev, kot<br />
so EU marjetica, modra zastava, ISO 14001 in<br />
uvajanje okolju prijaznih praks, kot je Zele<strong>na</strong><br />
pisar<strong>na</strong>. Še <strong>na</strong>prej sodelovati v <strong>na</strong>tečaju EU<br />
EDEN – Evropska desti<strong>na</strong>cija odličnosti, ki<br />
<strong>na</strong>grajuje trajnostne turistične desti<strong>na</strong>cije, ter<br />
promovirati dosedanje zmagovalce. Slabosti pa<br />
so v premajhni ozaveščenosti menedžmenta o<br />
potrebnosti uvajanja okoljskega menedžmenta<br />
v turistič<strong>na</strong> podjetja in <strong>na</strong> desti<strong>na</strong>cije. Problem<br />
predstavlja tudi pomanjkanje fi<strong>na</strong>nčnih spodbud<br />
s strani države za tovrstne investicije.<br />
Pomembno je tudi ozaveščanje in izobraževanje<br />
potrošnikov v odgovorne turiste, ki bodo<br />
s spremembo <strong>na</strong>kupovalnih <strong>na</strong>vad vplivali <strong>na</strong><br />
oblikovanje ponudbe trajnostnega turizma<br />
tako v Sloveniji kot v tujini. Svojo vlogo morajo<br />
odgovorno odigrati tudi občine z usmerjanjem<br />
razvoja s hitrejšim in usklajenim sprejemanjem<br />
prostorskih <strong>na</strong>črtov, ki bodo omogočali razvoj<br />
turizma skladno z <strong>na</strong>čeli trajnostnega turizma.<br />
OKOLJE velik generator delovnih mest, se je še posebej<br />
Po potencialih se uvrščamo v sam vrh, pri udejanjanju<br />
pa smo bolj <strong>na</strong> repu. Pohvalno je <strong>na</strong><br />
področju podeželskega turizma. Vred<strong>na</strong> pohvale<br />
pa je tudi ponudba ekološkega turizma v marsikaterem<br />
<strong>na</strong>šem <strong>na</strong>ravnem parku. Ponudnikov<br />
znotraj parkov žal marsikje lokal<strong>na</strong> skupnost<br />
in predvsem konvencio<strong>na</strong>lno turistično gospodarstvo<br />
še nista prepoz<strong>na</strong>la kot pomembnega<br />
partnerja, čeprav ti predstavljajo enkratno priložnost<br />
za oblikovanje integralnih turističnih<br />
proizvodov trajnostnega turizma z mreženjem<br />
<strong>na</strong> desti<strong>na</strong>ciji.<br />
Svetov<strong>na</strong> turistič<strong>na</strong> organizacija (UNWTO) je<br />
razvila poseben <strong>na</strong>bor kazalnikov trajnostnega<br />
turizma in nosilne zmogljivosti prostora za<br />
turizem za različne desti<strong>na</strong>cije sveta. A<strong>na</strong>liza<br />
nosilne zmogljivosti je v svetu uveljavljeno<br />
orodje za preprečevanje pre<strong>na</strong>sičenosti turistične<br />
desti<strong>na</strong>cije in uresničevanje trajnostnega<br />
turizma v praksi. Pri tem zahteva vsaka desti<strong>na</strong>cija<br />
<strong>svoj</strong>evrsten pristop in izbor kazalnikov.<br />
V Sloveniji smo a<strong>na</strong>lizo nosilne zmogljivosti<br />
<strong>na</strong>redili za slovensko Istro in za nekatere druge,<br />
bodisi že razvite (regijski park Škocjanske<br />
jame, Bohinj, obči<strong>na</strong> Bled) ali še neuveljavljene<br />
desti<strong>na</strong>cije z velikimi potenciali za razvoj<br />
trajnostnega turizma (občine Metlika-Kolpa,<br />
Tolmin-Posočje, Idrija). Za problematične so se<br />
izkazali predvsem kazalniki s področja okolja<br />
in infrastrukture: kakovost kopalnih voda,<br />
oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih<br />
voda, pomanjkanje parkirnih mest, neustrezno<br />
urejen promet, pomanjkanje kolesarskih stez in<br />
predvsem slabo urejen javni potniški promet, ki<br />
bi spodbujal trajnostno mobilnost <strong>na</strong> turističnih<br />
desti<strong>na</strong>cijah.<br />
anže čokl, direktor Bohinj Park Eko Hotela<br />
Vložki za pridobitev in ohranjanje certifikata<br />
Green Globe so potrebni <strong>na</strong> vseh področjih<br />
240+ kriterijev, ki jih Green Globe upošteva.<br />
Od energetskega sistema do okoljske odgovornosti<br />
kot tudi družbene odgovornosti. Prednost<br />
certifikata je predvsem med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> in urad<strong>na</strong><br />
potrditev tega, kar promoviramo. Obenem <strong>na</strong>m<br />
to pri<strong>na</strong>ša določeno prepoz<strong>na</strong>vnost <strong>na</strong> trgu.<br />
Razlike med <strong>na</strong>mi in "nezelenimi" ponudniki<br />
niso zgolj <strong>na</strong> zelenem področju, čeprav so <strong>na</strong><br />
tem področju vsekakor <strong>na</strong>jvečje. Bistve<strong>na</strong> je tudi<br />
celovita ponudba storitev in temeljno vodilo –<br />
kvaliteta pred kvantiteto. Sicer pa večjo osveščenost<br />
<strong>na</strong> področju trajnostnega razvoja žal<br />
opažamo pogosteje pri tujih gostih (severnih)<br />
kot Slovencih. Vsekakor so <strong>na</strong>pred<strong>na</strong> predvsem<br />
<strong>na</strong> primer nemški BMW, ki<br />
je pri <strong>na</strong>s organiziral velik<br />
dogodek za medije, je <strong>na</strong>š<br />
hotel izbral prav zaradi<br />
trajnostne <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti in<br />
ekološke prijaznosti.<br />
določe<strong>na</strong> podjetja. Na primer nemški BMW, ki<br />
je pri <strong>na</strong>s organiziral velik dogodek za medije,<br />
je <strong>na</strong>š hotel izbral prav zaradi trajnostne <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti<br />
in ekološke prijaznosti. Tudi med slovenskimi<br />
podjetji je nekaj takšnih, ki so Bohinj<br />
Park EKO hotel izbrali prav zaradi njegove trajnostne<br />
<strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti. Turisti posamezniki pa po<br />
drugi strani postajajo bolj dovzetni za različne<br />
ekoproizvode, predvsem pri prehrani in raznih<br />
malenkostih. Gostje, ki prihajajo, večinoma ne<br />
vedo, da 90 % vpliva <strong>na</strong> okolje predstavlja energetsko<br />
premišljeno zasnovan, varčen sistem –<br />
le-ta seveda ostaja skrit očem. Bolj pa opazijo <strong>na</strong><br />
primer recikliran papir, biokotiček pri prehrani,<br />
reciklirane materiale in podobno.<br />
Trajnostni razvoj/turizem se prične v glavah posameznikov.<br />
Tistih, ki imajo odločujočo besedo<br />
pri razvoju podjetja ali kraja, <strong>na</strong>bavi surovin in<br />
ne <strong>na</strong>zadnje pri <strong>na</strong>činu oglaševanja, marketingu<br />
<strong>na</strong>sploh ter drugod. Gre za osebne človeške vrednote,<br />
ki <strong>lahko</strong> bodisi "preglasijo" ekonomske,<br />
saj dobro vemo, da zlasti <strong>na</strong> kratek rok (<strong>na</strong> žalost<br />
želja mnogih investitorjev) trajnostni razvoj in<br />
vlaganje v ekološko gradnjo nima (vsaj za zdaj)<br />
hitrih možnosti zaslužka. Trajnostni, so<strong>na</strong>ravni<br />
razvoj je dolgoročen in zame osebno edini<br />
možni <strong>na</strong>čin poslovanja, ob katerem je obvezno<br />
Prvorazredni let <strong>na</strong><br />
Antarktiko <strong>lahko</strong> povzroči<br />
tisočkrat več emisij kot<br />
kolesarjenje po bližnjih krajih.<br />
potrebno ustvarjati tudi skupno dobro.<br />
rebeka trop, vodja trženja v hotelu Bioterme<br />
Mala nedelja<br />
Poleg vseh posebnosti hotela Bioterme, kot<br />
so energetska samooskrba, uporaba <strong>na</strong>ravnih<br />
materialov, ukrepov za zmanjšanje škodljivih<br />
sevanj ter ponudba zdrave hrane, želimo<br />
z <strong>na</strong>šimi gosti graditi in živeti tudi »mehki«<br />
del kulture prijetnega in zdravega bivanja. V<br />
posameznih <strong>na</strong>dstropjih hotela so <strong>na</strong>meščeni<br />
ekološki otoki, uporabljamo čistila <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravni<br />
osnovi, varčne in LED sijalke, omogočamo<br />
uporabo koles v času bivanja v hotelu, sodelujemo<br />
z domačimi ekološko osveščenimi<br />
pridelovalci hrane, spoštujemo in promoviramo<br />
»zelene praznike« idr. Potrebe turistov se<br />
seveda z leti spreminjajo. Gostje želijo bivati<br />
v zdravem okolju, jesti zdravo hrano in se v<br />
<strong>svoj</strong>em prostem času rekreirati. Turistično<br />
gospodarstvo zadnja štiri leta močno promovira<br />
trajnostni razvoj turizma. Njihova vloga<br />
pri promociji Slovenije kot zelene turistične<br />
desti<strong>na</strong>cije je zelo pomemb<strong>na</strong> in moč<strong>na</strong>, kar<br />
se kaže predvsem <strong>na</strong> predstavitvah <strong>na</strong> turističnih<br />
sejmih in borzah v tujini. Slogan I fell<br />
Slovenia je dosegel zelo dober učinek v svetovnem<br />
prostoru. Z njim dobro komuniciramo<br />
Slovenijo kot zeleno turistično desti<strong>na</strong>cijo.<br />
Seveda pa je bistveno, da se turistični menedžment<br />
vključuje in pomaga pri razvoju tovrstnih<br />
turističnih proizvodov <strong>na</strong> desti<strong>na</strong>ciji.<br />
metka krivec, vodja hotela Wellness Park<br />
Laško<br />
Prav gotovo usmerjenost k varovanju okolja<br />
v turizmu predstavlja konkurenčno prednost<br />
pred ostalimi ponudniki, zato smo<br />
pred kratkim izpolnili še zadnje kriterije za<br />
pridobitev z<strong>na</strong>ka za okolje in tako <strong>na</strong>m je bil<br />
slavnostno podeljen z<strong>na</strong>k EKO MARJETICA,<br />
ki v Evropski uniji velja za uradni okoljski<br />
z<strong>na</strong>k. V Thermani smo se podali <strong>na</strong> pot okolju<br />
prijaznejšega delovanja, ker spoštujemo<br />
okolje in ker se zavedamo, da so tudi gostje<br />
vse bolj ekološko ozaveščeni. Zelenega delovanja<br />
ne razumemo zgolj kot odgovornost do<br />
okolja – torej le kot <strong>na</strong>ravnemu okolju prijazno<br />
delovanje, temveč tudi kot gospodarsko<br />
in družbeno odgovornost, zato v ponudbo<br />
vključujemo kulturno dediščino, tradicijo in<br />
posebnosti lokalnega okolja. Prizadevamo si<br />
za manjše ones<strong>na</strong>ževanje zraka, varčnejšo porabo<br />
energije in drugih <strong>na</strong>ravnih virov – prav<br />
<strong>na</strong> ta področja pa se usmerja večji del zahtev<br />
v okviru okoljske marjetice.<br />
Več <strong>na</strong> www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/clanek/130
EkoLoŠko kMEtiJStvo<br />
v sloveniji celo manj površin<br />
za ekološko pridelavo<br />
dr. darja majkovič<br />
Eno izmed okolju<br />
sprejemljivejših oblik kmetijske<br />
proizvodnje zagotovo<br />
Ekološko<br />
kmEtijstvo<br />
predstavlja ekološko kmetijstvo.<br />
kaj sploh ekološko kmetijstvo<br />
je, kaj pomeni v slovenskem<br />
