Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Revijo lahko prenesete na svoj računalnik tukaj - Zelena Slovenija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
embalaža okolje logistika<br />
Daril<strong>na</strong> embalaža: Protiutež tesnobi so nostalgija, humor in mehke barve<br />
Trendi v indrustriji pakiranja hrane<br />
Komu<strong>na</strong>lno gospodarstvo: Cene še <strong>na</strong>prej v zamrzovalniku<br />
<strong>Slovenija</strong> <strong>na</strong> odpadkovnem semaforju EU<br />
Prihaja čas logistike hladne verige<br />
Specializira<strong>na</strong> revija za trajnostni razvoj<br />
71/72<br />
september 2012<br />
Predelava odpadnih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč:<br />
V Ljutomeru nov<br />
obrat za reciklažo<br />
Poštni<strong>na</strong> plača<strong>na</strong> pri pošti<br />
3320 Velenje
Promocija<br />
Zakaj strategija<br />
trajnostnega razvoja?<br />
fi<strong>na</strong>nčni rezultati • izboljša<strong>na</strong> učinkovitost in produktivnost<br />
• zmanjša<strong>na</strong> odvisnost od izbranih virov<br />
poslov<strong>na</strong> odličnost • v koraku z zakonodajo<br />
• strateško predvidevanje<br />
• dvig ugleda<br />
komunikacijske<br />
prednosti • trženjska doda<strong>na</strong> vrednost<br />
• izboljšanje pripadnosti podjetju<br />
• izboljšanje odnosov z lokalno<br />
skupnostjo in ostalimi deležniki<br />
Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in<br />
vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri <strong>na</strong>ročnika<br />
Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zele<strong>na</strong>slovenija.si<br />
Kontakt<strong>na</strong> oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si
Komu zeleno zastavico,<br />
komu rdeči karton?<br />
Bruslju so delili zelene zastavice, a ne le<br />
V zelenih, za bolj ali manj uspešno rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki. <strong>Slovenija</strong> se je z<strong>na</strong>šla nekje v<br />
zlati sredini. Pri reciklaži, <strong>na</strong> primer, je celo<br />
med <strong>na</strong>jboljšimi. Seveda, če dobrohotno<br />
odmislimo opazke domačih strokovnjakov,<br />
ki ne verjamejo povsem statistiki, in protagonistom<br />
pri rav<strong>na</strong>nju z odpadki oziroma<br />
pri njihovi predelavi, češ da je <strong>na</strong> trgu z<br />
odpadki premalo reda in <strong>na</strong>dzora, preveč<br />
sive ekonomije in poslov pod mizo. Pirovo<br />
zadovoljstvo? Ne. Zelene zastavice iz Bruslja<br />
so zelo dobrodošle. Zlasti zato, da osrečijo<br />
tiste, ki želijo še bolj kot doslej stepati prah<br />
z zaprašene debele preproge okoljske zakonodaje,<br />
in močneje pocukajo za rokav tiste,<br />
ki v vsakem predpisu iščejo luknje ali delajo<br />
netransparentno.<br />
reviji, ki jo listate, smo želeli pri nekaj<br />
V okoljskih temah stehtati, kaj <strong>lahko</strong> vknjižimo<br />
kot pozitivno bilanco, kot kritični poziv<br />
ali javno vprašanje ali pa kot precedek, ki<br />
bi moral koga v državi končno zmodriti.<br />
Teme, ki štrlijo, so med drugim, rav<strong>na</strong>nje<br />
z izrabljenimi motornimi vozili, z biološko<br />
razgradljivimi odpadki, direktiva o ekodizajnu,<br />
komu<strong>na</strong>lno gospodarstvo in predelava<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč.<br />
Torej, zakonodaja je <strong>na</strong>pisa<strong>na</strong>, direktive so,<br />
uredbe so in tudi zavezujoča odgovornost<br />
je z<strong>na</strong><strong>na</strong>. Pravni okoljski okvir je jasen<br />
za vsakogar, ki z<strong>na</strong> brati in ga hoče vsrkati<br />
vase kot vedenjski vzorec <strong>na</strong> vsakem koraku<br />
– doma, v poslu, v <strong>na</strong>ravi, povsod.<br />
Pa poglejmo.<br />
Najprej, kaj se že leta dogaja v Sloveniji<br />
z izrabljenimi motornimi vozili. Sivi trg<br />
je močnejši od predpisov in inšpektorjev.<br />
Ministrstvo za okolje je <strong>na</strong> pobudo izvajalcev<br />
javne gospodarske službe že leta 2007<br />
fi<strong>na</strong>nčnemu ministrstvu poslalo predlog, s<br />
katerim bi preprečili zlorabo izjave o lokaciji.<br />
Z njo vozilo lastnik odjavi iz prometa, <strong>na</strong>to pa<br />
ga odda v nelegalno razgradnjo posameznikom<br />
ali avtomobilskim odpadom. Na sivem<br />
trgu se zgubi okrog 30.000 in več vozil.<br />
Kdo je odgovoren, da se zgodba o izjavi o<br />
lokaciji pripoveduje kot zgodba o jari kači?<br />
Ali je to morda samo uradnik <strong>na</strong> Ministrstvu<br />
za fi<strong>na</strong>nce? Ali je junijski Akcijski program<br />
za odpravo administrativnih ovir začetek<br />
rešitve? Malo še počakajmo.<br />
Samo nekoliko drugače je z biološko razgradljivimi<br />
odpadki. Direktiva o odlaganju<br />
<strong>na</strong> odlagališčih je zavezujoča, zato <strong>lahko</strong><br />
<strong>Slovenija</strong> pričakuje ukrepe iz Bruslja. Preveč<br />
BIOO konča <strong>na</strong> odlagališčih. Zakaj? Ker si<br />
nekatera komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja Uredbo razlagajo<br />
po <strong>svoj</strong>e, kot kaže, pa problema s službo<br />
<strong>na</strong> MKO niso razčistili.<br />
<strong>Slovenija</strong> je letos sprejela pravilnik, ki<br />
določa zahteve za okoljsko primerno<br />
zasnovo, gre za ekodizajn proizvodov, povezanih<br />
z energijo. Pri proizvodih, ki uporabljajo<br />
energijo, in močno vplivajo <strong>na</strong> okolje,<br />
<strong>na</strong>čela ekodizaj<strong>na</strong> in trajnostnega razvoja<br />
zahtevajo premišljeno uporabo surovin,<br />
embalaže, transporta in vsega, kar vpliva<br />
<strong>na</strong> življenjski ciklus izdelka. Inšpektorji so<br />
<strong>na</strong>dzirali izvajanje direktive o ekodizajnu pri<br />
TV-sprejemnikih, TV-komunikatorjih in zu<strong>na</strong>njih<br />
<strong>na</strong>pajalnikih. Rezultat? Neustreznost<br />
se je gibala od 17 do skoraj 40 %. Podjetja<br />
reagirajo zeleno in nezeleno.<br />
Navidezno <strong>na</strong>jnovejša odločitev Vlade, da<br />
ne odmrzne cen komu<strong>na</strong>lnih storitev in<br />
podaljša agonijo komu<strong>na</strong>lnih podjetij, ne sodi<br />
v okvir, o katerem razmišljam. Pa zelo sodi.<br />
V prvi vrsti že zato, ker se že tretje leto ne<br />
ve, kdo koga tenta. Ali Vlada komu<strong>na</strong>le in<br />
občine ali pa je obratno? Ali res ni mogoče<br />
domisliti v nekaj letih metodologije, ki bi dala<br />
vsezavezujoč odgovor, kako dolgoročno urejati<br />
cenovno politiko komu<strong>na</strong>lnih storitev in<br />
s tem postaviti drugačne temelje za razvoj<br />
podjetij, ki nosijo glavno breme izvedbe<br />
okoljske zakonodaje?<br />
In pika <strong>na</strong> i pri <strong>na</strong>grobnih svečah. Kako to,<br />
da ARSO še zmeraj ni dal Pronsu nobenega<br />
odgovora glede predelave ONS v Avstriji?<br />
Pravni predpis ni življenje. V Sloveniji je<br />
tudi sicer preveč zmuznetov, ki se požvižgajo<br />
<strong>na</strong> pravno državo. Produkcija okoljske<br />
zakonodaje z vso latovščino, ki je nje<strong>na</strong> kolateral<strong>na</strong><br />
škoda, ne jenja. Prav zato bo občutljiva<br />
odgovornost uradnikov <strong>na</strong> MKO, stroke,<br />
zlasti pa izvajalcev okoljskega, trajnostnega<br />
programa do tega, kaj se dogaja v praksi,<br />
sig<strong>na</strong>l tistim, ki si za zdaj zaslužijo zeleno<br />
zastavico, in tistim, ki jim je treba pokazati<br />
rdeči karton.<br />
Okolje zahteva <strong>na</strong>dzor. Še bolj pa zahteva<br />
v Sloveniji javno odgovornost in transparentnost<br />
v rav<strong>na</strong>nju in obveščanju – čas<br />
skrivanja in izmikanja javnosti mineva. Včasih<br />
je za velik premik dovolj drob<strong>na</strong> poteza.<br />
UVodnik<br />
Jože Volfand,<br />
glavni urednik<br />
EOL 71/72 3<br />
Uvodnik<br />
september 2012<br />
foto: Rok Tržan
71/72 4<br />
EOL<br />
september 2012<br />
impresUm<br />
Embalaža - okolje - logistika,<br />
specializira<strong>na</strong> revija za trajnostni razvoj<br />
Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje<br />
Glavni urednik: Jože Volfand<br />
Odgovor<strong>na</strong> urednica: mag. Vanesa Čanji<br />
Oblikovanje, prelom in grafič<strong>na</strong> priprava:<br />
Fit media d.o.o.<br />
Tisk: Eurograf<br />
Oglasno trženje: Fit media d.o.o.,<br />
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,<br />
tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si<br />
Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator<br />
d.d.), Ves<strong>na</strong> Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat<br />
(Saubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o.), mag. Katja Buda<br />
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič<br />
(Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.),<br />
Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin<br />
(Združenje papirne in papirno predelovalne<br />
industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša<br />
Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)<br />
Uredniški odbor za strokovne prispevke:<br />
dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko<br />
Notar (Termoelektrar<strong>na</strong> toplar<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong><br />
d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja<br />
RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)<br />
Celje, september 2012<br />
Naklada 3100 izvodov<br />
Revija je brezplač<strong>na</strong>.<br />
Tiskano <strong>na</strong> okolju prijaznem papirju.<br />
Kontakt za informacije:<br />
T: 03/ 42 66 700<br />
E: info@zele<strong>na</strong>slovenija.si<br />
W: www.zele<strong>na</strong>slovenija.si<br />
partner<br />
pri izdajanju revije EOL:<br />
• Gorenje Surovi<strong>na</strong> d.o.o.<br />
Vsebi<strong>na</strong><br />
5 novosti<br />
8 protiutež tesnobi so nostalgija,<br />
humor in mehke barve<br />
11 stroka različno o trajnostni embalaži<br />
16 Za trajnostno embalažo, a<br />
dvakrat za nižje stroške<br />
18 slovenija potrebuje multifunkcijske stroje<br />
21 Zala hodi po zeleni poti<br />
22 Lončke prodajajo po vsej evropi<br />
23 Vse je odvisno od položaja ciljnih panog<br />
24 Higie<strong>na</strong>, poraba energije in varovanje virov<br />
28 Cene še <strong>na</strong>prej v zamrzovalniku<br />
32 nekaj rdečih zastavic, a več zelenih<br />
37 s toplotnimi črpalkami in<br />
lesnimi peleti do prihrankov<br />
38 <strong>na</strong>jlažje je poslati dopis z <strong>na</strong>javo višjih tarif<br />
42 od sejalnega bob<strong>na</strong> do<br />
balističnega izločevalnika<br />
44 <strong>na</strong>jveč zanimanja je za vijačne stiskalnice<br />
46 do izdelkov, ki (ni)so energetsko učinkoviti<br />
49 Štajersko-prekmursko bučno olje v registru eU<br />
52 kmalu smernice za pravilno kompostiranje<br />
56 ključ je v izjavi o lokaciji<br />
59 Zbir<strong>na</strong> mesta, shema in zavezanci<br />
61 eU poz<strong>na</strong> dajatev v obliki<br />
periodičnega davka<br />
62 prva hiša v Versaillesu<br />
64 misija: Zeleno<br />
66 V Ljutomeru nov obrat za reciklažo<br />
70 okoljski monitoring za vsako<br />
odločitev organizatorja<br />
71 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja<br />
71 odgovarja ministrstva za okolje in prostor<br />
72 prihaja čas logistike hladne verige<br />
74 (ne)zelene <strong>na</strong>vade<br />
74 ekošola sprašuje, stroka odgovarja<br />
sebi<strong>na</strong>
Novosti eLektrič<strong>na</strong><br />
okolju prijazNe škatle<br />
za hraNo Na letalu<br />
Švedska letalska družba malmö aviation<br />
od sedaj zajtrk ponuja v škatlah, <strong>na</strong>rejenih<br />
iz karto<strong>na</strong>. nova embalaža je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong><br />
iz materiala invercote in invercote Bio,<br />
ki se pridobivata s sulfatnim procesom<br />
proizvodnje celuloze. Škatle prihranijo<br />
prostor, podaljšajo življenjsko dobo<br />
vsebine, omogočajo lažje rav<strong>na</strong>nje in imajo<br />
manjši vpliv <strong>na</strong> okolje kot njihove plastične<br />
predhodnice. okoljski vpliv je zmanjšan<br />
zato, ker ima invercote Bio certifikat, ki<br />
dokazuje, da je primeren za kompostiranje.<br />
Zu<strong>na</strong>nji del je <strong>na</strong>rejen iz materiala<br />
invercote, medtem ko je notranji del za<br />
hrambo hrane iz karto<strong>na</strong> invercote Bio. ta<br />
predel se pakira v prilagojeni atmosferi,<br />
s čimer so podaljšali življenjsko dobo<br />
vsebini in preprečili zamegljevanje. material<br />
invercote Bio je premazan s plastjo<br />
bioplastike, zato se <strong>lahko</strong> odvrže skupaj z<br />
ostanki hrane.<br />
heiNekeN v kocki<br />
Francoski industrijski oblikovalec petit<br />
romain se je odločil, da bo pivo ponudil<br />
nekoliko drugače. <strong>na</strong>veličan okroglih<br />
steklenic, zloženih v šesterčke, se je odločil,<br />
da bi bilo boljše, če bi ga <strong>lahko</strong> servirali v<br />
stekleni kocki. Heineken Cube je koncept,<br />
ki pri<strong>na</strong>ša določene prednosti, kot so<br />
optimal<strong>na</strong> hramba, cenejši transport in<br />
priročnost za uporabnika. dejstvo je, da<br />
bi bilo <strong>na</strong>laganje s Heinekenovo kocko<br />
lažje, stroški razpošiljanja pa nižji. s tem<br />
bi zmanjšali ogljične emisije, posledično<br />
bi bila manjša ce<strong>na</strong>. <strong>na</strong>jveč prilagoditev bi<br />
bilo potrebnih, kako varno <strong>na</strong>točiti pivo iz<br />
steklene kocke v kozarec.<br />
Fotografije: arhiv proizvajalcev<br />
embalaža tudi<br />
za sveže ribe<br />
oblikovalska agencija postler Ferguson<br />
je predstavila koncept polietilenske<br />
embalaže za sveže ribe. embalaža z ribjim<br />
potiskom je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz dvoplastnega<br />
polietile<strong>na</strong> in je hermetično zaprta,<br />
omogoča ponovno zatesnitev, <strong>lahko</strong><br />
pa se <strong>na</strong>polni z ledom, da se sveži<strong>na</strong><br />
ohrani tudi med transportom. embalaža<br />
je za enkrat le konceptual<strong>na</strong>, vendar so<br />
nekateri prodajalci svežih rib že pokazali<br />
zanimanje, zato je le vprašanje časa, kdaj<br />
bomo zanimivo embalažo videli tudi v<br />
trgovi<strong>na</strong>h.<br />
kremNa zeleNjava<br />
od sedaj Na voljo v<br />
plastičNi embalaži<br />
podjetje rCp Containers Corby je za<br />
potrebe italijanskega proizvajalca kremne<br />
zelenjave izbralo 670-mililitrsko plastenko<br />
z imenom orion. Večplast<strong>na</strong> polietilenska<br />
plastenka je sestavlje<strong>na</strong> iz več plasti;<br />
notranjo plast predstavlja eVoH, ki<br />
preprečuje vstop kisika in zagotavlja<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
mobiLnost<br />
<strong>na</strong> pohodu s petroLom<br />
Evropska pobuda za zelene avtomobile<br />
(European Green Cars Iniciative) spodbuja k<br />
novim projektom tudi v Sloveniji. V drugi edi-<br />
ciji evropskega <strong>na</strong>črta elektrifikacije cestnega<br />
transporta (Roadmap Electrification of Road<br />
Transport) so <strong>na</strong>vedeni številni projekti, ki<br />
jih fi<strong>na</strong>ncira EU. Od slovenskih podjetij sta<br />
Elektro Ljublja<strong>na</strong> in Etrel vključe<strong>na</strong> v projekt<br />
SMARTV26. Gre za vzpostavitev omrežja polnilnih<br />
<strong>na</strong>prav in pametnega električnega omrežja<br />
z ustreznimi poslovnimi modeli.<br />
V Sloveniji je Petrol tisti, ki si <strong>na</strong>črtno prizadeva<br />
postaviti električne polnilnice <strong>na</strong> javnih<br />
površi<strong>na</strong>h in <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>ih bencinskih servisih.<br />
Zdaj deluje pet Petrolovih polnilnih <strong>na</strong>prav in<br />
Center upravljanja električnih vozil. Petrolov<br />
cilj je, da <strong>na</strong>črtno vzpostavlja infrastrukturo za<br />
razvoj električne mobilnosti. Ne gre pa <strong>lahko</strong>.<br />
Težko se je dogovoriti z lastniki zemljišč, zato bi<br />
bilo treba po njihovem dopolniti zakonodajo o<br />
graditvi objektov in energetske infrastrukture,<br />
poenostaviti postopke izvedbe in priključitve<br />
električnih polnilnic Petrola <strong>na</strong> elektrodistribucijsko<br />
omrežje. Bistveno pa je, ali bo prodaja<br />
električnih vozil v Sloveniji zaživela. Napovedi<br />
avtomobilskih zastopnikov o zagonu prodaje<br />
se ne uresničujejo. Kot kaže, je tudi država prepočas<strong>na</strong><br />
pri sprejemanju spodbud za pospešek<br />
električni mobilnosti v Sloveniji.<br />
kostak z noVo<br />
sortirno Linijo<br />
Krška družba Kostak, ki za več posavskih občin<br />
izvaja komu<strong>na</strong>lne dejavnosti, med drugim rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki, je odprla novo sortirno linijo<br />
za avtomatsko obdelavo mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov. Sodobno sortirno linijo, ki ločuje večino<br />
frakcij, je dobavilo podjetje Willy Stadler.<br />
Njihova slovenska podružnica dela v Krškem<br />
že pet<strong>na</strong>jst let. Z avtomatsko obdelavo mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov bo Kostak dobil več<br />
sekundarnih surovin. Tako bodo, kot je menil<br />
Miljenko Muha, predsednik uprave Kostaka,<br />
stroški komu<strong>na</strong>lnih storitev za občane nižji, saj<br />
bodo <strong>na</strong> trgu <strong>lahko</strong> predelali več surovin. Novo<br />
<strong>na</strong>ložbo v vrednosti 3,2 milijo<strong>na</strong> evrov je Kostak<br />
realiziral v sodelovanju s krško občino. Na odprtju<br />
sortirne linije je minister Franc Bogovič med<br />
drugim dejal, da se bo <strong>na</strong>daljevala tudi druga<br />
faza izgradnje CEROD-a, regio<strong>na</strong>lnega centra<br />
za rav<strong>na</strong>nje z odpadki v Novem mestu. Pojavila<br />
so se <strong>na</strong>mreč vprašanja, ali bo smotrno <strong>na</strong> tem<br />
območju poleg nove sortirne linije v Krškem<br />
podvajati še zmogljivosti v Novem mestu. Tudi<br />
CEROD <strong>na</strong>črtuje gradnjo mehansko biološke<br />
<strong>na</strong>prave za obdelavo komu<strong>na</strong>lnih odpadkov,<br />
in sicer za območje Dolenjske, Posavja in Bele<br />
Krajine.<br />
EOL 71/72 5<br />
september 2012
Kratko,<br />
71/72 EOL 6<br />
september 2012<br />
zanimivo Novosti<br />
družba sLopak presegLa<br />
ciLje pri raV<strong>na</strong>nju z<br />
odpadno embaLažo<br />
V letu 2011 je družba Slopak presegla cilje,<br />
določene z uredbo in okoljevarstvenim dovoljenjem<br />
pri rav<strong>na</strong>nju z odpadno embalažo. E<strong>na</strong>ka<br />
so pričakovanja za 2012. Družba Slopak tudi v<br />
letu 2012 zagotovlja prevzem odpadne embalaže<br />
iz gospodinjstev pri komu<strong>na</strong>lnih podjetjih<br />
po vsej Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in<br />
okolje je v objavi deležev <strong>na</strong> podlagi podatkov<br />
objavilo 56 % delež družbe Slopak. Družba<br />
Slopak ima <strong>na</strong>jdaljšo tradicijo <strong>na</strong> slovenskem<br />
trgu (10 let).<br />
kakš<strong>na</strong> je pot odpadka<br />
do noVega izdeLka?<br />
Ste vedeli, da vsak od <strong>na</strong>s pridela 436 kilogramov<br />
odpadkov <strong>na</strong> leto? Ste kdaj podvomili, kaj<br />
sodi v kateri zabojnik <strong>na</strong> ekološkem otoku?<br />
Odgovore <strong>na</strong> pogosto zastavlje<strong>na</strong> vprašanja o<br />
ločevanju odpadkov od tega poletja dalje <strong>na</strong>jdete<br />
<strong>na</strong> spletni strani družbe Slopak (www.<br />
slopak.si), kjer so v okviru evropskega projekta<br />
LIFE Ločujmo odpadke pripravili kratke filme<br />
<strong>na</strong> temo ločevanja odpadkov. Ti <strong>na</strong> zabaven<br />
<strong>na</strong>čin razložijo pot posameznih odpadkov - od<br />
domačega zabojnika prek zbirnih centrov do<br />
sortiranja, predelave materialov in uporabe<br />
reciklatov. Nastalo je šest vsebinsko ločenih<br />
filmov, ki obrav<strong>na</strong>vajo ločevanje, odpadno embalažo,<br />
izrabljene gume, odpadno električno<br />
in elektronsko opremo, nevarne odpadke in<br />
biorazgradljive odpadke. Pri <strong>na</strong>stajanju zgodb o<br />
posameznih tipih odpadkov so sodelovali tudi<br />
Ula Furlan, Vid Valič, Peter Mankoč, Robert<br />
Kranjec in Filip Flisar. Končne izdelke bodo<br />
prejeli učitelji v osnovnih in srednjih šolah, vsa<br />
komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja in občine.<br />
med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> konferenca<br />
o biopLastiki<br />
V Evropi uporaba biorazgradljive plastike in<br />
plastike iz obnovljivih virov <strong>na</strong>rašča. Vendar<br />
nje<strong>na</strong> uporaba še vedno ni tako razširje<strong>na</strong>, kot<br />
je uporaba tradicio<strong>na</strong>lne plastike. Da bi prispevali<br />
k njeni uporabi v proizvodnji, bo v septembru<br />
(17. in 18. septembra) v Ljubljani, v M hotelu,<br />
družba Slopak organizirala med<strong>na</strong>rodno<br />
konferenco z <strong>na</strong>slovom »Trendi v bioplastiki«.<br />
Evropski strokovnjaki bodo predstavili novosti<br />
<strong>na</strong> področju trajnostne plastike, predstavljene<br />
bodo možnosti uporabe <strong>na</strong> različnih področjih<br />
ter slovenske dobre prakse uporabe bioplastike.<br />
Udeležba je brezplač<strong>na</strong> do zapolnitve mest.<br />
Prijavite se <strong>lahko</strong> prek elektronske pošte karmen.pleterski@slopak.si.<br />
Vse o konferenci pa<br />
<strong>lahko</strong> spremljate <strong>na</strong> www.slopak.si pod rubriko<br />
aktualno.<br />
svežino izdelka <strong>na</strong>jmanj 12 mesecev<br />
(za izdelke , ki se pred polnjenjem<br />
pasterizirajo). plastenka je lahka, omogoča<br />
enostavno rav<strong>na</strong>nje, s stiskanjem pa<br />
<strong>lahko</strong> <strong>na</strong>tančno določimo porcijo. Barvni<br />
termokrčljivi rokavčki so potiskani z glavno<br />
sestavino in ustvarjajo izstopanje blagovne<br />
z<strong>na</strong>mke <strong>na</strong> policah.<br />
idealNa rešitev za<br />
trgovce Na drobNo<br />
avtomatizira<strong>na</strong> rešitev za pakiranje Xerox<br />
s tehnologijo stora enso Galop je skupen<br />
izdelek vodilnih proizvajalcev, ki omogoča<br />
uporabniku hitre, barvne, avtomatizirane<br />
embalažne rešitve. Linijski proces omogoča<br />
maksimalno produktivnost za embalažerje.<br />
<strong>na</strong> primer, nepotiskane embalažne<br />
kartone vstavimo v stroj, ven pa pridejo<br />
popolnoma potiskani, premazani in izrezani<br />
– pripravljeni za zgibanje in lepljenje.<br />
ponudniki tiskovin <strong>lahko</strong> proizvajajo<br />
embalaže po meri, s spreminjajočimi<br />
se podatki <strong>na</strong> vsaki enoti, stroškovno<br />
učinkovito in z minimalnim upravljanjem.<br />
rešitev je ideal<strong>na</strong> za trgovce <strong>na</strong> drobno, ki<br />
želijo testirati prototip izdelka z variacijami<br />
različnih embalaž.<br />
Zmanjšani so tudi vpliv <strong>na</strong> okolje, saj se<br />
s tiskanjem <strong>na</strong> zahtevo zmanjša število<br />
odpadkov, kot material pa se uporablja<br />
karton, ki je obnovljiv vir in se <strong>lahko</strong><br />
reciklira.<br />
etikete, ki jih<br />
speremo<br />
podjetje avery<br />
dennison je<br />
predstavilo<br />
paleto etiket,<br />
ki se <strong>lahko</strong><br />
sperejo z<br />
imenom<br />
Fasson<br />
Wash-off<br />
in bodo<br />
pomagale<br />
blagovnim<br />
z<strong>na</strong>mkam<br />
zmanjšati<br />
okoljske odtise<br />
njihovih izdelkov<br />
s povečanimi možnosti za recikliranje.<br />
etikete so primerne tako za plastenke kot<br />
za steklenice. Wash-off etikete so v prvi<br />
vrsti <strong>na</strong>menjene boljšim vrstam piva in<br />
kot podpora kompleksnim oblikam etiket.<br />
primerne so za oz<strong>na</strong>čevanju vratu kot<br />
tudi osrednjega dela, za temne in svetle<br />
vsebnike. imajo večplastno konstrukcijo;<br />
sestavljene so iz polipropilenske folije,<br />
plasti pet in lepila, ki se spere. slednje je<br />
formulirano za čim lažje odstranjevanje<br />
etiket med pranjem v industrijskih<br />
pralnicah. tako <strong>na</strong>lepke kot lepilo ne<br />
pustijo nobenih ostankov <strong>na</strong> steklenicah ali<br />
plastenkah, niti v vodi.<br />
etikete odstopijo pri 65 ˚C, kar omogoča<br />
pranje pri nižjih temperaturah (sedaj se<br />
perejo <strong>na</strong> 80 ˚C). oblikovane so tako, da<br />
se dobro odnesejo v tropskih razmerah,<br />
odporne so tudi <strong>na</strong> UV svetlobo.<br />
tabasco za Na pot<br />
priljubljeni dodatek k hrani<br />
tabasco pepper sauce bo<br />
od sedaj z <strong>na</strong>mi tudi <strong>na</strong><br />
poti, in sicer v priročni<br />
vrečici. paket vsebuje dve<br />
mini steklenički tabasca, v<br />
prodajal<strong>na</strong>h pa bo <strong>na</strong> voljo<br />
poleg sendvičev, solat in že<br />
pripravljenih izdelkov. pri<br />
podjetju so povedali, da<br />
so se za ta korak odločili<br />
zato, ker so opazili, da<br />
veliko potrošnikov<br />
ne kupi tabasca<br />
zato, ker ne vedo kako,<br />
oziroma kakšno količino uporabiti; <strong>na</strong>kup<br />
celotne stekleničke se jim zdi potrata.<br />
»Če bomo ponudili tabasco zraven<br />
komplementarnih izdelkov, bomo kupce<br />
poučili, kako uporabiti tabasco za izboljšanje<br />
okusa,« je povedala predstavnica angleške<br />
podružnice.<br />
etikete, ki se <strong>lahko</strong><br />
reciklirajo<br />
podjetje arjoniggins je<br />
predstavilo prve etikete <strong>na</strong><br />
embalažnem trgu, ki se <strong>lahko</strong><br />
100-odstotno reciklirajo.<br />
izdelek z imenom maine<br />
1 Face <strong>na</strong>tural so razvili<br />
zaradi zahtev trga po<br />
visokokvalitetnih etiketah<br />
z <strong>na</strong>ravno svežino, ki so<br />
primerne za recikliranje.<br />
razvili so jih posebej za<br />
trg oz<strong>na</strong>čevanja in pakiranja,<br />
zato imajo odlične obdelovalne<br />
lastnosti. enostranski bleščeč<br />
premaz zagotavlja sijočo kakovost<br />
tiska, primeren pa je tudi za stik s<br />
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Novosti Kratko,<br />
zanimivo<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
hrano. V primerjavi z običajnimi etiketami<br />
se za izdelavo okolju prijaznih porabi 100<br />
odstotkov manj lesa, 50 odstotkov manj vode,<br />
60 odstotkov manj energije in 30 odstotkov<br />
manj izpustov ogljikovega dioksida.<br />
majhNa, a težka<br />
proizvajalec axilone je za kozmetično hišo<br />
Lancôme izdelal prav posebno embalažo za<br />
novo rdečilo za ustnice »rouge<br />
in Love«. <strong>na</strong>ročnikove zahteve<br />
so bile specifične - majh<strong>na</strong>, a<br />
težka embalaža.<br />
da bi pokrovček<br />
pridobil <strong>na</strong><br />
teži, ne brez da<br />
bi drastično<br />
spreminjali<br />
dizajn, so v<br />
notranje dele<br />
dodali kovino.<br />
Za zapiralni<br />
mehanizem so<br />
dodali majhen<br />
plastičen<br />
element, ki<br />
ne spremeni<br />
vizualne podobe in<br />
ne pokvari preprostosti,<br />
obdrži pa embalažo zaprto. obdela<strong>na</strong> je<br />
z dvojnim eloksiranjem za mat in sijočo<br />
dodelavo in vsebuje dekorativne gravurne<br />
detajle; vrtnico <strong>na</strong> vrhu in pravokotnik ob<br />
strani, kjer <strong>na</strong> srebrnem ozadju izstopa rdeč<br />
<strong>na</strong>pis z imenom novega rdečila za ustnice.<br />
alumiNijaste<br />
stekleNice za pivo<br />
priljubljeno argentinsko pivo Quilmes<br />
bodo od sedaj ponujali tudi v aluminijastih<br />
stekleničkah, ki spremenijo grafiko, če so<br />
izpostavljen UV svetlobi.<br />
dizajn embalaže predstavlja srebrn mozaik,<br />
ki spremeni barvno strukturo v centralnem<br />
delu, kjer je s pomočjo različnih odtenkov<br />
modre barve oblikova<strong>na</strong> črka »Q« iz<br />
logotipa proizvajalca. Čeprav je že ta<br />
zasnova osvežila statičen predmet in ga<br />
preobrazila v umetniški<br />
izdelek, je prava<br />
doda<strong>na</strong> vrednost<br />
vid<strong>na</strong> šele v<br />
temi. Vizual<strong>na</strong><br />
Fotografije: arhiv proizvajalcev<br />
uprizoritev sloga<strong>na</strong> »alkohol<strong>na</strong> pijača<br />
zabave in druženja« je vid<strong>na</strong> šele pod UV<br />
svetlobo.<br />
»Ustvarjanje takega dizaj<strong>na</strong> je kompleksno,<br />
saj morata biti tako »dnevni« kot »nočni«<br />
dizajn v sinergiji. Črnilo, ki reagira <strong>na</strong> UV<br />
svetlobo, ne sme priti v stik z nobenim<br />
drugim črnilom. to <strong>na</strong>m je uspelo prav<br />
zaradi kalejdoskopskega dizaj<strong>na</strong>, ki ima<br />
notranje linije, s pomočjo katerih smo<br />
ustvarili silhuete«, je povedal oblikovalec<br />
adrian pierini.<br />
Nagrada red dot<br />
embalaži za šampoN<br />
<strong>na</strong>grado red dot v kategoriji<br />
»komunikacije« je prejel skupen izdelek<br />
podjetij rebhan kunststoff-Verpackungen<br />
GmbH, stockheim in oblikovalca<br />
rolfa Heringa. razvili so proizvodnjo<br />
inovativnega koncepta za danske izdelke<br />
za nego las z imenom idHair. Ustvarili so<br />
tehnološko in estetsko dovršen produkt, ki<br />
omogoča ergonomsko rav<strong>na</strong>nje, spremlja<br />
pa ga čist dizajn. tehnološko zahtevno<br />
ekstrudira<strong>na</strong> plastič<strong>na</strong> steklenička ima ob<br />
strani reliefno izbočen logotip v negativu, ki<br />
omogoča boljši oprijem.<br />
visoka kvaliteta<br />
posod za juho<br />
specialist za okolju prijazno embalažo<br />
Biopac je predstavil novo serijo posod<br />
za juhe v dveh različnih verzijah, obe<br />
pa sta primerni za kompostiranje.<br />
njihova cilj<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> so predvsem<br />
ponudniki cateringa, ki želijo<br />
komunicirati <strong>svoj</strong>o zavezanost do<br />
okolju prijaznih izdelkov. posode so<br />
prevlečene z materialom <strong>na</strong> škrobni<br />
osnovi in omogočajo 100-odstotno<br />
kompostiranje. so odporne <strong>na</strong> visoke<br />
temperature in kot take zelo primerne<br />
za vroča živila. posode so v osnovi<br />
nepotiskane, proizvajalec pa omogoča<br />
dotisk logotipa v petih barvah.<br />
prVa konferenca o<br />
izziVih med<strong>na</strong>rodnega<br />
okoLjskega praVa<br />
Prav<strong>na</strong> fakulteta Univerze v Ljubljani je konec<br />
junija pod organizacijskim vodstvom dr. Vasilke<br />
Sancin organizirala prvo dvodnevno med<strong>na</strong>rodno<br />
konferenco o sodobnih izzivih med<strong>na</strong>rodnega<br />
okoljskega prava (ang. First Contemporary<br />
Challenges of Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Environmental<br />
Law Conference). Konferenca je bila oblikova<strong>na</strong><br />
kot med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> interdiscipli<strong>na</strong>r<strong>na</strong> razprava,<br />
ki je povezala <strong>na</strong>ravoslovne z<strong>na</strong>nstvenike z<br />
med<strong>na</strong>rodnopravnimi strokovnjaki v skupnih<br />
razmišljanjih o med<strong>na</strong>rodnopravnih rešitvah za<br />
varstvo okolja. Konferenca je tako predstavljala<br />
prvi dogodek v okviru oblikovanja stalne in edine<br />
platforme v tem delu Evrope za raziskovanje med<strong>na</strong>rodnopravnih<br />
vprašanj s področja varstva okolja.<br />
Na konferenci je <strong>svoj</strong>a razmišljanja predstavilo<br />
29 uglednih tujih in domačih strokovnjakov iz<br />
21 držav.<br />
Na konferenci, ki je potekala po konferenci<br />
Združenih <strong>na</strong>rodov o trajnostnem razvoju v Riu<br />
de Janeiru (Rio+20), so panelisti poleg razprav<br />
o med<strong>na</strong>rodnopravnih rešitvah za konkretne<br />
okoljske probleme tudi kritično ocenili izide<br />
konference Rio+20. Splošno nezadovoljstvo <strong>na</strong>d<br />
neuspehom Rio+20 konference je <strong>na</strong>jbolje povzel<br />
osrednji gost konference profesor dr. Phillippe<br />
Sands z ugotovitvijo, da po spodbudnih izidih<br />
konference Združenih <strong>na</strong>rodov o okolju in razvoju<br />
v Riu de Janeiru leta 1992 med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />
skupnost ni dosegla večjega <strong>na</strong>predka <strong>na</strong> področju<br />
varstva okolja in trajnostnega razvoja. Razvoj<br />
med<strong>na</strong>rodnega okoljskega prava je povezan z<br />
razvojem prava človekovih pravic, kjer so šele<br />
grozodejstva v republikah nekdanje Jugoslavije<br />
in Ruande spodbudila ustrezno ukrepanje med<strong>na</strong>rodne<br />
skupnosti. Poudaril je, da so potrebne<br />
spremembe tako pri <strong>na</strong>činu oblikovanja zavezujočih<br />
med<strong>na</strong>rodnih norm okoljskega prava, kot pri<br />
pripravljenosti med<strong>na</strong>rodnega sodnega sistema,<br />
da sprejme ustrezne okoljske odločitve, ki bi vplivale<br />
<strong>na</strong> rav<strong>na</strong>nje držav <strong>na</strong> področju varstva okolja.<br />
uniLeVer ponuja potrošne<br />
izdeLke V manjši embaLaži<br />
Britansko-nizozemski proizvajalec potrošnih<br />
izdelkov Unilever se bo <strong>na</strong> visoko stopnjo brezposelnosti<br />
in <strong>na</strong> visoko stopnjo revščine v evropskih<br />
državah odzval z izdelki, ki so zapakirani v<br />
cenovno ugodno manjšo embalažo. Tako v Španiji<br />
že prodajajo pralni prašek v embalaži, ki zadošča<br />
le za pet pranj, v Grčiji pa <strong>lahko</strong> potrošniki kupijo<br />
pire krompir in majonezo v manjši embalaži od<br />
običajne. »Če Španec pri vsakem <strong>na</strong>kupu v povprečju<br />
porabi le 17 evrov, potem mu ne moremo<br />
prodati pralnega praška za polovico te vsote,« je<br />
odločitev pojasnil prvi mož Unileverja za Evropo<br />
Jan Zijderveld.<br />
EOL 71/72 7<br />
september 2012
71/72<br />
EMBALAžA 8<br />
september 2012<br />
dariL<strong>na</strong> emBaLaŽa<br />
protiutež tesnobi so nostalgija,<br />
humor in mehke barve<br />
Ni<strong>na</strong> semolič<br />
Blizu je čas obdarovanja in<br />
dobre volje, čas veselja in<br />
obilja. ali je res tako? ne.<br />
postajamo zaskrbljeni. Živimo<br />
v težkih časih. »tesnoba je<br />
postala globalni megatrend,«<br />
Daril<strong>na</strong><br />
embalaža<br />
opaža sarah dear iz podjetja<br />
elmwood. »Bojimo se za<br />
delov<strong>na</strong> mesta, za varnost, za<br />
domove … tako tudi embalaža<br />
odseva <strong>na</strong>še stanje duha.«<br />
ot vsak dizajn, je tudi dizajn embala-<br />
»Kže refleksija duha časa,« se z Dearovo<br />
strinja direktor oblikovalske agencije<br />
Seymourpowell, Neil Hirst. »Blagovnim z<strong>na</strong>mkam,<br />
ki preko embalaže uspejo vzpostaviti zaupanje,<br />
določeno zagotovilo, protiutež občutku<br />
tesnobe, gre dobro,« pove Sarah Dear, ki izvaja<br />
vsakoletno kvalitativno revizijo trga darilne<br />
embalaže v prazničnem obdobju. »Nostalgija<br />
postaja trend. Tako v prazničnem času kot tudi<br />
skozi vse leto.« Druga protisredstva temačni<br />
realnosti so humor, uporaba različnih figur <strong>na</strong><br />
embalaži, izražanje povezanosti in prijaznosti.<br />
»Prazniki so stresno obdobje. Ljudem je zato<br />
potrebno zagotoviti embalažo, ki je preprosta<br />
in enostav<strong>na</strong>,« še doda.<br />
Nostalgija in dotik ročnih spretnosti pomagata<br />
embalaži ustvariti pomirjajoč<br />
občutek kontinuitete in tradicije. »Trend ročno<br />
izdelane embalaže z avtentičnim pridihom je<br />
postal opazen pred nekaj leti, predvsem <strong>na</strong> trgu<br />
luksuzne embalaže,« ocenjuje situacijo Ed Silk<br />
iz podjetja Coley Porter Bell. »Sedaj je ta trend<br />
zelo v porastu tudi <strong>na</strong> trgu darilne embalaže.«<br />
Tako se kaže uporaba substratov <strong>na</strong>ravnega<br />
videza in občutka z veliko mero kreativnosti.<br />
»Pokazalo se je, da ljudje veliko več daril izdelajo<br />
doma. To bi morali izdelovalci darilne<br />
embalaže upoštevati, saj ljudje pričakujejo, da<br />
bodo blagovne z<strong>na</strong>mke kreativne, kot so oni<br />
sami,« meni Dearova.<br />
embalaža za<br />
večkratno<br />
uporabo<br />
Sarah Dear opozarja, da se <strong>lahko</strong> pojavi<br />
nevarnost, kako izstopati, če bodo vse<br />
embalaže nostalgične. »Zato je pomembno<br />
razmisliti, kako vzpostaviti stik s strankami.«<br />
Z njo se strinja tudi kreativni direktor agencije<br />
Honey, Matt Purkiss-Webb: »Vedno več<br />
proizvajalcev darilne embalaže dodaja <strong>svoj</strong>im<br />
izdelkom ročno izdelane elemente, vendar pa<br />
foto: Lush
mora biti vsebini primer<strong>na</strong> in odražati izdelčno<br />
pozicioniranje, osebnost. Embalaže ne izbiramo<br />
le zato, ker je trend.«<br />
Nekaj pa vsekakor drži – daril<strong>na</strong> embalaža<br />
ne sledi e<strong>na</strong>kim trendom kot ostale vrste<br />
embalaže. Medtem ko pri drugih vrstah ni<br />
zaželeno, da so preveč kompleksne in da je uporabljenih<br />
preveč detajlov, se daril<strong>na</strong> embalaža<br />
<strong>na</strong> te elemente za<strong>na</strong>ša. To posledično pomeni<br />
več uporabljenega materiala, več stroškov, več<br />
ročnega dela. »Opaziti je, da v sezoni obdarovanja<br />
trajnostnost ljudem ni pomemb<strong>na</strong>,« opaža<br />
Sarah Dear. Ista opažanja podaja tudi Silk: »V<br />
tem obdobju se ljudje ne obremenjujejo z vplivi<br />
<strong>na</strong> okolje.«<br />
Potrošniki <strong>lahko</strong> to opazijo povsod, saj tako<br />
trgovci <strong>na</strong> drobno kot blagovne z<strong>na</strong>mke<br />
okrasijo darilne izdelke. Najbolj je to vidno v<br />
prehrambni industriji – pojavijo se stilizirane<br />
pločevinke, olepša<strong>na</strong> je stekle<strong>na</strong> embalaža,<br />
pentlje in trakovi so opazni tako rekoč povsod.<br />
Prednost takšne embalaže je, da jo potrošniki<br />
zelo velikokrat ponovno uporabijo. »Ljudje<br />
so veseli, če dobijo dve darili v enem – visokokakovosten<br />
proizvod v privlačni embalaži,<br />
ki se <strong>lahko</strong> ponovno uporabi,« meni Charlotte<br />
Taylor, direktorica marketinga pri podjetju<br />
Beatson Clark. »Zato so med zelo priljubljenimi<br />
pločevi<strong>na</strong>sta embalaža in kartonske škatle, v<br />
ospredje pa prihajajo tudi steklenice in stekleni<br />
kozarci.«<br />
daril<strong>na</strong> embalaža ne sledi<br />
e<strong>na</strong>kim trendom kot ostale<br />
vrste embalaže.<br />
Ključno pri takšni embalaži je omogočanje<br />
potrošnikom, da odstranijo ovojni material,<br />
zato da je embalaža primernejša za vsakdanjo<br />
rabo. O tem pove Taylorjeva: »Blagovne<br />
z<strong>na</strong>mke velikokrat pokrovčke prekrijejo s<br />
posebnim papirjem ali pa z njim ovijejo kar<br />
celotno embalažo, da bi ustvarili bolj ročno<br />
izdelan videz. Predvidevamo, da bo ta trend<br />
zelo prisoten in še pogostejši tudi v prihodnje.«<br />
Luksuz<strong>na</strong><br />
embalaža ni<br />
pozablje<strong>na</strong><br />
Direktor API Foils Will Oldham zagovarja<br />
uporabo folij: »Uporaba folij s kovinskim<br />
sijajem omogoča izstopanje in izraža kakovost.<br />
Boljši izdelki to vedno komunicirajo tudi preko<br />
embalaže.«<br />
Pri proizvajalcu pločevink Rexam so povedali,<br />
da tudi pločevinke med praznično<br />
sezono pridejo <strong>na</strong> <strong>svoj</strong> račun. Omejene serije,<br />
ki omogočajo 360-stopinjski potisk, <strong>lahko</strong> proizvedejo<br />
v kratkih dobavnih rokih in manjših<br />
količi<strong>na</strong>h. Prav tako se kaže porast perso<strong>na</strong>lizirane<br />
embalaže. Tako določene blagovne<br />
z<strong>na</strong>mke omogočajo dodajanje osebnih elementov<br />
ali pa <strong>na</strong>redijo več različnih embalaž za isti<br />
izdelek, ki jih potrošniki z veseljem zbirajo.<br />
ostalgija je le e<strong>na</strong> izmed možnosti.<br />
»NUpam, da bodo blagovne z<strong>na</strong>mke letos<br />
ubrale bolj kreativen pristop,«razlaga Sarah<br />
Dear. E<strong>na</strong> izmed možnosti je, da bo embalaža<br />
še bolj luksuz<strong>na</strong>, kar je v bistvu paradoksalno<br />
v da<strong>na</strong>šnjih kriznih časih. »Zategovanje<br />
pasu pomeni manj ekstravagantnih daril in<br />
več preživljanja časa z družino. Ljudje skrbno<br />
izberejo darila, saj želijo ustvariti vtis, da so<br />
si zanje vzeli čas in vanje vložili veliko truda.<br />
So majh<strong>na</strong>, a dobro premišlje<strong>na</strong>. Rezultat tega<br />
je, da luksuz<strong>na</strong> embalaža postane sestavni del<br />
darila, saj tudi manj vrednim stvarem dvigne<br />
vrednost.«<br />
Hirst pa proizvajalce opozarja, da tudi<br />
preveč ni <strong>na</strong>jboljše. »Premiumizacija<br />
vsakdanje embalaže je trend že nekaj let, saj<br />
hoče biti vsaka blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka videti bolje<br />
od konkurence <strong>na</strong> policah. Vendar ne smemo<br />
preseči optimalne ravni, ker je to izguba truda.<br />
Sezonske variante vsakdanjih izdelkov bodo<br />
<strong>na</strong>jverjetneje <strong>na</strong>letele <strong>na</strong> skepticizem, razen<br />
kjer je uporaba takšne embalaže smisel<strong>na</strong> ali<br />
pa če je uporablje<strong>na</strong> embalaža poseb<strong>na</strong> novost<br />
<strong>na</strong> trgu. Najverjetneje bo <strong>na</strong>vdušila le ljubitelje<br />
božičnih in novoletnih praznikov.«<br />
Tudi majhne blagovne z<strong>na</strong>mke morajo v tem<br />
času konkurirati velikim. »Čeprav še imajo<br />
zaloge, ki jim ostajajo, ne bodo konkurirali velikim<br />
blagovnim z<strong>na</strong>mkam <strong>na</strong> policah, ki bodo<br />
<strong>svoj</strong>e izdelke ponujale v božičnih pakiranjih,«<br />
je prepriča<strong>na</strong> Sarah Dear. Vendar pa za vse žal<br />
to ni mogoče, ker so vezani <strong>na</strong> nižanje stroškov.<br />
ekatera podjetja, kot <strong>na</strong> primer<br />
»NUnilever, vlagajo v razvoj izdelkov in<br />
dizajn embalaže velike vsote de<strong>na</strong>rja,« dodaja<br />
Silk. »Decembrski čas pri<strong>na</strong>ša veliko taktičnih<br />
in promocijskih priložnosti, vendar pa <strong>lahko</strong><br />
stroški sezonske embalaže dosežejo visoke<br />
zneske, zato predvidevam, da bo zelo veliko<br />
blagovnih z<strong>na</strong>mk uporabilo kar lanska božič<strong>na</strong><br />
pakiranja – to že nekaj let prakticirata Nestlé in<br />
Lindt.« Prepričan pa je, da inovativne strukture<br />
definitivno pri<strong>na</strong>šajo konkurenčno prednost.<br />
Po njegovem mnenju je še <strong>na</strong>jprimernejša izdelava<br />
posebne, sezonske, sekundarne embalaže<br />
za neposredno prodajo <strong>na</strong> policah.<br />
Štirje stili darilne<br />
embalaže<br />
že januarja se je v Frankfurtu odvijal sejem<br />
Christmasworld. Smernice, ki jih <strong>na</strong>kaže<br />
foto: Marks & Spencer<br />
foto: Marks & Spencer<br />
foto: TESCO<br />
foto: Marks & Spencer<br />
9<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 10<br />
september 2012<br />
foto: Lush<br />
vsako leto, vedno jasno pokažejo, kaj bo prevladovalo<br />
v prihajajoči sezoni. Trendi za darilno<br />
embalažo izhajajo iz med<strong>na</strong>rodne modne in<br />
dizajnerske scene. Organizatorji se povežejo z<br />
oblikovalci iz agencije bora.herke.palmisano,<br />
s katerimi skupaj razvijejo štiri stile, ki služijo<br />
sektorju kot vodila v posameznih produktnih<br />
skupi<strong>na</strong>h, nudijo opise barv in materialov, ki<br />
bodo aktualni v prihajajoči sezoni.<br />
arva bo v prihajajoči sezoni ključnega<br />
»Bpome<strong>na</strong>,« je prepriča<strong>na</strong> Claudia Herke.<br />
»Predvsem intenzivni in bogati odtenki bodo<br />
čustveni nosilci optimistične in v prihodnost<br />
usmerjene filozofije leta 2012/13.«<br />
Oblikovalci vsako leto zberejo vse pomembne<br />
vplive, ideje in izdelke v praznično-dekorativnem<br />
sektorju – letos so jih razdelili <strong>na</strong><br />
štiri različne stile. Trendi se tako gibljejo od<br />
bolj nežnih in zadržanih preko <strong>na</strong>ravne svežine<br />
in elegantnega glamurja do svetlo obarvanega<br />
purizma.<br />
Harmonija in čar ali »stil mehkega oblaka«,<br />
kot so ga oblikovalci poimenovali,<br />
predstavlja čustvenost. Barve so zadržane, tudi<br />
dizajn je mirnejše <strong>na</strong>rave. Prevladuje razpon<br />
toplih, kremnih odtenkov, kot so <strong>na</strong>ravno bela,<br />
peščeno-siva in sivorjava. Za protiutež se izberejo<br />
akvamarin, marelič<strong>na</strong> in svetlo vijolič<strong>na</strong><br />
barva. Nevsiljive barve se kombinirajo z občutljivimi<br />
materiali čistega videza s sijajno ali<br />
mat premazano površino. Embalaža se <strong>lahko</strong><br />
poudari z nežnimi rožami. Drugi materiali, ki<br />
jih <strong>lahko</strong> uporabimo, so še šifon, organca in<br />
čipke, ki lepo zaokrožujejo eleganten, ženski<br />
stil embalaže.<br />
Sodob<strong>na</strong> interpretacija folklore in tradicije<br />
ali »imenitni ljudje« – v ta stil spadajo<br />
ročno izdelani elementi in vizualije, ki se<br />
<strong>lahko</strong> dopolnijo z <strong>na</strong>ravnimi elementi (cvetjem,<br />
vejicami …). Uporabljeni so bogati, briljantni<br />
odtenki, kot so fuksija, gozdno zele<strong>na</strong> barva,<br />
barva makovih cvetov skupaj s kamnito sivo<br />
in globoko zlato oker, kar kombiniramo z ne<strong>na</strong>vadnimi<br />
teksturami materialov, uporabimo<br />
<strong>lahko</strong> tudi barvan ali pa <strong>na</strong>raven les.<br />
Disko šik sedemdesetih – dizajn tega stila<br />
je razkošen, ekskluziven in čuten, ampak<br />
vedno neformalen. Dekorativni elementi so<br />
foto: Neal's Yard<br />
uporabljeni sofisticirano in <strong>na</strong> moderen <strong>na</strong>čin.<br />
Ta stil praznuje življenje kot nekaj posebnega in<br />
ne nekaj vsakdanjega. To je poudarjeno z uporabo<br />
intenzivnih, toplih barv, ki dajo embalaži<br />
mističen, eksotičen pridih. Uporabimo <strong>lahko</strong><br />
vse od globoke rjave barve, temno modre slive<br />
in črne barve kaviarja do odtenkov orhidej,<br />
mandarine in zlate. Bistvenega pome<strong>na</strong> je uporaba<br />
bleščic – vseh velikosti, razporejene popolnoma<br />
<strong>na</strong>ključno. Dodamo <strong>lahko</strong> tudi kristale,<br />
usnjene elemente ali tekstilije (saten, žamet),<br />
ki dodajo darilu visoko stopnjo glamurja.<br />
Močne barve in poenostavljen dizajn<br />
– stil darilne embalaže, ki predstavlja optimizem<br />
in veselje. Videz je visoke kakovosti,<br />
jasno zasnovan in odrasel. Posebne poudarke<br />
dosežemo z uporabo grafičnih vzorcev in interakcijo<br />
med več plastmi barve, z uporabo senc<br />
in z različnimi stopnjami transparentnosti.<br />
Barva pritegne s fluorescentno intenzivnostjo.<br />
Osvetlje<strong>na</strong> briljantno bela, sonč<strong>na</strong> rume<strong>na</strong>,<br />
svetlikajoča se smaragdno zele<strong>na</strong> in izzival<strong>na</strong><br />
roza so uporabljene s kontrasti, kot sta temno<br />
modra in tem<strong>na</strong> cian barva, ki zaokrožujeta<br />
videz. Med materiali igra pomembno vlogo<br />
steklo. Haptične učinke <strong>lahko</strong> dosežemo z<br />
uporabo plastike, gume, usnja in volne.<br />
<strong>na</strong>jboljši v<br />
lanskem letu<br />
tesco<br />
Tesco je lani oblikoval posebne, darilne pločevi<strong>na</strong>ste<br />
posode za tortice. Več<strong>na</strong>menske posodice<br />
imajo prozoren pokrov, da je izdelek viden že<br />
<strong>na</strong> policah. Prav tako je embalaža primer<strong>na</strong> za<br />
shranjevanje in ponovno uporabo.<br />
neaL's Yard<br />
Podjetje Neal's Yard je lani <strong>na</strong> trgu lansiralo<br />
elegantno embalažo, ki je <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> iz papirja<br />
odgovornih virov, potiska<strong>na</strong> pa s črnili <strong>na</strong><br />
vodni osnovi. Ker dizajn ni tipično božični, je<br />
simpatično embalažo mogoče uporabljati celo<br />
leto.<br />
marks & spencer<br />
Zasnovo darilne embalaže je podjetje zaupalo<br />
švedski oblikovalki Sandri Isaksson, ki je v dizajn<br />
vključila očarljive skandi<strong>na</strong>vske vzorce,<br />
kot material pa je uporabila karton brez končne<br />
dodelave. Embalaža vključuje tudi pojočo<br />
voščilnico.<br />
Lush<br />
Podjetje Lush je kot darilno embalažo predstavilo<br />
božični robec, ki združuje sezonski dizajn<br />
s ponovno uporabo in preprostostjo. Idejo so<br />
povzeli po stari japonski tradiciji zavijanja<br />
daril v šale. Podjetje <strong>na</strong> splošno ni <strong>na</strong>vdušeno<br />
<strong>na</strong>d embalažo, zato kar 60 odstotkov <strong>svoj</strong>ih<br />
izdelkov prodajajo brez kakršnekoli embalaže.