prostoru in kako prispeva v<br />
<strong>na</strong>še okolje? Mnogokrat se<br />
srečamo z <strong>na</strong>pačnim mnenjem,<br />
da je ekološko kmetovanje<br />
<strong>na</strong>čin kmetovanja, kot so ga<br />
poz<strong>na</strong>li <strong>na</strong>ši predniki. danes<br />
ekološko kmetijstvo upošteva<br />
<strong>na</strong>jnovejša z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong><br />
dog<strong>na</strong>nja in jih ustrezno<br />
vključuje v že pridoblje<strong>na</strong><br />
z<strong>na</strong>nja v preteklosti.<br />
<strong>na</strong> vsak proizvod<br />
evropski logotip<br />
Ekološko kmetijstvo je <strong>na</strong>čin kmetijske pridelave,<br />
ki pomembno prispeva k zagotavljanju<br />
javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske<br />
krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske<br />
raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode<br />
in sploh varovanju celotnega okolja (MKGP,<br />
2011a). Prepoveduje uporabo mineralnih<br />
gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo<br />
rastlin in gensko spremenjenih organizmov v<br />
vseh fazah, vključno s predelavo. Prakticira se<br />
pridelava v zaključenem krogotoku, upošteva<br />
se dobro počutje živali, uporaba vseh <strong>na</strong>ravnih<br />
<strong>na</strong>činov za preprečitev ali zmanjšanje pojava<br />
bolezni in škodljivcev, kolobarjenje, vnos organskih<br />
snovi v tla, s ciljem ustvarjanja ugodnih<br />
razmer za razvoj koristnih organizmov.<br />
Med zaščitnimi sredstvi, katerih uporaba <strong>na</strong>j<br />
bi bila prej izjema kot pravilo, se uporabljajo<br />
bakrovi in žvepleni pripravki z doslednim upoštevanjem<br />
omejitev (denimo kopičenje bakra<br />
kot težke kovine v tleh bi povzročilo škodo<br />
koristnim talnim organizmom), rastlinski izvlečki<br />
z insekticidnim delovanjem, pri katerih<br />
ni potreb<strong>na</strong> karenca, ter škropiva <strong>na</strong> podlagi olj<br />
in mil, omenja pionirka ekološkega kmetovanja<br />
v Sloveniji, dr. Marti<strong>na</strong> Bavec z mariborske<br />
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede<br />
(Bavčar, 2011).<br />
Nacio<strong>na</strong>lni predpisi, ki urejajo (tudi) področje<br />
ekološkega kmetovanja, so: Zakon<br />
o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008),<br />
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih<br />
proizvodov oziroma živil (Uradni list<br />
RS, št. 71/2010), Pravilnik o ekološki pridelavi<br />
in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil<br />
(Uradni list RS, št. 128/2006, 21/2007), Pogoji<br />
oz<strong>na</strong>čevanja ekoloških živil in jedi v obratih<br />
javne prehrane, Pravilnik o določitvi območij<br />
v Republiki Sloveniji, ki so primer<strong>na</strong> za ekološko<br />
čebelarjenje z izdelano karto neprimernih<br />
območij za ekološko čebelarjenje v RS (Uradni<br />
list, št. 52/2003), med evropskimi predpisi pa<br />
omenimo Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne<br />
28. junija 2007 o ekološki pridelavi in oz<strong>na</strong>čevanju<br />
ekoloških proizvodov in razveljavitvi<br />
Uredbe (EGS) št. 2092/91. 1<br />
Kot ekološka se <strong>lahko</strong> prodajajo tista živila,<br />
ki so vključe<strong>na</strong> v kontrolo in certifikacijo ter<br />
so oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> v skladu z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno in evropsko<br />
zakonodajo. Na deklaraciji mora biti <strong>na</strong>vedeno,<br />
da gre za ekološki proizvod, izdelek mora biti<br />
oz<strong>na</strong>čen z evropskim logotipom2 in imenom ali<br />
šifro kontrolne organizacije.<br />
1 Več o zakonodaji <strong>na</strong>: http://www.mkgp.gov.si/<br />
si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/<br />
starasektor_za_so<strong>na</strong>ravno_kmetijstvo/oddelek_za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/ekolosko_<br />
kmetovanje/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/3_<br />
zakonodaja/.<br />
2 Oz<strong>na</strong>čevanje z evropskim logotipom je obvezno od<br />
1. julija 2010 dalje, s prehodnim dveletnim obdobjem.<br />
Živila so <strong>lahko</strong> oz<strong>na</strong>če<strong>na</strong> tudi s slovenskimi (kolektivnimi)<br />
blagovnimi z<strong>na</strong>mkami (Biodar, z<strong>na</strong>mka Zveze združenj<br />
ekoloških kmetov Slovenije ter za živila, pridela<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />
biodi<strong>na</strong>mični <strong>na</strong>čin, z<strong>na</strong>mka Demeter).<br />
OKOLJE 61 49<br />
foto: www.shuttersock.com<br />
avgustaugust 2011
61 50<br />
avgustaugust 2011<br />
kmetovanje je<br />
okolju prijazno<br />
Kako se obrav<strong>na</strong>vani <strong>na</strong>čin kmetijske pridelave<br />
odraža v stanju <strong>na</strong>ravnih virov, je<br />
predmet številnih raziskav. Začenši s tlemi:<br />
Mäder s sod. (2002) v <strong>svoj</strong>i dvajset let trajajoči<br />
raziskavi potrjuje, da ekološko kmetijstvo povzroča<br />
povečanje števila koristnih organizmov,<br />
ki živijo v tleh, kar pomaga zagotavljati zdravje<br />
posevkov in živali. Posredno prispeva tudi k<br />
ohranjanju vodnih virov in ohranjanju visoke<br />
kakovosti teh vodnih virov, npr. ekološko<br />
kmetijstvo omejuje rabo sintetičnih gnojil in<br />
pesticidov, pospeševalcev rasti in antibiotikov<br />
za živali, kar zmanjšuje tveganje, da bi te<br />
snovi zašle v vod<strong>na</strong> telesa. Zmanjša<strong>na</strong> je tudi<br />
nevarnost evtrofikacije; pri tej prekomerno<br />
razmnoževanje alg, ki ga povzroča spiranje<br />
hranil v ta vod<strong>na</strong> telesa, zmanjšuje vsebnost<br />
kisika in ogroža zdravje vodnih rastlin in živali.<br />
Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo<br />
(FiBL) v <strong>svoj</strong>i študiji ugotavlja, da so emisije<br />
toplogrednih plinov/ha v ekoloških sistemih za<br />
32 % nižje kot v sistemih z mineralnimi gnojili<br />
in za 35–37 % nižje kot v konvencio<strong>na</strong>lnih<br />
sistemih <strong>na</strong> osnovi hlevskega gnoja. Po tej<br />
študiji je to povezano z dejstvom, da ekološko<br />
kmetijstvo v povprečju vrne v tla 12–15 % več<br />
ogljikovega dioksida kot sistemi z mineralnimi<br />
gnojili, in sicer s pomočjo spodbujanja rodovitnosti<br />
tal in vsebnosti humusa (Evropska komisija,<br />
2011). V Sloveniji je vsebnost organske<br />
snovi moč spremljati tudi s pomočjo kazalnika<br />
Agencije Republike Slovenije za okolje, ki<br />
posredno prikazuje kakovost tal kmetijskih<br />
zemljišč. Slednja je opredelje<strong>na</strong> kot sposobnost<br />
tal za opravljanje funkcij, ki so pomembne za<br />
delovanje kopenskih ekosistemov, predvsem<br />
proizvodne (hra<strong>na</strong>/biomasa) in okoljske funkcije<br />
(filtriranje in čiščenje, <strong>na</strong>pajanje podzemne<br />
vode, kroženje snovi in energije, sposobnost<br />
vezave CO 2 ipd.). Od vsebnosti organske snovi<br />
OKOLJE Ekološko<br />
v tleh so odvisne številne lastnosti: izboljšuje<br />
zračnost in poroznost tal, vpliva <strong>na</strong> vezavo<br />
hranil in nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje<br />
erozijo ter je habitat za številne organizme in<br />
ponor atmosferskega CO 2 . Sistematično spremljanje<br />
organske snovi je posebnega pome<strong>na</strong><br />
tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka<br />
tal k uresničevanju ciljev kjotskega sporazuma.<br />
V Sloveniji so <strong>na</strong> splošno dobro oskrblje<strong>na</strong> z<br />
organsko snovjo, saj podatki pedološke karte<br />
kažejo, da je vsebnost organske snovi <strong>na</strong> 86,2<br />
% kmetijskih zemljišč več kakor 2 %, <strong>na</strong> 30,9 %<br />
zemljišč pa več kakor 4 %. Sorazmerno dobro<br />
stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih<br />
zemljišč prevladuje travinje in da njive, vrtove<br />
in trajne <strong>na</strong>sade razmeroma obilno gnojimo z<br />
živinskimi gnojili. Na zemljiščih z intenzivno<br />
obdelavo tal pa je organske snovi v tleh manj.<br />
Vzrok gre iskati v intenzivnejši stopnji mineralizacije<br />
organske snovi <strong>na</strong> njih (ARSO, 2011).<br />
Kazalnik sicer ne razlikuje med <strong>na</strong>čini obdelave<br />
tal (konvencio<strong>na</strong>lno, integrirano, ekološko, biodi<strong>na</strong>mično),<br />
vendar pa predhodno <strong>na</strong>vedene<br />
študije tozadevno pričajo v prid ekološkemu<br />
<strong>na</strong>činu proizvodnje.<br />
Povpraševanje<br />
ponekod presega<br />
ponudbo<br />
letu 2010 je bilo v ekološko kontrolo vklju-<br />
V čenih 2.218 kmetijskih gospodarstev (kar<br />
predstavlja 2,9 % vseh kmetij v Sloveniji) s<br />
30.735,53 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (6,6<br />
% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v tem<br />
letu). Od teh je 1.897 kmetij že zaključilo preusmeritveno<br />
obdobje (pridobilo eko certifikat).<br />
Za primerjavo dodajmo, da je bilo v EU-27 v letu<br />
2009 7,6 mio ha površin vključenih v ekološko<br />
kontrolo, kar predstavlja 4,3 % zemljišč. Največji<br />
delež ekoloških površin med evropskimi članicami<br />
beležimo v Češki republiki, Estoniji, Latviji,<br />
Švedski in Avstriji, ki je s 15,5 % <strong>na</strong> vrhu. Glede<br />
tega je <strong>Slovenija</strong> primerljiva s starimi članicami<br />
kazalci ArSo: Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem<br />
Z<strong>na</strong>k EU za ekološko kmetijstvo,<br />
več <strong>na</strong>: http://ec.europa.eu/agriculture/<br />
organic/eu-policy/logo_sl<br />
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=289<br />
Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vklju-<br />
7<br />
čene v ekološko kmetovanje ter njihov delež 6<br />
glede <strong>na</strong> skupne površine kmetijskih zemljišč 5<br />
v uporabi v Sloveniji v obdobju 1999–2008 in<br />
Evropski uniji (EU) v letu 2007. Zajete so vse po-<br />
4<br />
vršine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, 3<br />
to je tiste, <strong>na</strong> katerih se ekološko kmetovanje<br />
že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko<br />
2<br />
pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne in-<br />
1<br />
formacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže 0<br />
pa <strong>na</strong> odziv kmetijskih gospodarstev <strong>na</strong> kme-<br />
1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />
tijsko politiko, ki podpira tovrstno pridelavo.<br />
delež KZU z ekološkim kmetijstvom<br />
Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površi<strong>na</strong>mi v preusmeritvi v ekološko<br />
kmetovanje) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji (ARSO, 2011)<br />
KZU z ekološkim kmetijsvtom (%)<br />
EU, saj primerjava deleža kmetijskih gospodarstev<br />
v ekološki kontroli kaže, da je v Sloveniji<br />
le-teh 2,9 %, v EU-27 pa 1,4 %; <strong>na</strong>tančneje,<br />
povprečni delež je višji v evropski pet<strong>na</strong>jsterici,<br />
2,9 %, ter nižji v novih članicah, kjer dosega le<br />
0,6 % (EK, 2010). V svetovnem merilu je delež<br />
<strong>na</strong>jvišji <strong>na</strong> Falklandskih otokih (35,7 %), sledita<br />
Liechtenstein (26,9 %) ter Avstrija (IFOAM,<br />
2010). Globalno je vodil<strong>na</strong> po površi<strong>na</strong>h v<br />
ekološki kontroli Avstralija (12 mio ha), sledita<br />
Argenti<strong>na</strong> (4,4 mio ha) ter ZDA (1,9 mio ha) od<br />
skupno zabeleženih 37,2 mio ha <strong>na</strong> svetu.<br />
strukturi pridelave prevladuje v Sloveniji<br />
V živinoreja (87 % vseh površin, vključenih<br />
v ekološko kontrolo, predstavlja travinje),<br />
čeprav je povpraševanje potrošnikov <strong>na</strong>jvečje<br />
po svežih vrtni<strong>na</strong>h (slednje se pridelujejo <strong>na</strong><br />
pičlih 122 ha), sadju in nemesnih predelanih<br />
živilih (mlevski in mlečni izdelki) (MKGP,<br />
2011a). Prevladujejo ocene, da povpraševanje<br />
po ekološki hrani še vedno <strong>na</strong>rašča in v določenih<br />
segmentih tudi presega ponudbo, tako<br />
v Sloveniji (ANEK, 2005; Fras, 2008) kot v<br />
EU, in <strong>na</strong> te trende se odzivajo tudi slovenski<br />
trgovci, ki beležijo rast prodaje tovrstnih proizvodov<br />
(Jesenek, 2008). Ocen ekološkega trga v<br />
Sloveniji je malo. Slabetova (2010) ocenjuje, da<br />
se <strong>na</strong> ekoloških tržnicah ustvari 1,7 mio EUR<br />
prometa, delež trgovin (maloprodaja) z<strong>na</strong>ša<br />
29 mio EUR, <strong>na</strong> kmetijah pa se ustvari 3,8<br />
mio EUR od skupnega prometa z ekološkimi<br />
prehranskimi proizvodi, ocenjenega <strong>na</strong> 34,5<br />
mio EUR v letu 2009. Tako <strong>na</strong>j bi v letu 2009
delež ekoživil v prehrani prebivalca Slovenije<br />
z<strong>na</strong>šal 1 % in povprečni izdatek za ekoživila <strong>na</strong><br />
prebivalca v tem letu 17 EUR. Na trgovinskih<br />
policah velikih trgovskih centrov <strong>na</strong>jdemo<br />
predvsem uvože<strong>na</strong> ekološka živila.<br />
Na ravni Evropske unije je <strong>na</strong>jvečja rast<br />
povpraševanja zabeleže<strong>na</strong> <strong>na</strong> velikih trgih<br />
starih članic, med novejšimi članicami je skromnejše<br />
povpraševanje, vendar še vedno tudi<br />
v EU-15 povprečni delež izdatkov za ekološko<br />
pridelano hrano ne presega 2 % vseh izdatkov,<br />
<strong>na</strong>menjenih za hrano (EK, 2010). Ocenjuje se<br />
(IFOAM, 2010), da je globalni trg ekoloških prehranskih<br />
proizvodov vreden 54,9 mrd USD (v<br />
letu 2008 dobrih 50, v letu 1999 pa 15 mrd USD),<br />
<strong>na</strong>jveč prometa se ustvari <strong>na</strong> ameriškem trgu<br />
(25 mrd USD), sledita Nemčija z 8,3 in Francija<br />
s 4,3 mrd USD.<br />
Sloveniji kontrolo in certificiranje ekolo-<br />
V škega kmetijstva izvajata trenutno dve<br />
kontrolni organizaciji za ekološko pridelavo<br />
in predelavo, in sicer Inštitut za kontrolo in<br />
certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) in<br />
Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu<br />
in gozdarstvu (KONCERT), Bureau Veritas pa<br />
trenutno samo kontrolo <strong>na</strong>d predelavo pri<br />
pravnih osebah. Po prijavi kmetije v kontrolo za<br />
ekološko kmetovanje je le-ta v preusmeritvenem<br />
obdobju, ki traja dve leti za njive in vrtove, za<br />
trajne <strong>na</strong>sade pa tri leta. Kontrol<strong>na</strong> organizacija<br />
izda kmetiji certifikat, ki je rezultat kontrole<br />
in pregleda kontrolnih poročil, <strong>na</strong> katerem je<br />
med drugim <strong>na</strong>veden tudi status posameznih<br />
pridelkov.<br />
Število pridelovalcev se vsako leto veča. V<br />
letu 1999 je za plačilo za podukrep Ekološko<br />
kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja<br />
2007–2013 zaprosilo 41 pridelovalcev, v<br />
letu 2009 pa že 1.978 (MKGP, 2011a). Viši<strong>na</strong><br />
plačil <strong>na</strong> hektar površine je odvis<strong>na</strong> od tipa rabe<br />
tal podobno kot v ostalih evropskih državah,<br />
z izjemo Danske, Irske in Finske, ki so uvedle<br />
uniform<strong>na</strong> konverzijska plačila ne glede <strong>na</strong> vrsto<br />
rabe tal (Schwarz, 2010).<br />
Preveč hrane<br />
se zavrže<br />
Turinek (2011) ugotavlja, da so v slovenskem<br />
prostoru identificirane potrebe po <strong>na</strong>daljnjih<br />
raziskavah ekološkega in biodi<strong>na</strong>mičnega<br />
kmetijstva <strong>na</strong> področju primerjave kakovosti in<br />
varnosti hrane in z okoljskega vidika (npr. okoljski<br />
odtis). Avtor <strong>na</strong>dalje <strong>na</strong>vaja izsledke <strong>svoj</strong>ih<br />
raziskav – z<strong>na</strong>tno manjši okoljski odtis pšenice<br />
in pire, pridelanih ekološko in biodi<strong>na</strong>mično.<br />
Uporablje<strong>na</strong> prideloval<strong>na</strong> sistema predstavljata<br />
uspešno alter<strong>na</strong>tivo pri soočanju z okoljsko<br />
degradacijo in klimatskimi spremembami pri<br />
pridelavi žit. Sistema ekološke in biodi<strong>na</strong>mične<br />
pridelave nekateri avtorji favorizirajo tudi zaradi<br />
ugotovljene večje energetske učinkovitosti<br />
(Pimentel s sod., 2005, Maeder s sod., 2002, cit.<br />
Turinek, 2011). Splošno veljavnih indikatorjev<br />
za oceno trajnosti pridelovalnih sistemov ni,<br />
je pa v slovenskem prostoru moč zaslediti vrednotenje<br />
s pomočjo Sustai<strong>na</strong>ble Process Index<br />
(SPI), kjer Turinekova (2009) ugotavlja, da ima<br />
konvencio<strong>na</strong>lni <strong>na</strong>čin pridelave, neodvisno od<br />
opazovane poljščine ali zelenjadnice, <strong>na</strong>jvečji<br />
okoljski odtis.<br />
Leta 2005 je vlada RS sprejela Akcijski <strong>na</strong>črt<br />
razvoja ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta<br />
2015, kjer so glavni cilji pospeševanje ekološkega<br />
kmetijstva z zagotavljanjem <strong>na</strong>dzora, promocije<br />
pridelave, izobraževanja pridelovalcev, spodbujanja<br />
raziskav in drugo. Ambiciozno zastavljeni<br />
cilji ANEK (npr. 15 % kmetij ekoloških) se do<br />
danes niso uresničili. V letih 2008 in 2009 sta<br />
bili <strong>Slovenija</strong> in Velika Britanija edini državi v<br />
EU, kjer so se površine pod ekološko pridelavo<br />
celo zmanjšale. Povsod drugod v Evropi se ekološko<br />
pridelovanje vztrajno povečuje (Bavčar,<br />
2011). Velikokrat se vzroki za tako stanje iščejo<br />
v neorganiziranem trženju in predelavi ter pomanjkanju<br />
z<strong>na</strong>nja nosilcev kmetijskih gospodarstev.<br />
MKGP (2011) pa v strateških usmeritvah<br />
razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva kot<br />
operativne cilje <strong>na</strong> področju varstva okolja in<br />
ohranjanja kulturne krajine <strong>na</strong>vaja povečanje<br />
tržne ekološke pridelave in predelave, <strong>na</strong>črtuje<br />
se sprejetje novih pravil »dobre kmetijske prakse«<br />
za trajnostno kmetovanje za vse ključne<br />
kmetijske panoge in glede <strong>na</strong> specifične razmere<br />
kmetovanja. Z dodatnimi ukrepi <strong>na</strong>j bi bila tudi<br />
podprta preusmeritev kmetijskih gospodarstev<br />
v ekološko pridelavo.<br />
Ozaveščen potrošnik pogosto posega tudi<br />
po ekološko pridelani hrani. Poudariti pa<br />
je potrebno, da ta izbira sama po sebi še ne pomeni,<br />
da se potrošnik že rav<strong>na</strong> po trajnostnih<br />
<strong>na</strong>čelih. Trajnostno ozaveščeni potrošnik bo<br />
<strong>na</strong>mreč temu prilagodil poleg izbire hrane tudi<br />
<strong>svoj</strong>e <strong>na</strong>kupne <strong>na</strong>vade, odnos do hrane in tudi<br />
samo rav<strong>na</strong>nje s hrano.<br />
<strong>na</strong>jnovejši študiji FAO (2011) <strong>na</strong>mreč avtorji<br />
V opozarjajo, da v času, ko se sooča s pomanjkanjem<br />
hrane že 925 mio ljudi, <strong>na</strong> drugi strani<br />
zavržemo približno tretjino globalno pridelane<br />
hrane (1,3 milijarde ton živil). Ker je povečevanje<br />
pridelave hrane ob strmem <strong>na</strong>raščanju<br />
prebivalstva zaradi omejenih <strong>na</strong>ravnih virov<br />
zelo težka <strong>na</strong>loga, izvedljiva <strong>na</strong>jverjetneje le v<br />
omejenem obsegu3 , je potrebno veliko pozornost<br />
<strong>na</strong>meniti tudi rav<strong>na</strong>nju z že pridelano hrano.<br />
Takšne nepotrebne izgube hrane pomenijo tudi<br />
izjemno negospodarno rav<strong>na</strong>nje z dragocenimi<br />
<strong>na</strong>ravnimi resursi (zemlja, voda, energija …), saj<br />
proizvodnja hrane, ki <strong>na</strong> koncu ni konzumira<strong>na</strong>,<br />
vodi k nepotrebnim emisijam CO in ne <strong>na</strong>za-<br />
2<br />
dnje, zmanjšuje se nje<strong>na</strong> vrednost. V razvitih<br />
državah z<strong>na</strong>šajo tovrstne izgube med 95 in<br />
3 Po oce<strong>na</strong>h FAO bi morali do leta 2050 zaradi <strong>na</strong>raščanja<br />
svetovne populacije povečati svetovno proizvodnjo hrane<br />
za 70 % (FAO, 2009).<br />
115 kg <strong>na</strong> prebivalca letno (kjer potrošniki in<br />
trgovci pogosto zavržejo povsem užit<strong>na</strong> živila),<br />
v državah v razvoju pa 6 do 11 kg. Pozornost je<br />
torej potrebno usmeriti v vse člene verige, od<br />
pridelave, predelave, transporta, skladiščenja,<br />
prodajnih ka<strong>na</strong>lov, potrošnikove izbire pa do<br />
smotrne končne porabe. Z okoljskega vidika je<br />
<strong>na</strong>mreč včasih sprejemljiveje kupiti (tudi konvencio<strong>na</strong>len)<br />