stroka različno o<br />
trajnostni embalaži<br />
lucija gornjak<br />
Wpo, svetov<strong>na</strong> organizacija<br />
za embalažo, <strong>na</strong> strokovnih<br />
Svetovni dnevi<br />
embalaže<br />
srečanjih redno združuje<br />
poz<strong>na</strong>valce embalaže iz<br />
različnih kultur, kajti vsaka<br />
država odgovarja <strong>na</strong> izzive v<br />
okolju in pri iskanju <strong>na</strong>jboljše<br />
embalaže skladno s <strong>svoj</strong>o<br />
kulturo. in če predstavljata<br />
središčno temo strokovnega<br />
kongresa trajnost<strong>na</strong> embalaža<br />
in njen razvoj, so izkušnje in<br />
koncepti zelo raznoliki. tri<br />
razsežnosti trajnosti, okoljska,<br />
gospodarska in social<strong>na</strong>, niso<br />
povsod e<strong>na</strong>ko razumljene.<br />
Predsednik Svetovne organizacije za embalažo<br />
(WPO) Thomas L. Schneider je<br />
<strong>na</strong> letošnjem splitskem strokovnem kongresu<br />
govoril o vplivu embalaže <strong>na</strong> celotno družbo<br />
in izpostavil nekatera bistve<strong>na</strong> aktual<strong>na</strong><br />
področja: trende oblikovanja fleksibilne<br />
embalaže, rast sektorja fleksibilne embalaže<br />
<strong>na</strong> azijskem trgu, varčevanje z energijo v<br />
povezavi z embalažnimi materiali, uporabo<br />
inovativnih organskih materialov, zaščito izdelka<br />
v dobavni verigi, vlogo testiranja izdelka<br />
pred odpremo, razvoj tehnologij, ki omogočajo<br />
varnejšo hrano, metode sledenja, trajnost s<br />
poslovnega vidika, cilje <strong>na</strong>jpomembnejših<br />
multi<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih proizvajalcev embalažnih<br />
izdelkov ter vpliv različnih kultur in izobraževanja<br />
pri oblikovanju prihodnosti embalažnega<br />
sektorja in doseganju uspeha. Izpostavil<br />
je tudi nekatere globalne trende embalažne<br />
industrije: »Kot člani Svetovne organizacije<br />
za embalažo živimo v razburljivem obdobju,<br />
ko je embalaža postala strateško poslovno in<br />
družbeno orodje. Embalaža <strong>na</strong> celotno družbo<br />
vpliva <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine in z različnimi elementi<br />
(prenos družbenih norm in <strong>na</strong>vad, trajnostni<br />
razvoj, novi materiali in tehnologija,<br />
energetska učinkovitost, regio<strong>na</strong>lni predpisi,<br />
˝po sVetoVniH<br />
dneViH emBaLaŽe<br />
nobe<strong>na</strong> embalaža ni sama<br />
po sebi trajnost<strong>na</strong>. Lahko<br />
so samo bolj ali manj<br />
trajnostni <strong>na</strong>čini proizvodnje<br />
določenega izdelka.<br />
odpiranje tržnih ka<strong>na</strong>lov, varnost izdelkov,<br />
zaščita izdelka skozi dobavno verigo, vpliv <strong>na</strong><br />
gospodarsko moč in rast idr.).<br />
To je rezultat raznolikosti embalaže in<br />
vpliva, ki ga ima <strong>na</strong> <strong>na</strong>še vsakdanje življenje<br />
v različnih kulturah. Ta raznolikost<br />
je poveza<strong>na</strong> z glavnim ciljem organizacije, ki<br />
išče rešitve, kako z boljšo embalažo povečati<br />
kakovost življenja ljudi različnih kultur. Prav<br />
tako je s približno 50 državami v celotnem<br />
razvojnem spektru raznolika tudi sama WPO,<br />
saj vključuje tako visoko razvite evropske<br />
države (Ameriko, predele Azije, Avstralije<br />
in Oceanije) kot tudi tiste države, ki se <strong>svoj</strong><br />
embalažni razvoj še trudijo doseči (Ga<strong>na</strong>,<br />
Nigerija, Tanzanija, Argenti<strong>na</strong>, Čile, Indija,<br />
Šrilanka, Bangladeš idr.). V letu 2011 je to<strong>na</strong>ža<br />
za svetovni potrošniški trg fleksibilne<br />
embalaže z<strong>na</strong>šala 18,1 milijo<strong>na</strong> ton, do leta<br />
11<br />
september 2012<br />
71/72<br />
foto: Istragrafika d.d.<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 12<br />
september 2012<br />
2016 pa <strong>na</strong>j bi dosegla 22,5 milijo<strong>na</strong> ton, kar<br />
je 24-odstot<strong>na</strong> rast v petih letih. Najhitreje<br />
rastoči trg fleksibilne embalaže je azijski trg<br />
(z <strong>na</strong>povedano 7,9-odstotno letno rastjo v<br />
letih 2011–2016); Indija in Kitajska predstavljata<br />
skupaj kar 44 odstotkov vse svetovne<br />
potrošnje fleksibilne embalaže v predvidenem<br />
obdobju.<br />
Tisto, kar je pri embalažnem razvoju <strong>na</strong>jbolj<br />
pomembno, <strong>na</strong> eni strani vključuje posamezne<br />
tehnologije pakiranja, <strong>na</strong> drugi strani<br />
pa različne <strong>na</strong>čine in področja, kamor posamezne<br />
države usmerjajo potreb<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja. Vemo,<br />
da imajo posamez<strong>na</strong> vprašanja s področja<br />
trajnosti običajno več odgovorov, zlasti <strong>na</strong> po-<br />
dročjih varnosti živil, ustreznosti zakonskih<br />
predpisov in zmanjševanja količin odpadkov.<br />
Bistveno je spoz<strong>na</strong>nje, da vsaka država omenjene<br />
problematike obrav<strong>na</strong>va v kontekstu s<br />
<strong>svoj</strong>o lastno kulturo, in to je pravzaprav tudi<br />
bistvo <strong>na</strong>še organizacije. WPO vsaj dvakrat<br />
letno združi izjemno raznolike kulture, ki se<br />
e<strong>na</strong> od druge učijo, kako izboljšati embalažo<br />
za <strong>svoj</strong>e ljudi. Gre za pomembno priložnost<br />
stalnega pridobivanja in di<strong>na</strong>mično izmenjavo<br />
izkušenj.«<br />
In kaj pojem boljše, trajnostne embalaže<br />
dejansko pomeni? T. L. Schneider odgovarja:<br />
»Nobe<strong>na</strong> embalaža ni sama po sebi<br />
trajnost<strong>na</strong>. Lahko so samo bolj ali manj<br />
foto: www.ambalaza.hr<br />
Za pakiranje hrane se porabi<br />
dve tretjini embalažnega<br />
materiala.<br />
trajnostni <strong>na</strong>čini proizvodnje določenega<br />
izdelka. Z vidika WPO »boljša« embalaža<br />
pomeni razvoj embalaže, ki zagotavlja svežo<br />
in bolj hranljivo hrano, varnost izdelkov<br />
(zlasti zdravil) ter izdelke, ki v potrošnikove<br />
roke prispejo nepoškodovani in ustrezni<br />
za uporabo. Kaj pomeni razvoj embalaže <strong>na</strong><br />
trajnostni <strong>na</strong>čin? V zadnjih dvajsetih ali tridesetih<br />
letih se je zgodil pomemben embalažni<br />
premik – sprva je bila embalaža zapostavlje<strong>na</strong><br />
in v snovanju izdelkov drugotnega pome<strong>na</strong>,<br />
danes pa predstavlja ključno strateško orodje<br />
za zagotavljanje varnosti izdelka od začetne<br />
do končne točke. Učinkovitost embalaž in z<br />
njimi povezani stroški so za večino podjetij<br />
postali pomemben element v izkazu njihovega<br />
poslovnega izida. Ta okolišči<strong>na</strong> je hkrati dober<br />
z<strong>na</strong>k tako za WPO kot za celotno pakirno industrijo<br />
in posamezne embalažne trge, saj z<br />
ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem<br />
<strong>lahko</strong> diktira boljše plače in znotraj podjetij<br />
zagotovi višji status embalažnega področja,<br />
hkrati pa vzpostavlja dragocene družbene<br />
razlike.«<br />
Z optimizacijo<br />
embalaže do<br />
trajnosti<br />
obremenjevanju okolja z odpadno em-<br />
O balažo in ukrepih, ki jih je industrija v<br />
preteklih letih <strong>na</strong> tem področju že izvedla,<br />
je govoril finski strokovnjak Roger Bagge.<br />
Tovrstni pristopi vključujejo zniževanje teže<br />
embalaž in pravilno količinsko odmerjanje,<br />
foto: www.ambalaza.hr<br />
predvsem embalirane<br />
hrane.<br />
»Zelenim nevladnim<br />
organizacijam<br />
in javnosti embala- ža<br />
predstavlja zlasti breme za okolje.<br />
V zadnjih 20 letih je emba- laž<strong>na</strong> industrija<br />
z raztegljivimi embalažnimi materiali (folijami)<br />
in adaptacijo novih tehnologij uspešno<br />
razvila okoljsko učinkovitejšo embalažo.<br />
Gre za optimizacijo embalaže preko celotne<br />
dobavne verige, vključno s sekundarno in<br />
terciarno embalažo. Obsež<strong>na</strong> okoljska prizadevanja<br />
so danes pomemben del proizvodnje<br />
vseh vrst izdelkov, predvsem živil. Nedavne<br />
študije so pokazale, da embalaža predstavlja<br />
le del celotne okoljske obremenitve kateregakoli<br />
sistema proizvodnje izdelkov. Embalaža<br />
ohranja izdelke in s tem tudi okolje ter omogoča<br />
distribucijo hrane po vsem svetu, kar<br />
pomembno prispeva k trajnosti.« Johannes<br />
Bergmair iz avstrijskega embalažnega inštituta<br />
OFI je pojasnil tehnike testiranja embalaž<br />
in njihov pomen za zagotavljanje varne<br />
hrane: »Kar dve tretjini vsega embalažnega<br />
materiala se porabi za pakiranje hrane, zato<br />
je potrebno posebno pozornost posvečati<br />
kakovosti embalažnih materialov v živilski<br />
industriji.<br />
Še posebej pereč problem in predmet<br />
številnih raziskav je interakcija<br />
med embalažnimi materiali in živili.<br />
Poudarek je <strong>na</strong> vse večjih in spreminjajočih<br />
se zahtevah <strong>na</strong> področju<br />
varnosti hrane, oblikovanja embalaže<br />
in materialov ter ustreznih postopkov<br />
preizkušanja (testov prehajanja embalažnih<br />
sestavin v živila).« Nemški strokovnjak<br />
Atle Flom iz podjetja Kobusch<br />
se sprašuje, kako <strong>lahko</strong> k zmanjšanju<br />
odpadkov živilskih proizvodov prispeva<br />
fleksibil<strong>na</strong> embalaža: »Ocenjuje se, da je v EU<br />
letno zavrženih 179 kg hrane <strong>na</strong> prebivalca,<br />
splošno z<strong>na</strong>no pa je, da zavržemo kar tretjino<br />
kupljene hrane. Delni razlog tiči v tem, da embalaža<br />
pogosto ni optimizira<strong>na</strong> za določene<br />
pakirane izdelke in vzorce potrošnje oziroma<br />
<strong>na</strong>čine porabe proizvoda. Da je embalaža v<br />
resnici trajnost<strong>na</strong>, mora biti celostno zasnova<strong>na</strong><br />
tako, da se optimizirajo skupni okoljski
učinki. Izdela<strong>na</strong> mora biti iz trajnostnih, čim<br />
bolj <strong>na</strong>ravnih materialov, zasnova<strong>na</strong> tako, da<br />
je učinkovita in var<strong>na</strong> skozi celoten življenjski<br />
cikel. Izpolnjevati mora trž<strong>na</strong> merila in<br />
biti stroškovno učinkovita, ustrezati mora<br />
potrošnikovim zahtevam in pričakovanjem,<br />
po uporabi pa mora biti pravilno in odgovorno<br />
odlože<strong>na</strong> ali uporablje<strong>na</strong>.«<br />
trije stebri<br />
trajnostnega<br />
razvoja<br />
Daniel A. Abramowicz iz ameriškega<br />
podjetja Crown Holdings (Crown Packaging<br />
Technology) pa je predstavil širši ekonomski,<br />
družbeni in okoljski vidik oblikovanja embalaže:<br />
»Trajnostno oblikovanje embalaže pogosto<br />
bazira <strong>na</strong> zgolj eni razsežnosti trajnostnega<br />
razvoja, to je ustvarjanje okoljske koristi (zlasti<br />
zmanjšanje ogljičnega odtisa), medtem ko<br />
zanemarja druge vidike in zahteve trajnostne<br />
embalaže.« D. A. Abramowicz zato v <strong>svoj</strong>ih<br />
prizadevanjih raziskuje, kako ustvariti učinkovito<br />
in trajnostno rešitev, ki bi vključevala<br />
vse tri razsežnosti trajnosti: okoljsko, gospodarsko<br />
in socialno. Na kongresu je pojasnil,<br />
kako <strong>lahko</strong> embalaža blagovnim z<strong>na</strong>mkam<br />
in izdelkom zmanjša okoljski odtis in kako<br />
z lastno diferenciacijo in lastnostmi, ki <strong>na</strong><br />
prodajni polici predstavljajo dodano vrednost,<br />
omogoča gospodarski uspeh ter izpolnjuje socialne<br />
potrebe potrošnikov. Podobno izpostavlja<br />
tudi Günter Lubitz iz švicarskega podjetja<br />
Vetropack, ki je <strong>na</strong> kongresu predstavil<br />
nove tehnologije predelave stekla: »Skupi<strong>na</strong><br />
Vetropack se zavzema za tristebrni model<br />
trajnostnega razvoja, ki vključuje ekonomsko,<br />
socialno in okoljsko odgovornost. Zato boljša<br />
energetska učinkovitost ter lažja in robustnejša<br />
stekle<strong>na</strong> embalaža predstavljata temelj<br />
<strong>na</strong>šega modela. Poraba energije za taljenje se<br />
<strong>lahko</strong> z novo tehnologijo predgrevanja surovin<br />
in odpadnega stekla drastično zmanjša. Drugi<br />
revolucio<strong>na</strong>rni postopek je postopek kaljenja<br />
steklene embalaže, ki omogoča zmanjšanje<br />
teže steklene embalaže in z<strong>na</strong>tno povečanje<br />
njene odpornosti pred razbitjem 1 in temperaturnimi<br />
spremembami, hkrati pa ohranja<br />
e<strong>na</strong>ke zmogljivosti za polnjenje embalaže.<br />
E<strong>na</strong>ke ostajajo tudi možnosti recikliranja, saj<br />
je kaljeno steklo mogoče reciklirati e<strong>na</strong>ko kot<br />
običajno stekleno embalažo. Obe tehnologiji<br />
predstavljata <strong>na</strong>ložbo v prihodnost, ki je korist<strong>na</strong><br />
tako za proizvajalce in živilsko industrijo<br />
kot seveda tudi za potrošnike.«<br />
1 Pri testiranju trdnosti obeh vrst steklene embalaže<br />
(običajne in kaljene) so z višine 1,5 m <strong>na</strong> trdo podlago<br />
spustili obe embalaži, pri čemer se je razbila le klasič<strong>na</strong><br />
steklenica.<br />
<strong>na</strong>jboljše<br />
embalaže<br />
<strong>na</strong> Balkanu<br />
Tiha<strong>na</strong> Lešić iz podjetja<br />
Tectus, d. o. o., je predstavila<br />
projekta REGPAK in CROPAK<br />
ter letošnje dobitnike <strong>na</strong>grad:<br />
»Inštitut za embalažo in tiskarstvo<br />
(IAT), podjetje Tectus,<br />
d. o. o., in strokovni časopis<br />
Ambalaža/REGprint iz Zagreba so<br />
letos že tretje leto zapored organizirali<br />
podelitev <strong>na</strong>grad za <strong>na</strong>jboljšo embalažo<br />
<strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lnem trgu REGPAK (Bos<strong>na</strong> in<br />
Hercegovi<strong>na</strong>, Čr<strong>na</strong> gora, Hrvaška, Makedonija,<br />
<strong>Slovenija</strong> in Srbija). REGPAK je bil ustanovljen<br />
leta 2010 <strong>na</strong> izkušnjah in temeljih <strong>na</strong>tečaja<br />
CROPAK, ki že devet let izbira <strong>na</strong>jboljšo embalažo<br />
<strong>na</strong> hrvaškem trgu. Ker je IAT tudi član<br />
Svetovne organizacije za embalažo, se <strong>lahko</strong><br />
zmagovalne embalaže <strong>na</strong> REGPAK neposredno<br />
nominirajo tudi za WorldStar, prestižni <strong>na</strong>tečaj<br />
za <strong>na</strong>jboljšo embalažo <strong>na</strong> svetu, ki ga WPO<br />
izvaja že od leta 1970. Nagrado CROPAK leta<br />
2102 za skupno <strong>na</strong>jbolje ocenjeno embalažo<br />
je prejela povrat<strong>na</strong> steklenica Ožujskega piva<br />
(0,33 l), <strong>na</strong>grado REGPAK za <strong>na</strong>jboljšo embalažo<br />
<strong>na</strong> regijskem trgu pa serija izdelka Baki<strong>na</strong><br />
foto: www.ambalaza.hr<br />
Vsaka država problematiko<br />
embalaže obrav<strong>na</strong>va v<br />
kontekstu s <strong>svoj</strong>o lastno<br />
kulturo.<br />
13<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 14<br />
september 2012<br />
taj<strong>na</strong> proizvajalcev embalaže Vetropack, d.<br />
d., in Promedia, d. o. o. Kot nominiranci za<br />
<strong>na</strong>grado REGPAK so bili prijavljeni tudi trije<br />
slovenski predstavniki (Ambrosia design<br />
studio d.o.o., ki je oblikovalo embalažo za<br />
olje serij Solia, ter Embalažno grafično<br />
podjetje d.d. in Gorenjski tisk d.d., ki sta<br />
proizvedla embalažo za kremo serije Sattwa),<br />
vendar <strong>Slovenija</strong> <strong>na</strong> dogodku ni bila neposredno<br />
udeleže<strong>na</strong> oziroma ni bila nosilec prijave.<br />
Kot slovenski predstavnik žirije je <strong>na</strong> letošnji<br />
<strong>na</strong>tečaj bila povablje<strong>na</strong> Ni<strong>na</strong> Bavčer, direktorica<br />
podjetja Arse<strong>na</strong>l Design d.o.o., ki je<br />
pojasnila omenjeno problematiko: »Opaziti<br />
je, da ni potrebne sinergije med slovenskimi<br />
oblikovalci, <strong>na</strong>ročniki in embalažnimi podjetji,<br />
saj se ne pojavljajo skupaj in premalo sodelujejo.<br />
Pojavlja se torej to, da oblikovalci delajo za<br />
tuje <strong>na</strong>ročnike ali pa <strong>na</strong>ša embalaž<strong>na</strong> podjetja<br />
proizvajajo za tuje <strong>na</strong>ročnike.«<br />
V sloveniji<br />
premalo<br />
zanimanja za<br />
reGpak<br />
Ni<strong>na</strong> Bavčer je pojasnila tudi, zakaj kljub povabilu<br />
potem do udeležbe <strong>na</strong> dogodku ni bila<br />
upraviče<strong>na</strong>: »Članica te žirije sem šele dve leti.<br />
Pravila ocenjevanja so se glede <strong>na</strong> lansko leto<br />
spremenila, vendar v osnovi potekajo tako,<br />
da selektor vsake države iz območja bivše<br />
Jugoslavije predlaga izdelke s področja oblikovanja<br />
embalaže (tako industrijskega kot<br />
grafičnega) v <strong>svoj</strong>i državi. Selektor predloge<br />
pošlje organizatorjem REGPAKA, ki osebno<br />
kontaktirajo oblikovalce oziroma podjetja.<br />
foto: www.ambalaza.hr<br />
Letos je žiriranje potekalo tako, da sem ponovno<br />
izbrala nekaj izdelkov iz Slovenije, poslala<br />
kontakte v REGPAK ter obvestila tudi oblikovalce<br />
in podjetja. Ker se nihče izmed njih ni<br />
prijavil <strong>na</strong> tekmovanje, so me iz REGPAKA<br />
obvestili, da zaradi tega ne morem sodelovati<br />
pri ocenjevanju in hkrati tudi pri vseh preostalih<br />
dogodkih (bila sem vablje<strong>na</strong>, a <strong>na</strong> lastne<br />
stroške). Natečaj REGPAK ima sicer zelo dobre<br />
temelje, da se razvije kot pomemben letni dogodek<br />
<strong>na</strong> področju embalaže po celotni regiji<br />
ter izobražuje, osvešča in povezuje vse, ki so<br />
kakorkoli udeleženi v embalažnem procesu.<br />
Vendar menim, da bi morali <strong>na</strong>rediti več <strong>na</strong> obveščanju<br />
ciljne javnosti, e<strong>na</strong>kovredno obrav<strong>na</strong>vati<br />
vse države in selektorje (ne glede <strong>na</strong> število<br />
prijavljenih ali uvrščenih v ožje izbore) in <strong>na</strong>s<br />
bolj vključiti v celoten proces – od postavljanja<br />
pravil <strong>na</strong>tečaja, stroškov, obveščanja in informiranja<br />
idr.« Na vprašanje, v čem vidi <strong>na</strong>jvečjo<br />
pomanjkljivost <strong>na</strong>tečajev CROPAK in REGPAK<br />
ter kaj je glavni razlog, da se <strong>Slovenija</strong> oziroma<br />
slovenski izdelki <strong>na</strong> tekmovanje ne prijavljajo<br />
in ne dosegajo uspehov, pa Ni<strong>na</strong> Bavčer odgovarja:<br />
»Težava, ki sem jo osebno občutila v<br />
sodelovanju z REGPAKOM, je ta, da sem bila<br />
premalo vključe<strong>na</strong> v sam proces – nisem bila<br />
tisti »<strong>na</strong>slov«, ki bi <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>še potencialne<br />
<strong>na</strong>tečajnike informiral o vseh pravilih, temveč<br />
le nek posrednik, povezovalec. Največja<br />
težava, ki se pojavlja v Sloveniji, je po mojem<br />
mnenju premajh<strong>na</strong> (če je sploh) prepoz<strong>na</strong>vnost<br />
REGPAKA. Na izjavo za medije, ki sem jo posredovala<br />
v vse večje slovenske tiskane medije, se<br />
je odzval le redkokdo. Edi<strong>na</strong> povrat<strong>na</strong> informacija,<br />
ki sem jo prejela od oblikovalca, katerega<br />
izdelek je prijavilo podjetje iz druge države in<br />
torej ni sodelovalo v imenu Slovenije, je bila,<br />
da je prijavni<strong>na</strong> zanj osebno previsoka (<strong>na</strong>j bi<br />
bila okoli 400 evrov), ter da <strong>na</strong>j bi Hrvati kot<br />
foto: arhiv podjetja<br />
ni<strong>na</strong> Bavčer<br />
<strong>na</strong>jvečja težava je premajh<strong>na</strong><br />
(če sploh) prepoz<strong>na</strong>vnost<br />
reGpaka.<br />
organizatorji preferirali <strong>svoj</strong>e izdelke. Glede<br />
<strong>na</strong> lanski <strong>na</strong>čin ocenjevanja mislim, da do<br />
preferiranja določenih držav ne more priti, saj<br />
član žirije ne more glasovati za <strong>svoj</strong>o državo.<br />
Druga težava je nezanimanje <strong>na</strong>ših oblikovalcev<br />
oziroma podjetij za ta izbor. V obeh letih so<br />
<strong>na</strong> moja obvestila o selekciji njihovih izdelkov<br />
odgovorili le trije – večinoma so želeli dodatne<br />
informacije, ki pa jih nisem imela in so jih <strong>lahko</strong><br />
dobili le neposredno od REGPAKA. Poleg tega<br />
se je pojavljala dilema, kdo bo izdelek prijavil<br />
(oblikovalec, lastnik blagovne z<strong>na</strong>mke ali podjetje,<br />
ki izdeluje izdelek). Sicer pa <strong>lahko</strong> rečem<br />
glede <strong>na</strong> letošnjega zmagovalca iz Srbije, da ima<br />
<strong>Slovenija</strong> mnogo izdelkov, <strong>na</strong> katere je <strong>lahko</strong><br />
ponos<strong>na</strong>, in bi zlahka posegala tudi po <strong>na</strong>jvišjih<br />
mestih – če bi le bilo zanimanje.<br />
foto: www.ambalaza.hr
Promocija<br />
<strong>na</strong>tečaj<br />
Worldstar<br />
Eden izmed večjih dogodkov Svetovne organizacije<br />
za embalažo, ki velja za <strong>na</strong>jvišjo med<strong>na</strong>rodno<br />
priz<strong>na</strong>no <strong>na</strong>grado za embalažo, spodbuja<br />
razvoj ter <strong>na</strong>predek <strong>na</strong> področju tehnologije in<br />
oblikovanja embalaž ter zvišuje med<strong>na</strong>rodne<br />
embalažne standarde, je (<strong>na</strong> globalni ravni) <strong>na</strong>tečaj<br />
WorldStar. Natečaj je <strong>na</strong>menjen le tistim<br />
embalažam, ki že imajo priz<strong>na</strong>nje <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />
ali regio<strong>na</strong>lnih tekmovanjih in ki jih <strong>na</strong>to<br />
strokov<strong>na</strong> žirija primerja s podobnimi embalažami<br />
(iste kategorije) z vsega sveta. Letos je<br />
<strong>na</strong>tečaj prejel 243 vlog iz 32 držav (<strong>Slovenija</strong><br />
ni bila udeleže<strong>na</strong>). Žirija, ki so jo sestavljali<br />
predstavniki 23 držav WPO in predstavnik<br />
med<strong>na</strong>rodne organizacije IPPO (Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l<br />
Packaging Press Organisation), je <strong>na</strong> srečanju v<br />
Veliki Britaniji novembra 2011 razglasila 137<br />
zmagovalnih izdelkov, ki so z vidika izvedbe<br />
ali inovacije v primerjavi z drugimi embalažami<br />
iste kategorije izdelkov <strong>na</strong>jboljši v <strong>svoj</strong>em<br />
razredu in <strong>na</strong> tržišču. WorldStar <strong>na</strong>grade so<br />
razdeljene v sedem kategorij: pijača, hra<strong>na</strong>,<br />
elektronika, zdravje in lepota, gospodinjstvo,<br />
medicinski in farmacevtski izdelki ter drugo.<br />
Hrvaški predstavniki so prejeli tri <strong>na</strong>grade:<br />
podjetje Istragrafika, d. d., za embalažno<br />
rešitev Black&Wine (v kategoriji pijač), podjetje<br />
TDR, d. d., za izdelek Ronhill Unlimited<br />
(v kategoriji drugo) in podjetje Hand design<br />
studio, d. o. o., za projekt Hand made for you<br />
(v kategoriji hrane).<br />
postavljeni novi<br />
standardi<br />
Dre<strong>na</strong> Milijević, direktorica hrvaškega<br />
Inštituta za embalažo in tiskarstvo (IAT),<br />
organizatorja letošnjih Svetovnih dnevov<br />
embalaže, je dogodek takole komentirala: »Na<br />
<strong>na</strong>š modri Jadran je bil pripeljan ves embalažni<br />
svet. Skoraj 250 udeležencev iz 37 držav<br />
je v šestih dneh <strong>na</strong> formalnih in neformalnih<br />
srečanjih predstavilo trende in perspektive<br />
v embalažni industriji <strong>na</strong> globalni ravni ter<br />
izmenjalo poslovne izkušnje. Cilj inštituta je<br />
potrditi, da strokovni pristop ter skrbno in<br />
vztrajno delo odpirajo vse meje.<br />
BRESTANICA,SLOVENIJA<br />
Viri dostopni <strong>na</strong><br />
spLetnih straneh<br />
http://www.festacropak.hr/<br />
http://www.ambalaza.hr/<br />
http://www.worldpackaging.org/<br />
<strong>na</strong>jhitreje rastoč trg<br />
fleksibilne embalaže je azijski<br />
trg.<br />
embalaža danes predstavlja<br />
ključno strateško orodje.<br />
15<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 16<br />
september 2012<br />
interVJU<br />
za trajnostno embalažo, a<br />
dvakrat za nižje stroške<br />
Ni<strong>na</strong> semolič<br />
svetov<strong>na</strong> organizacija za<br />
embalažo (Wpo – World<br />
packaging organisation)<br />
obstaja že od leta 1968<br />
Intervju<br />
in šteje danes 42 članic iz<br />
različnih držav. organizacija<br />
s sedežem v stockholmu<br />
spodbuja projekte, ki sledijo<br />
njihovemu sloganu Boljša<br />
kakovost življenja s pomočjo<br />
boljše embalaže za več ljudi.<br />
podpirajo razvoj embalažnih<br />
tehnologij, z<strong>na</strong>nosti in<br />
inženiringa ter izpostavljajo<br />
prednosti, ki jih pri<strong>na</strong>šata<br />
izobrazba in usposabljanje s<br />
področja embalaže.<br />
Novega predsednika so izvolili lani <strong>na</strong> zasedanju<br />
odbora <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem sejmu Interpack<br />
v Nemčiji. Soglasno je bil izbran Američan<br />
Thomas L. Schneider, ki bo organizacijo<br />
vodil do leta 2014. T. L. Schneider je bil že v<br />
letih 2004 in 2005 predsednik odbora Inštituta<br />
za strokovnjake s področja embalaže (IoPP –<br />
Institute of Packaging Professio<strong>na</strong>ls), prav tako<br />
je častni član omenjene organizacije. Že od leta<br />
2004 je aktiven član Svetovne organizacije za<br />
embalažo, po svetovnih dnevih embalaže v<br />
Splitu pa je bila priložnost za pogovor ne le o<br />
organizaciji, ki jo javnost bolj malo poz<strong>na</strong>, pač<br />
pa predvsem o trendih v embalažni industriji.<br />
Svetovni dnevi embalaže, ki so potekali pod<br />
pokroviteljstvom Svetovne organizacije za<br />
embalažo, so junija 2012 prvič v štiriinštiridesetletni<br />
zgodovini Svetovne organizacije za<br />
embalažo potekali pri <strong>na</strong>ših južnih sosedih,<br />
v Splitu. Obiskal jih je tudi predsednik WPO,<br />
Thomas L. Schneider. Zanimalo <strong>na</strong>s je, kaj pravzaprav<br />
je funkcija predsednika take organizacije<br />
in kaj o trgu, trendih, izdelkih ter embalaži<br />
prihodnosti meni vodilni mož <strong>na</strong> tem področju.<br />
kaj je pravzaprav prva <strong>na</strong>loga predsednika<br />
svetovne organizacije za embalažo?<br />
Prva <strong>na</strong>loga predsednika je, da zastopa interese<br />
organizacije po celem svetu, da predstavlja in<br />
izpostavlja prednosti uporabe embalaže ter<br />
podpira izobraževanja <strong>na</strong> področju embalaže<br />
v panogi in tudi zu<strong>na</strong>j nje.<br />
kakšne trende opažate v embalažni industriji?<br />
kdo diktira razvojne smernice? ali bi <strong>lahko</strong><br />
izpostavili vrhunski embalažni izdelek, ki se<br />
vam je v zadnjem letu <strong>na</strong>jbolj vtisnil v spomin?<br />
Trendi se nenehno spreminjajo. Trenutno je<br />
<strong>na</strong>jbolj dolgoročen trend potreba po pozitivnem<br />
in <strong>na</strong>tančnem sledenju prehrambnih<br />
izdelkov, dobesedno od polja pa do serviranja<br />
<strong>na</strong> mizah. Razvojne smernice <strong>na</strong>vadno diktira<br />
povpraševanje <strong>na</strong> trgu. Izpostaviti pa ne bi<br />
mogel posebnega embalažnega izdelka, ker<br />
jih je občutno preveč.<br />
kakš<strong>na</strong> morata biti dizajn embalaže in kakovost<br />
uporabljenih materialov glede <strong>na</strong> embalažo<br />
kot eno izmed ključnih komunikacijskih<br />
orodij blagovnih z<strong>na</strong>mk? kateri materiali so<br />
zdaj v zda <strong>na</strong>jbolj popularni?<br />
Embalaža mora v prvi vrsti služiti <strong>svoj</strong>emu<br />
<strong>na</strong>menu, varovanju izdelka, dizajn pa se razlikuje<br />
od kulture do kulture. Trenutno so v ZDA<br />
<strong>na</strong>jpopularnejši fleksibilni materiali, saj so tam<br />
foto: arhiv podjetja<br />
trendi se nenehno<br />
spreminjajo. trenutno je<br />
<strong>na</strong>jbolj dolgoročen trend<br />
potreba po pozitivnem<br />
in <strong>na</strong>tančnem sledenju<br />
prehrambnih izdelkov.<br />
thomas L. schneider<br />
tudi <strong>na</strong>jvečji <strong>na</strong>predki s področja uporabe.<br />
kaj menite o trendu odprte inovacije v embalažni<br />
industriji?<br />
Pamet<strong>na</strong> embalaža pri<strong>na</strong>ša veliko prednosti.<br />
Potreba po interaktivnem pristopu raste že celo<br />
desetletje. To omogoča boljše sodelovanje med<br />
proizvajalcem in uporabnikom. S sodelovanjem<br />
z različnimi deležniki <strong>lahko</strong> optimiziramo celoten<br />
proizvodni proces in zmanjšamo stroške,<br />
embalažo pa že v osnovi prilagodimo končnemu<br />
uporabniku, če je ta vključen v razvoj.<br />
že nekaj časa je pomemben trend trajnostnosti<br />
v embalaži, ali se to <strong>na</strong>jbolj kaže v industriji<br />
embalaže? je povpraševanja po trajnostnih<br />
izdelkih več?<br />
Trend trajnostnosti se kaže povsod, ne glede<br />
<strong>na</strong> kulturo. Pred dvema tednoma sem obiskal<br />
Filipine in ugotovil, da tudi njih skrbi ta<br />
problematika in da jih to področje zanima.<br />
Povpraševanja po trajnostnih izdelkih je vedno<br />
več, vendar pa je nižanje stroškov še vedno <strong>na</strong><br />
prvem mestu.<br />
kakšno je vaše mnenje o plastični embalaži?<br />
se vam zdi uporaba bioplastike boljša<br />
alter<strong>na</strong>tiva? kaj menite o prepovedi uporabe<br />
plastičnih vrečk?
Uporaba plastike v embalažni industriji je izrednega<br />
pome<strong>na</strong>. Problem je, kaj se s plastičnimi<br />
izdelki zgodi po njihovi uporabi. Težko bi rekel,<br />
da je uporaba bioplastike boljša alter<strong>na</strong>tiva, saj<br />
je to odvisno od uporabe, procesa odlaganja in<br />
stroškov. O prepovedi uporabe plastičnih vrečk<br />
menim, da je to slaba reakcija <strong>na</strong>, v večini primerov,<br />
uporaben material. Če bi ljudi <strong>na</strong>učili,<br />
kako jih pravilno odlagati, do tega problema<br />
sploh ne bi prišlo. Čeprav je <strong>na</strong>jboljša rešitev,<br />
da jih čim večkrat uporabimo.<br />
trg embalaže raste. zakaj in kje so možni <strong>na</strong>jvečji<br />
skoki? ali se vam ne zdi, da bi morala<br />
stroka iskati možnosti za manj embalaže?<br />
Države v razvoju predstavljajo <strong>na</strong>jboljše možnosti<br />
za rast trga embalaže, predvsem zaradi<br />
večanja števila prebivalstva. Stroka že išče možnosti,<br />
kako, kje in <strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin uporabiti<br />
čim manj materialov, saj je to tudi v interesu<br />
proizvajalcev. Če je embalaže manj, so posledično<br />
tudi stroški izdelave nižji.<br />
V proizvodnji embalaže se nedvomno poz<strong>na</strong>jo<br />
vplivi krize, saj zahtevajo <strong>na</strong>ročniki včasih<br />
skrajne racio<strong>na</strong>lizacije. postaja embalaža manj<br />
kakovost<strong>na</strong>?<br />
Ravno <strong>na</strong>sprotno. Embalaža postaja učinkovitejša,<br />
čeprav se zmanjšuje poraba materiala.<br />
Pritiska pa ne izvajajo le <strong>na</strong>ročniki, ampak k<br />
temu stremijo tudi proizvajalci sami, predvsem<br />
zaradi nižanja stroškov.<br />
V hierarhiji rav<strong>na</strong>nja z odpadki, torej tudi z<br />
odpadno embalažo, je poudarjen življenjski<br />
ciklus izdelka. odpadek kot vir. tudi odpad<strong>na</strong><br />
embalaža kot vir. je to trend v svetu?<br />
Seveda, to je globalni trend. Na primer, po<br />
podatkih kitajskega ministrstva za industrijo<br />
in informacijske tehnologije želi kitajska<br />
vlada povečati stopnjo recikliranja papirja <strong>na</strong><br />
72,1 odstotka. To je že izjemno visoka stopnja<br />
recikliranja.<br />
embalaža postaja vedno bolj interaktiv<strong>na</strong>. kje<br />
ima ta komunikacijski ka<strong>na</strong>l <strong>na</strong>jboljšo prihodnost,<br />
pri katerih izdelkih? kaj kaže primerjava<br />
z zda in evropo?<br />
Komunikacija vedno zahteva dve strani: pošiljatelja<br />
in prejemnika. Če vprašate mene, je<br />
embalaža že zadnjih 150, 200 let interaktiv<strong>na</strong>,<br />
saj komunicira s potencialnimi strankami.<br />
Najbolj smisel<strong>na</strong> uporaba takšne embalaže je<br />
v trgovi<strong>na</strong>h <strong>na</strong> drobno. Pomemb<strong>na</strong> sektorja za<br />
ta komunikacijski ka<strong>na</strong>l sta tudi zdravstveni in<br />
farmacevtski. Primerjave kažejo, da bistvenih<br />
razlik ni, tudi v popolnoma drugačnih družbenih<br />
okoljih. Embalaža v Gani se ne razlikuje<br />
bistveno od embalaže za e<strong>na</strong>k izdelek v razvitih<br />
delih sveta.<br />
katere kriterije mora po vašem mnenju izpolnjevati<br />
<strong>na</strong>jboljša embalaža? kako vidite<br />
embalažo prihodnosti?<br />
Najboljša embalaža mora zadovoljevati vse<br />
potrebne kriterije: mora biti primer<strong>na</strong> izdelku,<br />
izdelek mora varovati, vsebovati mora vse<br />
potrebne informacije o izdelku, izdelek mora<br />
ohranjati, izdelek mora varovati tudi med transportom<br />
in ga učinkovito prodajati.<br />
Najboljša embalaža mora izpolnjevati vse<br />
<strong>na</strong>štete kriterije in to čim bolj učinkovito, s<br />
čim manj stroški. Tudi embalaža prihodnosti<br />
je definitivno tista, ki bo zadovoljila <strong>na</strong>štetim<br />
kriterijem bolje kot embalaža danes. Ker pa<br />
nisem tehnolog, ne vem, kateri materiali in<br />
metode bi bili <strong>na</strong>jprimernejši za izdelavo takšne<br />
embalaže.<br />
kakš<strong>na</strong> je vaša oce<strong>na</strong> kreativnih dosežkov v<br />
embalaži <strong>na</strong> območju, kjer podeljujete <strong>na</strong>jvišja<br />
priz<strong>na</strong>nja za kreativnost pri embalaži? kaj bi<br />
izpostavili?<br />
Menim, da je embalaža, ki <strong>na</strong>jbolje izpolnjuje<br />
<strong>na</strong>vedene kriterije, vedno med zmagovalci.<br />
Vendar <strong>na</strong>štetim kriterijem <strong>na</strong>vkljub – primar<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>loga embalaže ostaja varovanje izdelka.<br />
17<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA<br />
Promocija
71/72<br />
EMBALAžA 18<br />
september 2012<br />
pakir<strong>na</strong> indUstriJa<br />
slovenija potrebuje<br />
multifunkcijske stroje<br />
lucija gornjak<br />
s povečanjem potrošnje<br />
se povečujejo proizvodne<br />
Pakir<strong>na</strong><br />
industrija<br />
količine, ki podjetja silijo<br />
v izboljšano ergonomijo<br />
dela, povečanje kapacitet in<br />
strožje standarde <strong>na</strong>dzora.<br />
medtem ko se je v času krize<br />
povečalo povpraševanje po<br />
rabljeni pakirni opremi in<br />
nizkocenovnih rešitvah, vedno<br />
večja fleksibilnost proizvodnje<br />
poganja razvoj multifunkcijskih<br />
pakirnih strojev. podjetja v<br />
pakirni industriji so enot<strong>na</strong> v<br />
trditvi, da je zaradi vedno višjih<br />
kapacitet in strožjih standardov<br />
avtomatizacija proizvodnih<br />
procesov osnovni pogoj za<br />
konkurenčnost proizvodnega<br />
podjetja.<br />
Kako se <strong>na</strong> trende <strong>na</strong> trgu odzivajo podjetja<br />
pakirne industrije v Sloveniji? Nekaterim<br />
podjetjem smo postavili <strong>na</strong>slednja vprašanja:<br />
• Pri embaliranju (zlasti prehrambnih) izdelkov<br />
je ključno zagotavljanje higienskih<br />
standardov. Na kakšen <strong>na</strong>čin se zagotavlja<br />
potreb<strong>na</strong> varnost pakiranja? Kakšne<br />
industrijske rešitve in inovacije obstajajo<br />
<strong>na</strong> področju pakirnih materialov in zmogljivosti<br />
pakirnih strojev? Kdo pravzaprav<br />
<strong>na</strong>rekuje razvojne smernice?<br />
• Ali se je trg pakirne industrije v času krize<br />
spremenil? Po katerem področju pakirnih<br />
materialov je <strong>na</strong>jveč povpraševanja (plastični,<br />
papirni materiali idr.)?<br />
• Katere so <strong>na</strong>jvečje ovire ali težave, s katerimi<br />
se trenutno sooča slovenska pakir<strong>na</strong> industrija?<br />
So te predvsem <strong>na</strong> strani proizvajalcev<br />
in podjetij ali <strong>na</strong> strani potrošnikov?<br />
• Se podobno kot v tujini tudi pri <strong>na</strong>s kaže<br />
trend vse večje avtomatizacije in robotizacije<br />
pakirnih strojev? V čem se kažejo prednosti<br />
teh postopkov in kako pomemben je<br />
razvoj strojev, ki opravljajo več embalažnih<br />
funkcij hkrati (zgibanje, lepljenje, polnjenje,<br />
sortiranje, tehtanje idr.)?<br />
S katerimi okoljskimi zahtevami se spopadate<br />
(varčevanje z energijo, zmanjševanje<br />
količin odpadkov idr.)? Kaj se v postopkih<br />
pakiranja (z okoljskega vidika) še da<br />
izboljšati?<br />
• Kakšni so vaši poslovni <strong>na</strong>črti in pričakovanja<br />
za prihodnost?<br />
Odziv <strong>na</strong> anketo je bil pri direktorjih zgovoren<br />
– slovenski trg je premajhen, poslovanje vse<br />
težje, kako bo, ne vemo. Vendar sta dva le bila<br />
pogum<strong>na</strong>.<br />
Aljaž Grah, direktor podjetja Logopak, d. o. o.:<br />
• Z vidika <strong>na</strong>šega podjetja, ki je zastopnik (za<br />
trge bivše Jugoslavije) tujih proizvajalcev<br />
pakirne opreme, predvsem italijanskih in<br />
nemških, <strong>lahko</strong> rečem, da so da<strong>na</strong>šnji pakirni<br />
sistemi izdelani po <strong>na</strong>jnovejših higienskih<br />
in varnostnih standardih. Pakirne<br />
linije zagotavljajo <strong>na</strong>jvišje standarde tako<br />
po mehanskih kot tudi elektronskih komponentah.<br />
Razlikujejo se glede <strong>na</strong> industrijo in<br />
proizvode, kar pomeni, da npr. pakirni stroji<br />
za mesno-predelovalno industrijo izpolnjujejo<br />
veliko višje higienske standardne kot<br />
stroji za grafično industrijo. Večino pakirnih<br />
sistemov je že standardno opremljenih s<br />
sistemi neprestanega <strong>na</strong>dzora pakiranja in<br />
avtomatskega izločanja »slabih« proizvodov.<br />
Za zagotavljanje <strong>na</strong>jvišjih standardov skrbijo<br />
tudi posebni kontrolni sistemi po koncu<br />
procesa pakiranja.<br />
vir foto: Logopak, d. o. o.
Avtomatizacija pakiranja stremi k vedno<br />
večjim kapacitetam ob maksimalnih varnostnih<br />
in higienskih standardih. Tako razvojni<br />
oddelki proizvajalcev pakirnih sistemov<br />
nenehno iščejo nove rešitve in poenostavitve<br />
pakiranja. V zadnjem času se izredno povečuje<br />
okolju prijazno pakiranje v razgradljive<br />
materiale. Vedno višji stroški embalaže in<br />
njene reciklaže podjetja silijo v spremembe<br />
pakiranja, kar se <strong>na</strong>vsezadnje odraža tudi<br />
v bolj ekološkem ob<strong>na</strong>šanju potrošnikov.<br />
Razvojne smernice se tako ustvarjajo v sodelovanju<br />
med potrošnikom, proizvajalcem<br />
proizvoda, proizvajalcem embalaže in proizvajalcem<br />
pakirnih sistemov.<br />
• V času krize se je povečalo predvsem povpraševanje<br />
po rabljeni pakirni opremi, obenem<br />
pa so proizvajalci pakirnih sistemov <strong>na</strong> trgu<br />
predstavili veliko novih rešitev predvsem v<br />
nižjem cenovnem rangu – enostavne rešitve<br />
za nizke cene. Sicer veliki proizvodni koncerni<br />
še vedno prisegajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišje cenovne<br />
in kakovostne standarde pakirne opreme,<br />
medtem ko manjši proizvajalci iščejo cenovno<br />
ugodnejše rešitve za vsak del procesa<br />
posebej. Če so podjetja včasih kupovala<br />
celotne linije od enega proizvajalca, sedaj v<br />
času krize iščejo <strong>na</strong>jboljše in <strong>na</strong>jugodnejše<br />
rešitve za vsak posamezni segment pri več<br />
proizvajalcih.<br />
popolnoma avtomatizirane<br />
proizvodne linije pridobivajo<br />
<strong>na</strong> pomenu.<br />
Zaradi krize se povečuje predvsem povpraševanje<br />
po cenejših pakirnih materialih, kot<br />
so npr. plastične folije. Slednje zamenjujejo<br />
papir<strong>na</strong>te materiale, ki sicer povečajo dodano<br />
vrednost samemu izdelku, vendar<br />
obenem tudi povišajo njegovo proizvodno<br />
ceno. Tako večino proizvajalcev poenostavlja<br />
(pocenjuje) pakirne materiale, kot je npr.<br />
prehod s karto<strong>na</strong> <strong>na</strong> folijo. Slednji trend je<br />
viden predvsem v nižje cenovnih izdelkih,<br />
medtem ko pri izdelkih z visoko dodano<br />
vrednostjo (blagovne z<strong>na</strong>mke višjega cenovnega<br />
razreda) pakirni materiali ostajajo isti.<br />
• Z <strong>na</strong>še strani je opazno predvsem manjše<br />
povpraševanje po novih pakirnih sistemih<br />
in povečanje dobavnih rokov. Veči<strong>na</strong><br />
svetovnih proizvajalcev zaradi zmanjšanja<br />
delovne sile pred 2–3 leti sedaj podaljšuje<br />
dobavne roke kljub povečanju povpraševanja.<br />
Zaradi negotovih smernic v prihodnosti<br />
<strong>na</strong>mreč nihče ne želi <strong>na</strong> veliko zaposlovati.<br />
Slovenska pakir<strong>na</strong> industrija je pred letom<br />
2009 dosegla takratni vrh in sedaj bosta<br />
potrebni še vsaj 2 leti za doseganje novih<br />
vrhov. S ponovnim razvojem <strong>na</strong>še države<br />
se bo povečala tudi potrošnja in s tem posledično<br />
proizvodnja novih pakirnih sistemov.<br />
• Avtomatizacija proizvodnih procesov je<br />
dandanes osnovni pogoj za konkurenčnost<br />
proizvodnega podjetja. Človek enostavno<br />
ob vedno večjih kapacitetah ne more več<br />
zagotavljati ustreznih standardov, ki jih je<br />
iz dneva v dan več. Tako kot v tujini tudi v<br />
Sloveniji opažamo vedno večje povpraševanje<br />
po avtomatizaciji proizvodnih procesov,<br />
predvsem zaradi višjih kapacitet in strožjih<br />
standardov. Seveda pa ob tem ne smemo<br />
pozabiti <strong>na</strong> izboljšanje ergonomije dela.<br />
Veliko ljudi si avtomatizacijo predstavlja le<br />
kot zmanjševanje števila zaposlenih, kar je<br />
seveda zmotno. Človek bo tudi v prihodnosti<br />
<strong>na</strong>jpomembnejši dejavnik vsake uspešne<br />
avtomatizirane proizvodnje, saj brez njega<br />
in njegovega <strong>na</strong>dzora tudi <strong>na</strong>jboljši pakirni<br />
sistemi ne bodo delovali samostojno.<br />
Za Slovenijo je izjemno pomemben razvoj<br />
multifunkcijskih strojev. Zaradi majhnosti<br />
<strong>na</strong>šega trga je potrebno zagotavljati fleksibilno<br />
proizvodnjo <strong>na</strong> omejenem prostoru.<br />
poskusi uporabe ekološke<br />
folije še niso zaživeli.<br />
Veliko podjetij menjuje proizvode <strong>na</strong> istem<br />
pakirnem stroju večkrat dnevno, saj razen<br />
redkih izjem proizvodne kapacitete v<br />
Sloveniji niso velike. Predvsem vedno večja<br />
fleksibilnost poganja razvoj multifunkcijskih<br />
strojev tudi drugod po svetu. Podjetja<br />
želijo imeti fleksibilno proizvodnjo s hitrimi<br />
prilagoditvenimi časi glede <strong>na</strong> spreminjajoče<br />
se <strong>na</strong>vade potrošnikov. Slovenska podjetja v<br />
zadnjem času veliko povprašujejo po multifunkcijskih<br />
strojih. Predvidevamo, da se bo<br />
takšen trend po koncu krize še občutneje<br />
dvigoval.<br />
• Proizvajalci pakirnih sistemov nenehno<br />
iščejo nove rešitve <strong>na</strong> področju izdelave<br />
opreme iz okolju prijaznih materialov in varčevanja<br />
z energijo. Dandanes <strong>na</strong>mreč tudi<br />
kupci strojev posvečajo veliko pozornost<br />
varčnejšim strojem, saj je energija vedno<br />
večji proizvodni strošek. Na področju izdelave<br />
strojev je tako trend v vedno manjši uporabi<br />
težkih in okolju neprijaznih materialov<br />
ter izboljšanju energetske učinkovitosti. Še<br />
večji delež pri ohranjevanju okolja pa predstavljajo<br />
novi pakirni materiali, kot so npr.<br />
razgradljive folije, reciklirane kartonske<br />
embalaže itd.<br />
• V letošnjem letu smo že opazili pozitiven<br />
trend povpraševanja po novih pakirnih<br />
sistemih in menimo, da se bo <strong>na</strong>daljeval<br />
tudi v prihodnjem letu. Občutnejšo rast pa<br />
pričakujemo šele po letu 2013. Je pa rast<br />
seveda poveza<strong>na</strong> z razvojem <strong>na</strong>še države<br />
in posledično potrošnje ter proizvodnje<br />
izdelkov.<br />
Vladislav Dodič, direktor podjetja Gopack,<br />
d. o. o.:<br />
• Naše podjetje je kot proizvajalec pakirnih<br />
strojev, ki se uporabljajo tudi v prehrambni<br />
industriji, registrirano za proizvodnjo, uvoz,<br />
predelavo in prvo dajanje v promet materialov<br />
in izdelkov, <strong>na</strong>menjenih za stik z živili<br />
oziroma stroji, ki so <strong>na</strong>menjeni za uporabo v<br />
prehrambni industriji in so izdelani v skladu<br />
z določili uredb ES. Stroji so konstruirani in<br />
izdelani <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, da je omogočeno enostavno<br />
čiščenje stroja, da se <strong>lahko</strong> po zaključku<br />
vsake delovne izmene stroj očisti in odstrani<br />
vse morebitne ostanke živila. Poleg tega hranimo<br />
tudi vso dokumentacijo – certifikate o<br />
ustreznosti vgrajenih materialov, ki prihajajo<br />
v stik z živili.<br />
V skladu s trendi varovanja okolja se <strong>na</strong> tržišču<br />
pojavljajo materiali, ki so bolj ekološki, z<br />
možnostjo recikliranja, obenem pa ohranjajo<br />
vse lastnosti zaščite proizvoda pred svetlobo,<br />
vlago idr.<br />
Razvojne smernice v bistvu <strong>na</strong>rekujejo sami<br />
kupci. Vsak kupec ima <strong>svoj</strong>e želje in ideje o<br />
videzu <strong>svoj</strong>ega izdelka, da bi bil privlačen,<br />
prepoz<strong>na</strong>ven, drugačen od konkurenčnih.<br />
Kot proizvajalci se prilagajamo željam kupca.<br />
• Mnogo podjetij je zaprlo <strong>svoj</strong>a vrata ali pa<br />
so zamenjala lastnika – govorim za Italijo<br />
in Nemčijo. Opazen je trend upadanja povpraševanja<br />
po transportni embalaži (PE –<br />
plastične nosilne vrečke). Poskusi uporabe<br />
ekološke folije (<strong>na</strong> bazi biorazgradljivega<br />
škroba) še niso zaživeli, kot je bilo pričakovati.<br />
Na področju primarne embalaže oziroma<br />
zaščite izdelkov (prodajne vrečke) ni bistvenih<br />
sprememb, industrija pijač gre klasično<br />
vir foto: Gopack, d. o. o.<br />
opazno je manjše<br />
povpraševanje po novih<br />
pakirnih sistemih in<br />
povečanje dobavnih rokov.<br />
19<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72 20<br />
september 2012 EMBALAžA<br />
<strong>na</strong>prej. Zaz<strong>na</strong>ti pa je pozornost glede uporabe<br />
monomaterialov zaradi recikliranja.<br />
• Vedno večja je konkurenca, še posebej s kitajskega<br />
trga, saj so njihovi izdelki občutno<br />
cenejši. Kvaliteta sicer ni e<strong>na</strong>ka, vendar pa<br />
je pri končni odločitvi mnogih kupcev ce<strong>na</strong><br />
edini pomemben dejavnik. Naši stroji so visokega<br />
oziroma višjega cenovnega razreda,<br />
zlasti stroji modela Multitiube, večlinijski<br />
stroji za izdelavo malih vrečk »stick-pack« cevaste<br />
oblike, ki so v samem svetovnem vrhu.<br />
Na žalost »Made in Slovenia« ni blagov<strong>na</strong><br />
z<strong>na</strong>mka in se tako stroji <strong>na</strong>še proizvodnje<br />
prodajajo večinoma pod tujo blagovno z<strong>na</strong>mko.<br />
Na slovenskem tržišču predstavljajo <strong>na</strong>šo<br />
veliko prednost poprodajne aktivnosti, saj<br />
<strong>lahko</strong> zaradi bližine zelo hitro interveniramo<br />
in tako proizvod<strong>na</strong> linija pri kupcu nima<br />
daljših zastojev oziroma je manjši izpad<br />
proizvodnje.<br />
• V Gopacku že od leta 1999 izdelujemo<br />
moderne mehatronske stroje, v katere<br />
vgrajujemo PLC, servomotorje za pogone<br />
<strong>na</strong>jkvalitetnejših svetovnih z<strong>na</strong>mk. Na ta<br />
<strong>na</strong>čin obvladujemo proces avtomatizacije,<br />
da o kontroli senzorike in <strong>na</strong>dzoru niti ne<br />
govorimo, saj je to v farmacevtski industriji<br />
že standard. Avtomatizacija dviguje<br />
konkurenčnost <strong>na</strong>ših kupcev. Na primer v<br />
Zagrebu ima <strong>na</strong>š kupec avtomatski pakirni<br />
stroj, ki izdeluje in polni vrečke z medom<br />
(240 vrečk v minuti), jih šteje in vlaga v<br />
kartonske škatle. Celotno linijo upravlja en<br />
sam človek. Če bi delali ročno, bi potrebovali<br />
vsaj 6 delavcev. Robot, t. i. Pick&Place, za<br />
vstavljanje vrečk v škatle se je izplačal že v<br />
osmih mesecih proizvodnje.<br />
Popolnoma avtomatizirane pakirne linije, od<br />
primarnega pakiranja (proizvoda v vrečke)<br />
do sekundarnega pakiranja (vrečk v kartonske<br />
škatle in transportne kartone), pridobivajo<br />
<strong>na</strong> <strong>svoj</strong>em pomenu. Res je začet<strong>na</strong><br />
investicija večja, vendar se v določenem času<br />
prihrani pri strošku delovne sile in doseže<br />
večja produktivnost.<br />
Celostne avtomatske pakirne linije v glavnem<br />
izvažamo, saj je v Sloveniji zelo malo<br />
podjetij, ki obvladujejo velike količine in bi<br />
za to potrebovala avtomatske linije z visoko<br />
kapaciteto. Vsekakor se <strong>lahko</strong> z novimi oblikami<br />
vrečk (t. i. stick-pack), ki jih v <strong>na</strong>šem<br />
podjetju izdelujemo že 14 let, zelo veliko<br />
prihrani pri embalažnem materialu, še več<br />
pa pri strošku delovne sile. V Angliji imamo<br />
že dve avtomatski pakirni liniji za pakiranje<br />
instant kave z zmogljivostjo 1.100 vrečk v<br />
minuti <strong>na</strong> linijo. Na omenjenih linijah so<br />
zaposleni samo štirje delavci <strong>na</strong> izmeno. V<br />
mesecu septembru bomo predstavili <strong>na</strong>š nov<br />
vertikalni pakirni stroj za pakiranje kruha,<br />
ki bo dosegel hitrost pakiranja do 18.000<br />
kosov pekarskega peciva <strong>na</strong> uro. Stroj bomo<br />
predstavili <strong>na</strong> sejmu pekarstva in pekarske<br />
tehnologije IBA 2012 v Münchnu.<br />
• Kar se tiče obvladovanja pri proizvodnji,<br />
moramo povedati, da imamo zelo čisto proizvodnjo,<br />
saj gre razen odpadkov dejansko<br />
vse v reciklažo.<br />
Pri pakiranju bi se morda dalo zmanjšati<br />
negativni vpliv plastičnih materialov z<br />
zamenjavo z biorazgradljivimi materiali,<br />
vendar tu <strong>na</strong>stopi problem distribucije oziroma<br />
trajnosti zapakiranih proizvodov, kar<br />
pomeni drug <strong>na</strong>čin prodaje.<br />
• V prihodnosti je strategija podjetja predvsem<br />
povečevanje tržnega deleža <strong>na</strong> tujem trgu<br />
in prilagajanje specifičnim zahtevam trga z<br />
razvojem ekoloških pakirnih linij oziroma<br />
s poglobljenim sodelovanjem s poslovnimi<br />
partnerji <strong>na</strong> področjih uporabe ekoloških<br />
embalažnih materialov z možnostjo recikliranja.<br />
Promocija
zala hodi po zeleni poti<br />
mag. vanesa čanji<br />
Blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka Zala se<br />
že več let trudi biti zele<strong>na</strong>.<br />
V pivovarni Union so leta<br />
2009 kot prvi v sloveniji<br />
<strong>na</strong>polnili izvirsko vodo Zala<br />
v biorazgradljive plastenke.<br />
<strong>na</strong>polnili so 2.000 posebnih<br />
plastenk rastlinskega izvora,<br />
izdelanih <strong>na</strong> osnovi polimlečne<br />
kisline, ki jo pridobivajo<br />
iz koruznega škroba. Leto<br />
kasneje so razvili novo, lažjo<br />
plastenko, ki je pomenila manj<br />
odpadne plastike in s tem nižjo<br />
obremenjenost okolja. <strong>svoj</strong><br />
ogljični odtis je Zala v letu<br />
2010 znižala za 10 %. Letošnje<br />
poletje pa so Zalo začeli polniti<br />
Union<br />
v plastenke, ki vsebujejo 20 %<br />
predelane embalaže. Z novo<br />
embalažo so <strong>svoj</strong> ogljični odtis<br />
v primerjavi z minulim letom<br />
še dodatno znižali, skupaj<br />
za 15 %. o zeleni razvojni<br />
poti Zale pripoveduje mateja<br />
košak maljevec, direktorica<br />
marketinga in razvoja.<br />
plastenke slovenskih pijačarjev so precej težje<br />
od nekaterih v tujini. zakaj? imate kakšno<br />
strategijo, kako to spremeniti?<br />
V zadnjih dveh letih se je <strong>na</strong> področju embalaže<br />
<strong>na</strong>redil velik premik tudi v slovenski pijačarski<br />
industriji. V Pivovarni Union smo v letu 2010<br />
začeli uporabljati novo, lažjo plastenko, ki je<br />
bila v primerjavi s prejšnjo plastenko lažja za<br />
dobrih 12 %. Dolgoroč<strong>na</strong> strategija je slediti<br />
<strong>na</strong>jbolj <strong>na</strong>prednim v panogi tudi <strong>na</strong> področju<br />
trajnostnega razvoja in embalaže, zato smo<br />
letos težo <strong>na</strong>še plastenke še dodatno zmanjšali.<br />
Da<strong>na</strong>šnja plastenka Zale je v primerjavi s staro<br />
plastenko lažja za kar 23 %.<br />
kateri parametri konkretno <strong>na</strong>jveč prispevajo<br />
k znižanju ogljičnega odtisa (nižja teža, odstotek<br />
reciklata, manjša razdalje transporta …)?<br />
Z letošnjim letom smo začeli za izvirsko vodo<br />
Zala in nizkoenergijske pijače ZA uporabljati<br />
še lažje plastenke, ki vsebujejo 20 % reciklata<br />
oz. predelane embalaže, kar je prispevalo<br />
še k dodatnem znižanju ogljičnega odtisa. K<br />
zmanjševanju CO odtisa v <strong>na</strong>jvečji meri pri-<br />
2<br />
speva zmanjšanje mase predform, iz katerih<br />
<strong>na</strong>pihnemo plastenke, torej sama teža plastenke,<br />
sledijo procesi zmanjševanja energije<br />
in notranjega transporta (hlajenja v trgovi<strong>na</strong>h,<br />
gostinskih lokalih) ter zmanjšanje porabe ostalih<br />
surovin. Najmanj k zmanjšanju ogljičnega<br />
odtisa prinese razgradnja.<br />
kako je prišlo do odločitve, da greste razvojno<br />
v to smer? kakšni premiki v podjetju so<br />
potrebni, da se tak projekt izpelje?<br />
Veliko t.i. ''ekoloških'' procesov se v Pivovarni<br />
Union izvaja že med samo proizvodnjo. Npr.<br />
imamo <strong>svoj</strong>o deponijo, kjer zbiramo odpadno,<br />
poškodovano plastično embalažo, ki jo ponovno<br />
vključimo v reciklažni krog, v pisar<strong>na</strong>h,<br />
čajnih kuhinjah ločujemo odpadke ipd. Skrb<br />
za okolje pri <strong>na</strong>s igra pomembno vlogo, zato <strong>na</strong>staja<br />
vedno več okoljskih projektov, s katerimi<br />
prepletamo družbeno odgovornost s poslovno<br />
strategijo. Seveda pa mora imeti vsak takšen<br />
razvojni projekt jasne ekonomske, družbene<br />
in okoljske cilje. Hkrati s takšnimi projekti<br />
gradimo družbeno zavest med zaposlenimi in<br />
zu<strong>na</strong>njo javnostjo.<br />
Pri razvoju nove plastenke smo sledili dvema<br />
pomembnima ciljema, in sicer posodobiti<br />
obliko kvadratne plastenke ter oblikovati<br />
plastenko, ki bo okolju bolj prijaz<strong>na</strong>. Za okoljsko<br />
prijaznost plastenke se trudimo tako,<br />
foto: Boštjan Čadej<br />
raZVoJ emBaLaŽe<br />
mateja košak maljevec<br />
Blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka<br />
Zala postavlja visoka<br />
okoljevarstve<strong>na</strong> merila in<br />
ostaja vodil<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka vod <strong>na</strong><br />
področju ekologije v sloveniji.<br />
da spodbujamo pravilno ločevanje odpadne<br />
embalaže in posledično manjše odlaganje odpadne<br />
PET embalaže <strong>na</strong> deponijah, recikliramo<br />
odpadne plastenke in jim vračamo njihov prvotni<br />
<strong>na</strong>men (iz stare <strong>na</strong>stane nova plastenka),<br />
hkrati pa z uporabo reciklata v PET embalaži<br />
zmanjšujemo njen CO 2 odtis.<br />
ali ste z rezultati zadovoljni? boste še nižali<br />
gramaturo plastenke in njen ogljični odtis?<br />
S trenutnimi rezultati smo zadovoljni, a si<br />
prizadevamo biti še boljši. Blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka<br />
Zala postavlja visoka okoljevarstve<strong>na</strong> merila in<br />
ostaja vodil<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka vod <strong>na</strong> področju ekologije<br />
v Sloveniji. Vsako leto se <strong>na</strong>m s podobnimi<br />
projekti pridružujejo drugi slovenski polnilci<br />
vod, kar je spodbudno tako za samo panogo kot<br />
tudi okolje. V Pivovarni Union bomo gramaturo<br />
plastenk v prihodnosti še poskušali dodatno<br />
znižati, vendar le do te mere, da bomo <strong>lahko</strong><br />
še <strong>na</strong>prej zagotavljali vrhunsko kakovost pijač.<br />
boste dobro prakso pre<strong>na</strong>šali <strong>na</strong> druge<br />
izdelke?<br />
Seveda, začeli smo pri izvirski vodi Zala in<br />
pijačah ZA, s časoma pa bomo nove plastenke<br />
iz reciklata prenesli tudi <strong>na</strong> pijače Sola.<br />
21<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 22<br />
september 2012<br />
oBraZ<br />
lončke prodajajo<br />
po vsej evropi<br />
<strong>na</strong>jvečji proizvajalec plastičnih<br />
lončkov za sveče v sloveniji<br />
je doma v Cirkovcah. plastiko<br />
medved je <strong>na</strong> noge postavil<br />
nekdanji zavarovalniški delavec<br />
maks medved, že več kot tri<br />
desetletja samostojni podjetnik.<br />
Embalaža<br />
za svEčE<br />
<strong>na</strong> vprašanje, kako to, da se<br />
je odločil za podjetništvo,<br />
saj zavarovalništvo ne daje<br />
slabega kruha, je odgovoril,<br />
da moraš za trg že imeti<br />
malo nosu, če se odločiš za<br />
spremembo. moraš oceniti,<br />
kaj se da in česa ne. V<br />
zavarovalništvu pa ni želel več<br />
delati.<br />
Najbolj zanimivo kajpak je, da Maks Medved<br />
ni svečar, pač pa je tekstilec. Njegova prva<br />
podjetniška izkušnja, ko je ustanovil družinsko<br />
podjetje, je <strong>na</strong>stala v sodelovanju s podjetjem<br />
Gorenje Muta, kjer so delali malo kmetijsko<br />
mehanizacijo. A se je Maks Medved odločil za<br />
spremembo proizvodnega programa in začel<br />
izdelovati tekstilne cevke, potrebne za pripravo<br />
proizvodnje blaga. Tudi pri tem ni ostal. V<br />
tretje gre rado. Pred dvema desetletjema se je<br />
odločil za embalažo za sveče. To je bilo zanj<br />
nekaj novega in <strong>na</strong> začetku je plastične lončke<br />
za sveče težko prodajal. Prodaja je bila majh<strong>na</strong>.<br />
li veste, kako so me sprejeli v Ljubljani,<br />
»Ako sem prišel svečarjem prodajat lončke<br />
za sveče? Smejali so se mi. A če nekaj delaš<br />
s srcem in dušo, če daš v posel maksimum<br />
in veš, kaj moraš storiti za kakovost, moraš<br />
uspeti. Danes polovico proizvodnje prodamo v<br />
Ljubljani,« se Maks Medved spominja začetka.<br />
Danes je seveda drugače. Na domačem trgu<br />
prodajo 80 odstotkov proizvodov, 20 odstotkov<br />
pa izvozijo – od Portugalske, Avstrije,<br />
Nemčije, Poljske in Madžarske do Španije,<br />
Grčije, Finske, <strong>na</strong> Balkan in še kam. Letno proizvedejo<br />
več kot 10 milijonov različnih artiklov.<br />
Največ plastičnih lončkov za sveče, to je njihov<br />
udarni program, plastenke za kis, sokove in<br />
kemično industrijo pa imajo petinski delež v<br />
količini. Prodaja plastenk se letos povečuje,<br />
medtem ko v prejšnjih letih ni bilo tako.<br />
e je konkurenca? Seveda je,« pravi Maks<br />
»ČMedved. »A ostalo <strong>na</strong>s je malo, veliko<br />
proizvajalcev embalaže za sveče je propadlo. Mi<br />
smo zaradi lastne orodjarne zelo fleksibilni, saj<br />
<strong>lahko</strong> sproti spremljamo prodajo in se odločamo<br />
za tak dizajn in vzorce, ki jih trg zahteva.<br />
Za <strong>na</strong>šo proizvodnjo <strong>lahko</strong> izdelamo vse vrste<br />
orodij, kar je določe<strong>na</strong> konkurenč<strong>na</strong> prednost.«<br />
Bilo bi čudno, če tudi <strong>na</strong> embalažnem trgu<br />
za sveče ne bi bilo nihanj. Vendar se jim<br />
prodaja povečuje celo <strong>na</strong> ekološko <strong>na</strong>jbolj osveščenih<br />
tujih trgih. V izvozu dosegajo približno<br />
e<strong>na</strong>ke cene kot doma. V razvoju izdelkov in pri<br />
iskanju bolj zelenih materialov so večkrat poizkušali<br />
<strong>na</strong>domestiti PVC z drugimi materiali,<br />
s PE, PET, PS in PP, vendar so kupci <strong>na</strong> koncu<br />
ugotovili, da je za sveče <strong>na</strong>justreznejši material<br />
PVC. Tako za lončke kot za vložke. Če se upošteva<br />
težo, temperaturo pri predelavi in transport,<br />
foto: arhiv podjetja<br />
maks medved<br />
foto: arhiv podjetja<br />
je od vseh materialov, posebej še v primeru s<br />
steklom, v to je Maks Medved prepričan, za<br />
okolje <strong>na</strong>jmanj obremenilen prav PVC.<br />
Kako poslujejo? Gre. Glede <strong>na</strong> razmere dobro.<br />
Prodajo povečujejo, poslovno leto bodo<br />
končali po pričakovanjih. Realizacija bo nekaj<br />
čez milijon evrov. Pridobivajo nove partnerje<br />
in njihov prodajni trg je stabilen. Pomaga jim<br />
širok izbor vzorcev v lastni kreaciji – izdelujejo<br />
več kot 60 vzorcev.<br />
Menda je Plastika Medved nekoliko poseb<strong>na</strong><br />
tudi v tem, da v več kot treh desetletjih<br />
niso doživeli nobene hude krize. Poslujejo stabilno.<br />
Recept? Maks Medved pravi, da sta mu<br />
ga položila v srce že dedek in babica: »Takrat,<br />
ko ti gre dobro, varčuj za slabše čase. Troši pametno,<br />
normalno.« V Sloveniji po njegovem ne<br />
bi bilo nobene krize, če bi rav<strong>na</strong>li tako in če ne<br />
bi bili Slovenci včasih tako čudni …<br />
Maks Medved <strong>svoj</strong>e izkušnje pre<strong>na</strong>ša <strong>na</strong> si<strong>na</strong><br />
Simo<strong>na</strong>. Da z<strong>na</strong> gledati v jutri, kaže tudi<br />
modernizira<strong>na</strong> in raču<strong>na</strong>lniško vode<strong>na</strong> stroj<strong>na</strong><br />
oprema. Last<strong>na</strong> orodjar<strong>na</strong>. Unikatni izdelki.<br />
In iskanje. Na primer njihov program Party.<br />
Vrtne sveče za piknike. Prodajajo jih gori, <strong>na</strong><br />
severu Evrope.<br />
I n kaj si želi v poslu Maks Medved?<br />
Pravzaprav nič posebnega. Želi obdržati<br />
tržni delež in ugled pri kupcih. Tako.
vse je odvisno od<br />
položaja ciljnih panog<br />
<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem sejmu<br />
obrti in podjetnosti v Celju<br />
je karto<strong>na</strong>žno podjetje msk<br />
iz slovenske Bistrice stalni<br />
razstavljavec. Čeprav so s<br />
proizvodnim programom<br />
Embalaža iz<br />
valovitEga<br />
karto<strong>na</strong><br />
fokusirani predvsem <strong>na</strong><br />
proizvode transportne<br />
embalaže, že več let želijo<br />
povečati tudi prodajo darilne<br />
embalaže, ki je praviloma<br />
unikat<strong>na</strong> in je v njej več<br />
dodane vrednosti. kako msk<br />
čuti nihanja <strong>na</strong> trgu, zlasti<br />
ker je njihov ciljni partner<br />
tudi prehramb<strong>na</strong> industrija?<br />
direktor srečko kapun pravi,<br />
da upanje umre zadnje …<br />
kaj ste želeli letos udarno predstaviti <strong>na</strong><br />
med<strong>na</strong>rodnem obrtnem sejmu?<br />
Udarno predstavljamo celotno podjetje MSK, d.<br />
o. o., in možnosti predelave valovitega karto<strong>na</strong><br />
kot materiala, ki dopušča domišljiji zelo široke<br />
možnosti oblikovanja. S tem postaja valoviti<br />
karton tudi všečni sporočilni medij s široko<br />
možnostjo uporabe.<br />
če je tako, za katere embalažne izdelke<br />
iz valovitega karto<strong>na</strong> je <strong>na</strong> trgu <strong>na</strong>jveč<br />
povpraševanja?<br />
Valoviti karton ostaja in še krepi <strong>svoj</strong>o osnovno<br />
vlogo pri zaščiti izdelkov. Kot zaščita v transportu<br />
se valovitemu kartonu dodaja komercial<strong>na</strong><br />
funkcija, saj je s potiskom in oblikovanjem<br />
valoviti karton odličen sporočilni medij.<br />
Trenutno opažamo porast izsekane embalaže<br />
zaradi že prej <strong>na</strong>vedenih razlogov in posledično<br />
nižanje gramatur papirja zaradi racio<strong>na</strong>lnejšega<br />
izkoriščanja surovin in ekonomičnosti<br />
poslovanja.<br />
s <strong>svoj</strong>im proizvodnim programom zelo ciljate<br />
tudi <strong>na</strong> prehrambno industrijo. <strong>na</strong> katere<br />
elemente v proizvodnji morate biti <strong>na</strong>jbolj<br />
pozorni?<br />
Naši proizvodi so prisotni v skoraj vseh panogah<br />
predelovalne industrije. Prehramb<strong>na</strong><br />
industrija ima visoke standarde higiene in kakovosti,<br />
ki so normalni v cilju zaščite zdravja<br />
potrošnikov. Tudi mi smo v procesu predelave<br />
<strong>na</strong>še embalaže podvrženi standardom, ki zagotavljajo<br />
primerno embalažo za prehrambno<br />
industrijo. Tudi v ta <strong>na</strong>men smo od leta 2003<br />
vsako leto s strani SIQ certificirani s standardom<br />
kakovosti ISO 9001 in okoljskim standardom<br />
ISO 14001.<br />
kaj se dogaja <strong>na</strong> domačem trgu z darilno embalažo<br />
in kakšne <strong>na</strong>črte imate za ta segment<br />
proizvodnje?<br />
Darilno embalažo <strong>lahko</strong> pri <strong>na</strong>s delimo <strong>na</strong><br />
enostavno in zahtevno. Enostav<strong>na</strong> daril<strong>na</strong><br />
embalaža so razne vrečke in nosilke, ki jih<br />
proizvajamo v večjih količi<strong>na</strong>h za nez<strong>na</strong>nega<br />
potrošnika. Zahtev<strong>na</strong> embalaža je za z<strong>na</strong>nega<br />
potrošnika in je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> točno določenemu<br />
artiklu, praviloma v manjših količi<strong>na</strong>h. V<br />
skupino zahtevne oz. <strong>na</strong>jzahtevnejše embalaže<br />
spada embalaža z <strong>na</strong>jvečjo dodano vrednostjo v<br />
foto: arhiv podjetja<br />
emBaLaŽa iZ<br />
VaLoViteGa karto<strong>na</strong><br />
srečko kapun<br />
malih količi<strong>na</strong>h in za nez<strong>na</strong>nega kupca.<br />
Pri <strong>na</strong>s proizvajamo vse <strong>na</strong>štete vrste darilne<br />
embalaže, poseben poudarek pa dajemo <strong>na</strong>jzahtevnejši<br />
darilni embalaži, <strong>na</strong>ši novi liniji<br />
elegantne darilne embalaže LUXORY. Seveda<br />
je izdela<strong>na</strong> iz valovitega karto<strong>na</strong> izbranih materialov<br />
in je novost <strong>na</strong> slovenskem tržišču.<br />
Namenje<strong>na</strong> je vsem, ki se zavedajo, da je kvalitet<strong>na</strong><br />
embalaža tudi doda<strong>na</strong> vrednost izdelku<br />
oz. darilu. Škatlice LUXORY so <strong>lahko</strong> tudi<br />
samostojno darilo, saj so s spominsko vsebino<br />
okras vsake police v <strong>na</strong>šem domu.<br />
nekateri menedžerji v proizvodnji embalaže<br />
ocenjujejo, da bodo poslovno leto kljub krizi<br />
končali dobro. kako poslujete letos in kakš<strong>na</strong><br />
so poslov<strong>na</strong> pričakovanja? novosti v proizvodnji,<br />
<strong>na</strong>črti?<br />
Dobro je relativ<strong>na</strong> oce<strong>na</strong>, ki se razlikuje od<br />
posameznega poslovnega okolja. Proizvodnja<br />
embalaže je odvis<strong>na</strong> od proizvodnje vseh<br />
panog, s katerimi si v tem času delimo dobro<br />
in slabo. Ohranjamo nivo poslovanja iz pozitivnega<br />
prejšnjega leta. Po zadnjih <strong>na</strong>povedih<br />
še ni pričakovati večjih premikov <strong>na</strong> boljše.<br />
Poudarek dajemo izdelkom z večjo dodano<br />
vrednostjo in de<strong>na</strong>rnemu toku, večjih <strong>na</strong>črtov<br />
za novosti v proizvodnji pa si trenutno ne<br />
moremo privoščiti. Ostajamo optimistični za<br />
prihodnost, saj upanje umre zadnje.<br />
23<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72<br />
EMBALAžA 24<br />
september 2012<br />
trendi V indUstriJi<br />
pakiranJa Hrane<br />
higie<strong>na</strong>, poraba energije<br />
in varovanje virov<br />
Trendi v<br />
indusTriji<br />
pakiranja hrane<br />
Hra<strong>na</strong> je e<strong>na</strong> izmed <strong>na</strong>jbolj<br />
pakiranih, obenem pa tudi e<strong>na</strong><br />
izmed <strong>na</strong>jzahtevnejših dobrin<br />
za pakiranje. eden izmed<br />
glavnih trendov pri pakiranju<br />
hrane je priročnost. Zahteve<br />
potrošnikov po praktičnih<br />
izdelkih, ki omogočajo<br />
enostavno rav<strong>na</strong>nje, rastejo.<br />
Vzrokov za to je več: fleksibilen<br />
delovni čas, vedno več<br />
zaposlenih žensk, povečujejo<br />
se gospodinjstva z enim<br />
članom. posledično med<br />
potrošniki postaja izjemno<br />
priljublje<strong>na</strong> hra<strong>na</strong>, ki je<br />
pripravlje<strong>na</strong> za serviranje, ter<br />
sveži izdelki brez konzervansov<br />
in umetnih barvil. potrebe<br />
po manjših pakiranjih in<br />
individualnih porcijah rastejo<br />
vsak dan.<br />
Samo v Evropi je vsako leto lansiranih<br />
100.000 novih izdelkov, številke pa še<br />
rastejo. Ta raznovrstnost predstavlja pakirni<br />
industriji velike izzive, saj so potreb<strong>na</strong> manjša,<br />
priročnejša pakiranja, spreminjajo se oblike izdelkov.<br />
Poleg tega <strong>na</strong> <strong>na</strong>sičenih zahodnih trgih<br />
vlada huda konkurenca, zato so hitre reakcije<br />
<strong>na</strong> spreminjajoče se trende ključnega pome<strong>na</strong>.<br />
Razlikovanje <strong>na</strong> mestu prodaje je odvisno od<br />
oblike embalaže, njenega dizaj<strong>na</strong> in uporabljenih<br />
materialov – embalaža je ambasador<br />
blagovne z<strong>na</strong>mke. Za konstrukcijo pakirnih<br />
strojev to pomeni, da morajo imeti izjemno<br />
prilagodljive linije, ki so primerne za večje<br />
število formatov, prav tako morajo omogočati<br />
hitre spremembe različnih formatov. Danes so<br />
proizvodni cikli zaradi manjših pakiranj krajši.<br />
Pod takšnimi pogoji so prilagajanja nuj<strong>na</strong>, če<br />
želimo zagotoviti visoko produktivnost.<br />
Sveži izdelki, ki jih je potrebno hraniti <strong>na</strong><br />
hladnem, so zelo občutljivi <strong>na</strong> vročino, zato<br />
jih je treba zapakirati previdno. Za takšne vrste<br />
pakiranj so zelo primerni postopki, ki so občutljivi<br />
<strong>na</strong> izdelke takšne vrste, kot <strong>na</strong> primer<br />
zatesnitev z ultrazvokom, ki predstavlja idealno<br />
rešitev za občutljive prehrambne izdelke,<br />
saj se tako izognemo termičnim spremembam<br />
izdelka.<br />
Na vrhu sez<strong>na</strong>ma vrednot proizvajalcev<br />
strojev za pakiranje hrane pa so higie<strong>na</strong>,<br />
čim nižja poraba energije in varovanje virov.<br />
Higienski dizajn<br />
Higie<strong>na</strong> je zelo pomemben dejavnik v prehrambni<br />
industriji, saj se nikakor ne sme<br />
tvegati, da bi se potrošnik z vsebino zastrupil.<br />
Stroj<strong>na</strong> oprema, linije in komponente morajo<br />
biti <strong>na</strong>rejene tako, da preprečujejo <strong>na</strong>stajanje<br />
umazanije in mikroorganizmov ter da se jih<br />
<strong>lahko</strong> hitro in učinkovito očisti. Prav zaradi<br />
tega je higienski dizajn ključnega pome<strong>na</strong> v<br />
prehrambni strojni opremi. Zelo je primeren<br />
za predelovalne, polnilne in pakirne linije za<br />
podjetja v pijačarski in prehrambni industriji,<br />
saj ni tveganja za <strong>na</strong>stanek mikrobov, čiščenje<br />
strojev je hitrejše in enostavnejše. Krajši<br />
čistilni cikli skrajšajo čas proizvodnje in povečajo<br />
učinkovitost linijskih tehnologij. Prav<br />
tako se prihrani poraba čistil, vode in energije.<br />
Konstrukcije higienskih strojev s tehnologijo<br />
»čiščenja <strong>na</strong> mestu samem« (angl. Cleaning in<br />
Place – CIP) omogočajo varno menjavo različnih<br />
izdelkov brez medsebojne kontami<strong>na</strong>cije.<br />
trajnostnost<br />
je ključnega<br />
pome<strong>na</strong><br />
Za industrijo pijače in hrane je trajnostnost<br />
že sestavni del blagovnih z<strong>na</strong>mk. Vedno<br />
foto: Packaging Europe
več potrošnikov se za izdelek odloča <strong>na</strong> podlagi<br />
ekoloških kriterijev. Industrija hrane in pijače<br />
je s 60-odstotnim deležem <strong>na</strong>jvečji kupec<br />
pakirnih strojev, predstavlja pa tudi gonilno<br />
silo za razvoj trajnostnih konceptov <strong>na</strong> tem<br />
področju. Povečujejo se zahteve po energetsko<br />
učinkovitih procesih, strojih in komponentah,<br />
in sicer to zahtevajo končni uporabniki. Posebej<br />
pri pakiranju izdelkov nižjih cenovnih razredov<br />
<strong>lahko</strong> poraba energije <strong>na</strong> enoto odloča o višini<br />
marže. Ekonomični gonilniki, kompresorji in<br />
črpalke predstavljajo klasične rešitve za nižjo<br />
porabo elektrike, vode in pare ter povečajo<br />
energetsko učinkovitost. Vendar pa je potreb<strong>na</strong><br />
tudi učinkovita raba virov. To pa pomeni upora-<br />
<strong>na</strong> vrhu sez<strong>na</strong>ma vrednot<br />
proizvajalcev strojev za<br />
pakiranje hrane pa so higie<strong>na</strong>,<br />
čim nižja poraba energije in<br />
varovanje virov.<br />
bo holističnega pristopa: stroji in linije morajo<br />
ustvariti čim več »dobrih izdelkov«, saj se <strong>na</strong><br />
vsakem koraku v proizvodni liniji vrednost<br />
proizvedenih dobrin poveča. Večino energije<br />
torej porabi sama izdelava proizvoda, sledi embalažni<br />
material. Najboljšo rešitev predstavljajo<br />
konstruktivne spremembe in novi postopki,<br />
ki vplivajo <strong>na</strong> celoten proces. Pomemben del<br />
pri optimiziranju porabe energije predstavljata<br />
uporaba učinkovitih komponent in energetsko<br />
učinkovito krmiljenje linije. Na primer, z<br />
uporabo optimiziranih, energetsko učinkovitih<br />
pogonskih rešitev v polnilni liniji za pijače se<br />
<strong>lahko</strong> prihrani tudi do 30 odstotkov energije.<br />
embalažni industriji trendi stremijo k čim<br />
V manjši uporabi materialov iz <strong>na</strong>ravnih<br />
virov in k novim embalažnim rešitvam, kot<br />
je uporaba fleksibilne embalaže. V pakirnih<br />
strojih <strong>lahko</strong> uporabimo manj materiala, ne<br />
da bi ogrozili samo funkcio<strong>na</strong>lnost embalaže.<br />
To zmanjšuje porabo energije pri pakiranju,<br />
manjša je poraba materiala, nižji so stroški<br />
transporta.<br />
Varnost in<br />
sledljivost<br />
času globalne menjave sta sledljivost iz-<br />
V delkov kot tudi obsež<strong>na</strong> dokumentacija<br />
izrednega pome<strong>na</strong>. Zahteve po sledljivosti in<br />
čim varnejši verigi od proizvajalce do potrošnika<br />
kličejo po stalni in popolni identifikaciji<br />
ter sledenju skozi celoten proizvodni in pakirni<br />
proces. Funkcija embalaže že nekaj časa ni le<br />
varovanje izdelka pred zu<strong>na</strong>njimi vplivi. Stal<strong>na</strong><br />
sledljivost pakiranih živil ustvarja zaupanje pri<br />
potrošnikih in krepi ugled blagovne z<strong>na</strong>mke.<br />
Tako sledljivost kot izčrp<strong>na</strong> dokumentacija sta<br />
<strong>na</strong> vrhu sez<strong>na</strong>ma vseh vpletenih v prehrambni<br />
industriji. Z visoko učinkovitimi sistemi za<br />
sledenje, <strong>na</strong> primer RFID in dvodimenzio<strong>na</strong>lne<br />
črtne kode (podatkovne matrice – <strong>na</strong>jbolj<br />
poz<strong>na</strong><strong>na</strong> je QR-koda), <strong>lahko</strong> sledimo izdelkom<br />
skozi celotno distribucijsko verigo. To izboljša<br />
tako proces kot njegovo varnost, zagotavlja<br />
skladnost z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo<br />
v posameznih državah ter varujejo izvirnost<br />
in ohranjajo zaščito blagovnih z<strong>na</strong>mk.<br />
Izdelek definira embalažo. Skupaj s potrošniki,<br />
oblikovalci in izdelovalci embalaže<br />
strokovnjaki v embalažni industriji razvijejo<br />
<strong>na</strong>jboljšo rešitev, ki pa mora biti prilagoje<strong>na</strong><br />
za optimalno strojno izdelavo. Oz<strong>na</strong>ke RFID<br />
predstavljajo inovativno rešitev za trajnostno<br />
varovanje izdelkov in embalaže. Pamet<strong>na</strong><br />
embalaža <strong>na</strong>m tako ponuja ne le informacije o<br />
izdelku (ce<strong>na</strong>, rok trajanja), ampak tudi zaz<strong>na</strong>,<br />
če je bila embalaža poškodovan ali že odprta.<br />
Tako <strong>na</strong>m inteligent<strong>na</strong> embalaža pomaga<br />
preprečevati <strong>na</strong>stanek odpadne hrane. Veliko<br />
prehrambnih izdelkov, ki jim je potekel rok<br />
trajanja, konča med odpadki, kar pa je popolnoma<br />
nepotrebno, saj je veči<strong>na</strong> hrane popolnoma<br />
užitne tudi po tem roku.<br />
pakirni materiali<br />
Plastič<strong>na</strong> embalaža ostaja trend, saj predstavlja<br />
kar 54 odstotkov celotne globalne<br />
prodaje. Največji delež ima fleksibil<strong>na</strong> embalaža<br />
(48 odstotkov), sledi ji embalaža iz trdne plastike<br />
(34 odstotkov). Slednje se <strong>na</strong>jveč uporabi<br />
v obliki PET-plastenk v pijačarski industriji,<br />
potreba pa dnevno raste, predvsem zaradi <strong>na</strong>raščajočega<br />
števila ustekleničenih voda. Tudi<br />
<strong>na</strong> področju transportne embalaže vedno manj<br />
uporabljajo kartonske škatle, <strong>na</strong>domešča jih<br />
fleksibil<strong>na</strong> embalaža. V letu 2011 je bilo prodanih<br />
4.000 milijard pakiranj, od tega je delež<br />
kartonskih škatel le 11-odstoten. Do leta 2016<br />
bo predvidoma le še 9-odstoten.<br />
Evropski prehrambni trgi so tesno povezani<br />
s prodajalci <strong>na</strong> drobno (supermarketi, hipermarketi).<br />
Multi<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja zelo<br />
spodbujajo povezovanje znotraj prehrambnih<br />
trgov. Okoli 45 odstotkov strojev za predelovanje<br />
hrane in pakiranje hrane je v evropskih<br />
državah. Bolj kot v katerikoli drugi industriji<br />
je pomembno, da so <strong>na</strong>tančno prilagojeni zahtevam<br />
v posameznih državah.<br />
polnjenje pijač s<br />
sistemom Cip<br />
Mitja Majzelj, direktor proizvodnje, Da<strong>na</strong>,<br />
proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o.<br />
<strong>na</strong> polnilnih linijah opravljate čiščenje cip<br />
(cleaning in place). kako ste s tehnologijo<br />
zadovoljni? kaj so bistvene prednosti?<br />
foto: arhiv podjetja<br />
mitja majzelj<br />
Sodobne proizvodnje polnjenja pijač brez CIP<br />
sistema si danes ne moremo več predstavljati.<br />
CIP sistem je poleg polnilnega stroja eden<br />
izmed dveh ključnih strojev <strong>na</strong> polnilni liniji.<br />
Zelo pomemb<strong>na</strong> pa je tudi integracija CIP sistema<br />
<strong>na</strong> linijo. Ustrez<strong>na</strong> mikrobiologija je prvi<br />
pogoj za proizvodnjo dobrih izdelkov. CIPi so<br />
<strong>lahko</strong> različni glede <strong>na</strong> stopnjo avtomatizacije.<br />
Vsekakor se s stopnjo avtomatizacije, količino,<br />
vrsto, tipom merilne opreme in dobrim programiranjem<br />
definira kakovost delovanja CIPa,<br />
njegovo učinkovitost pranja in stroškovno<br />
učinkovitost. Sam sem mnenja, da ima vsaka<br />
linija <strong>svoj</strong> CIP, kar pomeni sicer velike investicijske<br />
stroške, vendar omogoča taka miselnost<br />
večjo razpoložljivost opreme in manj težav še<br />
posebej pri križanju različnih tehnologij.<br />
Z <strong>na</strong>šo opremo smo zadovoljni, saj pri <strong>na</strong>bavi<br />
CIP ne kupujemo samo CIP kot stroj, ampak se<br />
poglobimo v njegovo merilno opremo, <strong>na</strong>čin<br />
delovanja in možnosti programiranja. Bistvene<br />
prednosti so, da poteka čiščenje po tehnoloških<br />
programih popolnoma avtomatsko in brez<br />
vpliva človeškega faktorja. Ob dobri avtomatizaciji<br />
je zagotovlje<strong>na</strong> tudi sledljivost, kar je<br />
po tehnološki plati zelo pomembno.<br />
Letos ste že zmanjšali vplive <strong>na</strong> okolje s 25<br />
odstotkov lažjo plastenko. so tudi vaši procesi,<br />
stroji in komponente energetsko učinkoviti?<br />
Podjetje Da<strong>na</strong> si vseskozi prizadeva biti okolju<br />
prijazno podjetje, zato so <strong>na</strong> tem področju<br />
<strong>na</strong>pori vseh zaposlenih usmerjenih tudi k<br />
energetski učinkovitosti in posledično manjšim<br />
stroškom. V zadnjih letih je bilo v podjetju<br />
<strong>na</strong>rejenih kar nekaj posodobitev in ukrepov, ki<br />
so pripomogli k večji energetski učinkovitosti.<br />
Med njimi je tudi lažja plastenka, kar kaže <strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>s odnos do okolja.<br />
razmišljate morda o uvedbi sledljivosti izdelkov<br />
ali pametne embalaže?<br />
V tem trenutku še ne. Razvoj <strong>na</strong> tem področju<br />
gre hitro <strong>na</strong>prej in z razvojem sodobne opreme<br />
bo proizvajalcem pamet<strong>na</strong> embalaža čedalje<br />
bolj dostop<strong>na</strong>, tako da jo bo izdelek fi<strong>na</strong>nčno<br />
prenesel. V tem trenutku smo z z<strong>na</strong>nim slovenskim<br />
proizvajalcem etiket polnili etikete<br />
izdelane <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin. Zaenkrat zagotavljamo<br />
sledljivosti s pomočjo črnih kod.<br />
25<br />
september 2012<br />
71/72<br />
EMBALAžA
71/72 26<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
Novice<br />
Zelenega<br />
omrežja<br />
Že dobro leto Zele<strong>na</strong> slovenija<br />
povezuje trajnostno usmerje<strong>na</strong><br />
podjetja, občine, šole in druge<br />
organizacije v Zeleno omrežje. s<br />
predstavitvami dobrih praks sodelujoči<br />
v Zelenem omrežju dajejo zgled, da<br />
je zeleni premik mogoč. da je to<br />
praksa in ne le ideja. in kdo je <strong>lahko</strong><br />
zraven? Vsak, ki vidi velik premik<br />
tudi v majhnih korakih, saj nobe<strong>na</strong><br />
informacija, poveza<strong>na</strong> z zelenim<br />
premikom in dosežki, ni preskrom<strong>na</strong>,<br />
da je ne bi podelili še s kom in s tem<br />
dali spodbudo, da del zelene zgodbe v<br />
sloveniji postane še kdo.<br />
za sodelovanje v rubriki<br />
pokličite tanjo <strong>na</strong> 03/42-66-716<br />
sH recycling –<br />
šampion med<br />
recikliranimi papirji<br />
SH Recycling je visoko kvaliteten, nepremazan,<br />
100-odstotno recikliran papir, obojestransko<br />
obdelan v treh osnovnih različicah,<br />
siva/siva, rjava/siva in rjava/rjava, ki ga v<br />
<strong>svoj</strong>em asortimanu recikliranih papirjev<br />
ponuja Europapier. Zahvaljujoč <strong>svoj</strong>i strukturirani<br />
in <strong>na</strong> otip prijetni površini je bil<br />
papir <strong>na</strong> sejmu Drupa 2012 v Düsseldorfu<br />
<strong>na</strong>grajen s »Paperazzo HAPTIK AWARD«.<br />
Komisija je odločila: »Schoellershammer<br />
Recycling ima rustikalen šarm embalažnega<br />
papirja.« Njegova poseb<strong>na</strong> obarvanost poudarja<br />
recikliran izvor. Jasen in inovativen tiskarski<br />
motiv <strong>na</strong> primarno potiskljivi strani<br />
<strong>lahko</strong> pričara »stare dobre dni« z zamolklimi<br />
in nostalgičnimi barvami v retro videzu. Ta<br />
okolju prijazen papir izkazuje <strong>svoj</strong>o kreativno<br />
stran in dokazuje, da je recikliran papir<br />
<strong>lahko</strong> atraktiven papir za tiskanje. Uporablja<br />
se <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> širokem segmentu tiskovin:<br />
neposred<strong>na</strong> pošta, letaki, katalogi, okoljska<br />
poročila, ekološka embalaža, organske<br />
<strong>na</strong>lepke ali oz<strong>na</strong>čevalci za živilske izdelke.<br />
Papir je certificiran (FSC), brezkislinski in<br />
ima certifikat za stik s prehranskimi izdelki.<br />
Europapier <strong>Slovenija</strong>, d. o. o.<br />
www.europapier.si<br />
revizija vodnih statistik<br />
<strong>na</strong> statističnem<br />
uradu rs<br />
Na oddelku za okolje SURS izvajamo pilotni<br />
projekt z <strong>na</strong>slovom Revizija vodnih statistik<br />
s poudarkom <strong>na</strong> pregledu administrativnih<br />
virov podatkov o vodah. Namen projekta je<br />
zmanjšanje obremenjevanja poročevalskih<br />
enot ter racio<strong>na</strong>lnejše zbiranje in obdelava<br />
podatkov. V sodelovanju z Ministrstvom<br />
za kmetijstvo in okolje (MKO) in Agencijo<br />
RS za okolje se zavzemamo, da bi sklenili<br />
sporazum o medsebojnem sodelovanju, s<br />
čimer bi poenotili vprašalnike in razbremenili<br />
poročevalske enote dvojnega poročanja.<br />
Skladno s tem bomo leta 2013 ukinili raziskovanje<br />
o javnem vodovodu in prešli <strong>na</strong><br />
enotno poročanje. Podatke bomo prevzemali<br />
iz baze MKO, kar bo razbremenilo poročevalske<br />
enote, hkrati pa se bodo zmanjšali<br />
stroški obdelave podatkov. Prav tako bomo<br />
pri raziskovanju za javno ka<strong>na</strong>lizacijo pričeli<br />
izvajati primerljivost podatkov, zbranih<br />
<strong>na</strong> SURS in MKO. Na osnovi dobljenih<br />
rezultatov bomo odpravili pomanjkljivosti<br />
in izboljšali bazo zbiranja podatkov. To bo<br />
osnova za poenotenje vprašalnikov in prevzem<br />
podatkov, leta 2014 pa za ukinitev<br />
raziskovanja o javni ka<strong>na</strong>lizaciji.<br />
Pripravila: Saša Čuček<br />
Statistični urad Republike Slovenije<br />
Oddelek za okolje in energetiko<br />
www.stat.si<br />
Zmanjševanje<br />
ones<strong>na</strong>ženosti zraka<br />
s fotoaktivnimi<br />
gradbenimi elementi<br />
Spojine NOx <strong>na</strong>stajajo ob izgorevanju fosilnih<br />
goriv (ogrevanje in promet), v industriji<br />
in pri proizvodnji električne energije. Glavni<br />
vir NOx je promet. Raziskave in meritve fotoaktivnosti<br />
gradbenih izdelkov so pokazale,<br />
da <strong>lahko</strong> fotoaktiv<strong>na</strong> površi<strong>na</strong>, ki vsebuje<br />
ultrafini TiO 2 , v povprečju razgrajuje 5 do<br />
7 mg NOx/m 2 /h. Tako že površi<strong>na</strong> dovoza<br />
do hiše in površi<strong>na</strong> strehe zadoščata, da se<br />
<strong>na</strong> fotoaktivni površini v povprečju letno<br />
razgradi količi<strong>na</strong> NOx, ki je primerljiva z<br />
letnim izpustom dveh osebnih avtomobilov.<br />
Z uporabo fotoaktivnih tlakovcev <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>njih<br />
parkirnih površi<strong>na</strong>h trgovskih centrov
i bile očiščene vse NOx, ki <strong>na</strong>stanejo ob<br />
prihodu strank v center z osebnim avtomobilom.<br />
Fotoaktivni tlakovci razgrajujejo<br />
tudi druge okolju škodljive komponente,<br />
kot so SOx, organski polutanti, ozon ipd.<br />
S sodelovanjem Cinkarne Celje in podjetja<br />
Tlakovci Podlesnik se <strong>na</strong> slovenskem trgu že<br />
dobijo takšni tlakovci, ki so plod domačega<br />
z<strong>na</strong>nja in s <strong>svoj</strong>o aktivno površino čistijo<br />
okolje, v katerem bivamo. Znižujejo pa tudi<br />
stroške okoljskega breme<strong>na</strong>, ki je posledica<br />
ones<strong>na</strong>ževanja.<br />
Cinkar<strong>na</strong> Celje, d. d.<br />
www.cinkar<strong>na</strong>.si<br />
Gradnja vzorčnega<br />
objekta nizkoenergijske<br />
gradnje<br />
Projekt izgradnje vzorčnega objekta je bila<br />
večlet<strong>na</strong> želja <strong>na</strong>še šole. Letos je ta želja dozorela.<br />
V sodelovanju z vodilnim podjetjem<br />
pri gradnji nizkoenergijskih hiš v Sloveniji<br />
Lumar smo začeli z izgradnjo učnega in<br />
demonstracijskega objekta zelene gradnje.<br />
Pri projektiranju, montaži in gradnji bodo<br />
sodelovali dijaki (in se <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin učili) vseh<br />
<strong>na</strong>ših programov: gradbeni tehnik, zidar,<br />
tesar, pečar – polagalec keramičnih oblog,<br />
izvajalec suhomontažne gradnje in okoljevarstveni<br />
tehnik. V mesecu maju in juniju<br />
Zeleno<br />
omreŽje september<br />
smo pripravili temeljno ploščo in s pomočjo<br />
podjetja Lumar postavili nosilno konstrukcijo.<br />
Objekt smo izolirali in pripravili za<br />
www.zele<strong>na</strong>slovenija.si/zeleno-omrezje<br />
oblaganje s fasadnimi ploščami do<strong>na</strong>cije<br />
podjetja Esal in leseno oblogo. Z <strong>na</strong>mi bodo<br />
sodelovali tudi dijaki in učitelji programa<br />
elektrotehnik, ki bodo <strong>na</strong> objekt <strong>na</strong>mestili<br />
sončno centralo in ga opremili z instalacijami.<br />
Izgradnja objekta zasleduje <strong>na</strong>slednje<br />
cilje: sodelovanje med izobraževalno ustanovo<br />
in gospodarstvom, postavitev učnega<br />
objekta novih materialov in tehnologij,<br />
demonstracija objekta zelene gradnje ter<br />
predstavitev objekta.<br />
Šolski center Celje,<br />
Srednja šola za gradbeništvo in<br />
varovanje okolja<br />
www.sc-celje.si/gr<br />
novi tiskarski<br />
stroj z manjšim<br />
vplivom <strong>na</strong> okolje<br />
V tiskarni Medium Žirovnica nenehno<br />
izboljšujemo tehnološko opremo in s tem<br />
posledično zmanjšujemo vplive <strong>na</strong> okolje.<br />
V avgustu 2012 smo zamenjali stroj za<br />
razvijanje tiskarskih plošč z novim strojem<br />
FLH-Z, ki deluje <strong>na</strong> okolju prijaznejšem<br />
sistemu ZAC. ZAC-sistem (Z = ultimate, AC<br />
= automatic control) je <strong>na</strong>jnovejši <strong>na</strong>grajen<br />
sistem razvijanja tiskarskih plošč, ki neprestano<br />
kontrolira razmere (temperatura,<br />
Litrov razvijalca <strong>na</strong> leto<br />
6.000<br />
5.000<br />
4.000<br />
3.000<br />
2.000<br />
1.000<br />
0<br />
90,7 %<br />
zmanjša<strong>na</strong><br />
poraba<br />
običajni sistem ZAC sistem<br />
vlaga, obseg dela, pH vrednost razvijalca)<br />
in razvijalec doda samo po potrebi. S tem se<br />
količi<strong>na</strong> porabljenega razvijalca zmanjša za<br />
več kot 75 odstotkov. Poleg nižjih stroškov<br />
to pomeni tudi manjši vpliv <strong>na</strong> okolje. Manj<br />
je transporta in s tem emisij CO , manjša je<br />
2<br />
poraba energije, manj pa je tudi odpadnega<br />
razvijalca. Nov razvijalec ne vsebuje silikata<br />
(sol silicijeve kisline), tako v stroju skoraj ni<br />
usedlin in ga ni potrebno toliko čistiti (samo<br />
3 do 4-krat letno, prej 8-krat letno). S tem<br />
varčujemo z vodo, ne <strong>na</strong>zadnje pa ima stroj<br />
daljšo življenjsko dobo, kar je z ekonomskega<br />
in okoljskega vidika sprejemljivejše.<br />
Medium, d. o. o.<br />
www.medium.si<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
sortirnica maLa mežakLa<br />
do konca noVembra<br />
Pri projektu Sortirnica Mala Mežakla, ki<br />
<strong>na</strong>j bi v večji meri rešil problem sortiranja<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov <strong>na</strong><br />
Gorenjskem, gre za projekt javno-zasebnega<br />
partnerstva, v okviru katerega koncesio<strong>na</strong>r,<br />
družba EKOGOR d.o.o., z izgradnjo<br />
in obratovanjem objekta za obdelavo odpadkov<br />
(sortirnice) zagotovi izvajanje občinske<br />
gospodarske javne službe obdelave<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, koncedent,<br />
Obči<strong>na</strong> Jesenice, pa s podelitvijo koncesije<br />
in stavbne pravice <strong>na</strong> zemljiščih zagotovi<br />
osnovne pogoje. Ekogor je v večinski lasti<br />
družbe Publicus in Gorenje Surovi<strong>na</strong>.<br />
V skladu s koncesijsko pogodbo koncesio<strong>na</strong>r<br />
trenutno gradi objekt sortirnice s pripadajočo<br />
tehnološko linijo zmogljivosti okoli<br />
40.000 ton <strong>na</strong> leto, ki sicer predstavlja 1.<br />
fazo celovite obdelave mešanih odpadkov<br />
z možnostjo povečanja. V njej se bodo<br />
praviloma obdelovali mešani komu<strong>na</strong>lni<br />
odpadki z območij tistih (gorenjskih) občin,<br />
iz katerih so se odpadki že v preteklosti dovažali<br />
in odlagali <strong>na</strong> odlagališču komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov Mala Mežakla <strong>na</strong> Jesenicah,<br />
danes pa je te odpadke, v skladu s predpisi<br />
s področja rav<strong>na</strong>nja z odpadki, potrebno<br />
predhodno obdelati.<br />
Koncesio<strong>na</strong>r za izgradnjo in obratovanje<br />
sortirnice razpolaga s predpisanimi okoljevarstvenim<br />
dovoljenjem za obdelavo<br />
odpadkov, ki je bilo izdano v juliju 2011.<br />
Sestavni del investicije je tudi zagotovitev<br />
oskrbe z električno energijo. V okviru tega<br />
se bo zgradila nova trafo postaja in srednje<br />
<strong>na</strong>petostni dovod do trafo postaje. Zgraje<strong>na</strong><br />
trafo postaja bo <strong>lahko</strong> služila tudi drugim<br />
<strong>na</strong>črtovanim dejavnostim <strong>na</strong> ožjem območju,<br />
<strong>na</strong>menjenem tovrstnim komu<strong>na</strong>lnim<br />
dejavnostim. Zaključek gradnje in pričetek<br />
obratovanja sortirnice je <strong>na</strong>črtovan do<br />
konca novembra.<br />
Sortirnica bo zaenkrat zaposlila od 6 do<br />
9 novih delavcev. Viši<strong>na</strong> investicije z<strong>na</strong>ša<br />