pridelek od lokalnega pridelovalca<br />
kot pa ekološko pridelan proizvod iz čezmorskih<br />
držav, saj npr. le-ta s <strong>svoj</strong>im transportom <strong>lahko</strong><br />
pomembno prispeva k emisijam toplogrednih<br />
plinov.<br />
Kmetijstvo in živilska industrija sta pomemben<br />
dejavnik kreiranja <strong>na</strong>šega življenjskega<br />
prostora in kakovosti bivanja. Trenutne afere,<br />
denimo okužbe z E.coli, potrjujejo nesporno<br />
vlogo hrane in povezanih proizvodnih postopkov<br />
pri zagotavljanju zdravja ljudi. Prištejmo<br />
še zdravje okolja in dileme o tem, kaj je danes<br />
zares pomembno in kje so <strong>na</strong>še prioritete, se<br />
bodo verjetno počasi razblinile tudi tistim, ki<br />
dvomijo o širšem (neekonomskem) pomenu teh<br />
panog <strong>na</strong> osebni, <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in globalni ravni.<br />
Literatura:<br />
ANEK – Akcijski <strong>na</strong>črt razvoja ekološkega kmetijstva do<br />
leta 2015. Vlada RS. 34 str.<br />
Bavčar J., 2011. Ekološko ne pomeni neškropljeno. Intervju<br />
z dr. Martino Bavec. Delo in dom, 16. 2. 2011.<br />
Evropska Komisija, 2011. Ekološko kmetovanje. http://<br />
ec.europa.eu/agriculture/organic/consumer-confidence/<br />
logo-labelling_sl<br />
Evropska komisija, 2010. DG Agri. An a<strong>na</strong>lysis of the EU<br />
organic sector. 67 str.<br />
FAO, 2009. How to feed the world in 2050. High Level<br />
Expert Forum. Discussion paper, 35 str.<br />
FAO, 2011. Global Food Losses and Food Waste. Extent,<br />
Causes and Prevention. 30 str.<br />
Fras, B., 2008. Bioužitek. Obrazi, 30.10.2008. str.17.<br />
IFOAM, 2010. One Earth, Many Gifts. 2010 Annual Report.<br />
Jesenek, 2008. Slovenski porabnik: njegovo mnenje in<br />
vedenje. Primer Mercator. Predstavljeno <strong>na</strong>: 2. Strateška<br />
konferenca o trgovini. Brdo, 8. 10. 2008.<br />
Mäder, P. s sod., 2002. Soil Fertility and Biodiversity in<br />
Organic Farming. Science, 296, str. 1694-1697.<br />
MKGP, 2011a. Ekološko kmetijstvo. http://www.mkgp.<br />
gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/starasektor_za_so<strong>na</strong>ravno_kmetijstvo/oddelek_<br />
za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/<br />
ekolosko_kmetovanje/<br />
MKGP, 2011. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja<br />
slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 –<br />
“Zagotovimo.si hrano za jutri”.<br />
Schwarz, G. s sod. Organic farming Support payments in<br />
EU. vTI Agriculture and Forestry Research. Braunschweig:<br />
301 str.<br />
Slabe, A., 2010. Oce<strong>na</strong> ekotrga v Sloveniji. A<strong>na</strong>liza stanja<br />
in potencialov za rast ponudbe ekoloških proizvodov v luči<br />
doseganja ciljev Akcijskega <strong>na</strong>črta za razvoj ekološkega<br />
kmetijstva v Sloveniji do 2015<br />
Turinek, Matjaž, 2011. Primerljivost biološko di<strong>na</strong>mičnega<br />
pridelovalnega sistema glede <strong>na</strong> agronomske, okoljske in<br />
kakovostne parametre. Doktorska disertacija UM FKBV:<br />
129 str.<br />
Turinek, Maja, 2009. Okoljski odtis nekaterih poljščin in<br />
zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih. Diplomsko<br />
delo UM FKBV: 27 str.<br />
OKOLJE 61 51<br />
avgustaugust 2011
LOGISTIKa 61 52<br />
avgustaugust 2011<br />
MrEŽEnJE v LoGiStiki<br />
Nedorečenost v politiki<br />
se kaže tudi v logistiki<br />
jože volfand<br />
koncept mreženja, kot ga v<br />
slovenski logistiki razvija Janko<br />
Mreženje v<br />
logistiki<br />
Pirkovič, direktor BtC PE<br />
Logistični center, sicer ni nov,<br />
je pa poseben, ker je umeščen<br />
v <strong>na</strong>jvečji poslovni center v<br />
Sloveniji in ker se <strong>lahko</strong> pohvali<br />
s praktičnimi izkušnjami. oblike<br />
mreženja so raznovrstne,<br />
dosledno pa upoštevajo<br />
sinergijo med deležniki.<br />
direktor z dolgoletnimi<br />
izkušnjami ni samo praktik, ki<br />
se zaveda, kaj pri<strong>na</strong>šajo novi<br />
trendi v logistiki, pač pa je tudi<br />
kritičen presojevalec, kaj se<br />
dogaja s prometnimi tokovi v<br />
državi. Za razbremenitev cest<br />
opozarja <strong>na</strong> prednosti zbirnih<br />
prevozov.<br />
ko omenjate mreženje v logističnem centru<br />
btc, uporabljate tudi termin logistično mesto.<br />
zagotovo pri tem mislite <strong>na</strong> povezovanje vseh,<br />
ki so v preskrbovalni verigi in <strong>na</strong> njihovo odgovornost<br />
do trajnostnega razvoja.<br />
Da. Različne oblike mreženja smo poimenovali<br />
logistično mesto. Če hočemo biti učinkoviti,<br />
kakovostni, trajnostni oziroma zeleni, moramo<br />
sodelovati z uporabniki <strong>na</strong>ših storitev,<br />
dobavitelji, z zainteresiranimi družbami in<br />
institucijami. Vsi smo povezani.<br />
zato različne oblike povezovanja in sodelovanja<br />
v logističnem centru btc?<br />
Da. Od Poslovnega kluba do Višje prometne<br />
šole. V okviru Logističnega centra BTC smo<br />
oblikovali Poslovni klub Logistični center, s<br />
katerim želimo sodelovanje s poslovnimi partnerji<br />
še <strong>na</strong>dgraditi. Namen tega kluba je združiti<br />
poslovne partnerje Logističnega centra, s<br />
katerimi <strong>na</strong> področju skupne promocije in trženja<br />
še nismo sodelovali, ter skupno <strong>na</strong>stopiti<br />
tudi <strong>na</strong> območju BTC City. Partnerji Poslovnega<br />
kluba Logistični center <strong>lahko</strong> koristijo možnosti<br />
mreženja in sinergije z ostalimi člani ter<br />
imajo pri tem dodatno možnost izpostavljenosti<br />
in promocije njihovih blagovnih z<strong>na</strong>mk <strong>na</strong><br />
območju BTC City. Ne smemo pozabiti, da BTC<br />
City letno obišče več kot 21 milijonov obiskovalcev.<br />
V klubu je sedaj 16 članov, ki so kupci<br />
in dobavitelji Logističnega centra.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
Janko Pirkovič foto: arhiv revije<br />
Člani Kluba imajo tudi poseben paket zaupanja,<br />
ki vsebuje oglasne panoje, promocijo<br />
v BTC City, PR-članke, <strong>na</strong>gradne igre, objave<br />
<strong>na</strong> prikazovalnikih in spletni strani. Pri vseh<br />
ostalih oglaševanjih <strong>na</strong> območju BTC City pa<br />
imajo z<strong>na</strong>ten popust. Za člane Kluba dvakrat<br />
letno organiziramo strokovno srečanje. Druga<br />
oblika sodelovanja je Prometni center. Skupaj<br />
s partnerji nudimo izvajalcem logističnih storitev<br />
in ostalim udeležencem v preskrbovalni<br />
verigi svetovanje, izobraževanje in usposabljanje.<br />
V Logističnem centru dela tudi Združenje<br />
šoferjev in avtomehanikov ter Višja promet<strong>na</strong><br />
šola B&B.<br />
Logistični center BtC ima, kot<br />
eden redkih v tej dejavnosti,<br />
standard iSo 14.000 za<br />
varovanje okolja.<br />
zakaj je v mreži višja promet<strong>na</strong> šola?<br />
Izobraževal<strong>na</strong> organizacija B&B deluje že<br />
dvajseto leto. V tem času je iz avtošole, ki je<br />
predstavljala začetno dejavnost podjetja, prerasla<br />
v zasebni izobraževalni center <strong>na</strong> področju<br />
cestnega prometa in višješolski center. Recept
za uspeh je preprost: prijaznost in uslužnost,<br />
svetovanje in trdo delo petdesetčlanskega<br />
kolektiva.<br />
Šola izvaja javno veljavne izobraževalne programe.<br />
Po končani osnovni šoli <strong>na</strong> B&B <strong>lahko</strong><br />
zaključite poklicno šolo in pridobite <strong>na</strong>ziv<br />
voznik ali se vpišete neposredno v štiriletni<br />
srednji strokovni program logistični tehnik<br />
in pridobite V. stopnjo izobrazbe. Če imate<br />
zaključeno katerokoli poklicno šolo (IV. stopnjo)<br />
ali če postanete voznik, se <strong>lahko</strong> vpišete<br />
v poklicno-tehniško izobraževanje po programih<br />
prometni tehnik ali ekonomski tehnik.<br />
Ponujajo tudi vpis v višješolske strokovne<br />
programe logistično inženirstvo, ekonomist,<br />
poslovni sekretar, ki se zaključijo z diplomo,<br />
ustrezno stopnji VI/I.<br />
Učinkovit izvajalec logistične<br />
storitve bo moral v<br />
prihodnje v okviru celotne<br />
preskrbovalne verige<br />
opravljati tudi storitve v fazah<br />
<strong>na</strong>bave in prodaje.<br />
še e<strong>na</strong> posebnost je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> za logistični center<br />
btc. Pridobili ste standard iso 14.000.<br />
To je točno. Logistični center BTC ima, kot eden<br />
redkih v tej dejavnosti, standard ISO 14.000<br />
za varovanje okolja. V operativnem delu smo<br />
evidentirali in uredili celo vrsto ukrepov, ki neposredno<br />
ali posredno prispevajo k zmanjšanju<br />
emisij in varovanju okolja. Celot<strong>na</strong> družba BTC<br />
ima <strong>na</strong>mreč med osnovnimi vodili ravno družbeno<br />
odgovornost. Naš podprevoznik Dušan<br />
Kobal, ki za <strong>na</strong>s opravlja prevoze z več kot 100<br />
vozili, je tudi pridobil eko certifikat kot dokaz<br />
za zmanjšanje emisij za preko 5 odstotkov.<br />
Je pa tudi v fazi pridobivanja standarda ISO.<br />
Trajnostni razvoj in zele<strong>na</strong> logistika sta tako<br />
med cilji, ki jih skušamo dosegati pri opravljanju<br />
<strong>na</strong>ših storitev.<br />
ali je varovanje okolja med novimi trendi v<br />
logistiki?<br />
Novi trendi v logistiki izhajajo iz neposrednih<br />
vplivov trga in <strong>na</strong> osnovi izkušenj uspešnih<br />
logistov, brez zelenega razmišljanja pa sodob<strong>na</strong><br />
logistika ne more. Izjemno pomembno je poslovno<br />
povezovanje, in to <strong>na</strong> horizontalnem in<br />
vertikalnem nivoju. Preseči je potrebno nekakšno<br />
samozaverovanost in samozadovoljstvo.<br />
Na srednji rok to nedvomno vodi v <strong>na</strong>zadovanje.<br />
Uporabnik logistične storitve zahteva celovito<br />
in konkurenčno storitev, ki pa jo praviloma<br />
<strong>lahko</strong> nudi samo več medsebojno povezanih<br />
izvajalcev. Pomemben je le dogovor, ki vsem zagotavlja<br />
pošteno plačilo za storitev. Ocenjujem,<br />
da je v tej smeri v Sloveniji še veliko rezerv, kar<br />
je tudi povezano z z<strong>na</strong>nim slovenskim rekom<br />
o sosedu in kravi. Pomembno pa je tudi vertikalno<br />
povezovanje (mreženje) z dobavitelji in<br />