okoli 2,5 mio EUR, od tega je 80 % potrebnih<br />
fi<strong>na</strong>nčnih sredstev zagotovljeno s<br />
kreditom Ekosklada, 20 % pa bo zagotovil<br />
zasebni partner. Še vedno pa ni z<strong>na</strong>no, ali<br />
bo sortirnico uporabljala tudi Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong><br />
Kranj.<br />
OKOLjE 71/72 27<br />
2012
71/72 28<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
pred konFerenCo<br />
komU<strong>na</strong>LneGa<br />
GospodarstVa<br />
cene še <strong>na</strong>prej v<br />
zamrzovalniku<br />
jože volfand<br />
Jav<strong>na</strong> gospodarska<br />
infrastruktura – ovira ali<br />
prednost gospodarskega<br />
razvoja slovenije? morda<br />
Položaj<br />
komu<strong>na</strong>lnega<br />
gosPodarstva<br />
je to vprašanje <strong>na</strong>jboljši<br />
izziv za iskanje odgovorov<br />
<strong>na</strong> problemski konferenci<br />
komu<strong>na</strong>lnega gospodarstva,<br />
ki bo konec septembra v<br />
podčetrtku. Zbrali se bodo<br />
tisti, ki določajo razmere za<br />
poslovanje komu<strong>na</strong>lnih podjetij,<br />
in tisti, ki v obči<strong>na</strong>h že ne vedo<br />
več, kako iz klešč ponovno<br />
zamrznjenih cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev. Vlada je <strong>na</strong>mreč cene<br />
pustila v zamrzovalniku, menda<br />
pa <strong>na</strong>j bi bil za to <strong>na</strong>jbolj ogret<br />
Umar. kaj razkriva anketa, kje<br />
vidijo rešitve nekateri akterji z<br />
obeh strani?<br />
nepotreb<strong>na</strong><br />
vlad<strong>na</strong> odločitev<br />
Janko Kramžar, S<strong>na</strong>ga Ljublja<strong>na</strong>:<br />
Vlada se je odločila za novo zamrznitev cen.<br />
To je nepotreb<strong>na</strong> odločitev. Določanje cen<br />
komu<strong>na</strong>lnih storitev bi vsekakor morali urejati<br />
bolj sistematično – treba bi bilo sprejeti<br />
standarde in normative <strong>na</strong> področju izvajanja<br />
javnih služb ter v zvezi z njimi tudi primerno<br />
metodologijo za določanje cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev. Po mojem mnenju bi morala država<br />
bolj trdno usmerjati izvajanje javnih služb s področja<br />
varstva okolja, še posebej <strong>na</strong> področjih,<br />
kjer <strong>lahko</strong> ekonomske in okoljske rezultate, primerljive<br />
z <strong>na</strong>jučinkovitejšimi gospodarstvi ter<br />
državami v svetu, dosežemo samo z zagotovitvijo<br />
zadostnega obsega storitev. Pri izvajanju<br />
vseh storitev ali pri izgradnji infrastrukture za<br />
izvajanje javnih služb s področja varstva okolja<br />
je treba preučiti tudi možnost javno-zasebnega<br />
partnerstva. Sem pa včasih zelo v dvomih, ali<br />
je zasebno izvajanje res <strong>lahko</strong> učinkovitejše<br />
od javnega. V preteklosti se je mnogokrat<br />
pokazalo, da ne. Prave cenovne politike danes<br />
pravzaprav nimamo, ta, ki obstaja, pa je preveč<br />
spremenljiva in nima ustrezne sistemske in<br />
strateške usmeritve.<br />
G lavni<br />
problemi komu<strong>na</strong>le so nesistematični<br />
in nestrokovni pristopi k reševanju<br />
problemov ter pomanjkanje sistemskih usmeritev<br />
(standardi in normativi). Velik problem je<br />
tudi dopuščanje tega, da podjetja javne storitve<br />
izvajajo za ceno, ki je nižja od lastne cene izvajalca,<br />
kar privede do problema neprimerljivosti<br />
med izvajalci tako pri <strong>na</strong>s kot v drugih državah.<br />
dvoličnost<br />
prejšnje in<br />
zdajšnje vlade<br />
Ivan Hajnšek, S<strong>na</strong>ga Maribor:<br />
Vsi sicer govorimo o zamrznitvi cen, v bistvu<br />
pa gre za maksimiranje cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev, kar z drugimi besedami pomeni, da se<br />
cene <strong>lahko</strong> spreminjajo, vendar samo <strong>na</strong>vzdol.<br />
Takšno stanje traja že od avgusta 2010, torej<br />
dve leti. Po drugi strani pa je to samo dokaz, da<br />
vlada, tako prejšnja kot zdajšnja, nima strategije<br />
glede oblikovanja cen komu<strong>na</strong>lnih storitev.<br />
Hkrati je to neke vrste dvoličnost obeh vlad,<br />
prejšnje in zdajšnje, saj se nekatere cene, kot so<br />
cene za električno energijo ali <strong>na</strong>ftni derivati,<br />
spreminjajo brez težav oziroma kar avtomatično<br />
<strong>na</strong> podlagi določenih parametrov – borzne<br />
cene <strong>na</strong>fte, tečaja evra <strong>na</strong>sproti dolarju. Obe<br />
postavki pa sta v družinskem proračunu bistveno<br />
večji kot cene komu<strong>na</strong>lnih storitev. Očitno<br />
v vladi prevladuje strah, da bodo v primeru<br />
foto: www.shutterstock.com
sprostitve teh cen podivjale druge. Ker pa cene<br />
potrjujejo občinski oziroma mestni sveti, je ta<br />
strah odveč, saj se veči<strong>na</strong> županov trudi biti<br />
všeč<strong>na</strong> <strong>svoj</strong>im volilcem. Seveda takšno zadrževanje<br />
cen <strong>na</strong> dolgi rok dejansko pomeni, da se<br />
bodo morale te cene v nekem trenutku dvigniti<br />
za večji odstotek, kar pa bo <strong>na</strong> takšen ali drugačen<br />
<strong>na</strong>čin boleče za vse. S takšnim stanjem<br />
se siromaši tudi infrastruktura komu<strong>na</strong>lnih<br />
podjetij v Sloveniji. Na žalost že ugotavljam,<br />
da marsikatero mesto v sosednji Hrvaški za<br />
zbiranje in odvoz odpadkov uporablja boljši in<br />
novejši vozni park.<br />
Mariboru imamo ceno za zbiranje, odvoz,<br />
V predelavo in odlaganje odpadkov iz leta<br />
2006. Mestni svet <strong>na</strong>m je že potrdil dvig cen<br />
za dobrih 20 odstotkov, ki bi se časovno izvedel<br />
v dveh korakih. Poslovanje S<strong>na</strong>ge Maribor je<br />
stabilno. Prihranke iščemo <strong>na</strong> vseh področjih,<br />
tudi z neinvestiranjem v <strong>na</strong>šo infrastrukturo,<br />
zato upam, da bomo poslovno leto 2012 zaključili<br />
pozitivno.<br />
nova zamrznitev<br />
cen, modela za<br />
regulacijo pa ni<br />
Mag. Stanka Cerkvenik, IREET:<br />
Gospodarske javne službe varstva okolja<br />
se izvajajo v pogojih geografsko lokalnih<br />
<strong>na</strong>ravnih monopolov. A<strong>na</strong>liza izvajanja javnih<br />
storitev pogosto razkrije neučinkovitost, kar je<br />
posledica dejstva, da izvajalci javnih storitev<br />
delujejo v nekonkurenčnem okolju in so v <strong>svoj</strong>em<br />
organizacijskem okviru pogosto podvrženi<br />
različnim tržnim nepravilnostim ter vplivu<br />
državne in lokalne politike.<br />
Za izvajanje trajnostne razvojne politike,<br />
zlasti glede zanesljive in kakovostne oskrbe<br />
ter varovanja <strong>na</strong>ravnih virov, je zato potreb<strong>na</strong><br />
ustrez<strong>na</strong> ekonomska regulacija, ki mora zagotoviti<br />
polno pokritje stroškov izvajanja dejavnosti,<br />
okoljske stroške in potreb<strong>na</strong> sredstva za<br />
razvoj infrastrukture ter vključevati ustrezne<br />
spodbude za učinkovitejše izvajanje javnih storitev.<br />
Bistvo regulacije je torej določiti ceno, ki<br />
krije upravičene stroške izvajanja storitev in<br />
zagotavlja trajnostno poslovanje reguliranih<br />
izvajalcev.<br />
Občine, odgovorne za zagotavljanje komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev, se pri tem soočajo s ključnim<br />
vprašanjem, kateri stroški in v kolikšni<br />
višini so dejansko upravičeni. Odgovor nikakor<br />
ni enostaven. Občinske gospodarske javne<br />
službe varstva okolja se <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> posameznih<br />
oskrbovalnih območjih izvajajo pod zelo<br />
različnimi pogoji. Poleg <strong>na</strong>ravnih pogojev <strong>na</strong><br />
izvajanje vplivajo tudi številne tehnično-tehnološke<br />
z<strong>na</strong>čilnosti povsem lokalnega z<strong>na</strong>čaja,<br />
kar vpliva <strong>na</strong> lastno ceno storitev. Pri presoji<br />
učinkovitosti je torej ključno poz<strong>na</strong>vanje in<br />
upoštevanje pogojev izvajanja oskrbe javne storitve,<br />
ki jih opredeljujejo z<strong>na</strong>čilnosti prostorske<br />
urejenosti oskrbovalnih sistemov v upravljanju<br />
posameznega izvajalca. Brez upoštevanja <strong>na</strong>vedenega<br />
se <strong>na</strong>mreč <strong>lahko</strong> izvajalcu pripišejo<br />
neučinkovito izvajanje in temu primerni nižji<br />
priz<strong>na</strong>ni stroški, razlog nedoseganja zahtevanih<br />
vrednosti pa je dejansko v različnih oz.<br />
zahtevnejših pogojih izvajanja dejavnosti.<br />
strokovnega stališča je torej nesporno,<br />
S da mora a<strong>na</strong>liza učinkovitosti upoštevati<br />
specifične pogoje izvajanja storitev. Problem<br />
je predvsem v tem, kako zagotoviti potrebne<br />
podatke in strokovno presoditi relativno<br />
učinkovitost posameznega izvajalca. Pri tem<br />
ne gre pozabiti <strong>na</strong> pogosto nesimetrijo informacij,<br />
ki presojo še dodatno otežuje. Izvajalci<br />
imajo <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> razpolago več podatkov, so<br />
bolje opremljeni in običajno niso motivirani<br />
za zmanjševanje stroškov.<br />
praksi se kot orodje za celovito ugotavljanje<br />
V učinkovitosti izvajanja javnih storitev vse<br />
bolj uveljavlja primerjal<strong>na</strong> a<strong>na</strong>liza (benchmarking).<br />
Številne evropske države s predpisi sistemsko<br />
uvajajo primerjalno a<strong>na</strong>lizo izvajanja<br />
javnih storitev <strong>na</strong> lokalno raven, kar obči<strong>na</strong>m<br />
omogoča učinkovitejše upravljanje javnih služb<br />
in zagotavlja strokovne osnove za cenovno<br />
regulacijo. Raziskave potrjujejo, da države, ki<br />
v večji meri uporabljajo primerjalno a<strong>na</strong>lizo,<br />
dosegajo višjo raven učinkovitosti izvajanja<br />
javnih storitev.<br />
vstopom v Evropsko unijo bi morala tudi<br />
Z <strong>Slovenija</strong> uvesti ustreznejši <strong>na</strong>čin regulacije<br />
komu<strong>na</strong>lnih storitev. Pri tem je metodologija<br />
preglednega določanja upravičenih cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev bistven element za izvajanje<br />
trajnostne razvojne politike, zlasti glede učinkovite,<br />
zanesljive in kakovostne oskrbe ter varovanja<br />
<strong>na</strong>ravnih virov. Vendar pri <strong>na</strong>s državni<br />
regulaciji do danes še ni uspelo vzpostaviti<br />
mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske<br />
politike <strong>na</strong> področju gospodarskih javnih služb,<br />
podreje<strong>na</strong> je predvsem makroekonomskemu<br />
cilju inflacijskega sidra. Za administrativno določanje<br />
cen je z<strong>na</strong>čilno neupoštevanje pogojev<br />
in učinkovitosti izvajanja dejavnosti, kar je<br />
povzročilo neupravičene cenovne disparitete,<br />
medtem ko dolgotraj<strong>na</strong> omejevala politike s<br />
ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti,<br />
vse bolj zmanjšujejo likvidnostno in investicijsko<br />
sposobnost izvajalcev gospodarskih<br />
javnih služb v Sloveniji. Navedeno je potrdila<br />
tudi a<strong>na</strong>liza izvajanja komu<strong>na</strong>lnih storitev v<br />
Sloveniji, ki smo jo izvedli v Inštitutu za raziskave<br />
v energetiki, ekologiji in tehnologiji za<br />
obdobje 2007–2009. Taki pogoji ne omogočajo<br />
učinkovitega izvajanja javnih storitev, temveč<br />
<strong>na</strong>sprotno – spodbujajo neučinkovitost in dezinvestiranje<br />
<strong>na</strong> področju gospodarske javne infrastrukture,<br />
ki že dobiva razsežnosti resnega<br />
razvojnega problema.<br />
foto: Rok Tržan<br />
foto: Boštjan Čadej<br />
foto: arhiv podjetja<br />
foto: arhiv podjetja<br />
foto: arhiv podjetja<br />
foto: arhiv podjetja<br />
robert smrdelj Špela Hlačar tomaž novak mag. stanka Cerkvenik ivan Hajnšek Janko kramžar<br />
OKOLjE 71/72 29<br />
september 2012
71/72 30<br />
september 2012<br />
e moremo si več zatiskati oči pred dejstvom,<br />
da je stanje <strong>na</strong> komu<strong>na</strong>lnem področju<br />
vse težje. Pri tem pa vse kaže, da nismo<br />
nič bližje sistemsko urejeni regulaciji. Vlada je<br />
<strong>na</strong>mreč pred dnevi ponovno podaljšala ukrep<br />
kontrole cen komu<strong>na</strong>lnih storitev za <strong>na</strong>daljnjih<br />
šest mesecev, z že z<strong>na</strong>no obrazložitvijo, da bi<br />
se z oblikovanjem cen komu<strong>na</strong>lnih storitev<br />
izključno <strong>na</strong> ravni lokalnih skupnosti vzpostavile<br />
razmere, ki bi v večji meri omogočale eko-<br />
nomsko neučinkovito zagotavljanje komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev. Pri tem pa sama vse od leta 1993,<br />
ko je z Zakonom o varstvu okolja določila, da<br />
je treba opredeliti oskrbovalne standarde in<br />
normative ter metodologijo za oblikovanje cen<br />
občinskih gospodarskih javnih služb varstva<br />
okolja, ni uspela vzpostaviti ustreznega modela<br />
regulacije cen.<br />
OKOLjE N<br />
Nekako ne moremo mimo vprašanja, kako da<br />
v dveh desetletjih nismo uspeli vzpostaviti<br />
sistemskega okvira za ekonomsko regulacijo<br />
komu<strong>na</strong>lne dejavnosti. Je razlog pomanjkanje<br />
strokovnega z<strong>na</strong>nja ali politične volje? Prvi razlog<br />
bi težko potrdili, saj je stroka v tem času<br />
ponudila sistemske rešitve. V okviru projektne<br />
<strong>na</strong>loge, ki smo jo v inštitutu IREET izvedli za<br />
Zbornico komu<strong>na</strong>lnega gospodarstva, je bil<br />
že leta 2009 izdelan predlog metodologije za<br />
oblikovanje in spremljanje cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev, izvedene so bile tudi prve primerjalne<br />
a<strong>na</strong>lize izvajalcev posameznih javnih<br />
služb. Pri projektni <strong>na</strong>logi so sodelovali tudi<br />
predstavniki vseh ministrstev in institucij,<br />
ki so kakorkoli povezani z oblikovanjem cen<br />
komu<strong>na</strong>lnih storitev in so tako sez<strong>na</strong>njeni s<br />
stanjem <strong>na</strong> komu<strong>na</strong>lnem področju.<br />
Neodgovorno in nestrokovno bi bilo, da se<br />
predlogi in ugotovitve projektne <strong>na</strong>loge ne<br />
implementirajo v zakonske predpise in da se<br />
ne <strong>na</strong>daljuje primerjal<strong>na</strong> a<strong>na</strong>liza poslovanja<br />
izvajalcev javnih služb, ki bi <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> podlagi že<br />
oblikovanih baz podatkov v zelo kratkem času<br />
zagotovila sistemska orodja za učinkovitejše<br />
izvajanje komu<strong>na</strong>lnih storitev.<br />
Strokovne podlage so torej že izdelane.<br />
Potreb<strong>na</strong> je le politič<strong>na</strong> volja, da se zagotovijo<br />
formalnopravne podlage za metodološko<br />
enotno in pregledno spremljanje tehnično-ekonomskih<br />
parametrov izvajanja gospodarskih<br />
javnih služb. Glede <strong>na</strong> organiziranost pristojnih<br />
ministrstev in ob upoštevanju prenosa pristojnosti<br />
določanja cen <strong>na</strong> lokalne skupnosti pa<br />
velja razmisliti o skupni neodvisni instituciji,<br />
ki bo <strong>na</strong> strokovnih osnovah in z ekonomskimi<br />
argumenti presojala pogoje poslovanja in<br />
ustreznost cen javnih storitev. Na ta <strong>na</strong>čin bo<br />
zagotovlje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora izvajalcem<br />
javnih služb pri oblikovanju in lokalnim skupnostim<br />
pri presoji in določanju upravičenih<br />
cen javnih storitev.<br />
Bliža se trenutek<br />
učinka domin<br />
Tomaž Novak, JP Komu<strong>na</strong>la Laško:<br />
času, ko je bil <strong>na</strong> čelu Zbornice komu<strong>na</strong>lnega<br />
V gospodarstva Leon Behin, so bile aktivnosti<br />
zbornice usmerjene med drugim tudi v reševanje<br />
problematike cen komu<strong>na</strong>lnih storitev.<br />
Med drugim so potekala usklajevanja v zvezi<br />
z dopolnitvami Uredbe o oblikovanju cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev in Pravilnika o metodologiji<br />
za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih<br />
javnih služb varstva okolja v povezavi s to<br />
uredbo. Za komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja, ki smo v zvezi<br />
z uredbo in pravilnikom že pridobila pozitivno<br />
strokovno mnenje pristojnega ministrstva, je<br />
bilo zelo pomembno dejstvo, da bi s temi spremembami<br />
zadržali veljavnost tega pozitivnega<br />
strokovnega mnenja, saj do njegove uveljavitve<br />
oziroma uporabe v praksi ni moglo priti zaradi<br />
nenehnega podaljševanja zamrznitve cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev. To ureja Uredba o določitvi<br />
<strong>na</strong>jvišjih cen komu<strong>na</strong>lnih storitev. Pogovori pa<br />
so potekali v smeri odmrznitve cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev, ki jih ureja ta uredba.<br />
Poleg problematike, ki se v <strong>na</strong>šem primeru<br />
<strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> cene komu<strong>na</strong>lnih storitev za<br />
opravljanje gospodarske javne službe zbiranja<br />
in prevoza komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, sta za <strong>na</strong>s<br />
in <strong>na</strong>šo prihodnost pomembni tudi hitrost in<br />
ažurnost v zvezi z odločanjem in izdajanjem<br />
okoljevarstvenih dovoljenj <strong>na</strong> področju zbiranja,<br />
odlaganja in sortiranja MKO, kompostiranja<br />
MKO, muljev iz ČN in drugih odpadkov z<br />
ustreznimi oce<strong>na</strong>mi ter ne <strong>na</strong>zadnje izdelava<br />
kompozitnih materialov, kar smo kot primer<br />
dobre prakse potrdili tudi s pridobitvijo slovenskih<br />
tehničnih soglasij.<br />
Od vseh deležnikov pričakujemo ustrezno<br />
razumevanje omenjene problematike, takojšnji<br />
odziv in selektivno, ažurno, strokovno<br />
odločanje vseh udeleženih <strong>na</strong> vseh ravneh in v<br />
vseh procesih odločanja.<br />
primeru <strong>na</strong>še komu<strong>na</strong>le v tem trenutku<br />
V še ne moremo oceniti posledic, se pa bliža<br />
trenutek, ko bo prišlo do zaprtja deponije nenevarnih<br />
odpadkov Strensko. To bo povzročilo<br />
učinek domin. Vsa <strong>na</strong>šteta dejstva bodo ob<br />
trenutni gospodarski situaciji zelo negativno<br />
vplivala <strong>na</strong> <strong>na</strong>še poslovanje v prihodnosti.<br />
Cene <strong>na</strong>j bodo<br />
v rokah lokalnih<br />
skupnosti<br />
Špela Hlačar, JKP Slovenske Konjice:<br />
jKP, d. o. o., Slovenske Konjice posluje<br />
z nespremenjenimi ce<strong>na</strong>mi za storitve<br />
gospodarskih javnih služb že celo desetletje,<br />
brez kakršnihkoli uskladitev s stopnjo rasti<br />
stroškov. V tem času je bilo zgrajene za več<br />
milijonov evrov komu<strong>na</strong>lne infrastrukture, ki<br />
dodatno z amortizacijo oz. <strong>na</strong>jemnino bremeni<br />
<strong>na</strong>še poslovanje.<br />
Na področju odpadkov smo želeli cene uskladiti<br />
v letu 2010, pred tem, ko smo prenehali<br />
odlagati odpadke <strong>na</strong> lastnem odlagališču in ob<br />
uvedbi ločenega zbiranja bioloških odpadkov.<br />
Zamrznitev cen v avgustu 2010, ki še vedno<br />
traja, <strong>na</strong>m je to onemogočila. Še bolj pa smo<br />
razočarani <strong>na</strong>d mnenjem ministrstva, da storitve,<br />
kot so odvoz mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong> regijski center, obdelava odpadkov<br />
pred odlaganjem in uvedba zbiranja bioloških<br />
odpadkov, niso nove storitve izvajalca gospodarske<br />
javne službe, ki bi jih smeli uporabnikom<br />
<strong>na</strong> novo zaraču<strong>na</strong>ti.<br />
Poslovno leto bomo v skladu z <strong>na</strong>črtom,<br />
podobno kot pretekla leta, zaključili <strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>čin, da bo <strong>na</strong>ša lastnica, obči<strong>na</strong> Slovenske<br />
Konjice, krila izgubo izvajanja gospodarskih<br />
javnih služb iz proraču<strong>na</strong> (subvencije, dotacije).<br />
Na področju opravljanja storitev bi država<br />
morala ne glede <strong>na</strong> velikost lokalnih skupnosti<br />
zahtevati podobne standarde izvajanja<br />
gospodarskih javnih služb, to redno kontrolirati<br />
in ukrepati. Ni prav, da še vedno številni<br />
večji vodovodni sistemi niso v upravljanju s<br />
strani občin imenovanih koncesio<strong>na</strong>rjev, da za<br />
vodne vire v uporabi niso pridoblje<strong>na</strong> vod<strong>na</strong> dovoljenja,<br />
da marsikje ne ločujejo odpadkov, kot<br />
je predpisano, da lokalne skupnosti ne bomo<br />
uspele doseči rokov za čiščenje odpadnih voda<br />
in podobno.<br />
Velik problem države je tudi brezbrižno<br />
podeljevanje dovoljenj za sheme zbiranja<br />
odpadkov družbam, ki <strong>na</strong>to ločeno zbranih<br />
frakcij ne prevzemajo v celotni, pri izvajalcih<br />
javnih služb zbrani količini, ampak le tisto,<br />
kar so si preraču<strong>na</strong>li kot ekonomsko upravičeno<br />
(embalaža in odpad<strong>na</strong> embalaža, sveče<br />
in podobno).<br />
Cene storitev izvajalcev GJS bi morale biti<br />
ob podobnem standardu med sabo primerljive.<br />
Kot primer, <strong>na</strong>ši uporabniki odvoza<br />
odpadkov plačajo za e<strong>na</strong>k obseg storitve, kot je<br />
v večjih obči<strong>na</strong>h v neposredni bližini, več kot<br />
dvakrat manj.<br />
Cene <strong>na</strong>j bodo v rokah lokalnih skupnosti,<br />
predhodno pa bi bilo mogoče prav, da se<br />
pridobi soglasje kakšnega ministrstva, vezano<br />
tako <strong>na</strong> nivo opravljanja storitve, dokazila v<br />
zvezi z izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev<br />
kot tudi same višine cene.<br />
V ir fi<strong>na</strong>nciranja izgradnje komu<strong>na</strong>lne infrastrukture<br />
so poleg obeh okoljskih dajatev<br />
še sredstva evropskih skladov, <strong>na</strong>menska<br />
sredstva občinskega proraču<strong>na</strong> in <strong>na</strong>jemni<strong>na</strong>.<br />
Lokal<strong>na</strong> skupnost je v zadnjem času uspela<br />
pridobiti evropska sredstva za izgradnjo
Promocija<br />
ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema in centralne čistilne<br />
<strong>na</strong>prave Slovenske Konjice, v pridobivanju so<br />
sredstva za menjavo azbestnih vodovodnih<br />
cevi in izgradnjo novih vodohranov. Vedno pa<br />
je premalo de<strong>na</strong>rja za investicijsko vzdrževal<strong>na</strong><br />
dela <strong>na</strong> obstoječi komu<strong>na</strong>lni infrastrukturi.<br />
Tudi de<strong>na</strong>rja za priključitev novih uporabnikov<br />
<strong>na</strong> javni vodovodni sistem, kar se je izkazalo<br />
kot nuja ob letošnji suši, je premalo oziroma<br />
ga sploh ni.<br />
občine niso v<br />
e<strong>na</strong>kem položaju<br />
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin<br />
Slovenije in župan občine Pivka:<br />
Podaljšanje zamrznitve cen komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev s strani države ni korektno.<br />
Država občine drži v poziciji, ki tudi pravno<br />
ni sprejemljiva. Čeprav smo v obči<strong>na</strong>h v vse<br />
težji fi<strong>na</strong>nčni situaciji, moramo v proračunih<br />
dodatno iskati de<strong>na</strong>r za probleme komu<strong>na</strong>lnih<br />
podjetij. V <strong>na</strong>jkrajšem času mora država<br />
sprejeti nov pravilnik o komu<strong>na</strong>lnih ce<strong>na</strong>h,<br />
ki bi priz<strong>na</strong>l realne stroške. Združenje občin,<br />
Skupnost občin in Zbornica komu<strong>na</strong>lnega<br />
Šlandrova ulica 6,<br />
1000 Ljublja<strong>na</strong><br />
Tel. 01 561 06 10<br />
www.dinos.si<br />
gospodarstva smo predlagali novo uredbo in jo<br />
poslali Ministrstvu za okolje in prostor, vendar<br />
se ni nič zgodilo. Vse je po starem. Občine niso<br />
v e<strong>na</strong>kem položaju. V boljšem so tiste, ki so,<br />
ko je bila možnost, pohitele s povišanjem cen.<br />
Tiste, ki tega niso storile, ne vedo, kako pokriti<br />
stroške novih dejavnosti, <strong>na</strong> primer ločeno<br />
zbiranje odpadkov ali pa realizirane <strong>na</strong>ložbe,<br />
kot so nove čistine <strong>na</strong>prave.<br />
Z novo<br />
metodologijo do<br />
enotnega sistema<br />
Barbara Avčin Tržan, Ministrstvo za kmetijstvo<br />
in okolje:<br />
novo metodologijo <strong>na</strong>j bi se poenotil sistem<br />
Z za celo Slovenijo. Sistem <strong>na</strong>j bi bil sestavljen<br />
iz stroškov infrastrukture ter variabilnega<br />
dela, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> dejansko količino opravljene<br />
storitve. Med drugim <strong>na</strong>j bi bilo tudi<br />
določeno, kaj <strong>lahko</strong> posamezen izvajalec javne<br />
službe zaraču<strong>na</strong> kot »omrežnino« oziroma<br />
stroške infrastrukture. Pri kalkulaciji tega dela<br />
cene storitve bo potrebno preveriti, kakš<strong>na</strong><br />
je stopnja izkoriščenosti infrastrukture, oz.<br />
Odpadek je vir<br />
65<br />
340 21<br />
120<br />
Podjetje Dinos d. d. se po<strong>na</strong>ša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza<br />
in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo <strong>na</strong> 21-ih lokacijah po<br />
celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.<br />
Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno<br />
logistično opremo, ki je prilagoje<strong>na</strong> za prevoz nenevarnih odpadkov.<br />
Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.<br />
Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.<br />
Predelava pa je veza<strong>na</strong> <strong>na</strong> centre za predelavo posameznih vrst<br />
materialov.<br />
Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi<br />
odpadnimi surovi<strong>na</strong>mi <strong>na</strong>jvečji delež odpadki jekla in barvnih kovin,<br />
star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične<br />
embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Neneh<strong>na</strong><br />
vlaganja v <strong>na</strong>jsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje<br />
predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.<br />
Od leta 2001 delujemo po <strong>na</strong>čelih sistema za vodenje kakovosti ISO<br />
9001 in sistema rav<strong>na</strong>nja z okoljem ISO 14001.<br />
foto: Boštjan Čadej<br />
Barbara avčin tržan<br />
kolikšen del infrastrukture za vodooskrbo ter<br />
odvajanje in čiščenje javne službe je dejansko<br />
potreben za izvajanje te storitve.<br />
Po sprejetju uredbe <strong>na</strong>j bi Ministrstvo za<br />
kmetijstvo in okolje v roku enega leta izdelalo<br />
model primerljivih območij in primerljivih<br />
cen med izvajalci komu<strong>na</strong>lnih storitev, s čimer<br />
<strong>na</strong>j bi zagotovili večjo transparentnost poslovanja<br />
tudi pred občani. Tako bomo končno dobili<br />
podatke, koliko za e<strong>na</strong>ke storitve zaraču<strong>na</strong>vajo<br />
med seboj primerljive komu<strong>na</strong>lne službe. Jasno<br />
je <strong>na</strong>mreč, da ne moremo Ljubljane primerjati<br />
z Osilnico, <strong>lahko</strong> pa jo z Mariborom. Zato bodo<br />
<strong>na</strong>rejeni posebni tenderji, <strong>na</strong> podlagi katerih<br />
se bo točno vedelo, kdo je v Sloveniji predrag -<br />
izvajalec ali obči<strong>na</strong> s predrago infrastrukturo.<br />
OKOLjE 71/72 31<br />
september 2012
71/72 32<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
sLoVeniJa <strong>na</strong><br />
odpadkoVnem<br />
semaForJU eU<br />
Nekaj rdečih zastavic,<br />
a več zelenih<br />
dr. darja majkovič<br />
novo poročilo o tem, kako<br />
države članice rav<strong>na</strong>jo s<br />
<strong>svoj</strong>imi komu<strong>na</strong>lnimi odpadki,<br />
kaže osupljive razlike v<br />
<strong>Slovenija</strong> <strong>na</strong><br />
odpadkovnem<br />
Semaforju eu<br />
eU. poročilo razvršča 27<br />
držav članic po 18. merilih,<br />
pri čemer se uporabljajo<br />
zelene, oranžne in rdeče<br />
zastavice <strong>na</strong> področjih, kot so<br />
skup<strong>na</strong> količi<strong>na</strong> recikliranih<br />
odpadkov, določanje cen za<br />
odstranjevanje odpadkov in<br />
kršitve evropske zakonodaje.<br />
kako se je odrezala slovenija<br />
<strong>na</strong> odpadkovnem semaforju?<br />
in kako je uspeš<strong>na</strong> pri črpanju<br />
kohezijskih sredstev za okoljske<br />
<strong>na</strong>ložbe? pri odpadkih je<br />
slovenija kljub nekaj rdečim<br />
zastavicam v zlati sredini.<br />
pri črpanju sredstev za<br />
razvoj okoljske in prometne<br />
infrastrukture gre sloveniji<br />
slabo. kaj bodo prinesli ukrepi,<br />
ki jih obljublja mGrt?<br />
Evropska komisija je objavila vmesno poročilo<br />
o stanju držav članic EU <strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja<br />
s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki (KO). Uspešnost<br />
implementacije politik EU glede rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki se razlikuje med državami članicami,<br />
še posebej <strong>na</strong> občinski ravni upravljanja z odpadki.<br />
Največja odstopanja se pojavljajo v izvajanju<br />
in uporabi Okvirne direktive o odpadkih<br />
in ustreznem prenosu zahtev EU v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />
zakonodaje.<br />
Kriteriji za ocenjevanje uspešnosti držav<br />
članic pri rav<strong>na</strong>nju s KO izhajajo zlasti<br />
iz določil Okvirne direktive o rav<strong>na</strong>nju z odpadki<br />
in Direktive o odlagališčih. Na<strong>na</strong>šajo se<br />
predvsem <strong>na</strong> izvajanje stopenjske hierarhije<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki, obstoj možnih ekonomskih<br />
in pravnih instrumentov za ustrezen pomik<br />
po hierarhiji, zadostnost in ustreznost infrastrukture,<br />
kakovost <strong>na</strong>črtovanja upravljanja z<br />
odpadki, izpolnjevanje zadanih ciljev in zabeležene<br />
kršitve.<br />
Države članice so tako razvrščene glede <strong>na</strong><br />
18 kriterijev. <strong>Slovenija</strong> je dosegla 25 od<br />
možnih 42 točk in se uvrstila <strong>na</strong> zlato sredino.<br />
Deset članic se je uvrstilo <strong>na</strong>dpovprečno<br />
dobro (31–39 točk): Avstrija, Belgija, Danska,<br />
Nemčija, Finska, Francija, Luksemburg,<br />
Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. V<br />
drugo skupino (19–25 točk) se poleg Slovenije<br />
uvrščajo še Španija, Portugalska, Irska in<br />
Madžarska. V tretjo, z vidika upravljanja z odpadki<br />
<strong>na</strong>jbolj problematično skupino, se uvršča<br />
Višja<br />
prioriteta<br />
Nižja<br />
prioriteta<br />
Preprečevanje<br />
Ponov<strong>na</strong> uporaba<br />
Reciklaža,<br />
kompostiranje<br />
Energija iz<br />
odpadkov<br />
Odlaganje<br />
Brez<br />
odpadkov<br />
Odpadki<br />
Slika: Petstopenjska hierarhija rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki (vir: MKO)<br />
dva<strong>na</strong>jst članic (3–18 točk): Bolgarija, Ciper,<br />
Češka, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija,<br />
Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Pri teh<br />
državah še vedno prednjači odlaganje odpadkov<br />
<strong>na</strong> odlagališča. Najbolj skromne rezultate z<br />
zaz<strong>na</strong>nimi pomanjkljivostmi <strong>na</strong> praktično vseh<br />
področjih upravljanja z odpadki v tej skupini<br />
beleži Grčija (3 točke od možnih 42). Za vse<br />
države iz tretje skupine se predvideva poseb<strong>na</strong><br />
podpora v okviru pričujočega projekta (oce<strong>na</strong><br />
problemov in vzrokov, priprava <strong>na</strong>črtov, izvedba<br />
semi<strong>na</strong>rjev idr.). Posvetovanja o teh <strong>na</strong>črtih<br />
bodo potekala <strong>na</strong> dvostranskih semi<strong>na</strong>rjih z<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi organi to jesen, začela pa se bodo<br />
v Pragi ta mesec. Načrti bodo pomagali razširiti<br />
<strong>na</strong>jboljše prakse. Vsebovali bodo individualno<br />
prilagoje<strong>na</strong> priporočila o tem, kako izboljšati<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadki z uporabo gospodarskih,<br />
pravnih in upravnih instrumentov ter strukturnih<br />
skladov EU.<br />
kakšne rezultate<br />
beleži slovenija?<br />
Ocenjevanje je potekalo v petih vsebinskih<br />
sklopih z uporabljenimi osem<strong>na</strong>jstimi<br />
indikatorji.<br />
1. pri ocenjevanju uspešnosti odpadkovne<br />
hierarhije uporabljenih šest indikatorjev<br />
<strong>Slovenija</strong> dosega dobre rezultate pri stopnji<br />
nevezanosti (nevezanost <strong>na</strong>stajanja odpadkov<br />
in potrošnje), nimamo pa izdelanega<br />
programa preprečevanja <strong>na</strong>stajanja odpadkov<br />
oziroma ni integriran v <strong>na</strong>črt rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki1 (čas za pripravo programa je do 12.<br />
decembra 2013). Tretji<strong>na</strong> članic je to že storila<br />
in posledično dosegla več točk. <strong>Slovenija</strong> je e<strong>na</strong><br />
izmed devetih držav, ki izkazuje <strong>na</strong>jvišji delež<br />
recikliranja KO (presežen prag 39 odstotkov,<br />
saj <strong>Slovenija</strong> v a<strong>na</strong>liziranem obdobju poroča o<br />
41,2-odstotni stopnji reciklaže). Glede deleža<br />
1 Predstavlje<strong>na</strong> študija se pri slovenskem <strong>na</strong>črtu rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadki sklicuje <strong>na</strong> Operativni program odstranjevanja<br />
odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih<br />
odpadkov.<br />
foto: www.shutterstock.com
odpadkov, <strong>na</strong>menjenih energetski predelavi,<br />
smo v srednji skupini v družbi še devetih<br />
ostalih držav članic (razpon deleža od 1 do<br />
16 odstotkov v skupini držav, <strong>Slovenija</strong> se je<br />
z 0,9 odstotka uspela uvrstiti v to skupino).<br />
E<strong>na</strong>ko smo se uvrstili tudi pri kriteriju odloženih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov (razpon 49,5<br />
do 75 odstotkov, <strong>Slovenija</strong> 58 odstotkov).<br />
Devet držav je dosegalo boljše rezultate (pod<br />
49,5 odstotka). Naslednji kriterij obrav<strong>na</strong>va<br />
uspešnost razvoja recikliranja (snovno recikliranje<br />
in druge oblike recikliranja, vključno<br />
s kompostiranjem). Spadamo v skupino držav<br />
z <strong>na</strong>jboljšim rezultatom (merjeno v stopnjah<br />
rasti deleža recikliranja v zadnjih treh letih, in<br />
sicer beležimo 7-odstotno stopnjo rasti).<br />
slovenija je e<strong>na</strong> izmed devetih<br />
držav, ki izkazuje <strong>na</strong>jvišji delež<br />
recikliranja ko.<br />
2. obstoj in raba pravnih in ekonomskih instrumentov<br />
za podporo upravljanju z odpadki<br />
skladno s hierarhijo rav<strong>na</strong>nja z odpadki<br />
Prvi kriterij se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> obstoj prepovedi<br />
ali omejitev odlaganja odpadkov <strong>na</strong> odlagališča.<br />
Med državami, ki so uvedle prepoved<br />
odlaganja, <strong>na</strong>jdemo Avstrijo, Belgijo, Nemčijo,<br />
Dansko, Luksemburg, Nizozemsko in Švedsko.<br />
<strong>Slovenija</strong> se <strong>na</strong>haja v srednji skupini držav, ki<br />
imajo vpeljano eno izmed oblik omejitev odlaganja,<br />
medtem ko v desetih državah EU ni<br />
nobenih omejitev glede odlaganja. Pri oceni<br />
višine stroškov odlaganja odpadkov <strong>na</strong> odlagališča<br />
(merjeno v skupni tipični pristojbini)<br />
pa smo uvrščeni <strong>na</strong> sam vrh, v družbo devetih<br />
članic. Pristojbi<strong>na</strong> je ocenje<strong>na</strong> <strong>na</strong> 116,5 evra<br />
<strong>na</strong> tono, <strong>na</strong>jbolj pa so fi<strong>na</strong>nčno obremenjeni<br />
švedski povzročitelji (strošek 155,5 evra <strong>na</strong><br />
tono). Najvišje število točk smo si prislužili tudi<br />
pri oceni sistema »plačaj, ko odvržeš« (PAYT<br />
– pay as you throw), kjer je sistem plačevanja<br />
odstranjevanja odpadkov enotno pokrit <strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem nivoju. Podobno ureditev beležijo<br />
še Avstrija, Nemčija in Finska, pri ostalih<br />
državah je pokritost regio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> (16 držav) ali<br />
je ni (7 držav).<br />
3. obstoj in kakovost mreže čistilnih <strong>na</strong>prav<br />
in <strong>na</strong>črtovanje upravljanja s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki<br />
Pri dostopu do storitev zbiranja KO smo<br />
se odrezali slabše. Stoodstotno pokritost<br />
beleži 18 držav, v drugi skupini, kjer je tudi<br />
<strong>Slovenija</strong> (s pokritostjo 93,1 odstotka) v družbi<br />
preostalih osmih držav, je ta delež manjši.<br />
Poleg že omenjenega kriterija obstoja programa<br />
preprečevanja odpadkov je to druga rdeča zastavica,<br />
s katero <strong>na</strong>m maha Evropa. Pri razpoložljivih<br />
kapacitetah za obdelavo smo v družbi<br />
dvajsetih <strong>na</strong>jboljših članic. Če v <strong>na</strong>črtu rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadki ni <strong>na</strong>povedi glede <strong>na</strong>stajanja<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov in zmogljivosti obdelave<br />
oziroma se predvideva nezadost<strong>na</strong> zmogljivost,<br />
država prejme rdečo zastavico. <strong>Slovenija</strong> si je<br />
v tej točki prislužila <strong>svoj</strong>o tretjo. Ocenjujeta<br />
se tudi obstoj in kakovost projekcije <strong>na</strong>stanka<br />
in obdelave KO v <strong>na</strong>črtu rav<strong>na</strong>nja z odpadki.<br />
Ker v Sloveniji te projekcije nimamo vključene<br />
v <strong>na</strong>črt, smo prejeli nič točk in četrto rdečo<br />
zastavico. Skladnost obstoječih odlagališč za<br />
nenevarne odpadke z evropsko odpadkarsko<br />
zakonodajo (zlasti z zahtevami Direktive o<br />
odlagališčih) je <strong>na</strong>slednji ocenjevalni kriterij.<br />
Peta rdeča zastavica <strong>na</strong>m je bila podelje<strong>na</strong> <strong>tukaj</strong><br />
zaradi nezadostne skladnosti (58 odstotkov<br />
slovenskih delež odlagališč je skladen).<br />
4. doseganje ciljev preusmeritve biorazgradljivih<br />
ko iz odlagališč<br />
Četrti vsebinski sklop se ocenjuje z dvema<br />
indikatorjema. Prvi se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> doseganje<br />
ciljev Direktive o odlagališčih glede<br />
odlaganja biorazgradljivih odpadkov, kjer<br />
smo v skupini zelenih – delež pod 75 odstotkov<br />
(<strong>Slovenija</strong> poroča o deležu 52,1 odstotka)<br />
<strong>na</strong>mreč zadostuje za doseganje prve skupine<br />
ciljev direktive. Najbolje so se <strong>tukaj</strong> odrezale<br />
Avstrija, Belgija, Nemčija, Danska (to so države,<br />
ki ne odlagajo več biorazgradljivih odpadkov<br />
<strong>na</strong> odlagališča) ter Švedska, Nizozemska in<br />
Luksemburg, ki s <strong>svoj</strong>imi majhnimi deleži že<br />
dosegajo cilje, zastavljene za leto 2016. Drugi<br />
indikator obrav<strong>na</strong>va deleže biorazgradljivih<br />
odpadkov, odloženih <strong>na</strong> odlagališča, kjer se<br />
<strong>na</strong>hajamo v skupini srednje uspešnih držav.<br />
5. število postopkov za ugotavljanje kršitev<br />
in sodnih postopkov glede neskladnosti z<br />
evropsko odpadkarsko zakonodajo<br />
Pri številu postopkov za ugotavljanje kršitev<br />
glede Okvirne direktive o odpadkih in<br />
Direktive o odlagališčih beležimo en takšen<br />
postopek, kar <strong>na</strong>s uvršča med države z rumeno<br />
zastavo. Skupno je bilo v letu 2010 za vse države<br />
članice sproženih 45 omenjenih postopkov. Pri<br />
drugem kriteriju, tj. število sodnih postopkov,<br />
smo z nič postopki uvrščeni med zelene države<br />
(skupno je bilo za vse države članice sproženih<br />
32 sodnih postopkov).<br />
nov predlog<br />
rav<strong>na</strong>nja s<br />
komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki v<br />
usklajevanju<br />
Kako izsledke študije komentira resorno<br />
Ministrstvo za okolje in prostor?<br />
slovenija še nima izdelanega operativnega<br />
programa za preprečevanje <strong>na</strong>stajanja odpadkov.<br />
čas za izdelavo omenjenega programa je<br />
sicer do leta 2013, vendar ga tretji<strong>na</strong> članic<br />
že ima. kdaj se predvideva njegova priprava<br />
v sloveniji?<br />
Zaradi priprave Operativnega programa rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadki in Operativnega programa<br />
rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki, ki sta v teku,<br />
<strong>na</strong>črtujemo sprejem Operativnega programa<br />
preprečevanja <strong>na</strong>stajanja odpadkov v letu 2013.<br />
glede uvrstitve v smislu deleža odpadkov, <strong>na</strong>menjenih<br />
energetski predelavi, smo se, če prav<br />
razumem, s poročanim 0,9-odstotnim deležem<br />
uspeli uvrstiti med srednje uspešne države,<br />
kjer je prag od 1 do 16 odstotkov, torej smo<br />
ocenjeni z oranžno zastavico. rdečo zastavico<br />
pa smo dobili pri vključenosti prebivalstva v<br />
sistem zbiranja ko (čeprav je <strong>na</strong>ša pokritost<br />
visoka, 93,1 odstotka prebivalstva). kako to,<br />
da smo bili pri prvem primeru uspešni, pri<br />
drugem pa ne?<br />
Glede kriterija 1.4. »Količi<strong>na</strong> energetsko<br />
izkoriščenih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov« smo<br />
bili ob obratovanju le ene manjše <strong>na</strong>prave za<br />
energetsko obdelavo komu<strong>na</strong>lnih odpadkov v<br />
Celju ocenjeni s srednjo oceno, večje pozitivne<br />
premike <strong>na</strong> tem področju v Sloveniji <strong>na</strong>črtujemo<br />
prav v <strong>na</strong>slednjih letih, ko bomo v prostor<br />
umestili <strong>na</strong>prave s še manjkajočo zmogljivostjo<br />
za energetsko obdelavo komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
za potrebe države.<br />
Z oceno glede kriterija 3.1. »Dostop do storitev<br />
zbiranja odpadkov za komu<strong>na</strong>lne odpadke« se<br />
ne moremo strinjati, saj smo bili ob 93,1-odstotni<br />
vključenosti prebivalstva v storitve javne<br />
službe zbiranja komu<strong>na</strong>lnih odpadkov ocenjeni<br />
negativno. Glede <strong>na</strong> podatke Eurostata<br />
zaključujemo, da so pri tem kriteriju oceno<br />
dve (zele<strong>na</strong> zastavica) dobile države članice,<br />
ki so poročale, da je vključenost prebivalstva v<br />
sistem zbiranja komu<strong>na</strong>lnih odpadkov 100-odstot<strong>na</strong>.<br />
Oceno nič pa so dobile države članice,<br />
ki podatka sploh niso posredovale ali pa so<br />
poročale o nižjem odstotku vključenosti.<br />
kako je s projekcijo glede <strong>na</strong>stajanja ko in<br />
obdelavo ko, ali je dokument v izdelavi?<br />
Predlog Operativnega programa rav<strong>na</strong>nja s<br />
komu<strong>na</strong>lnimi odpadki, ki med drugim vsebuje<br />
a<strong>na</strong>lizo trenutnega stanja <strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja<br />
s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki v Sloveniji in ob<br />
upoštevanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti za<br />
izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za<br />
ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in<br />
odstranjevanje komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, tudi<br />
oceno razvoja tokov komu<strong>na</strong>lnih odpadkov v<br />
prihodnosti, je pripravljen in je v usklajevanju<br />
<strong>na</strong> ministrstvu.<br />
kakšen je vaš komentar glede skladnosti<br />
obstoječih odlagališč nenevarnih odpadkov z<br />
zakonodajo eu, zlasti z direktivo o odlagališčih<br />
(poroča<strong>na</strong> stopnja skladnosti 58 odstotkov).<br />
kje se pojavljajo neskladnosti in ali se pripravljajo<br />
kakšni ukrepi za njihovo odpravo?<br />
OKOLjE 71/72 33<br />
september 2012
sLoVeniJa <strong>na</strong><br />
71/72 OKOLjE 34<br />
september 2012<br />
odpadkoVnem<br />
semaForJU eU<br />
Glede kriterija 3.5 »Ustreznost odlagališč<br />
odpadkov za nenevarne odpadke glede <strong>na</strong><br />
Direktivo o odlagališčih« se negativ<strong>na</strong> oce<strong>na</strong><br />
po <strong>na</strong>šem mnenju <strong>na</strong><strong>na</strong>ša predvsem <strong>na</strong> dejstvo,<br />
da si nekateri obstoječi upravljavci odlagališč<br />
še niso pridobili okoljevarstvenih dovoljenj za<br />
obratovanje odlagališč. Upravljavci odlagališč<br />
so bili <strong>na</strong> ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti<br />
opozorjeni in si jih prizadevajo čim<br />
prej odpraviti ter si pridobiti okoljevarstve<strong>na</strong><br />
dovoljenja.<br />
slabo črpanje<br />
evropskih<br />
sredstev, mGrt<br />
obljublja<br />
kako uspešni pa smo pri črpanju evropskih<br />
sredstev za rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki<br />
in druge okoljske <strong>na</strong>ložbe?<br />
Objavljamo pojasnila Ministrstva za gospodarski<br />
razvoj in tehnologijo.<br />
<strong>Slovenija</strong> je v obdobju 2007–2013 upraviče<strong>na</strong><br />
do sredstev kohezijske politike v skupni<br />
višini 4,1 milijarde evrov (EU del), ki jih<br />
mora porabiti do konca leta 2015. V okviru<br />
Operativnega programa razvoja okoljske in<br />
prometne infrastrukture za programsko obdobje<br />
2007–2013 (OP ROPI) je <strong>na</strong> razpolago<br />
1.577.099.744 evrov sredstev (EU del) – gre<br />
za sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega<br />
sklada za regio<strong>na</strong>lni razvoj. Do 3. 8. 2012 je<br />
bilo dodeljenih 64,3 odstotka sredstev oziroma<br />
1.013.672.072 evrov (EU del), medtem<br />
ko je bilo iz evropskega v slovenski proračun<br />
v okviru OP ROPI 2007–2013 povrnjenih<br />
336.388.142 evrov (EU del) ali 21,3 odstotka<br />
razpoložljivih sredstev.<br />
V okviru omenjenega operativnega programa je<br />
v aktualnem programskem obdobju 2007–2013<br />
za projekte s področja okoljske infrastrukture<br />
(ki se sofi<strong>na</strong>ncirajo iz Kohezijskega sklada) <strong>na</strong><br />
voljo 548.491.592 evrov evropskih sredstev, s<br />
katerimi bodo fi<strong>na</strong>ncirani projekti s področja<br />
rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki, odvajanja in<br />
čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter<br />
zagotavljanja poplavne varnosti.<br />
Za centre za rav<strong>na</strong>nje z odpadki je zagotovljenih<br />
dobrih 155 milijonov evrov. Več o področju<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki kot tudi razrez sredstev<br />
OP ROPI po področjih je <strong>na</strong> razpolago tudi <strong>na</strong><br />
spletni strani www.eu-skladi.si, kjer je med<br />
drugim objavlje<strong>na</strong> brošura Evropska sredstva<br />
za čistejše okolje2 .<br />
Za projekte s področja voda je v okviru OP ROPI<br />
zagotovljenih 392.923.166 evrov evropskih<br />
sredstev (tabela 1). Doslej je bilo <strong>na</strong> omenjenem<br />
2 http://www.eu-skladi.si/ostalo/brosure/SVLR_brosura_Evropska%20sredstva%20za%20cistejse%20okolje.pdf<br />
operativni program razvoja okoljske<br />
in prometne infrastrukture<br />
sredstva eU<br />
(v evrih)<br />
dodelje<strong>na</strong><br />
(v evrih)<br />
povrnje<strong>na</strong> iz eU v sLo<br />
proračun (v evrih)<br />
1. Železniška infrastruktura 449.567.581 96.250.571 46.102.564<br />
2. Cest<strong>na</strong> in pomorska<br />
infrastruktura<br />
220.930.911 179.594.034 158.974.855<br />
3. promet<strong>na</strong> infrastruktura – esrr 165.529.886 95.386.653 30.897.701<br />
4. rav<strong>na</strong>nje s komu<strong>na</strong>lnimi odpadki 155.568.426 135.674.616 20.096.338<br />
5. Varstvo okolja – področje voda 392.923.166 340.962.978 44.722.499<br />
6. trajnost<strong>na</strong> raba energije 159.886.553 133.110.000 23.963.740<br />
7. tehnič<strong>na</strong> pomoč 32.693.221 32.693.221 11.630.446<br />
skupaj 1.577.099.744 1.013.672.072 336.388.142<br />
področju potrjenih 24 projektov v skupni vrednosti<br />
dobrih 572 milijonov evrov, od tega bo<br />
Kohezijski sklad primaknil dobrih 340,9 milijo<strong>na</strong><br />
evrov. Izmed potrjenih projektov se jih:<br />
• 14 <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> področje odvajanja in čiščenja<br />
odpadnih voda,<br />
• 8 <strong>na</strong> oskrbo s pitno vodo,<br />
• 2 <strong>na</strong> področje zmanjševanja škodljivega<br />
vpliva voda.<br />
zakaj je črpanje <strong>na</strong>jslabše ravno v segmentu<br />
okolja in kaj <strong>na</strong>merava Vlada storiti, da se<br />
trend črpanja prevesi <strong>na</strong> drugo stran?<br />
V okviru OP ROPI, kot je razvidno tudi iz<br />
njegovega ime<strong>na</strong>, se – z izjemo področja trajnostne<br />
rabe energije – fi<strong>na</strong>ncirajo okoljski in<br />
prometni projekti, ki so tako s fi<strong>na</strong>nčnega<br />
kot tudi tehničnega vidika zahtevni, njihovo<br />
izvajanje pa <strong>lahko</strong> poteka tudi več let (npr. izgradnja<br />
regio<strong>na</strong>lnih cest, obvoznic, železniška<br />
infrastruktura, regijski centri za rav<strong>na</strong>nje z<br />
odpadki, izgradnja večjih ka<strong>na</strong>lizacijskih in<br />
vodovodnih sistemov s pripadajočo opremo –<br />
npr. čistilne <strong>na</strong>prave z ustrezno tehnologijo<br />
čiščenja voda itd.). Pri vseh tovrstnih projektih<br />
je <strong>na</strong>mreč potrebno pred pričetkom del poleg<br />
priprave ustrezne dokumentacije oz. vloge za<br />
projekt, ki bo podlaga za pridobitev sredstev iz<br />
Kohezijskega sklada, med drugim:<br />
• pridobiti potreb<strong>na</strong> zemljišča,<br />
• pridobiti ustrezno oz. vso potrebno dokumentacijo<br />
(npr. umestitev projekta v prostor,<br />
presoja vplivov <strong>na</strong> okolje, izdelava a<strong>na</strong>lize<br />
stroškov in koristi za posamezen projekt,<br />
pridobitev gradbenih dovoljenj idr.),<br />
• v okviru javnega <strong>na</strong>ročanja pridobiti izvajalce<br />
del (za projektiranje, gradnjo, <strong>na</strong>dzor idr.).<br />
Največja tveganja pri črpanju sredstev evropske<br />
kohezijske politike so poveza<strong>na</strong> predvsem<br />
z izvajanjem velikih okoljskih in prometnih<br />
projektov, ki se trenutno ne izvajajo v skladu<br />
s predvideno di<strong>na</strong>miko. Vzroki za to izhajajo<br />
predvsem iz <strong>na</strong>slednjih dejstev:<br />
• zahtev<strong>na</strong> priprava projektne in investicijske<br />
dokumentacije za večje<br />
Tabela 1: Razrez sredstev kohezijske politike<br />
infrastrukturne projekte;<br />
• težave pri postopkih izvajanja javnega<br />
<strong>na</strong>ročanja, zlasti pritožbeni postopki (ker<br />
izdelava projektne dokumentacije zaradi<br />
revizijskih zahtevkov zamuja, tudi vloge<br />
za sredstva Kohezijskega sklada ni mogoče<br />
pravočasno pripraviti, poleg tega pa<br />
se zaradi pritožb neizbranih ponudnikov<br />
zamuja s pričetkom gradbenih del);<br />
• stečaji, likvidacije in likvidnostne težave<br />
izbranih izvajalcev projektov <strong>na</strong> področju<br />
gradbeništva zaradi gospodarske krize;<br />
• težave pri pridobivanju zemljišč;<br />
• težave pri zagotavljanju sredstev za lastno<br />
udeležbo sofi<strong>na</strong>nciranja projektov – likvidnostne<br />
težave upravičencev;<br />
• preveč pripravljenih projektov <strong>na</strong> področju<br />
okolja glede <strong>na</strong> razpoložljiva sredstva v<br />
operativnem programu.<br />
Naj pri tem dodamo, da smo <strong>na</strong> MGRT skupaj<br />
s pristojnimi resorji aktivno pristopili k aktivnostim<br />
za pospeševanje črpanja sredstev,<br />
poenostavitvam in temeljitejšemu vsebinskemu<br />
<strong>na</strong>črtovanju izvajanja kohezijske politike.<br />
Zavedamo se <strong>na</strong>mreč, da je prav v času ekonomsko<br />
socialne krize nujno ohraniti investicije v<br />
konkurenčnost slovenskih podjetij in njihove<br />
<strong>na</strong>ložbe v človeške vire, pri čemer so v veliko<br />
pomoč sredstva kohezijske politike. V sodelovanju<br />
z resorji, ki so vključeni v izvajanje<br />
kohezijske politike, ter posluhom za mnenja<br />
in predloge upravičencev, ki izvajajo projekte,<br />
zato <strong>na</strong>daljujemo s poenostavitvami in spremembami,<br />
ki so ključne in izvedljive.<br />
Glede <strong>na</strong> trenutne razmere v gospodarstvu<br />
in stanje črpanja sredstev EU <strong>na</strong>menja MGRT<br />
pozornost izvajanju <strong>na</strong>slednjih področij:<br />
• identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje<br />
projektov (npr. težave pri postopkih<br />
javnega <strong>na</strong>ročanja, stečaji in likvidnostne<br />
težave <strong>na</strong> trgu gradbeništva, likvidnostne<br />
težave upravičencev in s tem povezano sofi<strong>na</strong>nciranje<br />
projektov), in iskanju rešitev ter<br />
pospešitvi izvajanja projektov (izplačila iz<br />
državnega proraču<strong>na</strong>);
Promocija<br />
// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA<br />
// ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI<br />
// ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA<br />
OKOLjE 71/72 35<br />
september 2012
71/72 36<br />
september 2012<br />
sredstev evropske kohezijske politike – v<br />
tem letu pričakujemo intenzivnejšo di<strong>na</strong>miko<br />
predvsem pri pripravi in odobritvi<br />
večjih projektov, ki zahtevajo daljši časovni<br />
rok izvedbe, čeprav se je treba zavedati, da<br />
gospodarske krize še ne bomo prebrodili;<br />
• če se izkaže, da izvedbe projektov v okviru<br />
področja okolje in promet ne bo možno<br />
pospešiti (skladno s postavljenimi roki za<br />
izvedbo posameznih aktivnosti), bomo izvedli<br />
prerazporeditev pravic porabe znotraj<br />
OP ROPI;<br />
OKOLjE • <strong>na</strong>daljevanju z intenzivnostjo dodeljevanja<br />
• ohranjanju di<strong>na</strong>mike priprave zahtevkov za<br />
povračilo in zmanjševanju razkoraka med<br />
izplačili iz državnega proraču<strong>na</strong> ter povračili<br />
iz evropskega proraču<strong>na</strong>;<br />
• <strong>na</strong>daljevanju uvajanja poenostavitev za<br />
poročanje za upravičence, s čimer se bo<br />
zmanjševala administrativ<strong>na</strong> obremenitev<br />
(npr. uvedba e-obrazcev);<br />
• izboljšanju likvidnostnega položaja občin v<br />
<strong>na</strong>vezavi <strong>na</strong> izvajanje evropskih projektov<br />
– gre za uvedbo neposrednih izplačil izvajalcem<br />
v okviru teh projektov, avansov, poenostavitev<br />
<strong>na</strong> področju kontrol itd. (paket<br />
ukrepov bomo predstavili v septembru<br />
2012);<br />
• pregledu in prilagoditvi zakonodaje, <strong>na</strong>vodil<br />
in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti<br />
pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj,<br />
izvajanje javnih <strong>na</strong>ročil v primeru večjih<br />
infrastrukturnih projektov itd.);<br />
• osredotočanju <strong>na</strong> izvedbo programov, ki<br />
pri<strong>na</strong>šajo maksimalno dodano vrednost in<br />
prispevajo k ustvarjanju delovnih mest;<br />
• fi<strong>na</strong>nciranju razvojnih projektov za krepitev<br />
družbe z<strong>na</strong>nja, inovativnosti in ustvarjanje<br />
delovnih mest;<br />
• čim boljšemu sodelovanju vseh institucij,<br />
vključenih v izvajanje kohezijske politike v<br />
Sloveniji.<br />
MGRT, v vlogi Orga<strong>na</strong> upravljanja za evropske<br />
strukturne sklade in Kohezijski sklad, <strong>svoj</strong>e<br />
aktivnosti usmerja v:<br />
• skrajšanje administrativnih postopkov (pospešitev<br />
pri izvajanju kontrol, poenostavitve<br />
postopkov);<br />
• pospešitev priprave zahtevkov za povračilo;<br />
• posodobitev informacijskega sistema ISARR<br />
za hitrejšo pripravo zahtevkov;<br />
• povečanje kakovosti in učinkovitosti <strong>na</strong>dzora<br />
<strong>na</strong>d projekti;<br />
• zagotavljanje lastne udeležbe in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />
sofi<strong>na</strong>nciranja za evropske programe<br />
in projekte v proračunu RS – v mesecu maju<br />
je bil potrjen rebalans proraču<strong>na</strong> 2012, ki je<br />
osnova za izvajanje projektov v letu 2012 in<br />
v katerem smo uspeli prednostno zagotoviti<br />
dovolj lastne udeležbe in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega sofi<strong>na</strong>nciranja<br />
za evropske programe in projekte;<br />
poskrbeli smo tudi za ustrezno proračunsko<br />
rezervo za pokrivanje morebitnih dodatnih<br />
potreb v okviru evropskih projektov;<br />
V tem letu pričakujemo<br />
intenzivnejšo di<strong>na</strong>miko<br />
predvsem pri pripravi in<br />
odobritvi večjih projektov, ki<br />
zahtevajo daljši časovni rok<br />
izvedbe<br />
• redno pošiljanje zahtevkov za povračilo sredstev<br />
<strong>na</strong> Evropsko komisijo in s tem zagotavljanje<br />
tekočih prilivov v državni proračun;<br />
• pregled in prilagoditev zakonodaje, <strong>na</strong>vodil<br />
in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti<br />
pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj,<br />
izvajanje javnih <strong>na</strong>ročil v primeru večjih<br />
infrastrukturnih projektov itd.);<br />
• poleg <strong>na</strong>vedenega pa je vlada že v začetku<br />
mandata za področje črpanja sredstev evropske<br />
kohezijske politike ponovno uvedla tedensko<br />
medresorsko koordi<strong>na</strong>cijo <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišji<br />
ravni (ministri, državni sekretarji).<br />
<strong>na</strong>vajate tudi, da je preveč pripravljenih<br />
projektov <strong>na</strong> področju okolja glede <strong>na</strong> razpoložljiva<br />
sredstva v operativnem programu,<br />
hkrati pa je črpanje slabo. ali to pomeni, da<br />
so ti projekti slabše kakovosti oziroma ne bi<br />
dosegali želenih gospodarskih in fi<strong>na</strong>nčnih<br />
učinkov?<br />
Na področju okolja je veliko pripravljenih projektov<br />
predvsem <strong>na</strong> področju varstva okolja<br />
oziroma področju voda. Direktiva in podpisa<strong>na</strong><br />
predpristop<strong>na</strong> pogodba zahtevata od Republike<br />
Slovenije, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve<br />
večje od 2.000 populacijskih enot, do<br />
konca leta 2015 opremljene s ka<strong>na</strong>lizacijo, ki se<br />
zaključi s čistilno <strong>na</strong>pravo. V Sloveniji imamo<br />
163 takih aglomeracij, ki so opredeljene v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem<br />
operativnem programu Odvajanja in<br />
čiščenja komu<strong>na</strong>lne odpadne vode, pri čemer<br />
bo s pomočjo sredstev EU 14 izdanih odločb v<br />
45 aglomeracijah zgraje<strong>na</strong> ustrez<strong>na</strong> komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
infrastruktura.<br />
Vseh potreb s sredstvi Kohezijskega sklada<br />
ni mogoče zadovoljiti, zato se fi<strong>na</strong>nciranje<br />
prednostno usmerja v projekte, kjer so potrebe<br />
<strong>na</strong>jvečje, ter tiste, za katere je dokumentacija<br />
pripravlje<strong>na</strong> in so pridoblje<strong>na</strong> vsa potreb<strong>na</strong> dovoljenja,<br />
kar vpliva <strong>na</strong> boljše črpanje sredstev<br />
evropske kohezijske politike.<br />
predvidevate prerazporeditve sredstev z<br />
vsebin, kjer je črpanje slabše, <strong>na</strong> vsebine, kjer<br />
bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in<br />
fi<strong>na</strong>nčne učinke. V kolikšni meri se to dotika<br />
področja okoljskih <strong>na</strong>ložb?<br />
Prerazporeditve se dotikajo tudi okoljskih<br />
<strong>na</strong>ložb, predvsem <strong>na</strong> področju trajnostne rabe<br />
energije oziroma zagotavljanja energetske<br />
učinkovitosti. Obseg sredstev, ki bodo prerazporeje<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong> te vsebine, bo <strong>na</strong>tančneje opredeljen<br />
v kratkem in takrat bomo <strong>lahko</strong> podali<br />
podrobnejše informacije.<br />
Zaključki študije<br />
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik<br />
je povedal: »Mnoge države članice še vedno<br />
odlagajo velike količine komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong> odlagališča – kar je <strong>na</strong>jslabša možnost pri<br />
rav<strong>na</strong>nju z odpadki –, čeprav obstajajo boljše<br />
možnosti in so <strong>na</strong> voljo struktur<strong>na</strong> sredstva<br />
za fi<strong>na</strong>nciranje boljših možnosti. Dragoceni<br />
viri se zakopavajo, potencialne gospodarske<br />
koristi se izgubljajo, delov<strong>na</strong> mesta v sektorju<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje<br />
ljudi in okolje pa trpita. To je težko zagovarjati<br />
v <strong>na</strong>ših sedanjih gospodarskih razmerah.«<br />
Komisija <strong>na</strong>merava uporabljati strukturne<br />
sklade EU z večjim poudarkom <strong>na</strong> ciljih politike<br />
EU glede rav<strong>na</strong>nja z odpadki. Predlagani<br />
večletni fi<strong>na</strong>nčni okvir za obdobje 2014–2020<br />
bo zagotovil, da se bodo sredstva EU vložila<br />
v projekte rav<strong>na</strong>nja z odpadki le, če bodo prej<br />
izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z razvojem<br />
<strong>na</strong>črtov za rav<strong>na</strong>nje z odpadki v skladu<br />
z Okvirno direktivo o odpadkih in v skladu<br />
s hierarhijo rav<strong>na</strong>nja z odpadki, pri čemer se<br />
bo dajala prednost preprečevanju <strong>na</strong>stajanja<br />
odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju prek<br />
sežiga s pridobivanjem energije, zadnji izhod<br />
pa bo odlaganje <strong>na</strong> odlagališča ali sežig brez<br />
pridobivanja energije.<br />
Študija, pripravlje<strong>na</strong> za Komisijo, ocenjuje,<br />
da bi popolno izvajanje zakonodaje EU o<br />
odpadkih prihranilo 72 milijard evrov <strong>na</strong> leto,<br />
povečalo letni promet sektorja EU za rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov<br />
ter do leta 2020 ustvarilo več kot 400.000<br />
delovnih mest.<br />
Viri:<br />
BIPRO, 2012. Screening of waste ma<strong>na</strong>gement performance<br />
of EU Member States. Report submitted under<br />
the EC project Support to Member States in improving<br />
waste ma<strong>na</strong>gement based on assesment of Member States'<br />
performance. Report prepared for the EC, DG ENV, July<br />
2012. 49 str.<br />
EK, 2012. Okolje: nova preglednica rezultatov glede<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki. Sporočilo za medije.<br />
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2012.<br />
Oseb<strong>na</strong> komunikacija.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012. Oseb<strong>na</strong> komunikacija.
Promocija<br />
s toplotnimi črpalkami in<br />
lesnimi peleti do prihrankov<br />
Toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne<br />
vode se uporabljajo v stanovanjskih hišah<br />
in pripomorejo k manjši porabi energenta oz.<br />
prispevajo k zniževanju stroškov porabljenih<br />
za energetsko oskrbo. Z električno energijo,<br />
ki poganja delovanje toplotne črpalke, oplemenitimo<br />
energetski potencial toplote zraka<br />
okolice. Z drugimi besedami, za vsako vloženo<br />
kWh električne energije pridobimo do<br />
4,5kWh toplote (COP = 4,5). ključ<strong>na</strong> prednost<br />
tovrstnega ogrevanja sanitarne vode je izjemno<br />
nizka poraba električne energije. Poleg<br />
ogrevanja sanitarne vode, <strong>lahko</strong> s toplotno črpalko<br />
v izvedbi z vodenim zrakom, pridobimo<br />
še možnost hlajenja bližnjega sosednjega prostora.<br />
Najpogosteje so to klet, shramba, pralnica,<br />
... Uporaba toplotnih črpalk za pripravo<br />
tople sanitarne vode je še posebno smisel<strong>na</strong><br />
v poletnih mesecih, saj se izognete relativno<br />
potratni pripravi vode s klasičnim električnim<br />
grelcem vode ali pečjo, ki je primarno<br />
<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> ogrevanju objektov in zaradi tega<br />
v poletnih mesecih energetsko neučinkovita.<br />
Z uporabo te Petrolove energetske rešitve,<br />
<strong>lahko</strong> prihranite pri letnih stroških energetske<br />
oskrbe tudi do 400 evrov. Pri Petrolu vam<br />
poleg različnih tipov toplotnih črpalk ponudijo<br />
tudi celovito storitev, ki vključuje tako dobavo<br />
črpalke, dostavo, osnovno montažo, funkcio<strong>na</strong>lni<br />
zagon, popust v višini 100 evrov pri<br />
<strong>na</strong>kupu kurilnega olja, vsaj 2 letno garancijo,<br />
pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev<br />
in možnost plačila <strong>na</strong> 12 obrokov. Z uporabo<br />
Petrolovih toplotnih črpalk za pripravo tople<br />
sanitarne vode boste v petih letih prihranili<br />
do 2.000 litrov kurilnega olja!<br />
kolikor razmišljate o zamenjavi osnovnega<br />
V energenta, s katerim ogrevate vašo hišo,<br />
je e<strong>na</strong> izmed možnih rešitev tudi uporaba lesnih<br />
pelet. Prednosti uporabe tega energenta<br />
so predvsem: je obnovljiv vir energije, proizvodnja<br />
toplotne energije je avtomatizira<strong>na</strong><br />
kot pri uporabi fosilnih goriv, saj vam osnovni<br />
zalogovnik <strong>na</strong> peči omogoča nekaj dnevno<br />
avtonomijo. Nekatere peči omogočajo tudi<br />
ogrevanje v kombi<strong>na</strong>ciji z drvmi in kurilnim<br />
oljem.<br />
petroL<br />
Glede <strong>na</strong> to, da gre v primeru zamenjave<br />
peči za večjo investicijo, je zelo pomembno,<br />
da se izbere kvalitetno peč in zagotovi<br />
strokovno vgradnjo. Pri Petrolu vam omogočajo<br />
v določenih primerih brezplačno svetovanje<br />
<strong>na</strong> domu, kjer se boste <strong>lahko</strong> sez<strong>na</strong>nili s<br />
prednostmi peči različnih proizvajalcev ter iz<br />
prve roke pridobili strokovni <strong>na</strong>svet kako <strong>na</strong>jenostavneje<br />
izvesti investicijo. Poleg celovite<br />
in cenovno ugodne rešitve, vam pri Petrolu<br />
dajo tudi 4,2 tone pelet ter zagotavljajo tudi<br />
v prihodnosti dolgoročno oskrbo s potrebnim<br />
energentom. Pri sedanjih cenovnih razmerah<br />
energentov, <strong>lahko</strong> v primerjavi s kurilnim<br />
oljem, prihranite tudi do 50% pri strošku za<br />
porabljen energent.<br />
Več o ogrevanju <strong>na</strong> lesne pelete in toplotnih<br />
črpalkah boste izvedeli <strong>na</strong> spletnem<br />
mestu www.petrol.si/energija-za-dom in <strong>na</strong><br />
080 22 66, kjer <strong>lahko</strong> oddate tudi prijavo za<br />
izdelavo ponudbe, ki pa je za Vas popolnoma<br />
neobvezujoča.<br />
OKOLjE 71/72 37<br />
september 2012
71/72 38<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
promoCiJski interVJU<br />
Najlažje je poslati dopis<br />
z <strong>na</strong>javo višjih tarif<br />
Interseroh je del<br />
med<strong>na</strong>rodnega koncer<strong>na</strong><br />
z dolgoletnimi izkušnjami<br />
<strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadnimi produkti. V<br />
Sloveniji podjetje deluje<br />
od decembra 2004, ko je<br />
od takratnega Ministrstva<br />
za okolje in prostor RS<br />
pridobilo dovoljenje za<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadno<br />
embalažo, ki ni komu<strong>na</strong>lni<br />
odpadek.<br />
O delu s strankami,<br />
trženjskem komuniciranju,<br />
prodajnih ciljih in izzivih,<br />
razmerah <strong>na</strong> področju<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi<br />
produkti in okoljskimi<br />
prizadevanji podjetja ter<br />
še marsičem smo se<br />
pogovarjali z <strong>na</strong>mestnikom<br />
direktorice Matejem<br />
Resnikom in svetovalcem za<br />
poslovni marketing Matejem<br />
Hribarjem.<br />
Matej Resnik je v družbi<br />
Interseroh od leta 2011<br />
<strong>na</strong>mestnik direktorice Mateje<br />
Mikec. Odgovoren je za<br />
operativno izvajanje vseh<br />
petih produktov podjetja<br />
Interseroh, ki jih upravlja z<br />
ekipo 22 sodelavcev.<br />
Matej Hribar je v podjetju<br />
praktično od začetka. Od<br />
leta 2005, ko se je pridružil<br />
takrat majhni ekipi pa do<br />
danes, ko skrbi za poslovni<br />
marketing, je dobro<br />
spoz<strong>na</strong>l slovenske razmere<br />
<strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki.<br />
Okoljsko-humanitarni projekt:<br />
Podari pokrovček – Majhen pokrovček za veliko pomoč.<br />
Največji mozaik iz plastičnih pokrovčkov <strong>na</strong> svetu.<br />
Odpadkom smo dali nov humanitarni pomen.<br />
foto: Interseroh<br />
Promocija
V podjetju interseroh se ukvarjate z rav<strong>na</strong>njem<br />
z odpadnimi produkti. podjetjem<br />
svetujete in pripravite programe rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadnimi produkti, skladno z zakonskimi<br />
zahtevami. med vašimi večjimi <strong>na</strong>ročniki<br />
so večja domača in tuja trgovska podjetja,<br />
distributerji in proizvod<strong>na</strong> podjetja. Veliko<br />
se udejstvujete tudi z akcijami ozaveščanja<br />
javnosti o ločevanju odpadnih produktov. V<br />
podjetju radi poudarjate, da v središče <strong>svoj</strong>ih<br />
kulturnih vrednot in <strong>na</strong>či<strong>na</strong> poslovanja postavljate<br />
zavezance. kako to izvajate v praksi?<br />
matej resnik: Odnosi družbe Interseroh z<br />
zavezanci so v središču <strong>na</strong>še pozornosti, saj<br />
zagotavljajo stabilnost <strong>na</strong>šega delovanja in<br />
poslovanja. Obrav<strong>na</strong>vamo jih individualno in<br />
z njimi gradimo dolgoročen odnos, ki temelji<br />
<strong>na</strong> podpori in zaupanju. Ponujamo jim rešitve<br />
in storitve, s katerimi izpolnjujemo zakonske<br />
obveznosti, ter jim pri tem zagotavljamo čim<br />
nižje stroške rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi produkti.<br />
Pozorni smo, da z zniževanjem stroškov ne<br />
znižujemo okoljskih, varnostnih ali kakovostnih<br />
standardov <strong>svoj</strong>ih storitev.<br />
V komunikaciji z zavezanci skušamo skupaj<br />
opredeliti njihove težave, dileme in izzive ter jih<br />
preoblikovati v priložnosti za dodatno izboljšanje<br />
vzajemnega sodelovanja. Na tej podlagi<br />
<strong>na</strong>to oblikujemo rešitve oziroma storitve, ki<br />
so prilagojene posameznemu zavezancu. Z<br />
vsemi zavezanci gradimo dolgoročen, profesio<strong>na</strong>len<br />
in celovit odnos, ne glede <strong>na</strong> to, ali<br />
gre za velike, srednje ali male družbe in ali z<br />
njimi sodelujemo <strong>na</strong> mnogo ali le <strong>na</strong> enem<br />
področju rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo ali<br />
drugimi odpadnimi produkti.<br />
slovensko gospodarstvo se<br />
<strong>na</strong>mreč premalo zaveda, da je<br />
glavni vir fi<strong>na</strong>nciranja rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadnimi produkti ter da<br />
s <strong>svoj</strong>imi odločitvami vpliva<br />
<strong>na</strong> prihodnji razvoj in smer<br />
rav<strong>na</strong>nja z njimi.<br />
kako dejansko poteka delo s strankami in<br />
komunikacije z zavezanci? spremljate tudi<br />
njihovo zadovoljstvo z opravljeno storitvijo?<br />
matej resnik: V Interserohu krepimo <strong>svoj</strong>e<br />
dejavnosti <strong>na</strong> področju celovitega svetovanja,<br />
podpore in poprodajnih storitev. Mesečno izvajamo<br />
poprodajne svetovalne sestanke, <strong>na</strong><br />
katerih <strong>na</strong>tančno pregledamo zavezančevo<br />
izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Tako zagotavljamo<br />
učinkovito rav<strong>na</strong>nje z odpadno<br />
embalažo in drugimi odpadnimi produkti<br />
ter skladnost delovanja zavezancev z zakonskimi<br />
obveznostmi. Za zavezanca opravimo<br />
tudi a<strong>na</strong>lize podatkov, ponujamo <strong>na</strong>svete o<br />
rav<strong>na</strong>nju z odpadno embalažo in odpadnimi<br />
produkti v tujini ter podporo pri inšpekcijskih<br />
pregledih.<br />
Zadovoljstvo zavezancev z <strong>na</strong>šimi storitvami<br />
se izraža z majhnim številom odpovedi<br />
pogodb o sodelovanju, z razširitvijo poslovnega<br />
sodelovanja z obstoječimi zavezanci in<br />
sklenitvijo novih pogodb. Dober pokazatelj je<br />
tudi skrbno spremljanje števila reklamacij in<br />
njihova a<strong>na</strong>liza.<br />
Zelo smo zadovoljni, da prekinitev sodelovanja<br />
z zavezanci zaradi kakovosti <strong>na</strong>ših storitev ni.<br />
Nekatere stranke, kljub <strong>na</strong>šemu trudu, vidijo<br />
<strong>na</strong>še delovanje in vlogo zelo v »oblakih« ter<br />
<strong>na</strong>s še vedno štejejo kot nujno zlo. Naš odgovor<br />
<strong>na</strong> to je graditi skupaj z njimi zavest in odgovornost<br />
do okoljskih ciljev, ki jih ima država.<br />
Slovensko gospodarstvo se <strong>na</strong>mreč premalo<br />
zaveda, da je glavni vir fi<strong>na</strong>nciranja rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadnimi produkti kot so odpad<strong>na</strong> embalaža,<br />
odpad<strong>na</strong> električ<strong>na</strong> in elektronska oprema,<br />
odpadne baterije in akumulatorji, odpadne<br />
<strong>na</strong>grobne sveče ter odpad<strong>na</strong> zdravila ter da s<br />
<strong>svoj</strong>imi odločitvami vpliva <strong>na</strong> prihodnji razvoj<br />
in smer rav<strong>na</strong>nja z njimi.<br />
zelo ste opazni tudi pri opozarjanju <strong>na</strong> nedorečeno<br />
in nejasno zakonodajo, ki ureja področje<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo.<br />
matej resnik: V Interserohu opozarjamo <strong>na</strong><br />
pasti in nepravilnosti rav<strong>na</strong>nja z odpadno<br />
embalažo in preostalimi odpadnimi produkti.<br />
Pristojne ustanove opozarjamo <strong>na</strong> pomanjkljivosti<br />
slovenske zakonodaje ter hkrati predlagamo<br />
izboljšave za stabilizacijo sistema<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo in drugimi<br />
odpadnimi produkti. Tu bi se ponovno vrnil<br />
<strong>na</strong> dejstvo, da so v središču <strong>na</strong>šega poslovanja<br />
zavezanci. V njihovem imenu in z njihovo<br />
podporo se bojujemo, da bo sistem rav<strong>na</strong>nja<br />
z odpadnimi produkti zasnovan tako, da bo<br />
dopuščal izpolnjevanje vseh okoljskih in zakonskih<br />
obveznosti, in to po čim nižjih oziroma<br />
upravičenih stroških. Preprosto ne moremo<br />
dopustiti, da bi posamezne manjše interesne<br />
skupine pomembno vplivale <strong>na</strong> cel sistem in<br />
<strong>na</strong> to, da bi ta postal negospodaren, stroškovno<br />
neučinkovit in nepregleden. To želimo<br />
zavezancem sporočati vedno, ko se pogajamo<br />
o sodelovanju. Njihova izbira in odločitev<br />
bosta pomembno pripomogli k temu, kakšen<br />
sistem rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi produkti bomo<br />
imeli v prihodnje.<br />
preprosto ne moremo<br />
dopustiti, da bi posamezne<br />
manjše interesne skupine<br />
pomembno vplivale <strong>na</strong> cel<br />
sistem in <strong>na</strong> to, da bi ta postal<br />
neracio<strong>na</strong>len, stroškovno<br />
neučinkovit in nepregleden.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
foto: Rok Tržan<br />
matej resnik<br />
matej Hribar<br />
matej hribar: V prihodnosti vidimo družbo<br />
Interseroh kot vodilno družbo za rav<strong>na</strong>nje z<br />
odpadki, ki <strong>lahko</strong> s <strong>svoj</strong>im strokovnim z<strong>na</strong>njem<br />
in usposobljenostjo ter v tesnem sodelovanju<br />
s <strong>svoj</strong>imi zavezanci in drugimi poslovnimi partnerji<br />
pomaga sooblikovati učinkovita in pregled<strong>na</strong><br />
pravila rav<strong>na</strong>nja z odpadno embalažo.<br />
se gospodarske razmere v sloveniji kažejo<br />
tudi v odnosu z vašimi strankami?<br />
matej resnik: Zavedamo se, da so trenutne<br />
razmere za slovensko gospodarstvo zelo zahtevne.<br />
Zaradi zaostrenih razmer ugotavljamo,<br />
da mnogi zavezanci <strong>na</strong>merno poročajo o<br />
manjših količi<strong>na</strong>h. Tako dolgoročno škodijo<br />
sebi in sistemu. Zavest, da bo vse <strong>na</strong>pake<br />
nekdo moral plačati, je prenizka oziroma je<br />
sploh ni. Družba Interseroh ima obveznosti<br />
do <strong>svoj</strong>ih zavezancev, ki jih mora tudi ustrezno<br />
fi<strong>na</strong>ncirati. Če bo sredstev premalo, bomo<br />
morali ustrezno ukrepati. Seveda je <strong>na</strong>jlažje<br />
poslati dopis z <strong>na</strong>javo višjih tarif, vendar v<br />
Interserohu to uporabljamo neradi, zlasti če<br />
vemo, da imamo veliko možnosti za izboljšanje<br />
poslovanja, in s tem za preprečitev dvigovanja<br />
stroškov zavezancem.<br />
<strong>na</strong> trgu je zaz<strong>na</strong>ti velik pritisk <strong>na</strong> cene. kakš<strong>na</strong><br />
je vaša cenov<strong>na</strong> politika? kaj pa konkurenca?<br />
matej resnik: Čeprav pri rav<strong>na</strong>nju z odpadno<br />
embalažo <strong>na</strong>stajajo stroški, smo te z z<strong>na</strong>njem<br />
in dolgoletnimi izkušnjami pri povezovanju<br />
posameznih procesov krogotoka surovin<br />
znižali do <strong>na</strong>jmanjše možne mere. Tako smo<br />
OKOLjE 71/72 39<br />
september 2012
71/72 40<br />
september 2012<br />
storitvijo. Za vključitev v <strong>na</strong>š sistem rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadno embalažo pristopnine ne zaraču<strong>na</strong>vamo,<br />
pravi prihranek za stranke pa se pokaže<br />
dolgoročno v zmanjševanju količine mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, ki <strong>na</strong>stajajo v podjetju.<br />
Naša cenov<strong>na</strong> politika je vedno temeljila <strong>na</strong><br />
dejanskih stroških in nikoli ni bila »dumpinško<br />
oblikova<strong>na</strong>«. Ker so stroški rav<strong>na</strong>nja iz leta v<br />
leto večji, razlog za to so vedno večje količine<br />
zbranih odpadnih produktov, spreminja<br />
se struktura zbranih odpadkov, povečuje se<br />
cenovni pritisk izvajalcev gospodinjstva in gospodarstvo<br />
je vse bolj ozaveščeno itd., ter ker<br />
je pritisk zavezancev <strong>na</strong> operativno maržo iz<br />
leta v leto večji, veliko pozornosti <strong>na</strong>menjamo<br />
kontroli, optimizaciji in zmanjševanju fiksnih<br />
stroškov. Pri tem seveda pazimo, da kakovost<br />
storitev ne utrpi škode ter da <strong>na</strong>ši pogodbeni<br />
partnerji <strong>lahko</strong> poslujejo nemoteno.<br />
Vsekakor se cenov<strong>na</strong> konkurenčnost izplača<br />
samo enemu igralcu <strong>na</strong> trgu. V Interserohu<br />
vedno gledamo realne stroške in te tudi tako<br />
predstavimo <strong>svoj</strong>im zavezancem. Če z optimizacijskimi<br />
ukrepi ne bomo zmogli zaustaviti<br />
dvigovanja stroškov, <strong>na</strong>m ne preostane<br />
nič drugega, kot da povišamo tarife. V takih<br />
primerih Interseroh k sodelovanju povabi<br />
tudi zavezance, saj se jim skušamo čim bolj<br />
prilagoditi.<br />
OKOLjE zagotovili optimalno razmerje med ceno in<br />
<strong>na</strong>ša cenov<strong>na</strong> politika je<br />
vedno temeljila <strong>na</strong> dejanskih<br />
stroških in nikoli ni bila<br />
»dumpinško oblikova<strong>na</strong>«.<br />
razmere v gospodarstvu se izražajo tudi pri<br />
likvidnosti slovenskih podjetij. kako se s tem<br />
tveganjem spopadate v interserohu?<br />
matej resnik: Zanimivo je mnenje <strong>na</strong>ših nemških<br />
lastnikov, koncer<strong>na</strong> Alba Group. Njim je<br />
preprosto nepredstavljivo, kako <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>ročene<br />
storitve ne plačaš v dogovorjene roku.<br />
Plačil<strong>na</strong> kultura v slovenskem gospodarstvu<br />
je daleč od takega razmišljanja.<br />
V Interserohu veliko pozornosti <strong>na</strong>menjamo<br />
spremljanju likvidnosti in izterjavi neplačnikov.<br />
Interseroh je pri izterjavi izredno dosleden,<br />
prav tako kot smo dosledni pri zagotavljanju<br />
vseh dodatnih storitev, ki jih strankam ponujamo<br />
brezplačno.<br />
Plačil<strong>na</strong> nediscipli<strong>na</strong> je za <strong>na</strong>s nesprejemljiva<br />
in tako rav<strong>na</strong>nje in poslovno kulturo pričakujemo<br />
in zahtevamo tudi od <strong>svoj</strong>ih partnerjev.<br />
kot ste sami že omenili, ste zelo dejavni <strong>na</strong><br />
področju družbene in okoljske odgovornosti.<br />
kako jo uresničujete? kakš<strong>na</strong> je sicer politika<br />
komuniciranja interseroha?<br />
matej resnik: Zavedamo se pomembnosti<br />
povezave različnih orodij komuniciranja in<br />
izkoriščanja njihovih sinergičnih učinkov. Pri<br />
tem je pomembno, da se zavedamo, kdo smo,<br />
v čem smo drugačni od konkurence, komu<br />
komuniciramo in kaj želimo doseči s posameznimi<br />
orodji komuniciranja, akcijami itd.<br />
matej hribar: Zaradi hitrega razvoja in še<br />
vedno nejasnih pravil <strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki je potreba po sprotnem obveščanju<br />
nuj<strong>na</strong>. O zakonodajnih novostih, ki se pripravljajo<br />
in nezadržno bližajo, redno obveščamo<br />
<strong>svoj</strong>e partnerje ter se udeležujemo okroglih<br />
miz, simpozijev in konferenc. Z <strong>na</strong>menom<br />
predstavljanja <strong>svoj</strong>ih izkušenj in pogledov ter<br />
predlogov smo bili letos dejavno vpeti v izbor<br />
Naj zelene občine, <strong>na</strong> konferenci »Okolje in<br />
odpadki« marca <strong>na</strong> Brdu pri Kranju, <strong>na</strong> okoljskem<br />
simpoziju Odpadki za surovine junija<br />
meseca, Komu<strong>na</strong>liadi v Kopru julija. Ta teden<br />
bomo <strong>svoj</strong>e izkušnje delili <strong>na</strong> Med<strong>na</strong>rodnem<br />
obrtnem sejmu v Celju. Seveda smo »inventar«<br />
<strong>na</strong> vseh diskusijah <strong>na</strong> Ministrstvu za<br />
kmetijstvo in okolje RS ter <strong>na</strong> Agenciji RS<br />
za okolje.<br />
Svojo okoljsko odgovornost uresničujemo tudi<br />
z obveščanjem in ozaveščanjem ciljnih javnosti<br />
o pravilnem rav<strong>na</strong>nju z odpadno embalažo<br />
in drugimi odpadnimi produkti ter s podporo<br />
okoljskim humanitarnim projektom. Svojo<br />
okoljsko odgovorno držo tako združujemo<br />
s komponento družbene skrbnosti <strong>svoj</strong>ega<br />
delovanja.<br />
Opažamo tudi – in kar <strong>na</strong>s zelo veseli<br />
– da se kljub da<strong>na</strong>šnjemu težkemu<br />
položaju <strong>na</strong> trgu, ko je pritisk <strong>na</strong> cene<br />
prodajnih produktov velik in je nižja<br />
ce<strong>na</strong> nemalokrat odločujoč dejavnik<br />
za <strong>na</strong>kup, vse več podjetij odloča<br />
tudi za dodajanje vrednosti prodajnemu<br />
programu skozi družbeno in<br />
tudi okoljsko odgovornost.<br />
matej resnik: Okoljska odgovornost<br />
Interseroha<br />
je neločljivo<br />
poveza<strong>na</strong> z<br />
izvajanjem<br />
<strong>na</strong>še<br />
temeljne<br />
dejavnosti,<br />
to je z<br />
upravljanjemkrogotoka<br />
masnih<br />
tokov,<br />
in z <strong>na</strong>šo<br />
poslovno<br />
odličnostjo.<br />
Prizadevamo si za<br />
nenehno izboljševanje predanosti in vloge<br />
družbe Interseroh kot dobrega korporativnega<br />
državlja<strong>na</strong>.<br />
V zadnjem času vas <strong>na</strong>jdemo <strong>na</strong> večjih, zelo<br />
prepoz<strong>na</strong>vnih prireditvah, kot so bmW eko<br />
regata, tradicio<strong>na</strong>len dm tek za ženske, podari<br />
pokrovček itd. za kakšne oblike sodelovanja<br />
gre, kakšni so vaši cilji?<br />
matej hribar: Kot sem omenil, ključne okoljske<br />
ozaveščevalne kampanje izvajamo v sodelovanju<br />
z zavezanci in drugimi poslovnimi partnerji,<br />
kot so izvajalci javnih služb. Tako dodatno<br />
krepimo ozaveščevalne učinke. Lani in letos<br />
smo pozornost <strong>na</strong> področju ozaveščevalnih<br />
kampanj osredotočili predvsem <strong>na</strong> rav<strong>na</strong>nje z<br />
odpadno embalažo, odpadnimi pločevinkami<br />
in odpadnimi baterijami.<br />
Ko smo želeli še bolj okrepiti odnos s <strong>svoj</strong>imi<br />
poslovnimi partnerji, smo se domislili<br />
poslovnega marketinga. Nastala je pobuda<br />
za ozaveščevalno akcijo »Vrni embalažo<br />
v reciklažo«, s katero smo želeli pritegniti<br />
javnost k ločevanju odpadne embalaže <strong>na</strong><br />
javnih prireditvah. Zavedali smo se, da so<br />
ravno prireditve priložnost, ko se z malo truda<br />
<strong>lahko</strong> <strong>na</strong>redi veliko. V letu 2011 smo tako <strong>na</strong><br />
treh prireditvah – Škisova tržnica, dm tek<br />
za ženske in lokal<strong>na</strong> prireditev Ko Radovljica<br />
zaživi – z ozaveščanjem in pomočjo študentov<br />
zbrali visoke odstotke (tudi do 90 odstotkov)<br />
ločeno zbranih frakcij<br />
odpadne embalaže,<br />
papirja,<br />
stekla.<br />
Letos smo<br />
s projektom<br />
»Vrni<br />
embalažo<br />
v reciklažo«<br />
sodelovali<br />
<strong>na</strong> 7. dm<br />
teku za ženske,<br />
2. BMW Eko<br />
regati in <strong>na</strong> srečanju<br />
delavcev komu<strong>na</strong>lnega<br />
gospodarstva Slovenije,<br />
t. i. Komu<strong>na</strong>liada 2012.<br />
<strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin<br />
povabite in prepričate<br />
<strong>na</strong>ročnika, da<br />
sodeluje z vami?<br />
matej hribar: Kot<br />
omenja Matej,<br />
se držimo <strong>na</strong>čela<br />
preglednosti tudi<br />
pri ozaveščevalnih<br />
projektih, kot je »Vrni<br />
embalažo v reciklažo«.<br />
Naročniku predstavimo<br />
fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črt, prav tako so
»čisti« tudi dogovori z izvajalci javnih služb.<br />
Dejstvo je, da v teh časih nihče več ne bo<br />
plačeval nepotrebnih stroškov. Veseli <strong>na</strong>s, da<br />
urejanje in rav<strong>na</strong>nje z odpadki <strong>na</strong> prireditvah<br />
nista več obrav<strong>na</strong>vani kot nekaj slabega,<br />
temveč sta pomemben in resen element pri<br />
organizaciji dogodka.<br />
Ocenjujem, da se ključ do uspeha skriva v<br />
sinergiji treh akterjev projekta: <strong>na</strong> eni strani je<br />
poslovni partner oziroma <strong>na</strong>ročnik, čigar zavedanje<br />
o ozaveščevanju ljudi o ločevanju odpadkov<br />
<strong>na</strong> sami prireditvi ni samo potreba ali<br />
prednost, temveč celo nuja. Naloga izvajalca<br />
javne službe ali komu<strong>na</strong>lne službe v tem primeru<br />
je, da priskrbi zadovoljivo infrastrukturo,<br />
torej zabojnike, stiskalnice, vreče za odpadne<br />
produkte, po čim ugodnejših pogojih ter poskrbi,<br />
da je po zaključku opravljen tudi odvoz.<br />
In tretji je Interseroh, ki koordinira, postavi<br />
ekipo za pomoč pri ločevanju, od<strong>na</strong>šanju vreč<br />
z odpadki do večjih zbirnih enot, <strong>na</strong> koncu pa<br />
uredi še administrativni del (evidenčni listi,<br />
poročilo ipd.).<br />
in kaj pri takem projektu pridobijo akterji?<br />
matej hribar: Naročnik izkazuje <strong>svoj</strong>o okoljsko<br />
odgovornost s čistim prizoriščem, kar<br />
se morda komu zdi klišejsko, vendar ni tako:<br />
vsakodnevno <strong>lahko</strong> <strong>na</strong> športnih ali celo kulturnih<br />
prireditvah <strong>na</strong> prostem opazimo ogromno<br />
količino odpadkov <strong>na</strong> tleh, prepolne zabojnike<br />
in smrad. žalostno je, da se to dogaja tudi <strong>na</strong><br />
prireditvah, kjer je <strong>na</strong>ročnik in glavni organizator<br />
neka obči<strong>na</strong>. župan in lokal<strong>na</strong> komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
služba sta prva v vrsti, ko gre za odnos do<br />
okolja. Ob odgovornem rav<strong>na</strong>nju in sodelovanju<br />
z <strong>na</strong>ročnikom in Interserohom pravilno<br />
ločen material ostane komu<strong>na</strong>lni službi, s tem<br />
pa se <strong>lahko</strong> tudi deloma znižajo stroški deponiranja<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov.<br />
pred časom je precej odmeval projekt<br />
podari pokrovček – majhen pokrovček za<br />
veliko pomoč, katerega glavni organizartor<br />
je bilo vaše podjetje. Lahko kaj več poveste<br />
o projektu?<br />
matej hribar: Res je! Poleg okoljskih projektov<br />
s strankami smo letos pripravili tudi okoljsko-humanitarni<br />
projekt Podari pokrovček –<br />
Majhen pokrovček za veliko pomoč. Usodno<br />
je bilo srečanje s predsednikom društva Never<br />
Give Up, Matejem Markovičem, in Blanko<br />
Pratnemer ter ekipo prostovoljcev, ki že več<br />
let zbirajo plastične pokrovčke. Te potem prodajo,<br />
izkupiček pa v celoti <strong>na</strong>menijo pomoči<br />
potrebnim. Zamisel <strong>na</strong>s je prevzela, zato smo<br />
se odločili podpreti projekt ter hkrati <strong>na</strong>rediti<br />
nekaj pri prepoz<strong>na</strong>vnosti. Glavno sporočilo, ki<br />
se je izluščilo iz tega, je spoz<strong>na</strong>nje, da je potrebno<br />
zelo malo za pomoč, zlasti ker imamo<br />
pokrovčke v rokah skoraj vsak dan. Lahko jih<br />
vržemo med odpadno embalažo ali odnesemo<br />
<strong>na</strong> zbirno mesto in tako pomagamo. Odpadku<br />
tako damo nov, humanitaren pomen.<br />
Tako smo se odločili, da organiziramo malo<br />
drugačno »predstavo«. K projektu smo povabili<br />
tudi partnerje, družbi Da<strong>na</strong> d.d. in BTC<br />
Ljublja<strong>na</strong> d.d., katerih odziv je bil neverjetno<br />
pozitiven. Po nekaj mesecev trajajočih pripravah<br />
smo potem 25. in 26. maja v BTC-ju<br />
v Ljubljani postavili <strong>na</strong>jvečji mozaik iz plastičnih<br />
pokrovčkov <strong>na</strong> svetu, <strong>na</strong> katerega smo<br />
vsi ponosni in ki ga je sestavljalo 500.000<br />
pokrovčkov <strong>na</strong> 600 kvadratnih metrov površine.<br />
Pohvaliti moram tudi mnogo drugih<br />
partnerjev, ki so donirali <strong>na</strong>grade za srečelov,<br />
glasbene in druge izvajalce, ki so se večinoma<br />
odrekli honorarjem, in seveda številčni ekipi,<br />
ki je pomagala pri izvedbi. Pomoč so ponudila<br />
tudi podjetja, ki so sicer v konkurenčnih<br />
shemah, kot <strong>na</strong> primer Radenska, kar samo<br />
kaže, da humanitarnost in dober projekt pač<br />
ne poz<strong>na</strong>ta meja.<br />
kaj pa vaši <strong>na</strong>črti za <strong>na</strong>prej? se pripravljate <strong>na</strong><br />
kakšne posebne jesenske dogodke?<br />
matej hribar: V prihodnjem letu pripravljamo<br />
še več podobnih projektov tudi <strong>na</strong> področjih<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadno električno in elektronsko<br />
opremo ter odpadnimi baterijami in akumulatorji.<br />
Pred leti smo v ozaveščevalni kampanji<br />
»Vrni baterije brez energije« razdelili 200.000<br />
škatlic za zbiranje odpadnih baterijskih vložkov<br />
v gospodinjstvih in tudi takrat je bil odziv<br />
neverjeten. S pomočjo Varte in Vestine smo<br />
izdelali nekoliko večje škatle ter jih poslali<br />
osnovnim šolam, vsem obči<strong>na</strong>m in tudi podjetjem.<br />
Skratka, projekti, ki jih pripravimo s<br />
partnerji, so uspešni in še vedno živijo. Na tem<br />
mestu moram poudariti to, da za poslovnega<br />
partnerja projekt vedno <strong>na</strong>redimo v duhu »custom<br />
made solution«, torej v skladu z željami<br />
in potrebami, hkrati pa vedno ozirajoč se <strong>na</strong><br />
tudi dvig okoljske prepoz<strong>na</strong>vnosti podjetja ali<br />
produkta.<br />
matej resnik: Prizadevamo si za nenehno<br />
izboljševanje predanosti in vloge družbe<br />
Interseroh kot dobrega korporativnega državlja<strong>na</strong>,<br />
zato imamo ambiciozne <strong>na</strong>črte <strong>na</strong><br />
tem področju tudi za leto 2012 in <strong>na</strong>prej.<br />
Septembra se predstavljamo <strong>na</strong> tradicio<strong>na</strong>lnem<br />
med<strong>na</strong>rodnem obrtnem sejmu MOS<br />
v Celju. V oktobru bomo za vse zainteresi-<br />
rane poslovne partnerje organizirali oglede<br />
predelovalnih obratov in sortirnic. Prikazati<br />
jim želimo, za kaj se pravzaprav <strong>na</strong>menjajo<br />
sredstva embalažnine in stroški rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadno električno in elektronsko opremo,<br />
odpadne baterije in akumulatorji, odpad<strong>na</strong><br />
zdravila in odpadne sveče. Cilj je, da zavezanci,<br />
<strong>na</strong>še stranke <strong>na</strong> terenu vidijo, da smo<br />
tako uspešno podjetje uspeli zgraditi s trdim<br />
delom, delom <strong>na</strong> terenu in s profesio<strong>na</strong>lnim<br />
odnosom do <strong>svoj</strong>ih pogodbenih izvajalcev.<br />
menita, da sta okoljsko ozavešče<strong>na</strong> in da tudi<br />
doma rav<strong>na</strong>ta odgovorno? Ločujeta?<br />
matej resnik: Kot oče leto in pol stare hčerke<br />
<strong>lahko</strong> zatrdim, da hčerka v kuhinji ni in ne<br />
bo videla le ene posode za odpadke, saj je<br />
ločevanje v <strong>na</strong>šem domu zelo strogo. Pravijo,<br />
da gre že za poklicno deformacijo.<br />
matej hribar: Razumljivo. Odgovorno rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki je »vprogramirano« v moj vsak dan.<br />
Lahko pa rečem, da se tudi sam občasno<br />
vprašam, kam spada kakšen netipičen odpadek.<br />
K sreči obstaja internet. Tudi glede tega<br />
bo treba v prihodnje še marsikaj <strong>na</strong>rediti.<br />
Vse več podjetij odloča<br />
tudi za dodajanje vrednosti<br />
prodajnemu programu skozi<br />
družbeno in tudi okoljsko<br />
odgovornost.<br />
Za poslovnega partnerja<br />
projekt vedno <strong>na</strong>redimo<br />
v duhu »custom made<br />
solution«, torej v skladu z<br />
željami in potrebami, hkrati<br />
pa vedno ozirajoč se tudi <strong>na</strong><br />
dvig okoljske prepoz<strong>na</strong>vnosti<br />
podjetja ali produkta.<br />
OKOLjE 71/72 41<br />
september 2012
71/72 42<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
komU<strong>na</strong>L<strong>na</strong> oprema<br />
od sejalnega bob<strong>na</strong> do<br />
balističnega izločevalnika<br />
ne zgodi se ravno pogosto, da<br />
Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
oprema<br />
podružnica tujega podjetja v<br />
sloveniji omenja kot poslovno<br />
<strong>na</strong>juspešnejši mejnik prav<br />
začetek proizvodnje <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši<br />
strani alp. a se dogaja tudi<br />
to. Willy stadler slovenija<br />
v krškem postaja del več<br />
kot dvestoletne tradicije<br />
nemškega podjetja. Letos<br />
so pet<strong>na</strong>jstletnico rasti v<br />
krškem proslavili z zagonom<br />
nove sortirne linije mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov. <strong>na</strong>ložba<br />
je nov dosežek krškega<br />
kostaka. stanko ančimer,<br />
prokurist krške podružnice<br />
Willy stadler, pravi, da<br />
pričakujejo ob koncu leta zelo<br />
dober poslovni rezultat.<br />
katere so tehnološke in druge prednosti vaše<br />
komu<strong>na</strong>lne opreme za odpadke? za katere je <strong>na</strong><br />
trgu <strong>na</strong>jveč zanimanja?<br />
Skupi<strong>na</strong> Stadler je v tehnološki prednosti ravno<br />
zaradi uporabe in vgrajevanja <strong>na</strong>jnovejših tehnologij,<br />
stalnega razvoja in prilagajanja novim<br />
vrstam odpadkov, sodelovanja z <strong>na</strong>j<strong>na</strong>prednejšimi<br />
proizvajalci posameznih komponent,<br />
poz<strong>na</strong>vanjem razmer in prilagoditvam opreme<br />
posameznemu uporabniku. Naša oprema je kvalitet<strong>na</strong><br />
in zanesljiva. Odlikuje <strong>na</strong>s tudi kratek<br />
odzivni čas, hitra izvedba <strong>na</strong> ključ in sprejemljiva<br />
konkurenč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong>.<br />
balistični separatorji, sortirni bobni, vaši paradni<br />
proizvodi?<br />
Ta dva stroja sta glavni komponenti za sortiranje<br />
odpadkov.<br />
zakaj je sejalni boben tako pomemben?<br />
Sejalni boben je <strong>na</strong> prvem mestu takoj za odpiralcem<br />
vreč in opravlja zelo pomembno vlogo.<br />
Z njim dosežemo, da se že <strong>na</strong> začetku postopka<br />
izloči prevelik granulat. To je zelo pomembno, saj<br />
bi <strong>lahko</strong> veliki deli v <strong>na</strong>daljnjem postopku povzročili<br />
motnje in zamašitve. Poleg tega bi <strong>lahko</strong><br />
pokrili tudi majhen material in tako otežili optično<br />
ali ročno sortiranje. Na tak <strong>na</strong>čin se veliki deli<br />
dobro in bolj čisto ročno sortirajo, ker med njimi<br />
ni več finega in srednjega granulata. Druga vloga<br />
sejalnega bob<strong>na</strong> je ločevanje vsega premajhnega<br />
granulata, finega materiala. V tej drobni frakciji<br />
se <strong>na</strong>haja okoli 80 odstotkov organske frakcije<br />
gospodinjskih odpadkov. Ta material se preseje,<br />
da je <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>to mož<strong>na</strong> <strong>na</strong>daljnja obdelava, <strong>na</strong><br />
primer za kompostiranje. Zaradi tega se kasneje<br />
sekundarne surovine bolje ločijo od frakcije srednjega<br />
granulata. So čistejše, boljša je kakovost.<br />
balistični izločevalnik?<br />
Balistični izločevalnik loči odpadke po velikosti<br />
in obliki. S temi separatorji se masni tok loči <strong>na</strong><br />
tri frakcije: kotalni materiali, npr. plastenke, se<br />
ločijo od ploskih materialov, kot so folije in papir,<br />
drob<strong>na</strong> frakcija se preseje.<br />
S pomočjo balističnega separatorja ločimo ploščato<br />
in neodbojno frakcijo, npr. folije, tekstil,<br />
karton. Ta se zbere kot dvodimenzio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> ploščata<br />
frakcija <strong>na</strong> koncu separatorja od materiala, ki<br />
se odbije oziroma odskoči, kotali (npr. plastenke,<br />
pločevinke ipd.) in se zbere <strong>na</strong> zbiralnem traku<br />
kot 3D/kotal<strong>na</strong> frakcija. Poleg tega se material<br />
preseje. Glede <strong>na</strong> perforacijo odmetalnih plošč se<br />
<strong>lahko</strong> ločijo različne velikosti granulata. Tako se<br />
foto: Goran Rovan<br />
stanko ančimer<br />
<strong>na</strong> področju sortiranja<br />
plastenk iz različnih umetnih<br />
mas smo vodilni <strong>na</strong> trgu.<br />
<strong>lahko</strong> deli, ki se držijo <strong>na</strong> materialih, z gibom odmetalnih<br />
plošč ločijo in <strong>na</strong>to presejejo. Ta ločitev<br />
je potreb<strong>na</strong> za <strong>na</strong>daljnjo obdelavo materiala. Še<br />
posebej za optično sortiranje, pa tudi za ročno<br />
sortiranje.<br />
Pri optičnem sortiranju sta za dober rezultat<br />
sortiranja izjemno pomemb<strong>na</strong> e<strong>na</strong>komer<strong>na</strong><br />
porazdelitev in nepokritost materiala <strong>na</strong> traku.<br />
Ti kriteriji veljajo tudi za optimalno ročno<br />
sortiranje.<br />
Balistični separator torej omogoča optimalno<br />
razporeditev <strong>na</strong> neposredno priključene pospešitvene<br />
trakove za optične <strong>na</strong>prave za sortiranje<br />
NIR (near-infrared). Močno se zniža tudi nevarnost<br />
prekrivanja, ker je bil ploščat material ločen<br />
od kotalne frakcije.<br />
katere sortirne linije za avtomatsko mehansko<br />
obdelavo mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov <strong>lahko</strong><br />
ponudite trgu?<br />
Skupi<strong>na</strong> Stadler po meri <strong>na</strong>črtuje in izdeluje<br />
koncepte <strong>na</strong>prav in nudi tehnološki know-how.<br />
Za vsakega kupca posebej se izdela <strong>na</strong>jboljša rešitev<br />
za njegov projekt – glede <strong>na</strong> vrsto odpadkov,<br />
sestavo, pretok, željene izhodne frakcije, razpoložljiva<br />
de<strong>na</strong>r<strong>na</strong> sredstva itd. Stadler je do sedaj<br />
izdelal že več kot 160 linij za sortiranje. Izdelali<br />
pa smo tudi veliko število posameznih strojev,<br />
ki so po vsem svetu in že obratujejo.<br />
ali se je v času intenzivnejšega ločevanja
Promocija<br />
odpadkov povečalo zanimanje za opremo za<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadki?<br />
Da. Ker je surovin vedno manj in so vedno dražje,<br />
poleg tega nova zakonodaja zahteva vedno več<br />
<strong>na</strong>pora in nove inovativne ideje <strong>na</strong> področju<br />
sortirne tehnike.<br />
Sejalne bobne v celoti proizvajate v Sloveniji.<br />
Kako je prišlo do takšnega dogovora z matično<br />
nemško družbo in ali imate proste roke v trženju?<br />
Izvoz?<br />
Ko se je pojavila večja potreba po sejalnih bobnih<br />
in njihovem razvoju, smo potrebovali usposobljene<br />
in inovativne zaposlene, ki so se z<strong>na</strong>li hitro<br />
odzvati <strong>na</strong> potrebe trga, <strong>na</strong> prostorske in logistične<br />
kapacitete. Takratni župan <strong>na</strong>m je prisluhnil<br />
in pomagal pri realizaciji <strong>na</strong>kupa zemljišča ter<br />
izgradnji potrebnih objektov. Z dobrim sodelovanjem<br />
z Občino Krško in zainteresiranim kadrom<br />
v podjetju <strong>na</strong>m je uspelo postati <strong>na</strong>jboljša izbira.<br />
Pri trženju imamo proste roke, vendar deluje cela<br />
skupi<strong>na</strong> Stadler kot celota in si delo, kolikor je<br />
možno, tudi delimo ter s tem družbi zmanjšujemo<br />
stroške. Ne glede <strong>na</strong> to, da smo razpršeni po<br />
vsej Evropi, delujemo kot eno podjetje.<br />
zakaj Willi stadler <strong>na</strong>vaja, da je prelomnica<br />
v razvoju njihovega podjetja prav ustanovitev<br />
podružnice v krškem?<br />
Krško je bilo že od nekdaj mesto kovi<strong>na</strong>rjev. Z<br />
ustanovitvijo podružnice v Krškem je skupi<strong>na</strong><br />
Stadler pridobila usposobljen kader, z raznovrstnim<br />
z<strong>na</strong>njem in sodelujočim delovnim okoljem.<br />
Iz omenjenih razlogov je celot<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong><br />
Stadler postala bolj inovativ<strong>na</strong>, kvalitet<strong>na</strong>, hitra,<br />
fleksibil<strong>na</strong> in še kaj.<br />
kakšne so vaše proizvodne zmogljivosti? kam<br />
vas pelje razvoj?<br />
Proizvodne zmogljivosti so s pravočasnimi informacijami<br />
in pravo organizacijo skorajda neomejene.<br />
Za potrebe povečanja kapacitet in širitev<br />
programa smo že odkupili dodat<strong>na</strong> zemljišča.<br />
Razvojni <strong>na</strong>črti so sicer zelo optimistični, vendar<br />
smo vezani <strong>na</strong> globalni trg, tako da moramo delovati<br />
zelo previdno in premišljeno. Vsekakor se<br />
bomo še <strong>na</strong>prej prilagajali zahtevam trga.<br />
kupcem ponujate tudi celovite rešitve za učinkovite<br />
sisteme rav<strong>na</strong>nja z odpadki. kakšne?<br />
Stadler po meri <strong>na</strong>črtuje in izdeluje koncepte<br />
<strong>na</strong>prav za različne vrste odpadkov – tako za<br />
lahke embalaže, gospodinjske odpadke, mešane<br />
odpadke z gradbišč kot tudi papir oziroma<br />
karto<strong>na</strong>že.<br />
Izdelujemo tudi sortirne <strong>na</strong>prave za komercialne<br />
odpadke in pripravo <strong>na</strong>domestnega goriva.<br />
katere <strong>na</strong>jsodobnejše tehnologije <strong>lahko</strong> ponudite<br />
in kakšni so <strong>na</strong>jnovejši trendi pri strojih za<br />
sortiranje odpadkov?<br />
Kot sem že povedal, gre za uporabo kombi<strong>na</strong>cij<br />
<strong>na</strong>jrazličnejših strojev: sprva ločevanje odpadkov<br />
<strong>na</strong> posamezne velikosti s sejalnimi bobni,<br />
<strong>na</strong>to z <strong>na</strong>šimi balističnimi separatorji ločevanje<br />
materiala po obliki (telesa in ploščate oblike),<br />
odstranitev kovin (jeklo in ostale kovine), lo-<br />
čevanje po vrsti umetne mase z optičnimi loče-<br />
valnimi sistemi (npr. sistemi NIR). Na področju<br />
sortiranja plastenk iz različnih umetnih mas<br />
smo vodilni <strong>na</strong> trgu. Za to področje smo razvili<br />
lastne koncepte.<br />
kako boste poslovno končali to leto in kateri<br />
segment vašega proizvodnega programa je trgu<br />
<strong>na</strong>jbolj zanimiv?<br />
Do konca leta imamo proizvodnjo že polno zasedeno<br />
in pričakujemo zelo dober rezultat. E<strong>na</strong>ko<br />
se pričakuje tudi v <strong>na</strong>slednjem letu. Če se bodo<br />
uresničili <strong>na</strong>črti z Južno Ameriko, bo <strong>na</strong>slednje<br />
leto zagotovo dobro. Kot <strong>na</strong>juspešnejši segment<br />
leta 2012 bi <strong>na</strong>vedel področje <strong>na</strong>prav za sortiranje<br />
gospodinjskih odpadkov, ravno tako pa tudi<br />
posamezne stroje, kot so sejalni bobni, balistični<br />
separatorji, detektorski in pospeševalni trakovi.<br />
OKOLjE 71/72 43<br />
september 2012
71/72 44<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
komU<strong>na</strong>L<strong>na</strong> oprema<br />
Največ zanimanja je<br />
za vijačne stiskalnice<br />
tanja pangerl<br />
V sloveniji se <strong>na</strong> trgu<br />
proizvajalci komu<strong>na</strong>lne opreme<br />
ne prerivajo, vse več pa je<br />
konkurence iz tujine. Celjsko<br />
podjetje eko Line trade,<br />
d. o. o., trgu ponuja predvsem<br />
Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
oprema<br />
večje kovinske zabojnike, v<br />
zadnjem času pa so v trendu<br />
vijačne stiskalnice, ki zmanjšajo<br />
volumen posameznih<br />
odpadkov. a ne gre le za<br />
funkcio<strong>na</strong>lnost. proizvajalci<br />
se srečujejo tudi s stalnimi<br />
spremembami zahtev pri<br />
komu<strong>na</strong>lni opremi, še posebej<br />
pri zabojnikih. o razmerah <strong>na</strong><br />
trgu <strong>na</strong> področju kontejnerjev<br />
in drugih proizvodov za<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadki smo<br />
govorili z lastnikom in<br />
prokuristom celjskega podjetja<br />
eko Line trade, d. o. o.,<br />
Jožetom ogrizkom.<br />
V podjetju eko Line trade ste <strong>na</strong>jprej razvili<br />
proizvodnjo in prodajo manjših kontejnerjev,<br />
kasneje se je pokazala potreba po večjih kovinskih<br />
zabojnikih. kaj ponujate trgu danes in<br />
kako sledite zahtevam trga?<br />
Naše podjetje je <strong>na</strong> trgu 15 let. Začetki so bili<br />
bolj skromni. Delali smo manjše stvari, tudi<br />
ob<strong>na</strong>vljali razne kovinske kontejnerje. V glavnem<br />
smo kovinsko podjetje. Sčasoma se je program<br />
razširil in trgu smo ponudili proizvode,<br />
opremo za zbiranje, transport in zmanjševanje<br />
volum<strong>na</strong> odpadkov. To so v glavnem večji kontejnerji,<br />
razne stiskalnice, batne in hidravlične,<br />
v novejšem času vijačne stiskalnice, ki so zadnji<br />
dosežek tehnike <strong>na</strong> tem področju.<br />
Trende <strong>na</strong> trgu moramo zasledovati, zato se<br />
udeležujemo sejmov, tudi evropskih. Posebej<br />
pomemben je sejem IFAT, ki je vsaki dve leti v<br />
Münchnu. Pomembno je, da tehnične rešitve,<br />
ki se pojavljajo v Evropi in svetu, v<strong>na</strong>šamo v<br />
<strong>svoj</strong>e izdelke. To je pot k inovativnim, tehnično<br />
in tehnološko dovršenim izdelkom, s katerimi<br />
se zmanjšajo stroški zbiranja, kompaktiranja<br />
odpadkov. Trg potrebuje tehnologijo za ustrezno<br />
ločevanje, zbiranje, transport in kompaktiranje<br />
odpadkov. Te stvari so precej urejene<br />
v razvitih deželah, kot sta Nemčija in Švica. S<br />
trendi moramo biti redno sez<strong>na</strong>njeni.<br />
prodajate <strong>na</strong> slovenskem in <strong>na</strong> tujih trgih.<br />
kolikšen delež prodaje ustvarite doma in kolikšen<br />
v tujini?<br />
trg potrebuje tehnologijo za<br />
ustrezno ločevanje, zbiranje,<br />
transport in kompaktiranje<br />
odpadkov.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
Jože ogrizek<br />
Naš trg je v glavnem slovenski, ker v Sloveniji<br />
teh proizvajalcev ni veliko. Mi smo edini proizvajalci<br />
in prodajalci teh izdelkov hkrati, z<br />
izjemo plastičnih kontejnerjev. Te kovinske<br />
izdelke projektiramo, proizvajamo in prodajamo.<br />
Izvažamo v Avstrijo, skupaj z Avstrijci<br />
tudi v Švico in <strong>na</strong> Madžarsko.<br />
za katere izdelke je <strong>na</strong>jveč zanimanja?<br />
Največ zanimanja je v zadnjem času za vijačne<br />
oziroma polžne stiskalnice. To je tudi zadnji dosežek,<br />
je tehnološko in tehnično izredno kvaliteten<br />
izdelek, ki stisne oziroma kompaktira odpadke ali<br />
sekundarne surovine (karton, plastiko, les) v razmerju<br />
1 : 10. To se pravi, da se volumen zmanjša<br />
za desetkrat, kar se ekonomsko izredno poz<strong>na</strong><br />
pri imetnikih odpadkov. Po vijačnih stiskalnicah<br />
povprašujejo predvsem večje trgovske hiše, kot<br />
so Mercator, Tuš, Spar, Lidl in Hoffer. V Sloveniji<br />
smo opremili vse trgovine Lidl in Hoffer, kar je<br />
okoli 130–140 stiskalnic.<br />
ponudnikov komu<strong>na</strong>lne opreme je vedno več.<br />
<strong>na</strong> katere tehnološke zahteve morate biti posebej<br />
pozorni, če želite biti konkurenčni?