kupci, kar se mi zdi prednostno.<br />
Učinkovit izvajalec logistične storitve bo moral<br />
v prihodnje v okviru celotne preskrbovalne<br />
verige opravljati tudi storitve v fazah <strong>na</strong>bave<br />
in prodaje. V <strong>na</strong>bavni funkciji <strong>lahko</strong> prevzame<br />
odgovornost za <strong>na</strong>ročanje blaga in skrb<br />
za optimalno stanje zalog. V fazi prodaje pa<br />
<strong>lahko</strong> prevzame pripravo blaga za trg (pakiranje,<br />
etiketiranje, pripravo darilnih paketov<br />
itd). Izkušnje Logističnega centra BTC so v<br />
tem delu že pozitivne in za <strong>na</strong>s predstavljajo<br />
dodano vrednost.<br />
nekoliko drugače pa je z razmerami v državi.<br />
kaj je <strong>na</strong>redila slovenska logistika, da bi<br />
zmanjšala promet po cestah?<br />
Naprej, kaj je <strong>na</strong>redila slovenska politika? Zelo<br />
malo. Cela vrsta <strong>na</strong>čelnih stališč, usmeritev,<br />
belih in drugačnih knjig, sklepov parlamenta<br />
– rezultati pa so ravno obratni: cestni tovorni<br />
promet raste, železnica pa je v zadnjih letih<br />
izgubila z<strong>na</strong>tni del prometa. Ta <strong>na</strong>ša nedorečenost<br />
bo imela še dolgoročne posledice. Vse<br />
smo <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>redili za izgradnjo avtocest in<br />
s tem spravili blago <strong>na</strong> ceste, železniška infrastruktura<br />
pa onemogoča rast prometa. Sedanji<br />
ukrepi, upam, bodo spremenili ta trend, toda<br />
učinki bodo šele čez nekaj let. Na drugi strani<br />
pa razvoj industrializacije in globalizacije zahteva<br />
hiter in učinkovit prevoz blaga, ki ga <strong>lahko</strong><br />
nudi le prevoz po cestah.<br />
Sama logistika (izvajalci storitev) pa seveda<br />
<strong>lahko</strong> tudi marsikaj <strong>na</strong>redi v smeri zmanjšanja<br />
obsega prevoza po cestah. Po moji oceni<br />
je eden od osnovnih elementov izkoriščanje<br />
prednosti zbirnih prevozov. To je seveda klasičen<br />
primer v med<strong>na</strong>rodnem prevozu, <strong>lahko</strong><br />
pa so veliki pozitivni učinki tudi v notranji<br />
distribuciji. Ilustrativen je primer sodelovanja<br />
Logističnega centra BTC s Petrolom. V<br />
<strong>na</strong>šem skladišču imamo prehrambne artikle<br />
(preko 1.000) 70 dobaviteljev, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />
v 310 bencinskih servisov Petrola. Z zbirnimi<br />
dostavami v <strong>na</strong>tančno dogovorjenih terminih<br />
z<strong>na</strong>tno razbremenimo promet in posledično<br />
ohranjamo okolje ter ne <strong>na</strong>zadnje omogočamo<br />
nemoteno delo <strong>na</strong> servisih. Ocenjujem, da bi s<br />
takim pristopom z zbirnimi dostavami <strong>lahko</strong><br />
veliko prispevali k razbremenitvi cest. Pogoj pa<br />
je seveda sodelovanje med izvajalci, skladiščniki<br />
in prevozniki ter uporabniki <strong>na</strong>ših storitev.<br />
ne smemo pozabiti, da BtC<br />
City letno obišče več kot 21<br />
milijonov obiskovalcev.<br />
Promocija<br />
Dejavnosti in<br />
konkurenčne prednosti:<br />
dolgoletne izkušnje s transportom,<br />
zato nudimo kvalitetne storitve<br />
distribucije in organizacije<br />
transportnega procesa<br />
kvaliteten vozni park, zanesljivi<br />
vozniki in dobra logistika tvorijo<br />
homogeno celoto <strong>na</strong>še ponudbe<br />
zanesljivost, pravočasnost<br />
in upoštevanje dogovorov<br />
fleksibilnost in prilagajanje<br />
nujnim situacijam<br />
strokovnost in specializiranost<br />
za rav<strong>na</strong>nje z zahtevnimi<br />
vrstami blaga (zamrznjeni,<br />
sveži in drugi programi)<br />
<strong>na</strong> voljo smo 24 ur/dan<br />
vse dni v letu<br />
Februarja leta 2010 smo<br />
pridobili certifikat »Reco<br />
drive« in zagotovili ter uvedli:<br />
učinkovito rešitev za trajnostno<br />
upravljanje voznega parka<br />
varčnejši slog vožnje, kar pomeni<br />
varno in bolj umirjeno vožnjo<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše: potrjeno<br />
je znižanje emisij CO2 KOBAL TRANSPORTI d.o.o.<br />
Trtnikova ulica 11, 1260 Ljublja<strong>na</strong> Polje<br />
PE Letališka cesta 16, 1000 Ljublja<strong>na</strong><br />
SLOVENIJA<br />
tel: +368 (1) 5491164<br />
2011<br />
fax: +386 (1) 5293689<br />
el. <strong>na</strong>slov: info@kobaltransporti.si<br />
www.kobaltransporti.si avgustaugust<br />
61 53<br />
LOGISTIKa
LOGISTIKa 61 54<br />
avgustaugust 2011<br />
MEnEdŽMEnt in<br />
MEGAtrEndi<br />
celovit menedžment logistike<br />
– ključni vir konkurenčnosti<br />
pred. mag. matjaž knez1 ,<br />
zasl. prof. ddr. matjaž mulej2 Globalizacija poslovanja in<br />
sodobnega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja<br />
povzroča hitro in vedno težje<br />
obvladljivo rast blagovnih in<br />
informacijskih tokov v podjetjih<br />
in med njimi. Če smo nekdaj<br />
obrav<strong>na</strong>vali poslovne funkcije v<br />
podjetju (<strong>na</strong>bavo, proizvodnjo,<br />
fi<strong>na</strong>nce, prodajo ipd.) ločeno, se<br />
danes stroka vse bolj posveča<br />
njihovemu povezovanju zaradi<br />
soodvisnosti. Preučevanje<br />
oskrbnih verig v podjetju in med<br />
poslovnimi partnerji daje podjetju<br />
možnosti, da postane bolj<br />
konkurenčno in bolj prilagodljivo<br />
glede <strong>na</strong> vedno hitreje<br />
spreminjajoče se tržne razmere.<br />
to pomeni čim bolj celovito<br />
zadovoljevanje odjemalčevih<br />
zahtev oziroma pričakovanj. Pri<br />
spletu teh aktivnosti ima ključno<br />
vlogo menedžment logistike kot<br />
odgovor in strategija podjetij,<br />
pripravljenih <strong>na</strong> izzive 21. stoletja.<br />
ključne besede: menedžment<br />
logistike, globalizacija, megatrendi,<br />
konkurenčnost, sistemsko<br />
razmišljanje.<br />
1 Fakulteta za logistiko Celje, Univerza v Mariboru<br />
2 Ekonomsko-poslov<strong>na</strong> fakulteta, Univerza v Mariboru<br />
1 Uvod<br />
Podjetja se danes srečujejo z vse bolj zahtevnimi<br />
kupci1 , ki pričakujejo vedno višji<br />
nivo servisiranja <strong>svoj</strong>ih potreb, zato <strong>lahko</strong><br />
podjetje zelo hitro izgubi <strong>svoj</strong> tržni delež, če<br />
ne zmore obdržati visoke kakovosti storitev.<br />
Trend razvoja logistike je v veliki meri odvisen<br />
od globalizacije svetovnega gospodarstva, ki<br />
je pospešilo vrsto dejavnikov, vplivajočih <strong>na</strong><br />
rast proizvodnje, ize<strong>na</strong>čevanje proizvodov in<br />
potrebe uporabnikov. Konkurenca med podjetji<br />
je vse ostrejša, življenjski cikel proizvodov je<br />
vse krajši, novo<strong>na</strong>stale okoliščine pa zahtevajo<br />
od vseh udeležencev v oskrbni verigi, da se tem<br />
spremembam prilagajajo. Pri prilagajanju in<br />
obstanku podjetij <strong>na</strong> trgu bo v bodočnosti prav<br />
gotovo odigral odločilno vlogo menedžment<br />
logistike, ki bo soodločal o uspehu in neuspehu<br />
podjetja, zato bodo stroški2 logistike odigrali<br />
odločilno vlogo pri konkurenčnosti 3 podjetja<br />
1 Če je bil kupec v sedemdesetih letih prejšnjega<br />
stoletja kralj, je danes v 21. stoletju »diktator«, ki diktira<br />
zahteve – tem morajo oskrbne verige slediti z uspešnim,<br />
konkurenčnim in pravočasnim zadovoljevanjem (tabela1).<br />
2 Predvsem pri tistih izdelkih in storitvah, kjer gre za<br />
zelo majhne marže.<br />
3 Konkurenčne prednosti daje inovativ<strong>na</strong> kombi<strong>na</strong>cija<br />
z<strong>na</strong>nja, posebnih veščin, tehnologije, informacij in unikatnih<br />
poslovnih metod, ki omogočajo preskrbo s proizvodi in<br />
storitvami, ki jih kupci cenijo in želijo kupovati (Greaver,<br />
1999).<br />
<strong>na</strong> svetovnem trgu, ki je tista prednost, zaradi<br />
katere ga tržišče prepoz<strong>na</strong>va kot drugačnega in<br />
boljšega od drugih ponudnikov iste storitve.<br />
Temeljni in ključni mehanizmi za ohranjanje<br />
prednosti v da<strong>na</strong>šnjem času so urejen<br />
logistični pristop, standardizacija oziroma<br />
vpeljava ustreznih standardov, visoka stopnja<br />
odzivnosti, kompatibilnost z ostalimi elementi<br />
organizacijske strukture in poslovnim okoljem<br />
<strong>na</strong>sploh.<br />
Logistika je bila sicer v vseh obdobjih blagovne<br />
menjave in proizvajanja nenehno prisot<strong>na</strong>,<br />
vendar je lastno eksistenco in pomen pričela<br />
pridobivati šele v dobi intenzivnih globalnih<br />
tokov. Šele sedaj se podjetja zavedajo pome<strong>na</strong><br />
in spoz<strong>na</strong>vajo pomembnost organiziranosti<br />
logistike in s tem konkurenčnih prednosti.<br />
2 Logistika kot<br />
doda<strong>na</strong> vrednost<br />
in ne kot strošek<br />
Običajno govorimo o logistiki kot o dejavnosti,<br />
ki se ukvarja z upravljanjem/obvladovanjem<br />
toka materiala, od virov do porabnikov v<br />
podjetju in med podjetji. Tako logistika zajema<br />
fizični tok materiala in sredstev od dobavitelja,<br />
foto: www.shutterstock.com
preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika<br />
ter s tem povezane tokove informacij<br />
in z<strong>na</strong>nja. Logistika dejansko podpira fizični<br />
oziroma materialni del celotnega življenjskega<br />
ciklusa izdelka, vključno z njegovo povratno<br />
potjo.<br />
Logistika je pomemben del verige vrednosti,<br />
saj v nizu ostalih dejavnosti in procesov opredeljuje<br />
poslovne procese od dobaviteljev, proizvajalcev<br />
do trgovinske police oziroma celotno<br />
industrijsko oskrbno verigo. Tako ima logistika<br />
<strong>na</strong>logo zagotoviti optimalen tok blaga v celotni<br />
logistični oziroma oskrbni verigi. Podjetja so v<br />
tej verigi <strong>lahko</strong> tako v vlogi dobavitelja, proizvajalca<br />
kot tudi distributerja, vsem pa je skupen<br />
cilj zagotoviti pravo blago in storitve <strong>na</strong> pravem<br />
mestu ob pravem času v pravi količini in kakovosti<br />
ter z <strong>na</strong>jmanjšimi stroški in vplivi <strong>na</strong> okolje.<br />
Logistika je zato glavni in podporni proces v<br />
podjetju in oskrbni verigi, ki zajema vse procese<br />
od <strong>na</strong>povedovanja, povpraševanja, <strong>na</strong>bave,<br />
<strong>na</strong>črtovanja potreb, <strong>na</strong>črtovanja proizvodnje do<br />
materialnega poslovanja, skladiščenja, rav<strong>na</strong>nja<br />