Pri <strong>na</strong>črtovanju je potrebno upoštevati tako<br />
evropske direktive kot slovenske uredbe oziroma<br />
predpise. Komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja in tudi<br />
druga industrijska podjetja morajo v skladu z<br />
evropskimi direktivami ločevati <strong>na</strong> izvoru in<br />
posredno zmanjševati količine odpadkov <strong>na</strong><br />
deponijah. Vso tehniko je potrebno prilagoditi<br />
temu. Se pravi ločevanju <strong>na</strong> izvoru, zagotavljanju<br />
ustreznih kontejnerjev za zbiranje raznih<br />
vrst odpadkov, stiskanju odpadkov, s tem pa<br />
omogočiti zmanjševanje stroškov transporta.<br />
Poleg tega je pomembno spremljati tehnične in<br />
tehnološke rešitve v Evropi in svetu. Trenutno<br />
se ukvarjamo predvsem z izdelavo raznih kontejnerjev,<br />
stiskalnic za stiskanje odpadkov. Z<br />
<strong>na</strong>prednimi elektronskimi in hidravličnimi<br />
krmilnimi sistemi dosegamo dobro kakovost<br />
izdelkov. Poleg tega skrbimo, da so izdelki<br />
redno servisirani. Servise izvajajo <strong>na</strong>ši serviserji,<br />
ki izdelek poz<strong>na</strong>jo ter ga kakovostno in<br />
pravočasno servisirajo. Za vijačne stiskalnice<br />
dele delno uvažamo, delno je to <strong>na</strong>š lasten proizvod.<br />
V Sloveniji smo prodali že okoli 180 vijačnih<br />
in 150 hidravličnih stiskalnic. Stiskalnice<br />
je treba redno vzdrževati in servisirati vsaj<br />
enkrat letno. Servis je potreben <strong>na</strong> približno<br />
500 delovnih ur stiskalnice. Imamo poseben<br />
raču<strong>na</strong>lniški program, preko katerega vodimo<br />
število ur, ki jih <strong>na</strong>redi posamezni stroj. Ob<br />
določenem številu ur stroj s sig<strong>na</strong>lom opozori,<br />
da je potreben servis. To je <strong>na</strong> približno<br />
80 odstotkih. Če servis ni opravljen, se stroj<br />
avtomatsko zaustavi. Na ta <strong>na</strong>čin imetnika<br />
stiskalnice nekako prisilimo, da se servis izvrši<br />
pravočasno.<br />
Žal je tako, da ni toliko<br />
pomemb<strong>na</strong> kvaliteta, ampak<br />
<strong>na</strong>jnižja ce<strong>na</strong>, saj se morajo<br />
držav<strong>na</strong> sredstva racio<strong>na</strong>lno<br />
koristiti.<br />
Vaši izdelki so <strong>na</strong>menjeni okoljskim dejavnostim.<br />
koliko in <strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin pa je okoljska<br />
politika vpeta v delovanje vašega podjetja?<br />
Tudi sami poskušamo delovati čim bolj okoljsko.<br />
Vlagamo v okoljsko področje, pozorni smo<br />
<strong>na</strong> to, da je čim manj odpadkov, da se kovinski<br />
odpadki v proizvodnji redno odvažajo, se primerno<br />
skladiščijo, ločujejo. Poleg tega smo v<br />
zadnjem času v <strong>na</strong>šem podjetju prenovili infrastrukturo,<br />
kar pomeni, da smo se priključili<br />
<strong>na</strong> plin, preuredili smo ka<strong>na</strong>lizacijo, vodovod,<br />
meteorne vode.<br />
Ločeno zbiranje odpadkov sili komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja<br />
v večje <strong>na</strong>kupe zabojnikov in kontejnerjev.<br />
kako potekajo javni razpisi za takšne <strong>na</strong>kupe?<br />
Javni razpisi potekajo tudi <strong>na</strong> tem področju<br />
preko uradnega lista, ki ga <strong>na</strong>jdemo <strong>na</strong> spletnih<br />
straneh. Smo eden od treh ključnih igralcev,<br />
ki se udeležujemo javnih razpisov. Bistve<strong>na</strong> je<br />
ugod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong>, zato je potrebno produktivnost<br />
postaviti <strong>na</strong> neke določene nivoje. Žal je tako, da<br />
ni toliko pomemb<strong>na</strong> kvaliteta, ampak <strong>na</strong>jnižja<br />
ce<strong>na</strong>, saj se morajo držav<strong>na</strong> sredstva racio<strong>na</strong>lno<br />
koristiti. Zato se dostikrat <strong>na</strong> te javne razpise<br />
prijavljajo podjetja, ki nimajo kvalitete, da<br />
<strong>lahko</strong> konkurirajo z <strong>na</strong>jnižjo ceno. To se poz<strong>na</strong><br />
pri prijaviteljih, ki uvažajo izdelke predvsem iz<br />
vzhodnih držav, kar je slabo za Slovenijo. Na<br />
razpisih smo tudi uspešni, vendar gledamo, da<br />
<strong>lahko</strong> s <strong>svoj</strong>o produktivnostjo konkuriramo<br />
tem podjetjem. Je pa težko. Upoštevan bi moral<br />
biti tudi kriterij kvalitete.<br />
Z avstrijskim partnerjem<br />
izdelujemo tudi ciklone za<br />
čiščenje dimnih plinov, kjer<br />
je doda<strong>na</strong> vrednost bistveno<br />
večja.<br />
kakš<strong>na</strong> so vaša poslov<strong>na</strong> pričakovanja v<br />
tem letu? je trg živahen ali se kažejo velika<br />
nihanja?<br />
Rezultati so v tem letu boljši od lanskoletnih.<br />
Lansko leto smo bili pozitivni, letos upamo,<br />
da bo tudi del za akumulacijo za razširjeno<br />
produkcijo, za boljši standard zaposlenih.<br />
Večje težave so bile v zimskih mesecih, sedaj<br />
se je povpraševanje povečalo in smo kar precej<br />
zasedeni. Sicer pa je <strong>na</strong>š trg čisto sezonski.<br />
Pozimi je slabše povpraševanje, od aprila do<br />
junija so <strong>na</strong>jbolj plodni meseci, v času dopustov<br />
je zopet upad povpraševanja, zadnje četrtletje<br />
pa je ponovno dosti povpraševanja.<br />
<strong>na</strong>črti za razvoj podjetja?<br />
Podjetje, ki se ne razvija, stagnira. Naš glavni<br />
cilj je razvoj, in sicer razvoj v smislu produktivnosti,<br />
izboljšanja proizvodnih prostorov in<br />
iskanja novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo.<br />
Z avstrijskim partnerjem izdelujemo<br />
tudi ciklone za čiščenje dimnih plinov, kjer je<br />
doda<strong>na</strong> vrednost bistveno večja. To delo smo<br />
za avstrijskega partnerja že opravljali, vendar<br />
se je v začetku recesije leta 2009 sodelovanje<br />
zmanjšalo, sedaj se delež zopet povečuje. Ta<br />
izdelek je za <strong>na</strong>s zelo pomemben. In sicer gre<br />
za multiciklon, čistilno <strong>na</strong>pravo, ki se uporablja<br />
za odpraševanje trdih delcev (prah, saje, pepel)<br />
v dimnih plinih, ki <strong>na</strong>stanejo pri kurjenju s<br />
trdimi gorivi (les, biomasa). Zaradi posebnega<br />
vrtinčenja v sistemu delovanja multiciklo<strong>na</strong> se<br />
prašni delci ločijo iz dimnih plinov in padejo<br />
skozi dno multiciklo<strong>na</strong> v zbirno posodo, ki<br />
je pod njim. Očiščeni dimni plini pa potujejo<br />
<strong>na</strong>prej skozi izhod in v dimnik. V tujini se ta<br />
sistem uporablja že dalj časa in je obvezen za<br />
vsa kurišča <strong>na</strong> trda goriva.<br />
Knjižne<br />
novosti<br />
nekonVencio<strong>na</strong>Lno<br />
o prihodnosti<br />
J. Randers: 2052: A Global Forecast for the<br />
Next Forty Years. Chelsea Green Publishing,<br />
13. junij 2012. 416 str. Jezik: anglešči<strong>na</strong>.<br />
Ali vemo, kakšen bo <strong>na</strong>š planet čez štirideset<br />
let? Avtor knjige, priz<strong>na</strong>ni profesor<br />
klimatologije <strong>na</strong> Norveškem, je odgovore<br />
iskal pri številnih sogovornikih in zbrane<br />
objavil v knjigi. Dotika se različnih področij<br />
- od ekonomije, oskrbe z energijo, stanja <strong>na</strong>ravnih<br />
virov, podnebja, hrane, do političnih<br />
delitev, oborožitev itd. Napoveduje pozitivne<br />
premike <strong>na</strong> področju gospodarjenja<br />
z viri, osredotočenje <strong>na</strong> dobro počutje ljudi<br />
in zmanjševanje pome<strong>na</strong> merjenja rasti s<br />
klasičnimi kazalniki, kot je rast prihodkov<br />
<strong>na</strong> prebivalca. Na drugi strani <strong>na</strong>poveduje<br />
upad rodnosti prebivalstva zaradi izjemno<br />
<strong>na</strong>raščajoče stopnje urbanizacije, upad<br />
produktivnosti zaradi socialnih nemirov,<br />
<strong>na</strong>raščanje revščine in migracije zaradi<br />
podnebnih sprememb. Lord Nicholas Stern<br />
iz londonske LSE je knjigo oz<strong>na</strong>čil kot »nekonvencio<strong>na</strong>lno<br />
in lucidno obrazložitev<br />
zelo verjetnih makroekonomskih premikov<br />
v <strong>na</strong>slednjih desetletjih«.<br />
eVropska energetska<br />
poLitika in okoLje<br />
Morata, F. in Solorio Sandoval I.: European<br />
Energy Policy. An Environmental Approach.<br />
Edward Elgar Pub., 31. julij 2012. 256 str.<br />
Jezik: anglešči<strong>na</strong>.<br />
Publikacija obrav<strong>na</strong>va novo evropsko energetsko<br />
politiko s poudarkom <strong>na</strong> pomembnosti<br />
okoljskega vidika. Med tem ko smo bili<br />
v zadnjih letih priča pospešenemu razvoju<br />
evropske energetske politike in ustreznih<br />
instrumentov, je bilo razumevanje tega<br />
obsežnega procesa in njegove povezanosti<br />
z okoljskimi cilji bolj površno, saj sicer v izobilju<br />
literature <strong>na</strong> to temo <strong>na</strong>jdemo le redko<br />
poglobljeno a<strong>na</strong>lizo različnih aspektov te<br />
politike. Knjiga predstavlja poglobljen<br />
vpogled za bralce, ki jih zanimajo vprašanja<br />
evropske integracije, politične z<strong>na</strong>nosti,<br />
med<strong>na</strong>rodnih odnosov in okoljskih<br />
z<strong>na</strong>nosti. Kompleksen odnos med okoljsko<br />
zmogljivostjo EU in evropizacijo okoljskih<br />
politik je v knjigi razdelan s kombi<strong>na</strong>cijo<br />
različnih a<strong>na</strong>litičnih pristopov.<br />
OKOLjE 71/72 45<br />
september 2012
71/72 46<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
direktiVa o<br />
ekodiZaJnU V praksi<br />
do izdelkov, ki (ni)so<br />
energetsko učinkoviti<br />
dr. darja majkovič<br />
kako izboljšati okoljsko<br />
učinkovitost izdelka v njegovem<br />
življenjskem ciklusu? osnovo<br />
za odgovor je <strong>na</strong> ravni eU dala<br />
t. i. direktiva o ekodizajnu iz<br />
leta 2005, ki je bila prenovlje<strong>na</strong><br />
v letu 2009. nova »direktiva<br />
Direktiva o<br />
ekoDizajnu<br />
v praksi<br />
2009/125/es o vzpostavitvi<br />
okvira za določanje zahtev za<br />
okoljsko primerno zasnovo<br />
izdelkov, povezanih z energijo«<br />
razširja področje uporabe, in<br />
sicer iz proizvodov, ki rabijo<br />
energijo (eup), <strong>na</strong> proizvode,<br />
ki med uporabo vplivajo <strong>na</strong><br />
porabo energije, in druge, z<br />
energijo povezane proizvode<br />
(erp). s primerno zasnovo teh<br />
proizvodov <strong>lahko</strong> med njihovo<br />
uporabo bistveno prispevamo<br />
k prihranku energije. V razvojni<br />
fazi proizvoda se <strong>na</strong>mreč<br />
opredeli okrog 80 % vseh<br />
vplivov <strong>na</strong> okolje. Vprašanje<br />
je aktualno – kaj se dogaja<br />
z direktivo in kako je z njeno<br />
implementacijo v praksi?<br />
Namen direktive je jasen – zmanjšati skupni<br />
vpliv proizvodov <strong>na</strong> okolje, vključno s porabo<br />
virov in emisijami ones<strong>na</strong>ževal, in sicer z<br />
osredotočenjem <strong>na</strong> <strong>na</strong>čela trajnostnega razvoja<br />
v celotnem življenjskem ciklusu proizvoda.<br />
Dodatno področje uporabe direktive je zagotoviti<br />
prost pretok proizvodov <strong>na</strong> notranjem<br />
evropskem trgu. Direktiva iz leta 2009 se je<br />
v primerjavi z direktivo iz leta 2005 razširila.<br />
Na<strong>na</strong>ša se <strong>na</strong>:<br />
• proizvode, ki uporabljajo energijo (energy<br />
using products – EuP): proizvodi, ki uporabljajo,<br />
proizvajajo, pre<strong>na</strong>šajo ali merijo energijo<br />
(elektrika, plin, druga fosil<strong>na</strong> goriva),<br />
kamor štejemo med ostalim proizvode za<br />
široko potrošnjo, kot so grelniki vode, raču<strong>na</strong>lniki,<br />
televizorji, pralni stroji, žarnice; in<br />
industrijske proizvode, kot so transformatorji,<br />
industrijski ventilatorji, industrijske<br />
peči (vključeno že v direktivi iz leta 2005).<br />
• ostale proizvode, povezane z energijo (other<br />
energy-related products – ErP): proizvodi, za<br />
katere ni nujno, da so porabniki energije, imajo<br />
pa posreden ali neposreden vpliv <strong>na</strong> njeno<br />
rabo – ok<strong>na</strong>, izolacijski materiali, pipe, tuši.<br />
Direktiva <strong>na</strong>laga ugotavljanje pomembnih<br />
okoljskih vidikov ob <strong>na</strong>slednjih fazah življenjskega<br />
ciklusa izdelka: izbira in uporaba<br />
surovin, proizvodnja, embalaža, transport<br />
in distribucija, montaža in vzdrževanje,<br />
uporaba in izrabljenost, to je stanje izdelka,<br />
ko je dosegel konec prve uporabe do njegove<br />
dokončne odstranitve.<br />
Za vsako fazo se morajo oceniti <strong>na</strong>slednji<br />
okoljski vidiki, v kolikor so pomembni:<br />
• predvide<strong>na</strong> poraba materialov, energije in<br />
drugih virov, <strong>na</strong> primer sladke vode;<br />
• predvidene emisije v zrak, vodo ali tla;<br />
• predvideno ones<strong>na</strong>ževanje s fizikalnimi<br />
učinki, <strong>na</strong> primer hrupom, vibracijami, sevanjem,<br />
elektromagnetnimi polji;<br />
• pričakovano <strong>na</strong>stajanje odpadnih snovi in<br />
• možnosti za ponovno uporabo, recikliranje<br />
in predelavo materialov in/ali energije, upoštevajoč<br />
Direktivo 2002/96/ES.<br />
<strong>Slovenija</strong> je letos reagirala. Sprejela je<br />
Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje<br />
zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov,<br />
povezanih z energijo (UL 50/2012).<br />
Slednji se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> vse proizvode (ErP), ki med<br />
uporabo vplivajo <strong>na</strong> porabo energije in so dani<br />
<strong>na</strong> trg ali v uporabo, vključno z deli, <strong>na</strong>menjenimi<br />
vgradnji v proizvode, ki so dani <strong>na</strong> trg<br />
ali v uporabo kot posamezni deli, <strong>na</strong>menjeni<br />
končnim uporabnikom, in za katere se <strong>lahko</strong><br />
<strong>na</strong>redi samostoj<strong>na</strong> oce<strong>na</strong> okoljske učinkovitosti.<br />
Sočasno z objavo pravilnika se je, skladno<br />
z opozorili iz Bruslja, razveljavila stara uredba,<br />
ki se je <strong>na</strong><strong>na</strong>šala EuP, v izogib neregulaciji tega<br />
področja in zaradi uskladitve <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zakonodaje<br />
z evropskimi smernicami.<br />
foto: www.shutterstock.com
Učinkovitost<br />
direktive in vpliv<br />
<strong>na</strong> poslovanje<br />
podjetij<br />
skladu s členom 21 direktive o ekodizaj-<br />
V nu je EK <strong>na</strong>ročila pregled učinkovitosti<br />
te direktive in njenih izvedbenih ukrepov.<br />
Izvedbeni ukrepi (v <strong>na</strong>daljevanju IU) so obvezne<br />
zahteve v obliki uredb, ki začnejo veljati<br />
brez <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dnega prenosa v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno<br />
zakonodajo. Do sedaj sprejeti IU se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo<br />
<strong>na</strong> zahteve za okoljsko primerno zasnovo za:<br />
porabo energije pri električni in elektronski<br />
gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju<br />
pripravljenosti in izključenosti; porabo električne<br />
energije zu<strong>na</strong>njih <strong>na</strong>pajalnikov v<br />
stanju brez obremenitve in njihov povprečni<br />
izkoristek pod obremenitvijo; neusmerje<strong>na</strong><br />
svetila v gospodinjstvu in njihovo UV-sevanje;<br />
za fluorescenčne sijalke brez vdelanih predstikalnih<br />
<strong>na</strong>prav, visokointenzivnostnih sijalk in<br />
predstikalnih <strong>na</strong>prav in svetilk za delovanje<br />
teh sijalk; enostavne TV-komunikatorje; elektromotorje;<br />
samostojne obtočne črpalke in<br />
obtočne črpalke, <strong>na</strong>menjene vgradnji v izdelke;<br />
televizorje; gospodinjske hladilne aparate.<br />
Ocenjuje se, da bi <strong>na</strong>j implementacija teh IU<br />
doprinesla k prihranku energije v vrednosti<br />
366 TWh <strong>na</strong> letni ravni, kar z<strong>na</strong>ša 12 % rabe<br />
energije v EU1 (EK, 2012).<br />
Tobias Biermann iz Evropske komisije<br />
pojasnjuje: »Generalni direktorat EK (DG<br />
Enterprise and Industry) je <strong>na</strong>ročil evalvacijsko<br />
študijo učinkov direktive. Končno poročilo<br />
z izsledki raziskav, objavljeno v aprilu<br />
2012, in ostale aktivnosti so objavljene <strong>na</strong><br />
spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/<br />
enterprise/policies/sustai<strong>na</strong>ble-business/<br />
ecodesign/review/index_en.htm. Naš prelimi<strong>na</strong>rni<br />
interni zaključek je, da je direktiva generalno<br />
gledano dosegla glavne cilje. A<strong>na</strong>liza<br />
je pokazala, da smo s tem instrumentom<br />
dosegli pomemben premik k večanju energetske<br />
učinkovitosti vseh proizvodov, ki spadajo<br />
pod direktivo. Res pa je, da je v letu 2012 še<br />
prezgodaj za revizijo ali razširitev direktive.<br />
Zato smo predlagali, da se nekateri vidiki<br />
direktive ponovno ocenijo v <strong>na</strong>povedanem<br />
pregledu Direktive o energetskem oz<strong>na</strong>čevanju<br />
(Energy Labelling Directive) v letu 2014,<br />
saj se nekateri ukrepi obeh omenjenih direktiv<br />
aplicirajo <strong>na</strong> iste proizvode in oba instrumenta<br />
tako dosegata kombinirane učinke.«<br />
1 Podatek o porabljeni energiji v EU se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> leto<br />
2009.<br />
Ali je proizvod<br />
povezan<br />
z energijo?<br />
DA<br />
NE<br />
Shema 1: Razširitev obsega direktive o ekodizajnu v letu 2009 v primerjavi z direktivo iz<br />
leta 2005 (VHK, 2011)<br />
Brez ocene<br />
LCa ne bo šlo<br />
Kako je z učinki direktive v slovenskih<br />
podjetjih, pojasnjuje <strong>na</strong> primeru panoge<br />
elektronske in elektroindustrije (EEI) Janez<br />
Renko, direktor Zbornice elektronske in<br />
elektroindustrije pri GZS: »Področje direktive<br />
o ekodizajnu je z vidika podjetij precej<br />
zahtevno, saj v<strong>na</strong>ša nove odnose v dobaviteljskih<br />
verigah, kjer deluje z<strong>na</strong>ten del slovenske<br />
elektronske in elektroindustrije. V Zbornici<br />
EEI se s tem področjem ukvarjamo že dalj časa,<br />
predvsem z vidika podpore podjetjem pri pri-<br />
izbira in uporaba surovin,<br />
proizvodnja, embalaža,<br />
transport in distribucija,<br />
montaža in vzdrževanje,<br />
uporaba in izrabljenost,<br />
to je stanje izdelka, ko je<br />
dosegel konec prve uporabe<br />
do njegove dokončne<br />
odstranitve.<br />
Ali sam proizvod<br />
porablja<br />
energijo?<br />
Izven<br />
obsega<br />
Direktive<br />
pravi <strong>na</strong> izvajanje določb izvedbenih ukrepov.<br />
S širitvijo direktive iz leta 2009 <strong>na</strong> izdelke, ki<br />
z energijo niso povezani, po <strong>na</strong>ših informacijah<br />
še nekaj časa – vsaj do predvidene redne<br />
revizije direktive – ne bo nič. Tako ErP kot EuP<br />
pa konkretne zahteve za skupine izdelkov prepuščajo<br />
urejanju v t. i. izvedbenih ukrepih – IU,<br />
ki jih v obliki uredb sprejmejo <strong>na</strong> ravni EU in<br />
veljajo neposredno za vse države članice e<strong>na</strong>ko.<br />
IU <strong>na</strong>stajajo postopoma po predvidenem (sorazmerno<br />
zahtevnem) postopku s časovnim<br />
zamikom za izdelčne skupine, prav tako se<br />
ti ukrepi uveljavljajo postopoma. Pomemben<br />
vidik predstavljata CE oz<strong>na</strong>čevanje izdelka po<br />
zahtevah te direktive in IU, ki se <strong>na</strong> konkreten<br />
izdelek <strong>na</strong><strong>na</strong>ša, s tem je povezano dokumentiranje<br />
postopka in procesa <strong>na</strong>črtovanja, izbora<br />
materialov ipd. Pomemben element pristopa k<br />
DA<br />
NE<br />
Obseg razveljavljene<br />
Direktive 2005/32/EC<br />
Obseg veljavne Direktive 2009/125/EC<br />
Neposredni ErP<br />
(bivši EuP)<br />
Posredni ErP<br />
ekodizajnu je oce<strong>na</strong> življenjskega kroga (LCA)<br />
in sistem stalnega izboljševanja okoljske učinkovitosti<br />
izdelka, k čemur zavezujejo podjetja<br />
direktiva in IU.«<br />
kakš<strong>na</strong> je vaša oce<strong>na</strong> poz<strong>na</strong>vanja direktive<br />
med slovenskimi podjetji?<br />
»Veči<strong>na</strong> izvoznikov zahtevo poz<strong>na</strong> in komunicira<br />
v zvezi s tem s <strong>svoj</strong>imi kupci, tj. podjetji<br />
v verigi. Kot že rečeno, se zaradi postopnega<br />
sprejemanja in uveljavljanja IU to kaže kot<br />
proces v različnih fazah glede <strong>na</strong> konkretni<br />
izdelek, ki ga podjetje proizvaja. Ti učinki so<br />
večplastni – novi pristopi v <strong>na</strong>črtovanju, selekcija<br />
materialov, sistem izboljšav okoljske<br />
učinkovitosti izdelkov, tesnejša povezava in<br />
več sodelovanja v verigi (pretok podatkov,<br />
opis<strong>na</strong> dokumentacija). Brez tega določenih<br />
izdelkov, ki so predmet IU, ne bo več možno<br />
tržiti.«<br />
V kolikšni meri podjetja že uporabljajo različne<br />
pristope k okolju prijaznemu oblikovanju<br />
izdelkov?<br />
»Razmeroma veliko to uporabljajo podjetja, ki<br />
so del verig (npr. komponente za belo tehniko,<br />
razsvetljava). Če za njihovo konkretno področje<br />
še ni sprejetih IU, še ne hitijo; se pa vse bolj<br />
zavedajo prednosti, če pridejo z »zelenim izdelkom«<br />
– kar izdelek po kriteriju ekodizaj<strong>na</strong><br />
in LCA-pristopu je – <strong>na</strong> dobaviteljski trg pred<br />
konkurenco in si s tem zagotovijo posel.«<br />
katere so prednosti in slabosti delovanja v<br />
skladu z direktivo?<br />
»Odgovorov je več. O ovirah in prednostih je<br />
težko govoriti. Osnovni pogoj je zavedanje<br />
prednosti <strong>na</strong>črtovanja in dokumentiranja<br />
zadev. Vse mora v skupno dokumentacijo<br />
končnega izdelka, ki gre <strong>na</strong> trg, zato da take<br />
izdelke končni proizvajalec <strong>lahko</strong> opremi z<br />
z<strong>na</strong>kom CE. Ne <strong>na</strong>zadnje, pa je to <strong>na</strong>stavek za<br />
precej izboljšav okoljske učinkovitosti izdelka,<br />
katere ključni element je (vsaj za izdelke EEI),<br />
energetska učinkovitost. Tudi v Sloveniji beležimo<br />
nekaj primerov dobrih praks, poimensko<br />
ne bi <strong>na</strong>vajal podjetij, so pa to zlasti podjetja,<br />
ki proizvajajo električne motorje za različne<br />
<strong>na</strong>mene (ventilatorji, bela tehnika ipd.).<br />
OKOLjE 71/72 47<br />
september 2012
71/72 48<br />
september 2012<br />
povezane s prizadevanji za reguliranje in stimuliranje<br />
učinkovitejše in gospodarnejše rabe<br />
<strong>na</strong>ravnih virov, ter zahteve po uvedbi novih<br />
kategorij za izdelke: reciklabilnost, ponov<strong>na</strong><br />
uporaba (reusability), popravljivost (reparability)<br />
itn. Vendar ta proces terja zlasti z vidika<br />
<strong>na</strong>še industrije, ki že sama po sebi v veliki<br />
meri okoljsko inovira, tehten premislek, ker<br />
zadeve niso enoz<strong>na</strong>čne. Ekonomski in okoljski<br />
vidiki so večplastni in včasih tudi <strong>na</strong>sprotujoči<br />
znotraj sebe – recimo končni okoljski učinek<br />
nekega ukrepa ali zahteve. Npr., ponekod še<br />
ni vzpostavljen trg t. i. sekundarnih surovin,<br />
v nekaterih primerih bi bil le-ta komajda smiseln<br />
zaradi količin surovine in zahtev njene<br />
predelave, morda tudi tehnološko nesmiseln.«<br />
OKOLjE Dodal bi še, da se pojavljajo nove pobude,<br />
tržni inšpektorat<br />
je <strong>na</strong>dziral<br />
televizijske<br />
sprejemnike<br />
Nadzor <strong>na</strong>d izvajanjem direktive izvaja Tržni<br />
inšpektorat RS. Kakšne so ugotovitve o<br />
izvajanju predpisov, izdanih <strong>na</strong> podlagi direktive<br />
o ekodizajnu, pojasnjuje tržni inšpektor,<br />
Marjan Oven:<br />
ržni inšpektorat RS je že v zadnjih dveh<br />
»T letih izvajal administrativni <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d izvajanjem<br />
posameznih zahtev predpisov, izdanih<br />
<strong>na</strong> podlagi direktive o ekodizajnu. Tako je v letu<br />
2010 izvedel administrativni <strong>na</strong>dzor enostavnih<br />
TV-komunikatorjev in TV-sprejemnikov v<br />
maloprodaji, pri distributerjih, dobaviteljih in<br />
uvoznikih, za katere sta bili <strong>na</strong> nivoju EU sprejeti<br />
Uredbi 107/2009 in 642/2009, ki se neposredno<br />
uporabljata v vseh državah članicah. Pri izvajanju<br />
<strong>na</strong>dzora so tržni inšpektorji preverjali: <strong>na</strong>vajanje<br />
podatkov za identifikacijo izdelka, <strong>na</strong>meščanje,<br />
pravilnost oblike in velikosti oz<strong>na</strong>ke CE <strong>na</strong> izdelku,<br />
embalaži in v spremni dokumentaciji, izjavo<br />
ES o skladnosti, izvedbeni ukrep, <strong>na</strong> podlagi<br />
katerega je bil izdelek dan <strong>na</strong> trg, <strong>na</strong>meščanje<br />
oz<strong>na</strong>ke za ločeno zbiranje odpadne električne<br />
in elektronske opreme, zagotavljanje <strong>na</strong>vodil za<br />
uporabo v slovenskem jeziku in garancijski list:<br />
vsebino garancijske izjave, sez<strong>na</strong>m pooblaščenih<br />
servisov in garancijski rok. Poseben poudarek je<br />
bil dan izvajanju izvedbenih ukrepov, <strong>na</strong><strong>na</strong>šajočih<br />
se <strong>na</strong> okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki<br />
rabijo energijo.<br />
času <strong>na</strong>dzora je bilo pregledanih 58 prav-<br />
V nih subjektov. Skupno je bilo pregledanih<br />
170 proizvodov, od tega 88 TV-sprejemnikov<br />
in 82 TV-komunikatorjev. Administrativne neskladnosti<br />
s predpisi so bile ugotovljene pri 30<br />
proizvodih, kar pomeni 17,7 % vseh pregledanih<br />
proizvodov. Nepravilnosti zaradi neustreznih<br />
ali pomanjkljivih ES-izjav o skladnosti so bile<br />
ugotovljene pri 12 proizvodih (7 %), pomanjkljivosti<br />
ali nepopolnosti garancijskih izjav so bile<br />
ugotovljene pri 3 proizvodih (1,7 %), pomanjkljivosti<br />
ali nepopolnosti <strong>na</strong>vodil za uporabo<br />
so bile ugotovljene pri 17 proizvodih (10 %), en<br />
proizvod pa je imel premajhno oz<strong>na</strong>ko skladnosti<br />
CE (0,6 %).<br />
Zaradi ugotovljenih administrativnih neskladnosti<br />
so izdali eno upravno odločbo<br />
omejitve prometa do odprave nepravilnosti, eno<br />
upravno odločbo o prepovedi prometa, izrekli 14<br />
opozoril ZIN ter izdali 1 plačilni <strong>na</strong>log, 1 opomin<br />
in 9 opozoril ZP-1.<br />
letu 2011 je Tržni inšpektorat RS izvedel<br />
V administrativni <strong>na</strong>dzor zu<strong>na</strong>njih <strong>na</strong>pajalnikov<br />
v maloprodaji, pri distributerjih,<br />
dobaviteljih in uvoznikih, za katere je bila <strong>na</strong><br />
nivoju EU sprejeta Uredba 278/2009 o izvajanju<br />
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta<br />
2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno<br />
zasnovo za porabo električne energije zu<strong>na</strong>njih<br />
<strong>na</strong>pajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov<br />
povprečni izkoristek pod obremenitvijo, ki se<br />
neposredno uporablja v vseh državah članicah.<br />
Pri izvajanju <strong>na</strong>dzora zu<strong>na</strong>njih <strong>na</strong>pajalnikov so<br />
tržni inšpektorji preverjali izvedbeni ukrep, <strong>na</strong><br />
podlagi katerega je bil izdelek dan <strong>na</strong> trg. V času<br />
<strong>na</strong>dzora je bilo pregledanih 59 pravnih subjektov.<br />
Skupno je bilo pregledanih 151 proizvodov,<br />
od tega 46 zu<strong>na</strong>njih <strong>na</strong>pajalnikov, za katere je<br />
proizvajalec <strong>na</strong>vajal v ES-izjavi o skladnosti izvedbeni<br />
ukrep po Uredbi 278/2009, pri tem pa je<br />
bila le-ta ustrez<strong>na</strong> pri 38 pregledanih proizvodih.<br />
standard iso 14006:2012 – smernice<br />
za <strong>na</strong>črtovanje proizvodov<br />
Med<strong>na</strong>rodni standard ISO 14006:2011 zagotavlja<br />
smernice za pomoč organizacijam<br />
pri vzpostavljanju, dokumentiranju, implementiranju,<br />
ohranjanju in nenehnem izboljševanju<br />
upravljanja okoljskega <strong>na</strong>črtovanja<br />
proizvodov kot dela širšega upravljanja z<br />
okoljem (ang. environmental ma<strong>na</strong>gement<br />
system – EMS). Namenjen je predvsem tistim<br />
organizacijam, ki so uvedle sistem rav<strong>na</strong>nja<br />
z okoljem v skladu s standardom ISO 14001,<br />
je pa <strong>lahko</strong> v pomoč pri vključevanju okoljskega<br />
<strong>na</strong>črtovanja proizvodov tudi v drugih<br />
sistemih rav<strong>na</strong>nja. Smernice so primerne<br />
za organizacije vseh velikosti in dejavnosti,<br />
standard pa se uporablja za tiste okoljske<br />
vidike v zvezi s proizvodi, ki jih organizacija<br />
<strong>lahko</strong> <strong>na</strong>dzoruje in <strong>na</strong> katere <strong>lahko</strong> vpliva.<br />
Sicer pa sam standard ne vzpostavlja posebnih<br />
meril učinka rav<strong>na</strong>nja z okoljem in ni<br />
<strong>na</strong>menjen certificiranju.<br />
Tržni inšpektorat je v letošnjem letu <strong>na</strong>črtoval<br />
poleg administrativnega <strong>na</strong>dzora tudi tehnično<br />
preverjanje skladnosti nekaterih izdelkov <strong>na</strong><br />
trgu, izvedba pa je žal odvis<strong>na</strong> od višine fi<strong>na</strong>nčnih<br />
sredstev, ki mu bodo dodelje<strong>na</strong> v ta <strong>na</strong>men.<br />
Na podlagi <strong>na</strong>dzorov ugotavljamo, da je poz<strong>na</strong>vanje<br />
predpisov s področja direktive o<br />
ekodizajnu med slovenskimi podjetji zelo različ<strong>na</strong>.<br />
Nekatera podjetja to področje zelo dobro<br />
poz<strong>na</strong>jo in se sproti prilagajajo, mnogim, zlasti<br />
manjšim družbam, pa sledenje predpisom s tega<br />
področja predstavlja velik problem. Prilagajanje<br />
izdelkov novim zahtevam s področja energijske<br />
učinkovitosti zahteva dodatno vlaganje v razvoj,<br />
kar pa je verjetno <strong>na</strong>jvečja težava za večino slovenskih<br />
podjetij <strong>na</strong> tem področju.<br />
Tržni inšpektorat skuša družbam tudi strokovno<br />
pomagati in jih izobraževati, zato<br />
pozdravljamo tudi vaš prispevek k informiranju<br />
družb <strong>na</strong> tem področju.«<br />
Javni razpis za<br />
spodbujanje<br />
ekodizaj<strong>na</strong><br />
Natalija Medica, Direktorat za podjetništvo,<br />
konkurenčnost in tehnologijo <strong>na</strong><br />
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo:<br />
»Evropska komisija bo septembra objavila<br />
javni razpis <strong>na</strong> temo spodbujanja ekodizaj<strong>na</strong><br />
v podjetjih. Razpis bo odprt za člane mreže<br />
Enterprise Europe Network, to je evropska<br />
mreža za podporo podjetjem. Del te mreže je<br />
tudi slovenski konzorcij (www.een.si), trudimo<br />
pa se, da bi se tudi ta konzorcij ali del njega<br />
prijavil <strong>na</strong> javni razpis, saj bi le tako slovenska<br />
podjetja <strong>lahko</strong> prišla do z<strong>na</strong>nj in spodbud <strong>na</strong><br />
področju ekodizaj<strong>na</strong>. Razpis v višini 4,5 mio<br />
evrov bo odprt samo za mrežo Enterprise<br />
Europe Network, sredstva so rezervira<strong>na</strong> v<br />
delovnem programu CIP za 2012. Posamezni<br />
projekt <strong>na</strong>j bi trajal 21 mesecev, s sofi<strong>na</strong>nciranjem<br />
v višini kar do 80 %. Cilj javnega razpisa<br />
je širjenje dobrih praks in orodij za spodbujanje<br />
ekodizaj<strong>na</strong> v MSP, s poudarkom <strong>na</strong> usposabljanju<br />
in svetovanju MSP <strong>na</strong> temo ekodizajn.«<br />
Viri<br />
Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta<br />
z dne 21. oktober 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje<br />
zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih<br />
z energijo.<br />
EK, 2012. Ecodesign your future. How ecodesign can help<br />
the environment by making products smarter. http://<br />
ec.europa.eu/enterprise/policies/sustai<strong>na</strong>ble-business/<br />
ecodesign/files/brochure_ecodesign_en.pdf<br />
Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za<br />
okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo<br />
(UL 50/2012).<br />
VHK, 2011. Study on Amended Working Plan under the<br />
Ecodesign Directive (remaining energy-using products and<br />
new energy-related products). Naročnik poročila: Evropska<br />
Komisija (DG ENTR). 84 str.