z materialom in sredstvi, embaliranja, komisioniranja,<br />
distribucije, transporta, prodajnih in<br />
poprodajnih storitev ter procesa oskrbe ostankov<br />
in odpadkov.<br />
Preveč posplošeno je mnenje, da so logistične<br />
dejavnosti in procesi že sami po sebi strošek.<br />
To izhaja iz prepričanja, da so skladiščenje, transport<br />
in rav<strong>na</strong>nje z materialom ter sredstvi dejavnosti,<br />
ki predstavljajo strošek in ne pri<strong>na</strong>šajo<br />
nobene dodane vrednosti. Če jemljemo dodano<br />
vrednost <strong>na</strong> splošno kot povečanje ali izboljšanje<br />
vrednosti, cene, funkcio<strong>na</strong>lnosti in uporabnosti,<br />
potem to ne drži. Kakšno vrednost ima <strong>na</strong><br />
primer izdelek, ki je v skladišču dobavitelja in<br />
ne <strong>na</strong> proizvodni liniji uporabnika ali <strong>na</strong> polici<br />
v trgovini? Koliko je rezalno orodje uporabno v<br />
skladišču in koliko med obdelavo <strong>na</strong> rezalnem<br />
stroju? Če je logistika res zgolj strošek, zakaj<br />
gradimo sodob<strong>na</strong> skladišča za vhodni material<br />
in sestavne dele ter izhod<strong>na</strong> skladišča izdelkov,<br />
transportne linije in sisteme, distribucijske<br />
centre in robotizirano rav<strong>na</strong>nje z materialom<br />
in izdelki ter podobno? Verjetno zato, ker tok<br />
materiala ni možen brez transporta, skladiščenja<br />
in rav<strong>na</strong>nja z materialom in izdelki.<br />
3 Cilji<br />
menedžmenta<br />
logistike<br />
Čeprav je logistični menedžment interdiscipli<strong>na</strong>r<strong>na</strong><br />
in univerzal<strong>na</strong> kombi<strong>na</strong>cija<br />
aktivnosti, je vsebi<strong>na</strong> te <strong>na</strong>loge glede <strong>na</strong> specifične<br />
cilje, ob<strong>na</strong>šanje, strukture in posebne<br />
sposobnosti za prilagajanje zelo različ<strong>na</strong>.<br />
Poslov<strong>na</strong> logistika je socialni proces, zato<br />
se spreminja vsebi<strong>na</strong> tega univerzalnega<br />
procesa skladno z družbenimi razvojnimi tendencami.<br />
Naraščajoča globalizacija tržišč pri<br />
sočasni individualizaciji želja komitentov, informacijska<br />
tehnologija, okolju primerno izvajanje<br />
logističnih storitev in vedno večja prisotnost terorizma<br />
in krimi<strong>na</strong>la je pet megatrendov (Knez,<br />
Cedilnik, Semolič, 2007), ki sprožajo potrebo<br />
po spremembi poslovnih vsebin, zato predstavljajo<br />
pravi izziv logističnemu menedžmentu.<br />
Teh pet megatrendov določa v <strong>svoj</strong>i kombi<strong>na</strong>ciji<br />
oblikovanje poslovne logistike zadnjih nekaj let.<br />
Menedžment logističnega sistema bo oblikoval<br />
in vključeval cilje, ob<strong>na</strong>šanje nosilcev odločanja,<br />
strukture in sposobnost fleksibilnosti glede<br />
<strong>na</strong> vsakokratno kombi<strong>na</strong>cijo megatrendov.<br />
Upoštevanje družbenih megatrendov pomaga<br />
podjetjem dosegati konkurenčne prednosti s<br />
pomočjo izbrane logistične strategije.<br />
Vedno ostrejša konkurenca <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih<br />
trgih zato sili podjetja k neprestani inovativnosti.<br />
Podjetja morajo vedno znova dokazovati,<br />
da so vred<strong>na</strong> zaupanja stalnih kupcev in<br />
se hkrati širiti <strong>na</strong> nove trge. To pa je mogoče le,<br />
če so podjetja tržno usmerje<strong>na</strong>. Tržno morajo<br />
biti usmerjeni tudi vsi poslovni sistemi v podjetju,<br />
kamor spada tudi vedno bolj pomemb<strong>na</strong><br />
poslov<strong>na</strong> funkcija – logistika. Za tržno usmeritev<br />
logistike morajo biti izpolnjeni predvsem<br />
<strong>na</strong>slednji pogoji:<br />
• poz<strong>na</strong>vanje trgov,<br />
• vpeljava koncepta učinkovite postrežbe<br />
kupcev,<br />
• ponudba pravih količin blaga po primernih<br />
ce<strong>na</strong>h in to <strong>na</strong> pravem mestu ob pravem času,<br />
• vzpostavitev takih cen, ki maksimirajo prodajo,<br />
in<br />
• uvedba poprodajnih storitev.<br />
Logistični sistem si mora torej postaviti cilj,<br />
<strong>svoj</strong>e smernice delovanja, ki bodo zadovoljevale<br />
kupce in prispevale k celotni učinkovitosti<br />
podjetja. Šele z v<strong>na</strong>prej postavljenimi cilji <strong>lahko</strong><br />
<strong>na</strong> koncu ocenjujemo rezultate njegovega delovanja.<br />
Če je z<strong>na</strong>no, kaj logistika sploh je, oziroma<br />
k čemu logistični sistem stremi, je ta cilj mnogo<br />
lažje določiti. Cilj logističnega sistema je optimalno<br />
preskrbovanje proizvodnje s potrebnim<br />
materialom in energijo ter optimal<strong>na</strong> oskrba<br />
porabnikov s proizvodi v želeni količini, kakovosti<br />
in v pravem trenutku. Gre torej za doseganje<br />
optimalne ravni preskrbovalnega in dobavnega<br />
servisa (Ogorelc, 1996).<br />
4 odvisnost<br />
optimalnosti<br />
logistike od<br />
celovitosti in<br />
inovativnosti<br />
Da bi dovolj uspešno obvladali, kar smo o<br />
logistiki ugotovili doslej, moramo upoštevati<br />
spoz<strong>na</strong>nja, povzeta v <strong>na</strong>daljevanju<br />
(Mulej s soavtorji, 2008; Mulej, 2007, 2007a).<br />
Iz tabele 1 vidimo, da moramo vse bolj raču<strong>na</strong>ti<br />
<strong>na</strong> razmere državno podprtega trga kupca z<br />
<strong>na</strong>jhujšimi konkurenčnimi pritiski, kar jih je<br />
kdaj človeštvo poz<strong>na</strong>lo, tudi v logistiki.<br />
Tabela 2 kaže, da sodobni udeleženci poslovanja<br />
nimajo več časa, da bi se <strong>na</strong> nove<br />
zahteve trga prilagodili počasi. Tudi v logistiki<br />
velja, da je inoviranje silno hitro.<br />
tabeli 3 <strong>lahko</strong> vidimo, da se je treba nenehno<br />
V usposabljati za nove razmere in čim manj<br />
delati <strong>na</strong> pamet <strong>na</strong>mesto pametno, čim manj<br />
improvizirati in čim več pripraviti plansko, a<br />
zelo ustvarjalno, celovito in prilagodljivo, da<br />
smo dovolj inovativni.<br />
tip trga Prevladujoči smoter proizvodnje Prevladujoča vloga oblasti tržni položaj z vidika ponudbe /<br />
proizvajalcev<br />
SLUČAJnoStni<br />
trG<br />
trG<br />
ProiZvAJALCEv<br />
za lastne potrebe proizvajalca presoja pri sporih, mir pred tujci, roparji<br />
idr.<br />
za z<strong>na</strong>nega oziroma čakajočega kupca podpora proizvajalcem in presoja pri<br />
sporih, mir pred tujci, roparji ...<br />
trG kUPCEv za nez<strong>na</strong>nega kupca, <strong>na</strong> katerega ponudnik<br />
čaka z upanjem, da pride<br />
drŽAvno PodPrt<br />
trG kUPCEv<br />
za nez<strong>na</strong>nega kupca, <strong>na</strong> katerega ponudnik<br />
čaka z velikim upanjem, da pride<br />
razvoj konkurence in sposobnosti<br />
konkurirati, presoja pri sporih, mir pred<br />
tujci, roparji ...<br />
podpora odjemalcem, razvoj konkurence,<br />
ev. delovnih mest in presoja pri sporih,<br />
mir<br />
nejasen, odvisen od slučaj-nosti, inoviranje<br />
ni <strong>na</strong>vada<br />
ponudba < povpraševanje, konjunktura,<br />
inoviranje nepotrebno<br />
ponudba > povpraševanje, prodati je<br />
težko, inoviranje in sistemsko razmišljanje<br />
potreb<strong>na</strong><br />
ponudba >> povpraševanje, prodati zelo<br />
težko, inoviranje in sistemsko razmišljanje<br />
nuj<strong>na</strong><br />
Tabela 1: Razvoj trga in potrebe po inoviranju in sistemskem razmišljanju<br />
avgustaugust 2011<br />
61 55<br />
LOGISTIKa
LOGISTIKa 61 56<br />
avgustaugust 2011<br />
Iz e<strong>na</strong>čbe 1 je razvidno, kako kompleksno je<br />
uresničevanje inovativnosti, saj nobenega<br />
od omenjenih dejavnikov ne smemo pustiti ob<br />
strani, vsi so važni in soodvisni.<br />
Iz e<strong>na</strong>čbe 1 je lepo vidno, da se pri inoviranju<br />
nikakor ne smemo omejiti <strong>na</strong> tehnično-tehnološki<br />
del invencij, potencialnih inovacij in inovacij,<br />
saj pomenijo samo eno od petih bistvenih<br />
vsebin inoviranja. Med njimi je <strong>na</strong>jpomembnejše<br />
tisto, kar je <strong>na</strong>jvplivnejše, ker ustvarja podporne<br />
pogoje za vse druge vrste inoviranja. To je inoviranje<br />
menedžmenta iz stila vodenja 'jaz mislim,<br />
vi delate in molčite' v stil vodenja 'vsi mislimo,<br />
vsi ustvarjamo, vsi delamo, vsi inoviramo', pa<br />
tudi iz stila 'zaprto inoviranje', s predpostavko,<br />
da imamo sami vse potrebno z<strong>na</strong>nje in druge<br />
dejavnike uspeha, v 'odprto inoviranje' s predpostavko,<br />
da je pri sodobni razpršenosti raziskovanja,<br />
študija in z<strong>na</strong>nja po vsem svetu potrebno<br />
iskanje z<strong>na</strong>nja povsod, obenem pa nobene <strong>svoj</strong>e<br />
invencije – sugestije ali potencialne inovacije ne<br />
kaže dati <strong>na</strong> police in čakati <strong>na</strong> ugoden trenutek,<br />
ampak jih čim prej dati <strong>na</strong> trg (Chesbrough,<br />
2003; Chesbrough idr., 2006; Huston, Sakkab,<br />
2006; IBM, 2006).<br />
Tržni položaj, v kakršnega se vključuje sodob<strong>na</strong><br />
logistika in smo ga <strong>na</strong> kratko povzeli<br />
v prejšnjih tabelah in e<strong>na</strong>čbi, je očitno toliko<br />
zapleten, da nujno zahteva celovitost. Evropska<br />
unija izrecno zahteva sistemsko razmišljanje,<br />
vendar ne katerekoli vrste izmed številnih, ki jih<br />
danes poz<strong>na</strong>mo (François, 2004), ampak tako,<br />
ki ni <strong>na</strong>menjeno podrobnemu in matematično<br />
utemeljenemu opisovanju izbranega pojava s<br />
posamičnega izbranega vidika, pač pa tako, kot<br />
sta dialektič<strong>na</strong> teorija sistemov (Mulej, 2008<br />
in prej, od 1974) in dialektično omrežno razmišljanje<br />
(Rosi, 2004, 2008; Rosi, Mulej, 2005,<br />
2006), <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> povezovanju med strokovnjaki<br />
različnih specialnosti, da bi dosegli potrebno<br />
in zadostno celovitost. Njeno bistvo smo kratko<br />
povzeli v prikazih 1 do 3.<br />
5 oce<strong>na</strong><br />
družbenih<br />
megatrendov<br />
poglavju 3 smo omenili <strong>na</strong>slednjih pet<br />
V sodobnih megatrendov:<br />
1. <strong>na</strong>raščajočo globalizacijo tržišč pri<br />
2. sočasni individualizaciji želja komitentov,<br />
3. informacijsko tehnologijo,<br />