TrajnosTni<br />
razvoj v živilskem<br />
podjeTju<br />
tovar<strong>na</strong> olja Gea, d. d., iz<br />
slovenske Bistrice je podjetje,<br />
ki kljub kriznim časom posluje<br />
relativno dobro. <strong>na</strong> prodajnih<br />
policah ponuja široko paleto<br />
<strong>svoj</strong>ih proizvodov. podjetje ima<br />
<strong>na</strong> domačem trgu večinski<br />
tržni delež. estera pristovnik,<br />
predstavnica vodstva za<br />
standarde, pojasnjuje, zakaj<br />
so za živilsko branžo in za<br />
edino slovensko oljarno<br />
nujne usmeritve v trajnostni<br />
razvoj. težnja k razvoju novih<br />
proizvodov, investicije v<br />
posodobitev laboratorijske<br />
opreme in linij, prenovi stavb<br />
in aktivno razmišljanje o<br />
celovitem trajnostnem razvoju<br />
podjetja je pristop, ki daje<br />
rezultate, kar dokazuje njihov<br />
primer.<br />
tehnološke posodobitve, ki uvajajo okolju<br />
prijaznejše postopke, so v živilskem podjetju<br />
neizogibne. zahteva jih tudi zakonodaja.<br />
Res je. Naše podjetje proizvaja in polni rafinira<strong>na</strong>,<br />
nerafinira<strong>na</strong> in hladno stiska<strong>na</strong> olja.<br />
V programu imamo tudi proizvodnjo delikatesnega<br />
programa (majoneze, tatarske omake<br />
in francoska solata) in ocvrto čebulo, skratka,<br />
živila, ki jih potrebuje vsaka kuhinja. Zato je<br />
tehnološke posodobitve, ki izboljšujejo vplive<br />
<strong>na</strong> okolje, <strong>na</strong>še podjetje pričelo uvajati že v<br />
devetdesetih letih, ko smo zgradili lastno<br />
čistilno <strong>na</strong>pravo (ČN). Deluje <strong>na</strong> postopku<br />
fizikalno kemičnega čiščenja. V letu 2006<br />
smo zaključili s prenovo ČN in se z odpadnimi<br />
vodami <strong>na</strong>vezali <strong>na</strong> kolektor biološke ČN<br />
občine Slovenska Bistrica.<br />
Na čistilno <strong>na</strong>pravo se izteka vsa odpad<strong>na</strong><br />
voda iz rafinerije, in sicer ločeno po sistemih<br />
za kislo in bazično vodo. Prav tako ima<br />
vsa odpad<strong>na</strong> voda iz obratov, ki <strong>na</strong>staja pri<br />
čiščenju, pranju strojev in izpiranju, preliv<br />
v čistilno <strong>na</strong>pravo. Na ČN se odpad<strong>na</strong> voda<br />
vodi preko lovilcev maščob, kjer se olje že loči<br />
traJnostni raZVoJ V<br />
ŽiViLskem podJetJU<br />
štajersko-prekmursko<br />
bučno olje v registru eu<br />
estera pristovnik<br />
poudarim <strong>na</strong>j, da so se<br />
bistveno zmanjšale odpadne<br />
vode <strong>na</strong> Čn, ko smo ukinili<br />
polnjenje olja v povratno<br />
stekleno embalažo v letu<br />
2006 (po podatkih <strong>na</strong><br />
enoto proizvoda za cca 67<br />
odstotkov).<br />
<strong>na</strong> površini. Zaporedno so vezani štirje maščobolovilci.<br />
Sledi zbiranje v egalizacijskem<br />
bazenu, kjer se odpadne vode pomešajo in<br />
maščobe ponovno splavajo <strong>na</strong> površino ter<br />
se v <strong>na</strong>daljnjem postopku izločijo kot oljne<br />
frakcije.<br />
Nato sledi še postopek kemičnega čiščenja<br />
odpadnih voda, pri čemer se vodi doda tudi<br />
polielektrolit, ki veže <strong>na</strong>stale micele do flokul.<br />
Te se v usedalniku usedajo <strong>na</strong> dno v obliki<br />
mulja, očišče<strong>na</strong> voda pa odteče skozi preliv.<br />
Voda iz koncentriranja mulja se ponovno<br />
OKOLjE 71/72 49<br />
foto: arhiv podjetja<br />
september 2012
71/72 50<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
Promocija<br />
ne spreGLeJte!<br />
Okoljski<br />
učbeniki in<br />
publikacije<br />
Okoljski učbeniki<br />
Gospodarjenje z odpadnimi vodami (2012)<br />
avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan<br />
ce<strong>na</strong>: 19,70 EUR<br />
Varstvo okolja (2010)<br />
avtorica: dr. Ja<strong>na</strong> Sterže<br />
ce<strong>na</strong>: 19,20 EUR<br />
Okoljevarstve<strong>na</strong> zakonodaja (2010)<br />
avtorica: mag. Adrija<strong>na</strong> Viler Kovačič<br />
ce<strong>na</strong>: 19 EUR<br />
Poštni<strong>na</strong> ni vključe<strong>na</strong> v ceno.<br />
Strokovne publikacije<br />
Upravljanje voda v Sloveniji (2011)<br />
Odpadki v Sloveniji (2010)<br />
Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009)<br />
IPPC v Sloveniji (2008)<br />
Ce<strong>na</strong> posameznega izvoda: 16 EUR + ddv<br />
V pripravi*: Zrak v Sloveniji (2012)<br />
*Za promocijsko sodelovanje <strong>na</strong>s kontaktirajte.<br />
Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.,<br />
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,<br />
tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fi tmedia.si<br />
Več informacij in <strong>na</strong>ročilnica<br />
<strong>na</strong>: www.zele<strong>na</strong>slovenija.si<br />
vrača v postopek čiščenja. Iztok iz ČN je vezan<br />
<strong>na</strong> občinsko ČN, kjer se ta voda še dodatno<br />
obdela pred vtokom v vodotok Bistrica.<br />
toda odpadne oljne frakcije <strong>na</strong>jbrž<br />
izkoristite?<br />
Vse izločene oljne frakcije (iz ČN, odpad<strong>na</strong><br />
olja, ki <strong>na</strong>stajajo v procesih, olja s pretečenim<br />
rokom trajanja) uporabljamo kot sekundarno<br />
surovino, za kuhanje maščobne kisline. Ta kisli<strong>na</strong><br />
je stranski produkt za <strong>na</strong>daljnjo uporabo<br />
zlasti v kemijski industriji. Odpadnih olj, ki<br />
<strong>na</strong>stajajo pri <strong>na</strong>ših kupcih v gastro segmentu,<br />
pa ne jemljemo <strong>na</strong>zaj že kar nekaj let, odkar<br />
je zakonodajno to drugače urejeno.<br />
brez monitoringov ne morete spremljati in<br />
a<strong>na</strong>lizirati, kaj se dogaja v okolju.<br />
Glede <strong>na</strong> zakonske zahteve in okoljske vidike,<br />
ki vplivajo <strong>na</strong> okolje, izvajamo več monitoringov.<br />
Mislim <strong>na</strong> redno spremljanje emisij<br />
snovi v zrak (kotlovnica, rafinerija, oljar<strong>na</strong>,<br />
praže<strong>na</strong> čebula), hrupa v <strong>na</strong>ravnem okolju,<br />
<strong>na</strong> redne monitoringe odpadnih voda iz ČN<br />
in tudi <strong>na</strong> to, kaj se dogaja z odpadki. Gre za<br />
mulj iz čistilne <strong>na</strong>prave, filtracijski dodatek in<br />
belilno zemljo, ki <strong>na</strong>stajata pri rafi<strong>na</strong>ciji olj.<br />
Monitoringe izvajajo pooblaščeni izvajalci.<br />
pooblaščenci za varstvo okolja v podjetjih<br />
opozarjajo <strong>na</strong> več različnih težav pri implementaciji<br />
zakonskih zahtev. je pri vas e<strong>na</strong>ko?<br />
Ne, nimamo nekih posebno slabih izkušenj.<br />
Na podlagi Zako<strong>na</strong> o varovanju okolja smo<br />
v lanskem letu pridobili tudi OVD za obratovanje<br />
ČN in s tem dovoljenje za odvajanje<br />
mešanice industrijske in komu<strong>na</strong>lne odpadne<br />
vode v javno ka<strong>na</strong>lizacijo, ki se zaključi<br />
s komu<strong>na</strong>lno ČN občine Slovenska Bistrica.<br />
Letos sta bili že dve spremembi oziroma<br />
dopolnitvi ZVO-1. V Ur. l. št. 57/ 2012 je<br />
bistve<strong>na</strong> sprememba ZVO-1E, ki v 82. členu<br />
spreminja veljavnost OVD s petih <strong>na</strong> deset<br />
let. To je pozitiv<strong>na</strong> sprememba, ki bo prispevala<br />
k zmanjšanju administrativnih ovir za<br />
pridobitev OVD, čeprav menim, da je ZVO že<br />
potreben celotne revizije oziroma nove izdaje.<br />
razvoj gee temelji <strong>na</strong> zahtevah visoke kakovosti,<br />
pripravi zdrave hrane in ekološki neoporečnosti<br />
proizvodnje. kako jo dosegate?<br />
Ekološka neoporečnost proizvodnje temelji<br />
<strong>na</strong> prepoz<strong>na</strong>vanju in <strong>na</strong>dzorovanju tistih procesov,<br />
ki <strong>lahko</strong> negativno vplivajo <strong>na</strong> okolje<br />
in človeka. To pomeni, da redno <strong>na</strong>dzorujemo<br />
in obvladujemo odpadne vode, emisije <strong>na</strong> delovnih<br />
mestih in v okolico, optimalno rabo<br />
energentov in <strong>na</strong>ravnih virov ter <strong>na</strong>stajanje<br />
odpadkov, kot so <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d porabo vode<br />
pri čiščenju, poraba energije, ločeno zbiranje<br />
odpadkov, optimal<strong>na</strong> razsvetljava, čim krajše<br />
transportne poti.<br />
konkretno, kateri so trendi rabe energentov<br />
<strong>na</strong> enoto proizvoda?<br />
Porabo energentov spremljamo <strong>na</strong> mesečnem<br />
nivoju, <strong>na</strong> enoto proizvoda. Spremljamo<br />
porabo zemeljskega pli<strong>na</strong>, elektrike in vode.<br />
Energente spremljamo preko sistema za<br />
<strong>na</strong>dzor energetskih parametrov, tako da je<br />
delovanje <strong>lahko</strong> nenehno <strong>na</strong>dzorovano. V<br />
letu 2011 smo porabili sveže vode za cca 6,8<br />
odstotka manj od zastavljenega normativnega<br />
cilja (znižanje porabe sveže vode za 5<br />
Geografsko oz<strong>na</strong>čbo <strong>lahko</strong><br />
pridobi le vsak certificiran<br />
predelovalec bučnega olja,<br />
ki uporablja surovino z<br />
določenega geografskega<br />
območja.<br />
odstotkov <strong>na</strong> enoto proizvoda), prav tako<br />
smo dosegli normativni cilj pri porabi pli<strong>na</strong>.<br />
Sprotno spremljanje porabe energentov in<br />
ugotavljanje vzrokov večje oz. manjše porabe<br />
daje dolgoročne rezultate in možnosti optimiranja<br />
proizvodnih procesov. Dolgoročne<br />
investicije v <strong>na</strong>šo infrastrukturo so usmerjene<br />
v večanje energetske učinkovitosti (npr.<br />
prenova streh, predvide<strong>na</strong> menjava oken …).<br />
kako imate urejeno rav<strong>na</strong>nje z odpadki?<br />
Za zagotovitev varnosti hrane je zelo pomembno<br />
primerno rav<strong>na</strong>nje z odpadki.<br />
Ustrezen in <strong>na</strong>dzorovan <strong>na</strong>čin rav<strong>na</strong>nja z<br />
odpadki je eden temeljnih dejavnikov dobre<br />
higienske prakse (DHP) in je tudi sestavni del<br />
notranjega <strong>na</strong>dzora. Z ločenim zbiranjem odpadkov<br />
je <strong>na</strong>še podjetje pričelo že leta 2002.<br />
Količine odpadkov spremljamo mesečno, <strong>na</strong><br />
enoto proizvodnje. Ločimo jih <strong>na</strong> odpadke,<br />
ki se reciklirajo (papir, plastič<strong>na</strong> embalaža,<br />
folija, steklo, odpadni les …), odpadke, za<br />
katere se plačuje odvoz, deponija in taksa<br />
(komu<strong>na</strong>lni odpadki, absorbenti – stranski<br />
produkti pri rafi<strong>na</strong>ciji olja, mulj iz ČN), ter<br />
nevarne odpadke (odpadne kemikalije, topila,<br />
čistilne krpe, premazi, črnila, tonerji, odpad<strong>na</strong><br />
mazal<strong>na</strong> olja).<br />
porabo energentov<br />
spremljamo <strong>na</strong> mesečnem<br />
nivoju, <strong>na</strong> enoto proizvoda.<br />
Z odpadki rav<strong>na</strong>mo v skladu z Načrtom gospodarjenja<br />
z odpadki in Katastrom ločenega<br />
zbiranja odpadkov, v katerem so vrisani posamezni<br />
zbiralniki, kontejnerji in preše za stiskanje<br />
karto<strong>na</strong> in raztezne folije. Za vsak proces<br />
oziroma obrat je točno določeno, kako se<br />
odpadki zbirajo, zmanjšujejo in reciklirajo. O<br />
ločenem zbiranju odpadkov so sez<strong>na</strong>njeni vsi<br />
zaposleni in pogodbeniki. V skladu z zakonodajo<br />
in s ciljem izboljšanja sistema pa iščemo
tudi nove možnosti odstranjevanja odpadkov,<br />
zato smo v letošnjem letu sodelovali v med<strong>na</strong>rodnem<br />
projektu GREEN (Greening business<br />
through Enterprise Europe Network), ki ga je<br />
organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih<br />
podjetij, partnerica pri tem projektu.<br />
za kakovost vaše proizvodnje je zelo pomembno,<br />
kaj vam ponudijo dobavitelji. kako<br />
jih preverjate?<br />
Dobavitelje razvrstimo glede <strong>na</strong> izbrane<br />
kriterije v tri kategorije. Med pomembnimi<br />
kriteriji za ocenjevanje je pridobitev certifikatov<br />
ISO 14 001, ISO 9001 in IFS.<br />
<strong>na</strong> primer, kako <strong>na</strong>dzirate dobavitelje surovega<br />
olja?<br />
Surova olja <strong>na</strong>bavljamo preko zanesljivih<br />
dobaviteljev, ki <strong>na</strong>m dobavljajo olja v skladu<br />
z <strong>na</strong>šimi internimi prevzemnimi predpisi,<br />
postopek rafi<strong>na</strong>cije pa izvajamo v <strong>na</strong>ši lastni<br />
rafineriji. Zraven pomembnih kemijskih parametrov<br />
morajo olja ustrezati tudi vsem zakonskim<br />
zahtevam glede vsebnosti pesticidov<br />
in ne smejo vsebovati gensko spremenjenih<br />
organizmov. V Sloveniji pridelovalcev surovih<br />
olj ni, zato se moramo obrniti za dobavo <strong>na</strong><br />
tuje trge oziroma trge EU.<br />
tržite tudi olja, ki izhajajo iz ekološke ali<br />
integrirane pridelave? kako je z zaščito geografskega<br />
porekla vaših olj?<br />
Izdelkov z oz<strong>na</strong>ko ekološki in integrirani<br />
ne tržimo. Pred leti smo dali <strong>na</strong> trg GEA<br />
bio bučno olje, ampak smo bili s ponudbo še<br />
prehitri, saj <strong>na</strong>š trg še ni bil zrel za tovrstne<br />
izdelke, zato se izdelek ni prijel.<br />
Vsekakor je delež prodanih olj<br />
v pet-embalaži bistveno večji<br />
v primerjavi s prodajo olj v<br />
stekleni nepovratni embalaži,<br />
ki so višjega kakovostnega in<br />
cenovnega razreda.<br />
V skladu s Pravilnikom o zaščitnem z<strong>na</strong>ku za<br />
oz<strong>na</strong>čevanje kmetijskih pridelkov in živil pa<br />
smo v letu 2003 pridobili z<strong>na</strong>k »geografska<br />
oz<strong>na</strong>čba« za Štajersko-prekmursko bučno<br />
olje, ki ga <strong>lahko</strong> tržimo <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni<br />
ravni. Geografsko oz<strong>na</strong>čbo <strong>lahko</strong> pridobi le<br />
vsak certificiran predelovalec bučnega olja, ki<br />
uporablja surovino z določenega geografskega<br />
območja, v <strong>na</strong>šem primeru s štajersko-prekmurskega<br />
območja. Za trženje geografske<br />
oz<strong>na</strong>čbe <strong>na</strong> ravni EU smo dali vlogo že leta<br />
2004, vendar so <strong>na</strong>m vlogo zavrnili zaradi<br />
ugovora Avstrije, da izvor surovin in <strong>na</strong>čin<br />
proizvodnje ni ne specifičen in ne tradicio<strong>na</strong>len<br />
za to območje. Ob dodatni obrazložitvi<br />
in dokazih o izvoru surovine in <strong>na</strong>činu<br />
proizvodnje smo končno v mesecu juliju 2012<br />
dobili potrditev Stalnega odbora za zaščitene<br />
geografske oz<strong>na</strong>čbe in zaščitene oz<strong>na</strong>čbe<br />
porekla v Bruslju o vpisu v register EU. Tako<br />
čakamo <strong>na</strong> uredbo in registracijo, približno<br />
v mesecu septembru, ki <strong>na</strong>m bo dovoljevala<br />
trženje tudi <strong>na</strong> nivoju EU, s tem pa bomo zadovoljili<br />
kar nekaj <strong>na</strong>ših pomembnih kupcev<br />
iz tujine.<br />
olje ste pred leti polnili v povratno stekleno<br />
embalažo, danes ga polnite v petembalažo?<br />
zakaj ste se odločili za ukinitev<br />
povratne steklene embalaže in preusmeritev<br />
v nepovratno?<br />
Da, v PET-embalaži tržimo v večini jedil<strong>na</strong><br />
rafinira<strong>na</strong> rastlinska olja blagovnih z<strong>na</strong>mk<br />
Zvezda, Cekin in Sončni cvet. To so olja, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />
široki potrošnji oziroma gospodinjstvu.<br />
S temi olji v Sloveniji pokrivamo skoraj<br />
polovico trga. Olja, polnje<strong>na</strong> v povratno<br />
steklo, smo ukinili v letu 2006 ravno zaradi<br />
trenda potrošnikov v smeri primernosti<br />
PET-embalaže in manjšega obremenjevanja<br />
okolja. Izkazalo se je tudi, da ni ekonomske<br />
upravičenosti vlaganja v linijo povratnega<br />
stekla glede <strong>na</strong> količino prodaje, saj bi morali<br />
zamenjati vso embalažo, ki je bila že dotraja<strong>na</strong>,<br />
in vložiti tudi v novo polnilno linijo, zato<br />
smo raje vlaganja preusmerili v polnilno linijo<br />
nepovratnega stekla. Olja BZ GEA so polnje<strong>na</strong><br />
v nepovratno temno stekleno embalažo (1<br />
l, 0,5 l in 0,25 l) in so olja višjega kakovostnega<br />
razreda. To so jedil<strong>na</strong> hladno stiska<strong>na</strong><br />
olja (sončnično, konopljino, sezamovo …) in<br />
jedil<strong>na</strong> nerafinira<strong>na</strong> olja (predvsem buč<strong>na</strong>, solat<strong>na</strong>,<br />
orehovo olje …). V večini so kupci GEA<br />
olj tisti, ki se zavedajo pomembnosti uživanja<br />
kvalitetnih maščob v prehrani, glede <strong>na</strong> tržne<br />
raziskave pa so to <strong>na</strong>ši zvesti kupci, ki zaupajo<br />
kvaliteti te blagovne z<strong>na</strong>mke. Vsekakor je<br />
delež prodanih olj v PET-embalaži bistveno<br />
večji v primerjavi s prodajo olj v stekleni nepovratni<br />
embalaži, ki so višjega kakovostnega<br />
in cenovnega razreda.<br />
kakšne pa so izkušnje s prehodom <strong>na</strong> petembalažo<br />
znotraj podjetja, kakšne prilagoditve<br />
so bile potrebne in kakšni so učinki?<br />
V letu 2010 smo kupili novo linijo za polnjenje<br />
olja v PET-embalažo, s pihalko za pihanje<br />
plastenk, ki ima tudi večjo kapaciteto polnjenja.<br />
Prednost je tudi v tem, da je proces<br />
polnitve kontinuiran od pihanja plastenk do<br />
paletiranja in imamo tako lažji <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d<br />
celotnim procesom. Poudarim <strong>na</strong>j, da so se<br />
bistveno zmanjšale odpadne vode <strong>na</strong> ČN, ko<br />
smo ukinili polnjenje olja v povratno stekleno<br />
embalažo v letu 2006 (po podatkih <strong>na</strong> enoto<br />
proizvoda za cca 67 odstotkov). Za pranje se je<br />
uporabljala koncentrira<strong>na</strong> luž<strong>na</strong> raztopi<strong>na</strong>, ki<br />
je močno obremenjevala ČN. Kupci so se tako<br />
preusmerili <strong>na</strong> olja v PET-embalaži, nekateri<br />
pa tudi v višji kakovostni razred olj, ki jih<br />
polnimo pod blagovno z<strong>na</strong>mko GEA.<br />
Kratko,<br />
zanimivo<br />
VeLik poseL je<br />
dobiL strabag<br />
Nadgradnjo centra za rav<strong>na</strong>nje z odpadki <strong>na</strong><br />
Barju v Ljubljani bo vendarle izvajal avstrijski<br />
Strabag. Ljubljanska S<strong>na</strong>ga je <strong>na</strong>mreč po razveljavljenem<br />
razpisu za <strong>na</strong>dgradnjo centra za<br />
rav<strong>na</strong>nje z odpadki <strong>na</strong> Barju, še enkrat pregledala<br />
ponudbe. Ugotovila je, da so bile v skladu<br />
z zahtevami. Po dodatnem krogu poganjanj je<br />
S<strong>na</strong>ga za izvajalca izbrala Strabag. Odločitev<br />
je že pravnomoč<strong>na</strong>. Kakor je z<strong>na</strong>no, je junija<br />
Držav<strong>na</strong> revizijska komisija razveljavila<br />
prejšnjo odločitev o oddaji javnega <strong>na</strong>ročila<br />
Strabagu. S<strong>na</strong>ga je izpeljala dodatni krog pogajanj<br />
in ponovno <strong>na</strong>vedla tudi zagotovljeni<br />
znesek v skupni višini 112,00 milijo<strong>na</strong> evrov.<br />
Odpiranje ponudb, <strong>na</strong> katerem so bili prisotni<br />
predstavnik Strabaga, Gorenja in družbe<br />
Riko, je potekalo 7. avgusta. S<strong>na</strong>ga je kot <strong>na</strong>jugodnejšega<br />
izvajalca ponovno izbrala Strabag,<br />
ki je ponudil investicijsko vrednost v višini<br />
112,22 milijo<strong>na</strong> evrov in stroške obratovanja<br />
v višini 65,36 evra <strong>na</strong> tono.<br />
Začetek poskusnega obratovanja centra je<br />
predviden za maj 2015, začetek rednega obratovanja<br />
pa za september 2016. V S<strong>na</strong>gi tudi<br />
menijo, da še ni ogrože<strong>na</strong> možnost črpanja<br />
77,5 milijo<strong>na</strong> evrov sredstev EU za projekt, saj<br />
bi bilo črpanje sredstev ogroženo, če projekt<br />
ne bi bil zaključen do konca leta 2015.<br />
sLoVenski oskar za ptičjo<br />
krmiLnico birdfreeder<br />
Na letošnjem med<strong>na</strong>rodnem kmetijsko-živilskem<br />
sejmu AGRA so podelili priz<strong>na</strong>nja <strong>na</strong><br />
osnovi <strong>na</strong>tečaja za 34. Slovenski oskar za embalažo.<br />
Med nominiranimi modeli embalaže<br />
(Goldhoney, Da<strong>na</strong> plastenka, Birdfreeder, MU<br />
vita <strong>na</strong>pitki in <strong>na</strong>mazi, Freddo – zamrznje<strong>na</strong><br />
zelenjava in sadje) je strokov<strong>na</strong> žirija v sestavi<br />
Jani Bavčer (predsednik), Vladimir Pezdirc in<br />
dr. Gregor Radonjič, za <strong>na</strong>jboljšega razglasila<br />
model Birdfreeder, avtorja Mihe Kli<strong>na</strong>rja in<br />
prijavitelja Gigodesign d.o.o. V žiriji so se pri<br />
ocenjevanju posvetili celotnemu vtisu, prepoz<strong>na</strong>vnosti<br />
z<strong>na</strong>mke, inovativnosti in reciklabilnosti.<br />
Bo besedah predsednika žirije Janija<br />
Bavčerja <strong>na</strong>grajeni izdelek odlikuje skladnost<br />
z izdelkom, to je zložljivo ptičjo krmilnico.<br />
Tako je embalaža integralni del samega izdelka,<br />
saj upošteva njegove z<strong>na</strong>čilnosti in <strong>na</strong>čin<br />
distribucije – pošiljanje po pošti. Embalaža<br />
iz lepljene valovite lepenke je zasnova<strong>na</strong><br />
tako, da se <strong>lahko</strong> izdelek po pošti pošlje brez<br />
dodatnega zavijanja. Lepenka je lepljenja z<br />
lepilom <strong>na</strong> vodni osnovi, brez organskih topil.<br />
Potiskane površine so minimalne. Embalažo<br />
se <strong>lahko</strong> v celoti reciklira ali sežge. Odpiranje<br />
je enostavno in izvedljivo brez uporabe pripomočkov.<br />
Poleg tega je embalaža likovno čista<br />
in estetska, kar ji daje prepoz<strong>na</strong>vnost.<br />
OKOLjE 71/72 51<br />
september 2012
71/72 52<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
BioLoŠko raZGradLJiVi<br />
odpadki <strong>na</strong> reŠetU<br />
kmalu smernice za<br />
pravilno kompostiranje<br />
dr. darja majkovič<br />
Biološko<br />
razgradljivi<br />
odpadki <strong>na</strong> rešetu<br />
kako rav<strong>na</strong>mo z biološko<br />
razgradljivimi kuhinjskimi<br />
odpadki in zelenim vrtnim<br />
odpadom? odpadki, ki<br />
<strong>na</strong>stajajo v večji ali manjši<br />
meri v slehernem slovenskem<br />
gospodinjstvu in gostinstvu,<br />
so postali predmet ločenega<br />
zbiranja odpadkov tudi po črki<br />
zako<strong>na</strong> pred dobrim letom dni.<br />
ne samo za gospodinjstva,<br />
tudi za javne službe so se z<br />
Uredbo o rav<strong>na</strong>nju z biološko<br />
razgradljivimi kuhinjskimi<br />
odpadki in zelenim vrtnim<br />
odpadom nekatere stvari<br />
spremenile. kako in kaj<br />
odlagati, kako in kam odvažati?<br />
<strong>na</strong>dzor – je ali ga ni? novi<br />
zabojniki in/ali kompostniki?<br />
kaj je s predelavo oziroma<br />
kompostar<strong>na</strong>mi in<br />
biopli<strong>na</strong>r<strong>na</strong>mi? so učinki<br />
uredbe že vidni?<br />
Uredba o rav<strong>na</strong>nju z biološko razgradljivimi<br />
kuhinjskimi odpadki in zelenim<br />
vrtnim odpadom se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> organske kuhinjske<br />
odpadke in <strong>na</strong> odpadke, primerne za<br />
kompostiranje.<br />
Izvajalci javnih služb so morali v skladu z<br />
uredbo zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje<br />
bioloških odpadkov pri povzročiteljih<br />
odpadkov iz gospodinjstva od 30. junija 2011<br />
dalje. V ločeno zbiranje biološko razgradljivih<br />
odpadkov je bilo že leta 2010 vključenih 114<br />
občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb.<br />
Biološki odpadki, ki se odlagajo v posode<br />
za biološke odpadke, so: suhi organski<br />
odpadki (ostanki hrane), jajčne lupine, ostanki<br />
mlečnih izdelkov, volneni in bombažni<br />
ostanki, lasje, perje, higienski papir (serviete,<br />
papir<strong>na</strong>ti robčki), odmrle rastline, stara zemlja<br />
za rože, pokoše<strong>na</strong> trava, plevel, listje in drugi<br />
vrtni odpadki, razrezane grmovnice, žive meje,<br />
drevesni ostanki, žagovi<strong>na</strong>. Biološki odpadki,<br />
ki jih ni dovoljeno odlagati v posode za biološke<br />
odpadke, pa so: pepel, vse vrste tekočin, olj in<br />
masti, sanitarni izdelki, kosti, plenice, vsebi<strong>na</strong><br />
sesalnikov, drugi sestavljeni biološki odpadki.<br />
Medtem ko so kuhinjski odpadki iz gospodinj-<br />
stva in zeleni vrtni odpad primerni predvsem<br />
za predelavo v kompostar<strong>na</strong>h, so odpadki iz<br />
gostinskih obratov 1 ustreznejši za predelavo<br />
v biopli<strong>na</strong>r<strong>na</strong>h.<br />
preveč Bioo<br />
konča <strong>na</strong><br />
odlagališčih<br />
Nobe<strong>na</strong> skrivnost ni, da je eden izmed perečih<br />
problemov <strong>na</strong> področju odpadkov v<br />
Sloveniji tudi ta, da je delež biološko razgradljivih<br />
odpadkov v komu<strong>na</strong>lnih odpadkih prevelik.<br />
Leon Behin, v. d. generalnega direktorja<br />
Direktorata za javne službe varstva okolja in<br />
investicije v okolje, je <strong>na</strong> poletnem simpoziju Fit<br />
medie (Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost<br />
gospodarstva) v Celju predstavil <strong>na</strong>jnovejše<br />
podatke, ki so zgovorni. V letu 2010 je<br />
bila zabeleže<strong>na</strong> previsoka količi<strong>na</strong> komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov oziroma presežen delež odloženih<br />
biorazgradljivih odpadkov med komu<strong>na</strong>lnimi<br />
1 Za letno količino BIOO iz proizvodnje prehrane in pijač,<br />
ki <strong>na</strong>staja v Sloveniji, ni bilo izdelane poglobljene a<strong>na</strong>lize.<br />
Ob upoštevanju razmerja med <strong>na</strong>stajanjem bioloških komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov in bioloških odpadkov iz proizvodnje<br />
prehrane in pijač v EU je ocenje<strong>na</strong> let<strong>na</strong> količi<strong>na</strong> bioloških<br />
odpadkov iz proizvodnje prehrane in pijač med 90.000 t in<br />
150.000 t (SIPPO, 2012).<br />
foto: www.shutterstock.com
odpadki. Namesto dovoljenih 223.000 ton je<br />
bilo v tem letu odloženih 272.000 ton biorazgradljivih<br />
odpadkov. Cilj iz Direktive 1999/31/<br />
ES o odlaganju odpadkov <strong>na</strong> odlagališčih je<br />
že zavezujoč, zato so možni ukrepi Evropske<br />
komisije proti Sloveniji. Količi<strong>na</strong> zbranih biorazgradljivih<br />
odpadkov (BIOO) v zadnjih treh<br />
letih s strani IJS 2 sicer močno <strong>na</strong>rašča, vendar<br />
je količi<strong>na</strong> odloženih veliko večja.<br />
Za zagotavljanje ciljev glede odlaganja BIOO<br />
moramo zmanjšati količino odloženih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov in količino odloženih<br />
BIOO po sledeči letni di<strong>na</strong>miki (preglednica 2).<br />
Najmanjše letne količine zbranih ločenih<br />
frakcij KO temeljijo <strong>na</strong> upoštevanju ciljev<br />
ustreznih direktiv, konkretno glede odlaganja<br />
biorazgradljivih sestavin KO iz Direktive<br />
1999/31/ES. Evidentno je torej, da <strong>na</strong>stali<br />
BIOO v veliki meri končajo <strong>na</strong> odlagališčih,<br />
kjer pomembno prispevajo tudi k <strong>na</strong>raščanju<br />
emisij toplogrednih plinov. 3<br />
Biološke odpadke bi bilo potrebno obrav<strong>na</strong>vati<br />
kot dragocen <strong>na</strong>ravni vir za proizvodnjo<br />
kakovostnega komposta, s čimer bi<br />
prispevali k boju proti degradaciji tal v Evropi,<br />
ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjšanju uporabe<br />
kemičnih gnojil v kmetijstvu, zlasti gnojil<br />
<strong>na</strong> podlagi fosforja, in povečanju zmogljivosti<br />
tal za zadrževanje vode (EK, 2010). V Evropski<br />
uniji je zasnova strategije rav<strong>na</strong>nja z BIOO poda<strong>na</strong><br />
z izhodišči iz Zelene knjige o rav<strong>na</strong>nju z<br />
biološko razgradljivimi odpadki, cilj <strong>na</strong>jmanj<br />
50 % recikliranja biološko razgradljivih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov pa je opredeljen s krovno<br />
Direktivo 2008/98/ES o odpadkih (SIPPO,<br />
2012). Uspešnost izvedbe ukrepov operativnega<br />
programa v zvezi z recikliranjem BIOO ni<br />
odvis<strong>na</strong> samo od uspešnosti izgradnje omrežja<br />
kompostarn ali <strong>na</strong>prav za a<strong>na</strong>erobno obdelavo<br />
kuhinjskih odpadkov do leta 2020, ampak tudi<br />
od zagotavljanja možnosti uporabe produktov<br />
recikliranja BIOO kot rastlinskega hranila<br />
brez omejitev glede kakovosti proizvedenega<br />
komposta (MOP, 2011).<br />
nekateri komu<strong>na</strong>lci si uredbo razlagajo po<br />
<strong>svoj</strong>e<br />
Dr. Tanja Gomišček, MKO: »Učinke<br />
uredbe zaenkrat ocenjujemo pozitivno, in<br />
sicer predvsem z vidika, da smo <strong>na</strong>redili korak<br />
2 Skladno s 13. členom uredbe mora izvajalec javne<br />
službe zagotoviti:<br />
• zbiranje bioloških odpadkov v vodotesnih zbiralnikih in<br />
njihov odvoz s specialnimi vozili za odvoz odpadkov pri<br />
gospodinjstvih, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja,<br />
• čiščenje vodotesnih zbiralnikov,<br />
• oddajo zbranih bioloških odpadkov v predelavo v skladu<br />
z zakonodajo,<br />
• tehtanje vsake pošiljke bioloških odpadkov, ki jo odda v<br />
predelavo.<br />
3 Po podatkih ARSO je bilo v letu 2010 v primerjavi<br />
z izhodiščnim letom (1986) zaz<strong>na</strong>ti nekoliko drugače<br />
porazdeljene emisije po sektorjih. Tako se porast emisij<br />
beleži le v cestnem prometu in pri odpadkih (ARSO, 2012).<br />
Po poročanju EK pa je <strong>na</strong> ravni EU rav<strong>na</strong>nje z odpadki četrti<br />
<strong>na</strong>jpomembnejši vir toplogrednih plinov (EK, 2010).<br />
2009 2010 2011<br />
Zbrani Vsi odpadki 881.016,678 898.329.104 888.157,761<br />
Zbrani ko (1501 + 20) 825.747,423 796.413,455 721.317,084<br />
Zbrani Bioo (200108 + 200201) 49.673,828 58.617,329 78.092,197<br />
delež zbranih Bioo med zbranimi ko<br />
Opomba: Podatki za leto 2011 so v fazi usklajevanja.<br />
6 % 7 % 11 %<br />
Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012)<br />
2010 2015 2020 2030<br />
količi<strong>na</strong> odloženih ko (1000 t) 556 436 166 152<br />
količi<strong>na</strong> odloženih Bioo (1000 t) 272 214 104 91<br />
Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012)<br />
<strong>na</strong>prej <strong>na</strong> področju ločenega zbiranja bioloških<br />
odpadkov, pravzaprav odpadkov <strong>na</strong>sploh. Kljub<br />
negodovanju marsikaterega komu<strong>na</strong>lnega<br />
podjetja so prebivalci končno dobili možnost<br />
ločenega zbiranja bioloških odpadkov, kar so<br />
pozitivno sprejeli.<br />
Ob sprejetju uredbe lansko leto, ko so tudi<br />
mediji tej problematiki posvetili kar<br />
nekaj prostora, smo <strong>na</strong> ministrstvu prejeli več<br />
telefonskih klicev in elektronskih sporočil<br />
občanov, ki so želeli imeti zabojnik za ločeno<br />
zbiranje bioloških odpadkov, pa ga do takrat še<br />
niso prejeli. Občine in komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja so<br />
bili <strong>na</strong> to opozorjeni.<br />
količini ločeno zbranih bioloških odpad-<br />
O kov je še prezgodaj govoriti, bolj realne<br />
ocene zbranih količin ločeno zbranih bioloških<br />
odpadkov se bodo pokazale v <strong>na</strong>slednjem letu.«<br />
Letošnja akcija še ni<br />
zaključe<strong>na</strong>, zato ne moremo<br />
podati nobenih dokončnih<br />
ugotovitev.<br />
komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja so izražala pomisleke<br />
glede izvajanja uredbe o rav<strong>na</strong>nju z bioo,<br />
v smislu povečanja stroškov, ki <strong>na</strong>j bi jim jih<br />
izvajanje povzročilo (dobava zabojnikov za<br />
bioo, strošek ločenega odvoza itd). kakšno<br />
je vaše mnenje o tem?<br />
omisleki glede povečanja stroškov so<br />
»Pneutemeljeni. S tem, ko ločeno zbereš<br />
določen odpadek, se količi<strong>na</strong> preostalih odpadkov<br />
posledično zmanjša. Seveda pa je potrebno<br />
zmanjšati število odvozov preostalih<br />
odpadkov. V prvi fazi uvajanja ločeno zbranih<br />
odpadkov, če komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja <strong>na</strong> to niso<br />
pravočasno ustrezno pripravlje<strong>na</strong>, zagotovo<br />
<strong>lahko</strong> pride do povečanja stroškov. Ko pa se<br />
odvozi uskladijo, do povečanja stroškov ne bi<br />
smelo priti. To kažejo tudi študije v državah,<br />
kjer so ločeno zbiranje bioloških odpadkov<br />
uvajali in strokovno ovrednotili. Večinoma<br />
so komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja (IJS) ceno zabojnikov<br />
za biološke odpadke tako in tako <strong>na</strong>prtila<br />
uporabnikom.<br />
Potreben je tudi razmislek o tem, koliko se<br />
zmanjša strošek odlaganja zaradi manjših<br />
količin preostalih odpadkov. Glede <strong>na</strong> dejstvo,<br />
da imamo v Sloveniji primere dobrih praks, ko<br />
komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja in občine dosegajo zelo<br />
dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov, ni<br />
razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi preostali.<br />
Smo pa opazili, da si marsikatera komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
podjetja uredbo razlagajo po <strong>svoj</strong>e. Na <strong>svoj</strong>ih<br />
spletnih straneh in zloženkah zavajajo občane<br />
o tem, kaj sodi v zabojnik za biološke odpadke,<br />
čeravno je v uredbi to jasno določeno.«<br />
kako je z <strong>na</strong>dzorom <strong>na</strong>d občani, je le-ta v<br />
pristojnosti občin? kako je s sankcijami?<br />
<strong>na</strong> splošno se pojavljajo velike razlike med<br />
obči<strong>na</strong>mi glede uspešnosti ločenega zbiranja<br />
bioo. kje so razlogi za ta odstopanja?<br />
adzor <strong>na</strong>d občani je v pristojnosti občin,<br />
»Nravno tako sankcije. Večkrat smo že poudarili,<br />
da je <strong>na</strong>dzor <strong>lahko</strong> dokaj enostaven.<br />
Najpomembnejši pa je nedvomno pristop k<br />
občanom z ozaveščevalnimi akcijami: zakaj<br />
je to potrebno, kakšne so dobrobiti ločenega<br />
zbiranja odpadkov, spodbujanje, prednosti ipd.<br />
Naslednja faza je <strong>na</strong>dzor komu<strong>na</strong>lnih podjetij<br />
samih, neposredno med zbiranjem mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov: dovolj je, če se odpre<br />
pokrov zabojnika. V kolikor vsebi<strong>na</strong> preostalih<br />
odpadkov presega meje vsebnosti bioloških odpadkov,<br />
se uporabnika, obča<strong>na</strong> opozori (npr. z<br />
<strong>na</strong>lepko ali kako drugače). Ta postopek marsikatero<br />
komu<strong>na</strong>lno podjetje uspešno uporablja.<br />
V kolikor se neupoštevanje <strong>na</strong>vodil <strong>na</strong>daljuje,<br />
se zabojnika ne izprazni in se uporabnika še<br />
enkrat opozori, prav <strong>na</strong>zadnje pa <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>stopijo<br />
sankcije lokalnih redarjev, vendar <strong>na</strong>j bo<br />
to res zadnji ukrep.<br />
Kar se tiče razlik v uspešnosti ločenega zbiranja,<br />
<strong>lahko</strong> samo ponovimo, da imamo<br />
komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podjetja in občine, ki dosegajo zelo<br />
dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov,<br />
in ni razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi<br />
preostali. Razlogi za odstopanja so zgolj v pri-<br />
pravljenosti posameznega podjetja ali občine,<br />
da se s srcem in glavo loti problema.«<br />
OKOLjE 71/72 53<br />
september 2012
71/72 54<br />
september 2012<br />
odpadki <strong>na</strong> reŠetU<br />
V kakšni fazi je priprava smernic pravilne<br />
tehnike kompostiranja? Vemo, da v primeru<br />
kompostarn <strong>lahko</strong> prihaja do neželenih vplivov<br />
<strong>na</strong> okolje (neprijetne vonjave, izcedne vode).<br />
mernice pravilne tehnike kompostiranja<br />
»Sso potrebne še temeljitega redakcijskega<br />
pregleda, smo pa nekatere dele, predvsem glede<br />
neprijetnih vonjav, vključili v novo Uredbo o<br />
obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in<br />
mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, ki jo sedaj<br />
intenzivno pripravljamo.«<br />
kaj pa standardi kakovosti komposta?<br />
slovenski kompost je večinoma uvrščen<br />
v 2. kakovostni razred. zakaj se po vašem<br />
mnenju to dogaja in ne <strong>na</strong>zadnje, kje takšen<br />
kompost konča, saj ni primeren za uporabo v<br />
kmetijstvu?<br />
e je kompost večinoma uvrščen v 2. ka-<br />
»Čkovostni razred, pomeni to, da ločeno<br />
zbiranje bioloških odpadkov ni ustrezno. Za<br />
doseganje čim bolj čiste frakcije ločeno zbranih<br />
bioloških odpadkov je izjemnega pome<strong>na</strong><br />
intenzivno ozaveščanje prebivalcev. Kajti le<br />
dobro obveščeni in poučeni prebivalci/občani<br />
so porok za kompost dobre kakovosti.<br />
OKOLjE BioLoŠko raZGradLJiVi<br />
Cilj iz direktive 1999/31/<br />
es o odlaganju odpadkov <strong>na</strong><br />
odlagališčih je že zavezujoč,<br />
zato so možni ukrepi<br />
evropske komisije proti<br />
sloveniji.<br />
Seveda je potrebno ločiti, kaj pomeni kakovost<br />
1. in 2. razreda. Nedvomno je za<br />
uporabo v kmetijstvu primeren le kompost<br />
1. kakovosti, kar pa seveda ne pomeni, da<br />
kompost 2. kakovosti ni za uporabo. Kompost<br />
2. kakovosti <strong>lahko</strong> uporabimo za različne <strong>na</strong>mene,<br />
<strong>na</strong> primer v kraji<strong>na</strong>rstvu, rekultiviranju<br />
degradiranih območij, rekultiviranju deponij,<br />
skratka tam, kjer tla niso <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> pridelavi<br />
hrane oziroma kmetijski pridelavi. V prej<br />
omenjeni novi Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih<br />
odpadkov in mešanih komu<strong>na</strong>lnih<br />
odpadkov bo <strong>na</strong> novo definira<strong>na</strong> dovolje<strong>na</strong><br />
količi<strong>na</strong> vnosa komposta in digestata v tla za<br />
1. in 2. kakovostni razred. Velik poudarek v<br />
uredbi bo <strong>na</strong>menjen zagotavljanju kakovosti<br />
vhodnih materialov, samemu procesu predelave<br />
(kompostiranja) in seveda zagotavljanju<br />
kakovosti končnega proizvoda.«<br />
izkušnje v praksi<br />
Kako je z izvajanjem uredbe v praksi, pojasnjujeta<br />
Jožica Rupnik iz Komu<strong>na</strong>lnega podjetja<br />
Vrhnika (KPV) in mag. Aleš Vajngerl, iz podjetja<br />
Saubermacher.<br />
Jožica Rupnik, KPV: »Največji strošek smo<br />
imeli že pred 17 leti, ko smo <strong>na</strong>bavili zelene<br />
zabojnike za zbiranje BIOO in kompostnike iz<br />
reciklirane plastike za domače kompostiranje<br />
za vsa gospodinjstva, ki so jih in jih še vedno<br />
prejemajo brezplačno. Takrat smo tudi začeli<br />
zbirati in odvažati BIOO. V zadnjih dveh letih<br />
smo brezplačno razdelili kompostnike tudi <strong>na</strong><br />
vseh območjih, s katerih je odvoz s smetarskimi<br />
vozili otežen oziroma <strong>na</strong> oddaljenih območjih<br />
(vikendi). Z zbiranjem bioloških odpadkov<br />
oziroma domačim kompostiranjem pokrivamo<br />
celotno področje občin Borovnica, Log<br />
- Dragomer in Vrhnika. Pri večstanovanjskih<br />
V novi Uredbi o obdelavi<br />
biološko razgradljivih<br />
odpadkov in mešanih<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov bo <strong>na</strong><br />
novo definira<strong>na</strong> dovolje<strong>na</strong><br />
količi<strong>na</strong> vnosa komposta<br />
in digestata v tla za 1. in 2.<br />
kakovostni razred.<br />
stavbah zabojnike poleti vsako leto tudi očistimo.<br />
O zbiranju BIOO občane kontinuirano<br />
ozaveščamo, ves čas pa smo jim <strong>na</strong> voljo za vsa<br />
vprašanja, poveza<strong>na</strong> z ločevanjem odpadkov.<br />
V strukturi ločeno zbranih odpadkov je BIOO<br />
približno 38 %. Za <strong>na</strong>s je zelo pomembno, da<br />
občani teh odpadkov ne odlagajo med ostanke<br />
smeti. Odlaganje ostankov odpadkov se še<br />
vedno zmanjšuje (v letu 2012 za cca 14 %). Med<br />
ostanki komu<strong>na</strong>lnih odpadkov je biološki odpadek<br />
<strong>na</strong> <strong>na</strong>šem območju res že prava redkost.«<br />
Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher:<br />
»Uvajanje ločenega zbiranja biološko razgradljivih<br />
odpadkov <strong>lahko</strong> ocenjujemo pozitivno<br />
in negativno. Med pozitivnimi učinki <strong>lahko</strong><br />
izpostavimo zlasti sledeče: vključitev določenega<br />
dela prebivalstva v dodatno ločevanje<br />
odpadkov (dviganje okoljske zavesti), zmanjšanje<br />
količin mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
<strong>na</strong> račun izločenih BIOO, zmanjšanje stroškov<br />
za obdelavo mešanih komu<strong>na</strong>lnih odpadkov<br />
in odlaganje ostankov po obdelavi (<strong>na</strong> račun<br />
izločenih BIOO). Omenili bi tudi drugo plat,<br />
in sicer se pojavljajo dodatni stroški, zaradi<br />
<strong>na</strong>bave zabojnikov, uvajanja ločenega zbiranja<br />
BIOO, stroškov logistike, stroškov kompostiranja<br />
in ostalih stroškov, ki so s kompostiranjem<br />
povezani (npr. a<strong>na</strong>liza komposta, distribucija<br />
komposta …), pranje zabojnikov, obveščanje<br />
javnosti itd. Mnenja smo, da so s fi<strong>na</strong>nčnega<br />
vidika skupni negativni učinki mnogo večji<br />
kot pozitivni, še posebej v času, ko so cene komu<strong>na</strong>lnih<br />
storitev že zelo dolgo zamrznjene.<br />
Okoljski učinki so pa vsekakor pozitivni.«<br />
ali se po uveljavitvi uredbe povečuje delež<br />
zbranih bioo in kakš<strong>na</strong> je kakovost (prisotnost<br />
nečistoč, plastične vrečke idr.)?<br />
Jožica Rupnik, KPV: »Količi<strong>na</strong> zbranih BIOO<br />
se z leti kontinuirano povečuje (za cca 5 % <strong>na</strong><br />
leto) predvsem zaradi večjega števila prebivalcev,<br />
zadnja leta pa tudi zaradi intenzivnega<br />
ozaveščanja. Na Vrhniki zbiramo BIOO že od<br />
leta 1995, zato pri tem nimamo posebnih težav.<br />
Imeli smo nekaj telefonskih klicev občanov, ki<br />
so iz medijev izvedeli, da je za tiste, ki sami<br />
kompostirajo BIOO, znesek <strong>na</strong> položnici občutno<br />
nižji. Cene rav<strong>na</strong>nja z odpadki nismo spremenili<br />
že od 30. 5. 2003. Tudi zato postavljamo<br />
ozaveščanje občanov <strong>na</strong> prvo mesto. Če smo<br />
pred nekaj leti ocenjevali, da ločuje odpadke<br />
v <strong>na</strong>ših treh obči<strong>na</strong>h več kot 70 % gospodinjstev,<br />
<strong>lahko</strong> trdimo, da je takih, ki odpadkov<br />
ne ločujejo, le še peščica. Te še vedno večkrat<br />
opozarjamo in le redke tudi oglobimo. Tudi<br />
v večstanovanjskih stavbah ločeno zbiranje<br />
odpadkov ni več nez<strong>na</strong>nka. Večini občanov je<br />
popolnoma jasno, da vsak <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>redi kaj za<br />
<strong>svoj</strong>e okolje. Pri tem je treba poudariti tudi,<br />
da ste velik korak pri ozaveščanju Slovencev<br />
<strong>na</strong>redili tudi mediji. Skorajda ni revije ali časopisa,<br />
v katerem ne bi pisali o tej temi. Med<br />
biološko razgradljivimi odpadki se sem pa tja<br />
<strong>na</strong>jde kakš<strong>na</strong> PVC-vrečka, <strong>na</strong>jvečkrat pa so ti<br />
odpadki čisti in primerni za kompostiranje.<br />
Čedalje več gospodinjstev uporablja biološko<br />
razgradljive vrečke (občanom svetujemo, da<br />
biološko razgradljive odpadke <strong>lahko</strong> zbirajo<br />
tudi v <strong>na</strong>vadnih papir<strong>na</strong>tih vrečkah od kruha,<br />
sadja …). Zbrane BIOO oddajamo v kompostarno<br />
<strong>na</strong> Centru za rav<strong>na</strong>nje z odpadki Vrhnika. V<br />
sedmih mesecih letošnjega leta smo jih oddali<br />
tja že 1.700 ton. BIOO <strong>na</strong> CRO Vrhnika kompostirajo.<br />
Občani pa ta kompost spomladi <strong>lahko</strong><br />
dobijo brezplačno.«<br />
Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Javno<br />
službo rav<strong>na</strong>nja z odpadki izvajamo v 57 slovenskih<br />
obči<strong>na</strong>h, v nekaterih smo zbiranje BIOO<br />
imeli organizirano že precej pred uvedbo uredbe,<br />
v ostalih pa smo uvajanje izvedli kasneje. Po<br />
uveljavitvi uredbe beležimo povečanje zbranih<br />
BIOO. Povečanje količin je večje v obči<strong>na</strong>h z večstanovanjskimi<br />
bloki in manj, kjer so pretežno<br />
t. i. podeželska gospodinjstva. Zbrane BIOO pa<br />
oddajamo <strong>na</strong> lastno kompostarno v Žicah in<br />
<strong>na</strong> kompostarno v okviru Centra za rav<strong>na</strong>nje<br />
z odpadki v Puconcih (občine Apače, Gornja<br />
Radgo<strong>na</strong>, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici).«<br />
komposta noče<br />
nihče plačati<br />
kakšne so vaše izkušnje glede kakovosti in<br />
tržne zanimivosti slovenskega komposta, ki<br />
večinoma spada v 2. kakovostni razred. kam<br />
torej z njim, saj ni primeren za splošno uporabo<br />
v kmetijstvu?