4. okolju primerno izvajanje logističnih storitev<br />
in<br />
5. vedno večjo prisotnost terorizma in<br />
krimi<strong>na</strong>la.<br />
Če pazljivo pogledamo spoz<strong>na</strong>nja, povzeta v<br />
poglavju 4, vidimo, da imajo ti megatrendi<br />
dva skup<strong>na</strong> imenovalca:<br />
• potrebo po uspešnih novih rešitvah, torej<br />
po inoviranju, saj ne moremo razreševati<br />
desetletje tržne zahteve izvedbeni ukrepi podjetja – odziv <strong>na</strong> tržne zahteve idealni tip podjetja<br />
1945 oskrba Proizvodnja in dobava oskrbno podjetje<br />
1960 Ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> inter<strong>na</strong> učinkovitost, tj. obvladovanje stroškov Učinkovito podjetje<br />
1970 Ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> in kakovost ponujenega v<br />
soodvisnosti<br />
Učinkovitost, tehnič<strong>na</strong> in komercial<strong>na</strong> kakovost kakovostno podjetje<br />
1980 Ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> in kakovost in izbira ponujenega v Učinkovitost, tehnič<strong>na</strong> in komercial<strong>na</strong> kakovost in Fleksibilno (= aktivno<br />
soodvisnosti<br />
fleksibilnost<br />
prilagodljivo) podjetje<br />
1990 Ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> in kakovost in izbira in edinstvenost Učinkovitost, tehnič<strong>na</strong> in komercial<strong>na</strong> kakovost in inovativno podjetje<br />
ponujenega* v soodvisnosti<br />
fleksibilnost in inovativnost<br />
2000 Ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> in kakovost in izbira in edinstvenost Učinkovitost, tehnič<strong>na</strong> in komercial<strong>na</strong> kakovost in So<strong>na</strong>ravno podjetje<br />
ponujenega ter skrb za <strong>na</strong>ravno okolje, vse v fleksibilnost in inovativnost, vključno s skrbjo za<br />
soodvisnosti<br />
<strong>na</strong>ravno okolje<br />
*Poleg prve smo po kasnejših spoz<strong>na</strong>njih dodali še novo, šesto fazo, ki med faktorje uspešnosti dodaja skrb za <strong>na</strong>ravno okolje in spreminja optimalno podjetje v<br />
trajnostno inovativno podjetje (Ečimovič, Mulej, Mayur 2002; Potočan, Mulej, 2007; knez-riedl idr., 2001).<br />
Tabela 2: Od oskrbnega do so<strong>na</strong>ravnega podjetja – rast potrebnosti in tematske širine inoviranja<br />
Usposabljanje Za strokovnost in za ustvarjalnost, vključno z ustvarjalnim sodelovanjem (voljo in sposobnostjo ter organiziranostjo za timsko<br />
delo) – semi<strong>na</strong>rji, priročniki, praksa<br />
Poslanstvo <strong>na</strong>dpovprečno doseganje sistemske kakovosti celotnega poslovanja, ne samo izdelkov<br />
Politika nenehno <strong>na</strong>mensko iskanje možnih novosti in njihovo uveljavljanje / uresničevanje; mir kot m.i.r.**, ne kot mir<br />
Strategija oceniti in programsko razvijati <strong>svoj</strong>e ob<strong>na</strong>šanje, da bi ustrezalo iSo 9000 (v verziji iz l. 2000: sistemsko razmišljanje) in celo<br />
evropski <strong>na</strong>gradi za kakovost (v novi verziji: temelj je učenje in inoviranje) – a ne birokratsko (ki daje samó sledljivost); podpora<br />
inoviranju v strategijah vseh poslovnih funkcij<br />
taktika organizirano kritiziranje – vir spodbud za ustvarjanje invencij, potencialnih inovacij in inovacij, delno posamično, pretežno z<br />
delovanjem invencijsko-inovacijskih skupin/timov/krožkov<br />
Praksa redno ustvarjanje invencij, potencialnih inovacij in inovacij, sprotno in (če se le da) v<strong>na</strong>prejšnje odpravljanje ovir (zlasti rutinerskega<br />
in birokratskega razmišljanja)<br />
Spremljanje in<br />
interveniranje<br />
oPik – odbor poslovodstva za pospeševanje inoviranja in kakovosti; seja vsake 3/6 mesece/v: 1. primerjal<strong>na</strong> oce<strong>na</strong> dosežkov<br />
vseh enot, 2. variabilni del prejemkov vodij enot v odvisnosti od tega, 3. odobritev novih inovacijskih delovnih ciljev<br />
<strong>na</strong>grajevanje nede<strong>na</strong>rno (upravičen občutek, da te imajo za ustvarjalnega vodje in kolegi) in de<strong>na</strong>rno (npr. pol inovacijskega dohodka za<br />
podjetje, pol za sodelavce, od tega 30 % za avtorje in soavtorje, 10 % za vse v enoti, v kateri so zamisel ustvarili, 10 % za vse,<br />
vključno z vodji)<br />
**Mir imeti hkrati med poslovnim letom in ob bilanci je izvedljivo samo za monopoliste.<br />
Zato je besedo mir bolje brati kot kratico z besedno igro, ki se izide v hrvaščini, ne<br />
pa v slovenščini:<br />
(1) tri <strong>na</strong>jvažnejše poslovne funkcije so: marketing, istraživanje, razvoj, torej trženje<br />
(kot raziskovanje in razvoj trga ter njegovo uspešno zadovoljevanje), raziskovanje<br />
(tehniško-tehnoloških lastnosti izdelkov) in razvoj (spravljanje raziskovalskih<br />
dosežkov v proizvodno in drugo poslovno prakso). Proizvodnja je še vedno<br />
važ<strong>na</strong>, a v sodobnih razmerah ne more diktirati trgu, temveč se mu mora z<br />
M.i.r. prilagajati.<br />
(2) Stil vodenja je: misli, izmisli, radi, torej 'razmišljaj, domisli se, delaj', ne pa nekdanji<br />
stil 'misli ili radi'. Skratka: vsi mislimo in vsi delamo, vsi smo v invencijsko-<br />
-inovacijskih procesih (iiP).<br />
(3) odziv podrejenih, ki jih prenova stila iz točke (2) spreminja v sodelavce, je:<br />
masovno inventivni i inovativni rad, torej množično aktiviranje sposobnosti in<br />
vrednot za ustvarjanje invencij in inovacij.<br />
Tabela 3: Proces menedžementa invencijsko-inovacijskega procesa
problemov s prijemi, zaradi katerih so problemi<br />
<strong>na</strong>stali;<br />
• potrebo po zadostni in potrebni celovitosti,<br />
da bi invencijsko-inovacijski proces res dali<br />
inovacije <strong>na</strong>mesto neuspehov, ki so sicer tako<br />
pogosti, da celo pri inovacijskih projektih<br />
velikih podjetij ugotavljajo, da je uspeh manjši<br />
od 5 (pet) odstotkov (Nussbaum, 2005).<br />
Torej uspe manj od tisočinke idej. Samo<br />
drob<strong>na</strong> manjši<strong>na</strong> od njih postane sugestija,<br />
torej zabeleže<strong>na</strong> invencija, samo manjši<strong>na</strong><br />
od njih projekt, samo manjši<strong>na</strong> od njih potencial<strong>na</strong><br />
inovacija, samo manjši<strong>na</strong> od njih<br />
uspe, torej postane inovacija.<br />
bistveno vprašanje logistike se, e<strong>na</strong>ko ali<br />
pa še bolj kot v drugih strokah, vrti okrog<br />
stopnje celovitosti in inovativnosti delovanja ter<br />
sodelovanja strokovnjakov v njej. O tem, kako<br />
bistveno je pri tem upoštevati <strong>na</strong>ravno okolje,<br />
<strong>tukaj</strong> ne utegnemo razmišljati podrobneje in<br />
upamo, da tudi ni več potrebno, saj so viri jasni<br />
(Božičnik, 2007; Ećimović idr., 2007; Stein,<br />
2007; itd.). Vsekakor pa je potrebno opozoriti,<br />
da se v mnogih virih (Reich, 1984; viri v Mulej<br />
Enostranskost z<br />
omejitvijo <strong>na</strong> en<br />
sam izbrani vidik –<br />
miselno sliko<br />
idr., 1994; itd.) pokaže izkušnja, da je <strong>na</strong>jbolj<br />
bistve<strong>na</strong> inovacija menedžmenta, da bo dovolj<br />
celovit in inovativen, pa tudi pospeševalec<br />
družbene odgovornosti (Hrast idr., 2006, 2007;<br />
Rozman, Kovač (ur.), 2006; Mulej, Prose<strong>na</strong>k,<br />
2007) in sodobne etike (Potočan, Mulej, 2007,<br />
2007a, idr.). Bistven del inovacije menedžmenta<br />
bi bil tudi razvoj sposobnosti podjetja, zlasti<br />
manjšega, da v <strong>svoj</strong>o prakso sprejema novosti<br />
iz raziskovalnih organizacij (Mulej, 2007). A za<br />
poglobljen premislek o teh vidikih, ki spadajo<br />
med megatrende drugačne vrste kot prej omenjeni,<br />
tu zdaj zmanjkuje prostora.<br />
6 Zaključek<br />
dialektični sistem (= omrežje), ki povezuje vse<br />
bistvene in samo bistvene vidike v miselno in/<br />
ali čustveno sliko o obrav<strong>na</strong>vanem pojavu, ki<br />
ustreza zakonu zadostne in potrebne celovitosti<br />
in zato dovolj zreducira redukcionizem, da<br />
omogoča dovolj stvarno obrav<strong>na</strong>vo.<br />
Temeljni cilj vsakega uspešnega podjetja je<br />
torej trd<strong>na</strong> in stabil<strong>na</strong> konkurenč<strong>na</strong> sposobnost.<br />
Spremenljivi pogoji proizvodnje in zahteve<br />
spreminjajočega se zu<strong>na</strong>njega okolja silijo podjetja,<br />
da se prilagajajo tem spremembam z različnimi<br />
kombi<strong>na</strong>cijami proizvodnih dejavnikov.<br />
Podjetja dosežejo konkurenčno sposobnost tudi<br />
tako, da vse <strong>svoj</strong>e potenciale usmerijo <strong>na</strong> glav<strong>na</strong><br />
INOVaCIJa = (invencija x podjetnost in podjetništvo x celovitost x upravljanje in vodenje<br />
x sodelavci x kultura x dobavitelji x odjemalci x konkurenti x družbeno okolje<br />
x <strong>na</strong>ravno okolje x slučajni dogodki / sreča)<br />
E<strong>na</strong>čba 1: E<strong>na</strong>čba pogojev za <strong>na</strong>stanek inovacije<br />
Popol<strong>na</strong> celovitost<br />
z omrežjem čisto<br />
vseh vidikov –<br />
miselnih slik<br />
Prikaz 1: Razlika med (1) <strong>na</strong>videzno, (2) potrebno in zadostno ter (3) popolno celovitostjo<br />
celovitost zajema razmislek, odločitev ali dejanje, ki zajema hkrati:<br />
(1) celoto (sistemnost),<br />
(2) dele (sistematičnost),<br />
(3) odnose (soodvisnost, dialektičnost, interdependenco) in<br />
(4) realističnost (bližino stvarnosti, materialističnost),<br />
kot sistem, tj. splet, vse hkrati in prepleteno, soodvisno in z medsebojnimi vplivi.<br />
Prikaz 2: Opredelitev celovitosti po dialektični teoriji sistemov<br />
sistemsko razmišljanje je <strong>na</strong>čin razmišljanja, ki:<br />
• upošteva in postavlja v ospredje pozornost soodvisnost(i),<br />
• je povezovalno razmišljanje, ki tvori mostove med specialisti,<br />
• ne spodbija niti ne razveljavlja pome<strong>na</strong> specializacije, ampak jo dopolnjuje s sodelovanjem<br />
med specialisti, da bi vodilo k sinergijam,<br />
• ne prikriva dejanske kompleksnosti niti kompliciranosti, da ne bi pretirano poenostavljanje<br />
vodilo v spreglede in zato v zapletene posledice.***<br />
***Potreba po sistemskem razmišljanju, ki uporablja teorijo sistemov kot <strong>svoj</strong>o formalizirano, z<strong>na</strong>nstveno<br />
podlago, ali pa po takem <strong>na</strong> osnovi <strong>na</strong>ravne logike brez teorije seveda velja tudi za logistiko, saj povezuje<br />
mnogo dejavnosti in omogoča, da postanejo smiselne.<br />
Prikaz 3: Sistemsko razmišljanje – kratka opredelitev<br />
podjetniška področja ali »ključne sposobnosti«<br />
podjetja (Quinn, Hilmer, 1994, str. 43–53). In<br />
pri tem bo vedno večjo vlogo igral menedžment<br />
logistike oziroma poslov<strong>na</strong> funkcija logistike,<br />
za katero <strong>lahko</strong> trdimo, da je skupek med seboj<br />
povezanih aktivnosti, ki služijo za premikanje<br />
surovin, polproizvodov, drugega materiala in<br />
gotovih proizvodov od dobaviteljev do podjetja,<br />
za premikanje znotraj podjetja in od podjetja<br />
do odjemalcev oziroma kupcev ter vse z njimi<br />
povezane aktivnosti. Gre torej za »sestavljeno<br />
dejavnost, <strong>na</strong> katero so vezane mnoge podfunkcije<br />
gospodarskega sistema, izmed katerih bi<br />
<strong>lahko</strong> bila vsaka obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong> kot samostoj<strong>na</strong><br />
dejavnost upravljanja«. Pri tem pa je pomembno,<br />
da skupek povezanih dejavnosti služi varnemu,<br />
ekološko primernemu, hitremu in poceni premikanju<br />
surovin, polproizvodov in proizvodov<br />
od proizvajalcev do končnih porabnikov. In če<br />
podjetja temu zadostijo, <strong>lahko</strong> z veliko gotovostjo<br />
govorimo o učinkovitem in uspešnem<br />
menedžmentu logistike ter posledično tudi o<br />
zadovoljnem kupcu oziroma odjemalcu. Zato<br />
morajo nenehno inovirati in pri tem razmišljati<br />
sistemsko.<br />
Ma<strong>na</strong>geMent and<br />
Megatrends<br />
Holistic Logistic<br />
Ma<strong>na</strong>gement<br />
– Key to<br />
Competitiveness<br />
Abstract: In the age of global expansion of<br />
business operations and contemporary way of<br />
life rapid growth of material and information<br />
flows in and between different companies is<br />
being achieved, and is thus becoming more and<br />
more difficult to ma<strong>na</strong>ge. Have business functions<br />
in companies been dealt with separately<br />
until now (purchase, production, fi<strong>na</strong>nces,<br />
sale etc.), today, the emphasis is put on their<br />
integration or correlation. By studying supply<br />
chains in a company and between business<br />
partners, companies can gain competitive<br />
advantage and can become more adjustable,<br />
taking the increasingly changing market<br />
circumstances into account. This creates a<br />
mechanism that endeavors to meet consumer<br />
demands and expectations as holistically as<br />
possible. Taking all activities into account, it<br />
is the logistics ma<strong>na</strong>gement that plays a key<br />
role as an answer and strategy of companies<br />
that are facing the challenges of the new<br />
millennium.<br />
Key words: Logistics, Logistics ma<strong>na</strong>gement,<br />
logistics strategy, globalization, supply chains,<br />
megatrends, logistics costs, competitiveness, innovation,<br />
systemic thinking.<br />
avgustaugust 2011<br />
61 57<br />
LOGISTIKa
61 58<br />
EOL<br />
avgustaugust 2011<br />
(Ne)zelene<br />
<strong>na</strong>vade<br />
z glavo v gorsko <strong>na</strong>ravo<br />
Slovenci se radi podamo v gorsko <strong>na</strong>ravo.<br />
Le malo je <strong>na</strong>rodov, kjer sta plani<strong>na</strong>rjenje<br />
in gorništvo tako razširje<strong>na</strong> kot v Sloveniji.<br />
Planinska zveza Slovenije je z okrog 60 tisoč<br />
člani <strong>na</strong>jbolj množič<strong>na</strong> nevlad<strong>na</strong> organizacija<br />
v Sloveniji. Zagotovo pa je še več tistih,<br />
ki se radi podajo v slovenske hribe in gore.<br />
Čeprav je v Sloveniji ekološka osveščenost<br />
planincev visoka, pa vseeno ni odveč opomniti<br />
<strong>na</strong> nekaj pravil, ki jih je dobro upoštevati.<br />
Preprosto z<strong>na</strong>no pravilo planincem<br />
je, da se vse, kar se s sabo prinese v hribe in<br />
gore, odnese tudi <strong>na</strong>zaj v dolino. Prav tako<br />
pa je pomembno rav<strong>na</strong>nje do ogroženih in<br />
zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst v<br />
gorskem svetu. Ko jih opazimo, jih le občudujmo<br />
in morda za spomin še fotografirajo,<br />
nikar pa jih ne trgajmo in jih ne nosimo s<br />
seboj v dolino. Njihov <strong>na</strong>jboljši življenjski<br />
prostor je prav tam, kjer so. Tako jih bomo<br />
<strong>lahko</strong> še večkrat vedno znova srečevali in<br />
občudovali ob obisku gora.<br />
ekošola sPrašuje,<br />
stroka odgovarja<br />
Vprašujejo učenci OŠ Sostro pod vodstvom<br />
profesorice Dominike Mesojedec.<br />
letos smo obeležili 25 let od <strong>na</strong>jvečje jedrske<br />
katastrofe v černobilu, mediji pa so poročali o<br />
nesreči po uničujočem potresu in cu<strong>na</strong>miju v<br />
nuklearni elektrarni Fukušima 1 <strong>na</strong> japonskem.<br />
nuklearno elektrarno imamo tudi v sloveniji,<br />
zato se <strong>na</strong>m porajajo nekatera vprašanja. ali je<br />
nuklearni elektrarni krško že kdaj pretila nevarnost,<br />
da bi prišlo do nesreče? kakšne posledice<br />
bi doživela slovenija, če bi do nje prišlo? kaj bi<br />
se zgodilo s prebivalci, živalmi in rastli<strong>na</strong>mi? ali<br />
delavci v njej pogosteje zbolevajo za določenimi<br />
boleznimi in katerimi? kam in kako odlagamo<br />
jedrske odpadke v sloveniji ter koliko jih vsako<br />
leto <strong>na</strong>stane?<br />
Odgovarja mag. Matjaž Koželj, Institut Jožef<br />
Stefan<br />
v nuklearni elektrarni krško (nek) do sedaj<br />
ni bilo dogodka, zaradi katerega bi elektrarni<br />
grozila nesreča. moramo pa se zavedati, da se<br />
tudi v nek občasno zgodi <strong>na</strong> primer odpoved<br />
kakšne manjše ali večje (pomembnejše) opreme<br />
ali okvara <strong>na</strong> prenosnem omrežju (daljnovodih),<br />
ki zahteva ukrepanje operaterjev in celo ustavitev<br />
elektrarne. takšni dogodki bi <strong>lahko</strong> ob<br />
nepravilnem ukrepanju »prerasli« v večje, izredne<br />
dogodke oz. nesrečo. zaradi tega morajo<br />
operaterji skozi zahtevno šolanje, pri delu pa se<br />
rav<strong>na</strong>jo po preverjenih postopkih, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo<br />
tudi <strong>na</strong> ukrepanje v primeru omenjenih odpovedi<br />
in okvar, podobno kot piloti vadijo postopke<br />
(normalne in tiste ob vseh možnih težavah) <strong>na</strong><br />
simulatorju. vsako leto se morajo še dodatno<br />
šolati in vaditi <strong>na</strong> simulatorju vsaj mesec dni, pred<br />
posebnimi <strong>na</strong>črtovanimi <strong>na</strong>logami (npr. zagonom<br />
elektrarne) pa še dodatno osvežiti z<strong>na</strong>nje. tudi<br />
vzdrževalci opreme se morajo rav<strong>na</strong>ti po predpisanih<br />
in preverjenih postopkih, posebej se šolajo,<br />
osvežujejo z<strong>na</strong>nje ter se dodatno pripravljajo za<br />
nevsakdanje posege. s tem si prizadevajo, da<br />
se izognejo <strong>na</strong>pakam pri delu in da v primeru<br />
okvar preprečijo <strong>na</strong>stanek dodatne škode ter<br />
poskrbijo, da je elektrar<strong>na</strong> var<strong>na</strong> za delavce in<br />
okoliško prebivalstvo. a<strong>na</strong>lize dozdajšnjih nesreč<br />
so <strong>na</strong>mreč pokazale, da so bili za skoraj vse<br />
nesreče krivi ljudje (upravljavci oz. operaterji),<br />
njihov neprimeren odziv v primeru okvar ali odpovedi<br />
opreme oz. sistemov. takšen primer je bila<br />
tudi nesreča v černobilu. če pa bi kljub vsemu<br />
do nesreče prišlo, je za ukrepanje pripravljen<br />
poseben <strong>na</strong>črt. <strong>na</strong> osnovi informacij o stanju v<br />
elektrarni in predvidenega (in možnega) nevarnega<br />
razvoja dogodkov bi preventivno evakuirali<br />
prebivalstvo <strong>na</strong> razdalji do 3 km od nek, po potrebi<br />
pa tudi nekatere skupnosti <strong>na</strong> razdalji do 10<br />
km. gre za ukrepe, s katerimi bi preprečili večjo<br />
izpostavljenost prebivalstva sevanju oz. kontami<strong>na</strong>ciji.<br />
Poseb<strong>na</strong> neposred<strong>na</strong> nevarnost <strong>na</strong> večjih<br />
razdaljah ni verjet<strong>na</strong>. Po nesreči bi poskrbeli za<br />
preverjanje kontami<strong>na</strong>cije vode, zemlje, poljščin,<br />
krme, pozneje pa tudi hrane, pridelane po nesreči.<br />
v sloveniji smo dobro pripravljeni za primer<br />
možne nesreče in vpliv (izpostavljenost sevanju<br />
in kontami<strong>na</strong>ciji) <strong>na</strong> prebivalstvo bi bil minimalen.<br />
radioaktivni odpadki <strong>na</strong>stajajo v nek, v raznih<br />
medicinskih in raziskovalnih ustanovah in v<br />
industriji (stari viri). količi<strong>na</strong> je majh<strong>na</strong>. v nek<br />
<strong>na</strong>stane letno okrog 160 sodov (200 l) nizko in<br />
srednje radioaktivnih odpadkov in nekaj manj kot<br />
40 rabljenih gorivnih elementov, ki jih štejemo<br />
med visoko radioaktivne odpadke. vsi radioaktivni<br />
odpadki, ki so <strong>na</strong>stali v nuklearni elektrarni<br />
krško, so še vedno v skladišču nek. ostali<br />
radioaktivni odpadki se zbirajo v centralnem<br />
skladišču radioaktivnih odpadkov v brinju pri<br />
ljubljani, kjer so lansko leto prevzeli 6,3 m 3 nizko<br />
in srednje radioaktivnih odpadkov.
Promocija<br />
Eko logistika<br />
- dobava in izposoja komu<strong>na</strong>lne opreme<br />
za zbiranje odpadkov<br />
- dobava in izposoja izdelkov iz reciklirane<br />
plastike (urba<strong>na</strong> oprema)<br />
Eko sistemi<br />
- opremljanje komu<strong>na</strong>lne opreme z<br />
identi�kacijskimi sistemi<br />
- obdelava baz podatkov<br />
- priprava spletnih anket<br />
- obračun po dejansko odloženih<br />
odpadkih<br />
EKO Plus d.o.o.<br />
Vrt<strong>na</strong> ulica 14, 3220 Štore<br />
t: 03/ 42 44 110<br />
f: 03/ 42 44 282<br />
m: 051/ 233 120<br />
e: info@ekoplus.biz<br />
www.ekoplus.biz<br />
Eko servis<br />
- vzdrževanje komu<strong>na</strong>lne opreme<br />
- opravljanje servisnih storitev po<br />
specialnih zahtevah <strong>na</strong>ročnika<br />
- ločeno zbiranje odpadkov <strong>na</strong> prireditvah<br />
- zahtevni servisi komu<strong>na</strong>lne opreme<br />
- razdeljevanje zabojnikov od vrat do vrat<br />
- prestavitve težke mehanizacije, sortirnih<br />
linij …
Promocija
Change language