Promocija<br />
Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Kar se<br />
<strong>na</strong>še kompostarne tiče, imamo določene težave,<br />
podobno kot ostali proizvajalci komposta:<br />
zaradi prestrogih kriterijev ne pridelamo nič<br />
1. kakovostnega razreda (v bistvu smo ves čas<br />
čisto <strong>na</strong> meji), čeprav 95 % sprejetih odpadkov<br />
izvira iz gospodinjstev, kar pomeni, da je input<br />
sorazmerno kvaliteten (veliko zelenega odreza,<br />
nič industrije ...). In ker 2. kakovostni razred ni<br />
primeren za neposredno rabo v kmetijstvu, iskanje<br />
okoljskih dovoljenj za posamezne kmete<br />
in njihove kulture <strong>na</strong> njihovih kmetijskih površi<strong>na</strong>h<br />
pa je brezupno, ga večino oddamo za<br />
sa<strong>na</strong>cije posegov v <strong>na</strong>ravi, nekaj pa prodamo<br />
<strong>na</strong> drobno. Aktualne so tudi sa<strong>na</strong>cije odlagališč<br />
odpadkov, ki so se zaprla, problem pri tem pa je,<br />
da tega nihče noče plačati, niti prevoza ne, torej<br />
ga oddamo celo z minusom. Dokler ne bodo<br />
znižali kriterijev glede kvalitete in se približali<br />
vrednostim, ki veljajo <strong>na</strong> primer v Avstriji, se<br />
bomo soočali z zalogami oziroma stroški <strong>na</strong><br />
outputu, <strong>na</strong>mesto da bi s proizvodom še kaj<br />
zaslužili. Situacija je v bistvu iz dneva v dan težavnejša:<br />
<strong>na</strong> vhodu imamo čedalje več materiala<br />
(in povpraševanja), <strong>na</strong> izhodu pa čedalje več<br />
zalog komposta, ki ga nihče noče plačati – niti<br />
proizvajalci substratov za okrasne rastline.«<br />
inšpekcijski<br />
pregledi tudi<br />
v letu 2012<br />
jeseni 2011 je tedanji Inšpektorat RS za okolje<br />
in prostor (danes Inšpektorat za promet,<br />
energetiko in prostor) izvedel akcijo, katere cilj<br />
je bil ugotoviti stanje <strong>na</strong> področju rav<strong>na</strong>nja z<br />
BIOO. Predmet <strong>na</strong>dzora so bili IJS zbiranja<br />
komu<strong>na</strong>lnih odpadkov, in sicer v zvezi z zagotovitvijo<br />
ločenega zbiranja in prevzemanja<br />
BIOO ter obveščanja povzročiteljev odpadkov<br />
iz gospodinjstev o predpisanem rav<strong>na</strong>nju z<br />
njimi. Prav tako je bilo predmet <strong>na</strong>dzora akcije<br />
<strong>na</strong>daljnje rav<strong>na</strong>nje IJS z BIOO. Akcija je<br />
potekala v mesecu septembru in oktobru 2011.<br />
Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni pri IJS<br />
zbiranja komu<strong>na</strong>lnih odpadkov za 152 občin.<br />
Izdanih je bilo 24 odločb in 12 opozoril, kjer<br />
zavezanci še niso zagotovili ločenega zbiranja<br />
in prevzemanja biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov<br />
in zelenega vrtnega odpada. V obči<strong>na</strong>h,<br />
kjer je zagotovljeno ločeno zbiranje, praviloma<br />
poteka tudi obveščanje prebivalstva in zagotovljeno<br />
čiščenje zabojnikov. Akcija <strong>na</strong>dzora bo<br />
izvrše<strong>na</strong> tudi v letu 2012.<br />
Naj mi poskrbimo za vaše<br />
biološke odpadke!<br />
Promocija<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong>, d.o.o.<br />
Ul. Matije Gubca 2<br />
SLO - 9000 Murska Sobota<br />
Tel.: 00386/ (0) 2-620-23-00<br />
E-mail: odpadki@saubermacher.si<br />
www.saubermacher.si<br />
Mihael Štrukelj, Inšpektorat RS za kmetijstvo,<br />
gozdarstvo, hrano in okolje:<br />
»Letošnja akcija še ni zaključe<strong>na</strong>, zato ne moremo<br />
podati nobenih dokončnih ugotovitev,<br />
povezanih z njo. To bomo <strong>lahko</strong> storili šele po<br />
izdelavi ustreznega poročila ob zaključku akcije.<br />
Nadzor <strong>na</strong>d izvajanjem ločenega zbiranja<br />
kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada<br />
iz gospodinjstev ter hišnega kompostiranja<br />
izvajajo občinski inšpektorji. Prekrški v zvezi s<br />
tem v uredbi niso določeni, zato so morebitne<br />
nepravilnosti predmet inšpekcijskih postopkov<br />
(in odrejanja inšpekcijskih ukrepov za odpravo<br />
nepravilnosti), ne pa tudi postopkov o prekršku.«<br />
Viri<br />
ARSO. 2012. Toplogredni plini. Dostopno <strong>na</strong> http://okolje.arso.gov.<br />
si/ones<strong>na</strong>zevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini.<br />
Behin, L. 2012. Komu<strong>na</strong>lni odpadki kot surovine. Predavanje <strong>na</strong><br />
simpoziju: <strong>Slovenija</strong>, gospodar<strong>na</strong> z viri? Odpadki za surovine – za<br />
večjo konkurečnost gospodarstva. Organizator simpozija: Fit media.<br />
Celje, junij 2012.<br />
EK. 2010. Poročilo o zeleni knjigi Komisije o rav<strong>na</strong>nju z biološkimi<br />
odpadki v Evropski uniji (2009/2153(INI)).<br />
MOP. 2011. Osnutek Operativnega <strong>na</strong>črta rav<strong>na</strong>nja s komu<strong>na</strong>lnimi<br />
odpadki. Dostopno <strong>na</strong> http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.<br />
gov.si/pageuploads/dokumenti/op_komu<strong>na</strong>lni_odpadki_osnutek.<br />
pdf.<br />
SIPPO. 2012. Poročilo o vplivih <strong>na</strong> okolje za kompostarno Kogal v<br />
Ceršaku (dopolnitev poročila). Ljublja<strong>na</strong>, junij 2012.<br />
Uredba o rav<strong>na</strong>nju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in<br />
zelenim vrtnim odpadom. Uradni list RS, št. 39/10.<br />
OKOLjE 71/72 55<br />
september 2012<br />
S l ov e n i j a<br />
za življenja vredno okolje
71/72 56<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
raV<strong>na</strong>nJe Z<br />
iZraBLJenimi<br />
motornimi VoZiLi<br />
ključ je v izjavi o lokaciji<br />
Rav<strong>na</strong>nje z<br />
izRabljenimi<br />
motoRnimi vozili<br />
Je pri rav<strong>na</strong>nju z izrabljenimi<br />
vozili v sloveniji po potrditvi<br />
sheme ekomobil kaj novega?<br />
kaj <strong>lahko</strong> dejansko spremeni<br />
nova shema, da bi se v državi<br />
končno osul sivi trg, <strong>na</strong><br />
katerem se skrije letno okrog<br />
30.000 izrabljenih motornih<br />
vozil, za katere pravzaprav<br />
nihče točno ne ve, kam<br />
poniknejo. a čeprav problem<br />
kriči in so koncesio<strong>na</strong>rji skupaj<br />
z ministrstvom za okolje<br />
predlagali ministrstvu za<br />
fi<strong>na</strong>nce rešitev, odgovora ni.<br />
Za kaj gre? Za izjavo o lokaciji.<br />
Franci Le<strong>na</strong>rt, direktor družbe<br />
ekomobil, je prepričan, da je<br />
ključ korenitih sprememb v<br />
izjavi o lokaciji.<br />
kaj kažejo podatki za leto 2011 in za prvo<br />
polletje 2012?<br />
V obdobju od 2004 do 31. 3. 2012 je bilo rav<strong>na</strong>nje<br />
z izrabljenimi vozili v Sloveniji organizirano<br />
v okviru Gospodarske javne službe rav<strong>na</strong>nja<br />
kot koncesionirane gospodarske javne službe.<br />
Število izrabljenih vozil, ki smo jih začasni<br />
izvajalci javne službe in koncesio<strong>na</strong>rji sprejeli<br />
in razgradili v centrih za obdelavo od vzpostavitve<br />
sistema rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili<br />
od 1. 5. 2004 do 31. 3. 2012, je prikazano v<br />
tabeli (tabela 1 in 2, vir MKO), kjer je v rubriki<br />
<strong>na</strong>veden tudi delež potrdil o razgradnji (POR).<br />
V letu 2011 je stopila v veljavo nova Uredba o<br />
izrabljenih vozilih. Ta je javno službo rav<strong>na</strong>nja<br />
z izrabljenimi vozili <strong>na</strong>domestila z uvedbo<br />
razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki so<br />
odgovorni za zbiranje in obdelavo izrabljenih<br />
vozil v državi. Ustanovili smo skupno shemo.<br />
Od pričetka izvajanja skupnega <strong>na</strong>črta rav<strong>na</strong>nja<br />
z izrabljenimi vozili Ekomobil, od aprila do<br />
julija, smo v obratih za obdelavo AT Kastelec<br />
(706 vozil), Saubermacher <strong>Slovenija</strong> (76 vozil)<br />
in Karbon (232 vozil) prevzeli skupaj 1.014<br />
izrabljenih vozil.<br />
to ni veliko. razmere se torej ne popravljajo.<br />
koliko izrabljenih motornih vozil se je izgubilo<br />
<strong>na</strong> trgu in kakš<strong>na</strong> je vaša <strong>na</strong>poved do konca<br />
leta?<br />
Razlogov, da se <strong>na</strong> prevzemnih mestih, vključenih<br />
v skupni <strong>na</strong>črt, ne zberejo vsa izrablje<strong>na</strong><br />
vozila, je več. To sta izvoz rabljenih vozil, preden<br />
dosežejo konec življenjske dobe, in legal<strong>na</strong><br />
prodaja rabljenih vozil kot <strong>na</strong>čin prikritja nelegalne<br />
dejavnosti. Gre za izvoz poškodovanih ali<br />
ukradenih vozil, veliko število izrabljenih vozil<br />
pa se tudi razgradi <strong>na</strong> nelegalen <strong>na</strong>čin zaradi<br />
pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih<br />
delov. Cene sekundarnih surovin niso nizke.<br />
Izrablje<strong>na</strong> vozila se v posameznih primerih še<br />
vedno raje zapuščajo kot predpisano razgrajujejo,<br />
nekateri pa izrablje<strong>na</strong> vozila raje garažirajo,<br />
kot da bi jih oddali v razgradnjo.<br />
sivi trg je močnejši od inšpektorjev.<br />
Že dolgo. Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo<br />
oceno, da <strong>na</strong>j bi letno v Republiki Sloveniji<br />
<strong>na</strong>stalo med 50.000 in 60.000 izrabljenih vozil.<br />
Okrog 30.000 izrabljenih vozil <strong>na</strong>j bi se razgradilo<br />
v okviru sivega trga <strong>na</strong> ne<strong>na</strong>dzorovan <strong>na</strong>čin,<br />
saj <strong>na</strong>j bi zaradi povečanega povpraševanja po<br />
nekaterih materialih iz izrabljenih vozil lastniki<br />
vozila raje prodali avtomobilskim odpadom in<br />
drugim zbiralcem surovin, kot pa jih oddali v<br />
razgradnjo obratom za obdelavo. Tako <strong>na</strong>j bi<br />
izvajalci javne službe v letih 2007–2012 prevzeli<br />
le približno 10.000 izrabljenih vozil. Približno<br />
20.000 iz prometa odjavljenih vozil pa <strong>na</strong>j bi<br />
lastniki prodali kot motor<strong>na</strong> vozila v sosednje<br />
države zu<strong>na</strong>j Evropske unije.<br />
foto: www.shutterstock.com
Leto Število razgrajenih imV stara breme<strong>na</strong> por delež por (%)<br />
2004 11.264 6.381 4.886 43,37<br />
2005 4.705 2.819 1.886 40,09<br />
2006 9.418 1.314 8.104 86,05<br />
2007 8.409 1.757 6.652 79,11<br />
2008 6.780 1.806 4.974 73,36<br />
2009 7.043 1.169 5.874 83,40<br />
2010 6.807 1.476 5.331 78,32<br />
2011 6.598 1.690 4.908 74,39<br />
2012 (jan–mar) 2.472 503 1.969 79,98<br />
skUpaJ 63.499 18.915 44.584<br />
Leto Število razgrajenih imV stara breme<strong>na</strong> por delež por (%)<br />
2007 8.409 1.757 6.652 79,11<br />
2008 6.780 1.806 4.974 73,36<br />
2009 7.043 1.169 5.874 83,40<br />
2010 6.807 1.476 5.331 78,32<br />
2011 6.598 1.690 4.908 74,39<br />
2012 (jan–mar) 2.472 2.462 1.969 79,98<br />
skUpaJ 38.109 10.360 29.708<br />
Ocenjujemo, da lastniki mnogih vozil, ki so<br />
izrablje<strong>na</strong>, vendar so začasno odjavlje<strong>na</strong> iz<br />
prometa <strong>na</strong> podlagi izjave o lokaciji vozila zaradi<br />
prodaje, skladiščenja ali drugih vzrokov,<br />
prodajo avtomobilskim odpadom in zbiralcem<br />
sekundarnih surovin. Lahko jih tudi nelegalno<br />
izvozijo v druge države, vozila pa še <strong>na</strong>prej<br />
ostanejo zavede<strong>na</strong> v evidencah Ministrstva za<br />
notranje zadeve kot aktivne izjave o lokaciji vozila.<br />
Naj pri tem povem, da skupne zmogljivosti<br />
obratov, vključenih v skupni <strong>na</strong>črt, zadoščajo<br />
za letno obdelavo izrabljenih vozil 50.000 do<br />
60.000 vozil.<br />
če so podatki točni, je torej <strong>na</strong>jštevilčnejša<br />
razgradnja vozil <strong>na</strong> sivem trgu.<br />
Tabela 3 je dovolj zgovor<strong>na</strong> in ne potrebuje<br />
komentarja.<br />
Potrjuje se tisto, <strong>na</strong> kar smo že več let opozarjali<br />
še kot koncesio<strong>na</strong>rji. Od vzpostavitve skupnega<br />
kaj se zgodi z izrabljenimi<br />
vozili?<br />
prodaja vozil v sosednje<br />
države zu<strong>na</strong>j evropske unije<br />
razgradnja v okviru sivega<br />
trga<br />
razgradnja vozila v centrih<br />
za razgradnjo<br />
skupaj izrablje<strong>na</strong> vozila v<br />
enem letu<br />
Tabela 1: Razgraje<strong>na</strong> izrablje<strong>na</strong> vozila maj 2004–december 2011<br />
Tabela 2: Razgraje<strong>na</strong> izrablje<strong>na</strong> vozila april 2007–marec 2012<br />
<strong>na</strong>črta in njegovega izvajanja so minili šele trije<br />
meseci. Toda v družbi Ekomobil ugotavljamo,<br />
da brez korenitih ukrepov <strong>na</strong> področju izjave<br />
o lokaciji in oseb z dovoljenjem po 9. členu<br />
Pravilnika o rav<strong>na</strong>nju z izrabljenimi vozili<br />
zastavljenih okoljskih ciljev tudi z drugačno<br />
organiziranostjo rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili<br />
ne bo možno doseči.<br />
kaj torej želite prednostno uresničiti v shemi<br />
ekomobil v tem letu? kakšen je fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črt?<br />
Za družbo Ekomobil je bil letos <strong>na</strong>jpomembnejši<br />
vpis skupnega <strong>na</strong>črta v evidenco skupnih<br />
<strong>na</strong>črtov pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje<br />
v aprilu 2012. Zaveze iz skupnega <strong>na</strong>črta smo<br />
<strong>lahko</strong> pričeli izvajati takoj, saj so bili organizacija<br />
<strong>na</strong>črta in vzpostavljeni pogodbeni<br />
odnosi med izvajalci pogoj za vpis <strong>na</strong>črta v<br />
evidenco. Do konca leta je pred <strong>na</strong>mi nekaj<br />
ključnih ciljev. V skupni <strong>na</strong>črt želimo vključiti<br />
tudi samostojne obrate za obdelavo, ki bodo<br />
ocenjeno število vozil odstotek vozil od ocenjenega<br />
števila izrabljenih vozil v enem letu<br />
20.000 33<br />
30.000 50<br />
10.000 17<br />
60.000 100<br />
Tabela 3: Vir: MKO<br />
foto: arhiv podjetja<br />
Če ne bo sodelovanja,<br />
slovenija ne bo dosegla<br />
<strong>na</strong>črtovanih ciljev pri<br />
razgradnji.<br />
Franci Le<strong>na</strong>rt<br />
pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo<br />
izrabljenih vozil. V Sloveniji želimo večje<br />
število zbiralnih mest, kamor <strong>lahko</strong> zadnji<br />
imetniki brezplačno oddajo <strong>svoj</strong>e izrabljeno<br />
vozilo. Organizacijsko in ekonomsko želimo<br />
uskladiti sodelovanje z »avtoodpadi«, ki imajo<br />
po 9. členu Pravilnika o rav<strong>na</strong>nju z izrabljenimi<br />
vozili dovoljenje za odvzem delov za ponovno<br />
uporabo pred oddajo izrabljenega vozila v razgradnjo.<br />
MKO je v tem času <strong>na</strong>š partner, ki <strong>na</strong>m<br />
bo moral prisluhniti pri odpravi administrativnih<br />
ovir glede zbiranja in predelave izrabljenih<br />
vozil. Mislim <strong>na</strong> izjavo o lokaciji.<br />
Družba Ekomobil je zavezancem za vzpostavitev<br />
<strong>na</strong>črta (uvoznikom/proizvajalcem vozil)<br />
ponudila njegovo izvajanje brezplačno. To<br />
pomeni, da se stroški njegovega izvajanja pokrivajo<br />
iz prihodkov prodaje delov za ponovno<br />
uporabo in sekundarnih surovin, <strong>na</strong>stalih pri<br />
razgradnji vozil.<br />
V letošnjem letu predvsem zaradi manjših<br />
količin zbranih vozil in marketinških stroškov<br />
ne pričakujemo pozitivnega rezultata.<br />
Predvidevamo pa, da bodo intenzivne aktivnosti<br />
pripomogle k doseganju praga rentabilnosti<br />
poslovanja v <strong>na</strong>slednjem koledarskem letu.<br />
že v pripravah <strong>na</strong> ustanovitev ekomobila ste<br />
se zavedali pome<strong>na</strong> sodelovanja z dinosom in<br />
z združenjem avtoodpadov?<br />
To je točno. Če ne bo sodelovanja, <strong>Slovenija</strong> ne<br />
bo dosegla <strong>na</strong>črtovanih ciljev pri razgradnji.<br />
Osnovno vodilo pri oblikovanju skupnega <strong>na</strong>črta<br />
je bilo prav vključevanje vseh akterjev <strong>na</strong><br />
področju izrabljenih vozil v Republiki Sloveniji.<br />
Mislim <strong>na</strong> tiste, ki izpolnjujejo tehnične in<br />
okoljske, zakonske pogoje ter izkazujejo interes<br />
po sodelovanju. Pri postavljanju mreže zbiralnih<br />
mest smo k sodelovanju povabili vse avtoodpade<br />
z dovoljenjem po 9. členu Pravilnika<br />
o izrabljenih motornih vozilih. Kar nekaj se<br />
jih je odločilo za sodelovanje v skupnem <strong>na</strong>črtu,<br />
preostale pa bomo ponovno povabili k<br />
foto: arhiv podjetja<br />
OKOLjE 71/72 57<br />
september 2012
71/72 58<br />
september 2012<br />
bo predvidoma konec leta.<br />
V skupni <strong>na</strong>črt smo vključili tudi vse obrate<br />
za obdelavo vozil, ki razpolagajo z ustreznim<br />
okoljevarstvenim dovoljenjem. K povabilu<br />
so se odzvali vsi trije obrati, AT Kastelec,<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong> in Karbon. Z Obrtno<br />
zbornico oz. GIZ Avtoodpadi pa smo se dogovorili,<br />
da bomo povabili k sodelovanju tudi vse<br />
obrate, ki bodo okoljevarstve<strong>na</strong> dovoljenja šele<br />
pridobili.<br />
Z novo Uredbo o izrabljenih vozilih je zahteva<strong>na</strong><br />
tudi <strong>na</strong>daljnja obdelava razgrajenih vozil v<br />
drobilniku ali drugi <strong>na</strong>pravi za obdelavo, zato<br />
smo v skupni <strong>na</strong>črt vključili tudi oba obrata<br />
za drobljenje, ki razpolagata z ustreznim okoljevarstvenim<br />
dovoljenjem: drobilnik Dinos<br />
Naklo in drobilnik Odpad Pivka.<br />
kako je vzpostavlje<strong>na</strong> mreža obratov za razstavljanje<br />
izrabljenih motornih vozil in zbirnih<br />
mest v sloveniji? kaj pomeni logistič<strong>na</strong> odgovornost<br />
pri prevozu nevarnih odpadkov?<br />
K Dogovoru k izvajanju skupnega <strong>na</strong>črta<br />
rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili je pristopilo 19<br />
proizvajalcev oziroma uvoznikov motornih<br />
vozil, ki pokrivajo 99-odstotni tržni delež v<br />
Sloveniji. Pooblastili so družbo Ekomobil, d.<br />
o. o., da za njih in v njihovem imenu pripravi<br />
skupni <strong>na</strong>črt rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili.<br />
Skupni <strong>na</strong>črt je bil vpisan v evidenco <strong>na</strong>črtov<br />
z Odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje,<br />
Agencije RS za okolje, 23. 4. 2012. V njegovo<br />
izvajanje je vključenih 47 zbiralnih mest, trije<br />
obrati za obdelavo vozil in dva obrata za <strong>na</strong>daljnjo<br />
obdelavo, drobljenje.<br />
OKOLjE sodelovanju, ko bomo dopolnjevali <strong>na</strong>črt. To<br />
izrabljanje izjave o lokaciji še<br />
<strong>na</strong>prej ostaja ključen vzrok za<br />
tako majhno količino zbranih<br />
in predelanih izrabljenih vozil<br />
v sloveniji.<br />
Zadnji imetnik <strong>lahko</strong> brezplačno odda <strong>svoj</strong>e<br />
izrabljeno vozilo <strong>na</strong> zbiralno mesto, vključeno<br />
v skupni <strong>na</strong>črt. Najbližje zbiralno mesto, ki ne<br />
sme biti od njegovega stalnega prebivališča oddaljeno<br />
več kot 50 km, pa <strong>lahko</strong> poišče preko<br />
spletnega iskalnika <strong>na</strong> www.eko-mobil.si.<br />
Vozila se <strong>na</strong> zbiralnih mestih ne obdelujejo,<br />
temveč se skladno s kapacitetami začasno<br />
skladiščijo do transporta v obrat za obdelavo.<br />
Za logistično povezavo med zbiralnimi mesti<br />
in obrati za obdelavo skrbi nosilec skupnega<br />
<strong>na</strong>črta tako, da so zaradi transporta čim manjši<br />
stroški in okoljske obremenitve.<br />
toda problemi z izjavo o lokaciji vplivajo <strong>na</strong><br />
učinkovitost delovanja sheme in doseganje<br />
ciljev pri razgradnji motornih vozil?<br />
Kot sem že povedal, smo vsi trije obrati že kot<br />
izvajalci javne gospodarske službe rav<strong>na</strong>nja<br />
z izrabljenimi vozili v obdobju koncesij opozarjali<br />
pristojno ministrstvo <strong>na</strong> neustreznost<br />
oziroma izrabo dokumenta »Izjava o lokaciji«<br />
pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil.<br />
Ministrstvo za okolje je že v oktobru 2007<br />
Ministrstvu za fi<strong>na</strong>nce posredovalo predloge za<br />
uvedbo fi<strong>na</strong>nčnih instrumentov za zagotovitev<br />
razgradnje večjega števila izrabljenih vozil. V<br />
njem je <strong>na</strong>vedlo, da je vzrok za majhno število<br />
izrabljenih vozil, ki se razgradijo v okviru<br />
javne službe, izjava o lokaciji vozila. To se zelo<br />
izrablja. Vozila odjavijo iz prometa, lastniki<br />
pa jih kasneje oddajo v nelegalno razgradnjo<br />
Vozila odjavijo iz prometa,<br />
lastniki pa jih kasneje oddajo<br />
v nelegalno razgradnjo<br />
posameznikom ali<br />
avtomobilskim odpadom.<br />
posameznikom ali avtomobilskim odpadom.<br />
Skupen predlog, tako koncesio<strong>na</strong>rjev kot tudi<br />
ministrstva, je bil uvedba dajatve, ki bi jo plačevali<br />
vsi lastniki vozil, ne glede <strong>na</strong> to, ali so<br />
vozila v prometu ali ne. Če bi prenehanje lastništva<br />
vozila vezali <strong>na</strong> kupoprodajno pogodbo<br />
ali <strong>na</strong> predložitev potrdila o razgradnji vozila,<br />
bi tak sistem stimuliral lastnike vozil, da bi<br />
vozilo legalno predali v razgradnjo izvajalcem<br />
javne službe rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili,<br />
saj bi s tem prenehala obveznost plačevanja<br />
predlagane dajatve.<br />
Žal predlog do danes še ni bil realiziran.<br />
Izrabljanje izjave o lokaciji še <strong>na</strong>prej ostaja<br />
ključen vzrok za tako majhno količino zbranih<br />
in predelanih izrabljenih vozil v Sloveniji.<br />
je ekomobil reprezentativ<strong>na</strong> shema? koliko<br />
je <strong>na</strong> trgu tistih, ki delajo samostojno, in kako<br />
bo zagotovlje<strong>na</strong> verodostojnost podatkov?<br />
inšpekcije?<br />
Proizvajalci in uvozniki motornih vozil so se<br />
dogovorili za skupni <strong>na</strong>črt rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi<br />
vozili. Ker je k dogovoru pristopila skupi<strong>na</strong><br />
proizvajalcev, katerih tržni delež njihovih<br />
blagovnih z<strong>na</strong>mk dosega več kot 99 odstotkov,<br />
se šteje, da je skupi<strong>na</strong> in s tem tudi skupni <strong>na</strong>črt<br />
reprezentativen. V praksi to pomeni, da skupni<br />
<strong>na</strong>črt zagotavlja zbiranje in obdelavo izrabljenih<br />
vozil praktično vseh blagovnih z<strong>na</strong>mk, ki<br />
se pojavljajo <strong>na</strong> slovenskem trgu.<br />
Uredba o izrabljenih vozilih pa predvideva, da<br />
<strong>lahko</strong> izrablje<strong>na</strong> vozila zbira in obdeluje tudi<br />
obrat z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ni<br />
vključen v skupni <strong>na</strong>črt. Trenutno je v Sloveniji<br />
en obrat z OVD, ki deluje samostojno. Interes<br />
nosilca skupnega <strong>na</strong>črta Ekomobil pa je, da so<br />
v skupni <strong>na</strong>črt vključeni vsi obrati z veljavnim<br />
OVD.<br />
Poleg obratov z OVD za obdelavo izrabljenih<br />
vozil imajo poseben status še avtoodpadi z<br />
dovoljenjem za zadržanje delov za ponovno<br />
uporabo pred oddajo vozila v obrat za obdelavo.<br />
Ti <strong>lahko</strong> vozila zbirajo <strong>na</strong> trgu za lasten račun<br />
in za <strong>na</strong>men prodaje rabljenih rezervnih delov.<br />
Trenutno je v Sloveniji 35 takih obratov. Interes<br />
Ekomobila je, da avtoodpadi postanejo tudi<br />
zbiral<strong>na</strong> mesta za izrablje<strong>na</strong> vozila, vključe<strong>na</strong><br />
v skupni <strong>na</strong>črt.<br />
in kaj bo z nelegalnimi avtoodpadi?<br />
To je problem države. V Sloveniji je še kopica<br />
nelegalnih avtoodpadov in zbiralcev sekundarnih<br />
surovin, ki posegajo <strong>na</strong> področje obdelave<br />
izrabljenih vozil. Inšpekcijske službe imajo<br />
z novo uredbo tudi pristojnosti za <strong>na</strong>dzor in<br />
izrek kazni za prekrške. Tako za osebe, ki kot<br />
zadnji imetniki ne oddajo izrabljenih vozil v<br />
obrate za obdelavo (fizične osebe, legalni in<br />
nelegalni avtoodpadi) ali prevzemajo izrablje<strong>na</strong><br />
vozila v obdelavo brez ustreznih okoljevarstvenih<br />
dovoljenj. Dobro je, da so predvidene<br />
kazni precej visoke, saj z<strong>na</strong>šajo tudi do 15.000<br />
evrov. V družbi Ekomobil predvidevamo, da bi<br />
poostren <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d rav<strong>na</strong>njem z izrabljenimi<br />
vozili pripomogel k učinkovitejšemu doseganju<br />
ciljev.<br />
dobro je, da so predvidene<br />
kazni precej visoke, saj<br />
z<strong>na</strong>šajo tudi do 15.000 evrov.<br />
nova hierarhija rav<strong>na</strong>nja z odpadki postavlja<br />
pred večjo odgovornost tudi ekomobil. kaj<br />
boste storili, da bo <strong>na</strong>jveč delov razgrajenih<br />
avtomobilov <strong>na</strong>menjenih predelavi oziroma<br />
ponovni uporabi, kar <strong>na</strong>jmanj pa odlaganju in<br />
sežigu odpadnih razgrajenih vozil?<br />
Ekomobil si je zastavil dva zelo nedvoum<strong>na</strong><br />
okoljska cilja: da dosledno upoštevamo hierarhijo<br />
rav<strong>na</strong>nja z odpadki in da z ustreznimi<br />
<strong>na</strong>čini obdelave izrabljenih vozil zagotavljamo<br />
stopnjo ponovne uporabe in predelave <strong>na</strong>jmanj<br />
85 odstotkov povprečne mase vozila. Vsa vozila,<br />
prevzeta v obrat za obdelavo, <strong>na</strong>jprej skrbno<br />
pregledamo in evidentiramo potencialne dele<br />
za ponovno uporabo. Predvidevamo, da v obratih,<br />
vključenih v skupni <strong>na</strong>črt Ekomobil, razpolagamo<br />
z <strong>na</strong>jvečjo bazo rabljenih rezervnih<br />
avtomobilskih delov v Sloveniji.<br />
V <strong>na</strong>daljnjih postopkih obdelave so predvideni<br />
tehnični in okoljski ukrepi za odvzem vseh<br />
nevarnih sestavnih delov kot tudi delov za<br />
recikliranje, njihovo začasno skladiščenje in<br />
predajo v ustrezne postopke predelave.<br />
za katere odpadke boste morali poiskati partnerje,<br />
podizvajalce v tujini?<br />
V postopku obdelave izrabljenih vozil je<br />
predviden odvzem dva<strong>na</strong>jstih vrst nevarnih<br />
sestavin in tri<strong>na</strong>jstih nenevarnih vrst
materialov. Veči<strong>na</strong> postopkov predelave se<br />
izvede v Sloveniji, del pa se zaradi neekonomičnosti<br />
preko posrednikov izvozi v tujino. Večje<br />
zahteve predelave so predvidene po letu 2015,<br />
ko bo potrebno zagotavljati predelavo <strong>na</strong>jmanj<br />
95 odstotkov povprečne mase vozila. Teh ciljev<br />
pa prav gotovo ne bo možno zagotavljati brez<br />
partnerjev pri obdelavi preostanka drobljenja<br />
v tujini.<br />
koliko koristnih sekundarnih surovin daje<br />
razgradnja izrabljenega motornega vozila?<br />
kaj pomeni ta prihodek z vidika ekonomske<br />
rentabilnosti poslovanja obratov za razgradnjo<br />
in za <strong>na</strong>daljnjo obdelavo?<br />
V družbi Ekomobil smo pri tarifnem delu izvajanja<br />
skupnega <strong>na</strong>črta sledili dolgoletnim<br />
izkušnjam pri izvajanju javne gospodarske<br />
službe rav<strong>na</strong>nja z IMV. Ker smo do zavezancev,<br />
proizvajalcev/uvoznikov, sprejeli obvezo<br />
po brezplačnem izvajanju skupnega <strong>na</strong>črta, se<br />
morajo stroški zbiranja in obdelave izrabljenih<br />
vozil in predelava »negativnih« materialov<br />
pokrivati iz prihodkov od prodaje rabljenih<br />
rezervnih delov in »pozitivnih« materialov, to<br />
so kovinski in nekovinski materiali. Stroški<br />
predstavljajo v odnosu do prihodkov precej<br />
stabilno kategorijo. Prihodkov<strong>na</strong> stran pa je<br />
močno odvis<strong>na</strong> od gibanja cen sekundarnih<br />
surovin <strong>na</strong> evropskem trgu.<br />
kdo ima v sloveniji vsaj približno celovit pregled<br />
<strong>na</strong>d rav<strong>na</strong>njem z izrabljenimi motornimi<br />
vozili v sloveniji?<br />
Težko vprašanje. Glede <strong>na</strong> dejstvo, da od<br />
pričakovanih 60.000 izrabljenih vozil letno<br />
v Sloveniji skladno z direktivo in Uredbo o izrabljenih<br />
vozilih zberemo in razgradimo le 10<br />
odstotkov vozil, bi težko opredelili tistega, ki bi<br />
imel pregled <strong>na</strong>d slovenskim trgom izrabljenih<br />
vozil. Ne glede <strong>na</strong> kazenske določbe Uredbe o<br />
izrabljenih vozilih se v Sloveniji s to dejavnostjo<br />
ukvarja vsak, ki izkazuje <strong>na</strong>jmanjši ekonomski<br />
interes, ta pa prevladuje <strong>na</strong>d okoljskimi interesi<br />
države. Tako v Sloveniji ne razpolagamo niti s<br />
približnimi oce<strong>na</strong>mi o zbranih in predelanih<br />
količi<strong>na</strong>h izrabljenih vozil, saj <strong>na</strong> osnovi 10 odstotkov<br />
vozil, ki so zbra<strong>na</strong> in predela<strong>na</strong> znotraj<br />
skupnega <strong>na</strong>črta družbe Ekomobil skladno s<br />
slovensko in evropsko zakonodajo, ni možno<br />
izdelati vzporednic dogajanj <strong>na</strong> črnem trgu.<br />
kako bo ekomobil zagotovil uresničitev<br />
sprejetih ciljev o stopnji ponovne uporabe in<br />
predelave mase izrabljenega vozila v letu 2013<br />
oziroma po letu 2015?<br />
V družbi Ekomobil smo že v obstoječem <strong>na</strong>črtu<br />
predvideli <strong>na</strong>čin doseganja okoljskih ciljev<br />
do leta 2015 in po njem. Zavedamo se, da bo<br />
doseganje predelave 95 odstotkov mase vozila<br />
po letu 2015 zahtevalo dodatne tehnične in<br />
ekonomske ukrepe. V Ekomobilu smo <strong>na</strong> te izzive<br />
pripravljeni že danes, toda vse ni odvisno<br />
le od Ekomobila.<br />
zbir<strong>na</strong> mesta,<br />
shema in zavezanci<br />
Za celovitejši pogled <strong>na</strong> rav<strong>na</strong>nje z izrabljenimi motornimi vozili je nujen geografski prikaz<br />
zbiralnih mest v državi, kako organizira delo shema, kakšen je delež blagovnih z<strong>na</strong>mk proizvajalcev,<br />
ki so pristopili k skupni shemi (<strong>na</strong>jmočnejša sta Porsche in Re<strong>na</strong>ult) in kakšni so <strong>na</strong>črti<br />
pri stopnji predelave.<br />
1. Geografski prikaz zbiralnih mest<br />
2. shema zbiranja in predelave izrabljenih vozil, mko<br />
PROIZVAJALCI VOZIL<br />
kolektivno (skupni <strong>na</strong>črt) / indvidualno (<strong>na</strong>črt)<br />
Odpadni deli<br />
Odločbe<br />
IRSOP<br />
Zapušče<strong>na</strong><br />
vozila<br />
Zbiralno(a)<br />
mesto(a)<br />
Izdaja POR<br />
OBRAT (i) ZA<br />
RAZSTAVLJANJE<br />
Izdaja POR<br />
Ponov<strong>na</strong><br />
uporaba<br />
IMV<br />
DROBILNIK<br />
RECIKLIRANJE<br />
3. shema zbiranja in obdelave ekomobil<br />
Ponov<strong>na</strong> uporaba<br />
Zbiranje<br />
Logistika<br />
Obrat za razstavljanje<br />
Oddaja surovin<br />
Oddaja odpadkov<br />
Obrat za predelavo, drobljenje<br />
OBRAT (i) ZA<br />
RAZSTAVLJANJE<br />
Izdaja POR<br />
OSTALE NAPRAVE<br />
ZA OBDELAVO<br />
Ponov<strong>na</strong><br />
uporaba<br />
Zbiralec<br />
R12, R13<br />
R, D<br />
glavni masni tok<br />
Oddaja surovin<br />
Oddaja odpadkov<br />
Obrat za predelavo, drobljenje<br />
Samodejno Preko sheme<br />
OKOLjE 71/72 59<br />
september 2012
71/72 60<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
4. delež blagovnih z<strong>na</strong>mk<br />
proizvajalcev, ki so pristopili<br />
k skupnemu <strong>na</strong>črtu<br />
Uvoznik delež<br />
Citroen slovenija d. o. o. 7,52<br />
Hyundai avto trade d. o. o. 4,93<br />
peugeot slovenija d. o. o. 6,83<br />
porsche slovenija d. o. o. 21,22<br />
re<strong>na</strong>ult nissan slovenija 20,45<br />
aC mobil d. o. o. 1,84<br />
avto triglav d. o. o. 4,99<br />
aC intercar d. o. o. 1,25<br />
mms d. o. o. 2,00<br />
suzuki odar d. o. o. 0,85<br />
toyota adria d. o. o. 3,13<br />
summit motors d. o. o. 5,70<br />
summit avto d. o. o. 0,10<br />
interservice d. o. o. 0,26<br />
BmW Group 2,54<br />
Chrysler Jeep import 0,24<br />
kmaG d. d. 4,06<br />
opeL southeast europe 12,07<br />
neUVoZnik 0,36<br />
neUVoZnik<br />
aH moste 0,02<br />
aC-maraneLLo aUto d. o. o. 0,01<br />
avto aktiv d. o. o. 0,30<br />
ostaLe Z<strong>na</strong>mke 0,03<br />
Legenda:<br />
POSTOPKI PREDELAVE<br />
R1 Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje<br />
energije<br />
R2 Pridobivanje topil/regeneracija<br />
R3 Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo<br />
kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi procesi<br />
biološkega preoblikovanja)<br />
R4 Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin<br />
R5 Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov<br />
R6 Regeneracija kislin ali baz<br />
R7 Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje ones<strong>na</strong>ževanja<br />
R8 Predelava sestavin iz katalizatorjev<br />
R9 Ponovno rafiniranje olja ali drugi <strong>na</strong>čini ponovne uporabe olja<br />
R10 Vnos v ali <strong>na</strong> tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje<br />
R11 Uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli od postopkov,<br />
oz<strong>na</strong>čenih z R1 do R10<br />
R12 Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov,<br />
oz<strong>na</strong>čenih z R1 do R11<br />
R13 Skladiščenje odpadkov do katerega koli od postopkov, oz<strong>na</strong>čenih<br />
z R1 do R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, <strong>na</strong><br />
mestu <strong>na</strong>stanka odpadkov)<br />
POSTOPKI ODSTRANJEVANJA<br />
D1 Odlaganje v ali <strong>na</strong> zemljo (npr. odlaganje <strong>na</strong> odlagališčih itd.)<br />
D2 Obdelava v zemlji (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov<br />
ali muljev v tleh itd.)<br />
D3 Globinsko injektiranje (npr. injektiranje odpadkov, ki se <strong>lahko</strong><br />
črpajo, v vrtine, solne jaške ali <strong>na</strong>ravno da<strong>na</strong> odlagališča itd.)<br />
D4 Površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov ali muljev<br />
v jame, ribnike ali lagune itd.)<br />
D5 Posebej projektirano odlagališče (npr. odlaganje v posamezne<br />
obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja, itd.)<br />
D6 Izpuščanje v vode, razen v morja/oceane<br />
D7 Izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem <strong>na</strong> morsko<br />
dno<br />
D8 Biološka obdelava, ki ni določe<strong>na</strong> drugje v tej prilogi, pri kateri<br />
<strong>na</strong>stanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo s<br />
katerim koli od postopkov, oz<strong>na</strong>čenih z D1 do D12<br />
D9 Fizikalno-kemič<strong>na</strong> obdelava, ki ni določe<strong>na</strong> drugje v tej<br />
prilogi, pri kateri <strong>na</strong>stanejo končne spojine ali mešanice, ki se<br />
odstranjujejo s katerim koli od postopkov, oz<strong>na</strong>čenih z D1 do<br />
D12 (npr. izparevanje, sušenje, kalci<strong>na</strong>cija itd.)<br />
D10 Sežiganje <strong>na</strong> kopnem<br />
D11 Sežiganje <strong>na</strong> morju<br />
D12 Trajno skladiščenje (npr. <strong>na</strong>meščanje posod v rudnik itd.)<br />
D13 Spajanje ali mešanje pred izvajanjem katerega koli od postopkov,<br />
oz<strong>na</strong>čenih z D1 do D12<br />
D14 Ponovno pakiranje pred izvajanjem katerega koli od postopkov,<br />
oz<strong>na</strong>čenih z D1 do D13<br />
D15 Skladiščenje do katerega koli od postopkov, oz<strong>na</strong>čenih z D1<br />
do D14 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, <strong>na</strong> mestu<br />
<strong>na</strong>stanka odpadkov)<br />
5. stopnja predelave do in po letu 2015<br />
Obveznosti v zvezi s cilji ponovne uporabe,<br />
recikliranja in predelave do 31.12.2014<br />
Obveznosti obrata za razstavljanje skupaj<br />
z upravljalcem drobilnika (1.odstavek<br />
36. čle<strong>na</strong> Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.<br />
32/2011) (slika 1).<br />
Za doseganje ciljev iz 1. dostavka 18.čle<strong>na</strong><br />
Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.32/2011<br />
bosta obrat za razstavljanje in obrat za <strong>na</strong>daljnjo<br />
obdelavo izvajala obdelavo izrabljenih vozil tako,<br />
da bodo v obratu za razstavljanje pred predajo<br />
razstavljenega vozila drobilniku odstranjeni<br />
tudi večji sestavni deli iz umetnih snovi (odbijači,<br />
pokrovi, sedeži, notranje obloge) in kovinski<br />
deli, ki vsebujejo barvne kovine, saj je ločevanje<br />
teh materialov v fazi predhodne obdelave<br />
ekonomsko bolj upravičeno, kot po drobljenju.<br />
V obratu za <strong>na</strong>daljnjo obdelavo (drobljenje) pa<br />
bodo po drobljenju materiali ločeni v materiale,<br />
primerne za predelavo (19 10 01) in materiale<br />
za odlaganje (19 10 04) (slika 2).<br />
Obveznosti v zvezi s cilji ponovne uporabe,<br />
recikliranja in predelave po 31.12.2014<br />
Skupaj<br />
R1 + R2 + R3 +<br />
R4 + R5 + R8 +<br />
ponov<strong>na</strong> uporaba =<br />
Predelava Odlaganje Sežig Odstranjevanje<br />
R1 R2 R4 R5 R8<br />
D1 D10<br />
15 kg 82 kg 587 kg 20 kg 5 kg<br />
761 kg 45 kg 12 kg 57 kg<br />
1,83 % 10,02 % 71,76 % 2,44 % 0,61 %<br />
93 % 5,50 % 1,47 % 1,47 %<br />
Skupaj<br />
R1 + R2 + R3 +<br />
R4 + R5 + R8 +<br />
ponov<strong>na</strong> uporaba =<br />
Slika 1<br />
Predelava<br />
R1 R3<br />
46 kg 115,5 kg<br />
5,62 % 14,12 %<br />
R4<br />
538 kg<br />
65,77 %<br />
R5<br />
20 kg<br />
2,45 %<br />
R8<br />
5 kg<br />
0,61 %<br />
761 kg<br />
93 %<br />
Odlaganje Sežig<br />
D1 D10<br />
29,5 kg 12,1 kg<br />
3,60 % 1,48 %<br />
Odstranjevanje<br />
41,5 kg<br />
5 %<br />
Slika 3<br />
IMV - 1 928 kg<br />
IMV - 2 818 kg<br />
Predelava<br />
R3<br />
82 kg<br />
10,02 %<br />
Osuševanje<br />
IMV - 3 766 kg<br />
Razgradnja<br />
IMV - 4 740 kg<br />
R4<br />
5 kg<br />
0,61 %<br />
R5<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
Skupaj R3 + R4 + R5 + ponov<strong>na</strong> uporaba =<br />
928 kg - 70 kg (masa voznika) -<br />
40 kg (masa goriva) = 818 kg<br />
52 kg<br />
6,36 %<br />
R4<br />
5 kg<br />
0,61 %<br />
R3<br />
32 kg<br />
3,91 %<br />
R5<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
R3<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
R3<br />
30 kg<br />
3,67 %<br />
Slika 2 Slika 4<br />
ponov<strong>na</strong> uporaba<br />
16 06 01<br />
Svinčeve baterije -<br />
akumulatorji<br />
16 01 03<br />
Izrabljene gume<br />
16 01 20<br />
Steklo<br />
19 12 08<br />
Tekstil<br />
16 01 19<br />
Plastika<br />
159 kg<br />
19,4 %<br />
Obveznosti obrata za razstavljanje skupaj<br />
z upravljalcem drobilnika (1.odstavek<br />
36.čle<strong>na</strong> Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.<br />
32/2011) (slika 3).<br />
Za doseganje ciljev iz 2. dostavka 18.čle<strong>na</strong><br />
Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.32/2011<br />
bosta obrat za razstavljanje in obrat za <strong>na</strong>daljnjo<br />
obdelavo izvajala obdelavo izrabljenih vozil tako,<br />
da bodo v obratu za razstavljanje pred predajo<br />
razstavljenega vozila drobilniku odstranjeni<br />
vsi sestavni deli po zahtevah točk 2.2.3.2. in<br />
2.2.3.3. Priloge 2 Uredbe o izrabljenih vozilih,<br />
Ur.l.št.32/2011. V obratu za <strong>na</strong>daljnjo obdelavo<br />
(drobljenje) pa bodo po drobljenju materiali<br />
ločeni le v materiale, primerne za predelavo<br />
(19 10 01) in materiale za obdelavo lahke frakcije<br />
ter materiale za obdelavo težke frakcije.<br />
Predvidoma bosta obrata za <strong>na</strong>daljnjo obdelavo<br />
zagotavljala obdelavo lahke in težke frakcije<br />
ter s tem povezanih ciljev ponovne uporabe<br />
in reciklaže po 1.1.2015 skupaj s podizvajalci<br />
(partnerji v tujini).<br />
Obveznosti obrata za razstavljanje pred<br />
oddajo vozila v drobljenje (slika 4).<br />
IMV - 1 928 kg<br />
IMV - 2 818 kg<br />
Predelava<br />
R3<br />
82 kg<br />
10,02 %<br />
Osuševanje<br />
IMV - 3 766 kg<br />
Razgradnja<br />
IMV - 4 740 kg<br />
R4<br />
5 kg<br />
0,61 %<br />
R5<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
Skupaj R3 + R4 + R5 + ponov<strong>na</strong> uporaba =<br />
928 kg - 70 kg (masa voznika) -<br />
40 kg (masa goriva) = 818 kg<br />
52 kg<br />
6,36 %<br />
R4<br />
5 kg<br />
0,61 %<br />
R3<br />
32 kg<br />
3,91 %<br />
R5<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
R3<br />
20 kg<br />
2,44 %<br />
ponov<strong>na</strong> uporaba<br />
16 06 01<br />
Svinčeve baterije -<br />
akumulatorji<br />
16 01 03<br />
Izrabljene gume<br />
16 01 20<br />
Steklo<br />
19 12 08<br />
Tekstil<br />
159 kg<br />
19,4 %
eu poz<strong>na</strong> dajatev v obliki<br />
periodičnega davka<br />
ministrstvo za kmetijstvo in okolje ugotavlja<br />
pravzaprav e<strong>na</strong>ko kot shema ekomobil.<br />
učinkovitost rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili v<br />
sloveniji je že nekaj let e<strong>na</strong>ka, torej slaba.<br />
preveč avtomobilov se izgubi <strong>na</strong> sivem<br />
trgu. glavni krivec je izjava o lokaciji. ali bo<br />
spremembe prinesel sprejet vladni akcijski<br />
program za odpravo administrativnih ovir in<br />
zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobje<br />
2012–2013? ministrstvo za kmetijstvo<br />
in okolje smo povprašali, kako komentira<br />
problematiko rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi<br />
motornimi vozili.<br />
1. kaj kažejo podatki o učinkovitosti rav<strong>na</strong>nja z<br />
izrabljenimi motornimi vozili v letu 2011?<br />
letu 2011 je bilo razgrajenih 6.598 izrablje-<br />
V nih vozil, od teh so jih 75 % oddali v razgradnjo<br />
zadnji lastniki, 25 % pa je bilo t. i. starih<br />
bremen. Zajem izrabljenih vozil je v bistvu od<br />
leta 2008 dalje e<strong>na</strong>k, niha zgolj za nekaj odstotkov<br />
(tabela 1).<br />
2. neučinkovitost koncesio<strong>na</strong>rskega sistema se<br />
je kazala <strong>na</strong>jbolj v tem, da je <strong>na</strong> trgu poniknilo<br />
veliko število izrabljenih motornih vozil.<br />
kakš<strong>na</strong> so zagotovila, da bo s skupno shemo<br />
ekomobil zdaj drugače?<br />
Tako kot bistveno manjši zajem izrabljenih<br />
vozil v razgradnjo ni bil neučinkovitost sistema<br />
kot takšnega v obliki izvajanja gospodarske<br />
javne službe, tudi <strong>na</strong>domestitev sistema javne<br />
službe z uveljavitvijo razširjene proizvajalčeve<br />
odgovornosti sama po sebi ne more zagotoviti<br />
večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo.<br />
Namen <strong>na</strong>domestitve sistema gospodarske javne<br />
službe s sistemom razširjene proizvajalčeve<br />
12.000 11.267<br />
10.000<br />
8.000<br />
6.000<br />
4.000<br />
2.000<br />
0<br />
4.705<br />
9.418<br />
8.409<br />
odgovornosti je bil v vzpostavitvi sodobnega<br />
<strong>na</strong>či<strong>na</strong> rav<strong>na</strong>nja z odpadki, kot je že vzpostavljen<br />
pri rav<strong>na</strong>nju z nekaterimi drugimi tokovi odpadkov<br />
(odpad<strong>na</strong> embalaža, odpad<strong>na</strong> električ<strong>na</strong> in<br />
elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji)<br />
in je uveljavlje<strong>na</strong> praksa tudi v ostalih<br />
članicah EU. Ekonomski sektor, ki daje proizvod<br />
<strong>na</strong> trg, ima <strong>na</strong>mreč z<strong>na</strong>nje in poz<strong>na</strong> dejavnike,<br />
ki vplivajo <strong>na</strong> trg motornih vozil. Takšni sistemi<br />
so <strong>na</strong>čeloma tudi <strong>na</strong>jbolj uspešni in ekonomsko<br />
<strong>na</strong>jbolj učinkoviti, proizvajalci pa se soočajo tudi<br />
s pritiski javnosti in ostalih deležnikov glede nelegalnega<br />
odstranjevanja izrabljenih vozil, zato je<br />
tudi njihov interes biti proaktiven pri delovanju<br />
sistema zbiranja in predelave zbranih izrabljenih<br />
vozil.<br />
Vlada rs je konec junija<br />
letos sprejela prenovljeni<br />
akcijski program za odpravo<br />
administrativnih ovir.<br />
Za večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo<br />
je ključ<strong>na</strong> ukinitev oziroma ustrez<strong>na</strong> <strong>na</strong>domestitev<br />
inštrumenta odjave vozila iz prometa<br />
(izjave o lokaciji) z ustreznim fi<strong>na</strong>nčnim inštrumentom,<br />
ki bo zagotovil večji zajem izrabljenih<br />
vozil v razgradnjo in bistveno onemogočil nelegalno<br />
obdelavo izrabljenih vozil.<br />
3. kako <strong>lahko</strong> problemi z izjavo o lokaciji vplivajo<br />
<strong>na</strong> učinkovitost ali neučinkovitost glede<br />
doseganja ciljev pri rav<strong>na</strong>nju z izrabljenimi<br />
motornimi vozili?<br />
6.780<br />
7.043 6.807 6.598<br />
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011<br />
Stara breme<strong>na</strong> POR<br />
Tabela 1: Razgraje<strong>na</strong> IV 2004–2011<br />
N eustrez<strong>na</strong><br />
raV<strong>na</strong>nJe Z imV<br />
zasnova in zloraba instrumenta<br />
izjave o lokaciji vozila ob odjavi vozila iz<br />
prometa sta glav<strong>na</strong> razloga za bistveno manjši<br />
zajem izrabljenih motornih vozil v razgradnjo<br />
od <strong>na</strong>črtovanega. Glede <strong>na</strong> veliko število izjav<br />
o lokaciji vozila, ki se izdajo v Sloveniji (okrog<br />
150.000 <strong>na</strong> leto), je nemogoče učinkovito izvajati<br />
<strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d vozili, ki so <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin odjavlje<strong>na</strong> iz<br />
prometa. Glede <strong>na</strong> opravljene a<strong>na</strong>lize, ugotovitve<br />
in primerjave z drugimi članicami EU zagotavlja<br />
učinkovito rešitev edino sprememba sistema v<br />
»samo<strong>na</strong>dzornega«, z uvedbo ustreznega fi<strong>na</strong>nčnega<br />
inštrumenta. Taka rešitev bi bila tudi<br />
v smislu zmanjševanja administrativnih ovir in<br />
bi poenostavila upravne postopke, saj bi bilo tako<br />
smiselno ukiniti izjave o lokaciji vozila. Takš<strong>na</strong><br />
rešitev bi bila tudi v skladu z obstoječo prakso v<br />
EU, kjer je v večini držav članic poleg enkratnega<br />
davka ob <strong>na</strong>kupu vozila uveljavlje<strong>na</strong> tudi dajatev<br />
v obliki t. i. periodičnega davka, ki zagotavlja izpolnjevanje<br />
določenih predpisanih obveznosti<br />
lastnika vozila v celotnem življenjskem krogu<br />
vozila.<br />
Vlada Republike Slovenije je konec junija<br />
letos sprejela prenovljeni Akcijski program<br />
za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje<br />
zakonodajnih bremen za obdobje 2012–2013,<br />
ki za področje okolja oziroma prostora vsebuje<br />
ukrep določitve letne dajatve <strong>na</strong> lastništvo vozila<br />
in ukinitve izjave o lokaciji vozila.<br />
4. katerim <strong>na</strong>logam bi moral ekomobil dati<br />
prednost v letu 2012?<br />
Sistem rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili v okviru<br />
skupnega <strong>na</strong>črta rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili<br />
proizvajalcev vozil, katerega nosilec je družba<br />
Ekomobil, d. o. o., je pričel delovati aprila letos.<br />
Čeprav so obrati za razstavljanje vozil, ki izvajajo<br />
obdelavo izrabljenih vozil v okviru tega <strong>na</strong>črta,<br />
izvajali obdelavo že tudi kot izvajalci javne službe,<br />
bodo morali, skladno z zahtevami predpisa,<br />
dodatno pozornost posvetiti predvsem zagotavljanju<br />
sledljivosti celotnega toka izrabljenih<br />
vozil tudi potem, ko jih osušene in razstavljene<br />
predajo v druge <strong>na</strong>prave za predelavo. Zagotovo<br />
pa bodo morali proizvajalci vozil skupaj z nosilcem<br />
<strong>na</strong>črta dati ustrezno težo aktivnostim, ki<br />
jim jih glede ozaveščanja in obveščanja zadnjih<br />
lastnikov glede rav<strong>na</strong>nja z izrabljenimi vozili in<br />
doseganja okoljskih ciljev <strong>na</strong>laga predpis, in biti<br />
v prihodnje bolj proaktivni.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje<br />
OKOLjE 71/72 61<br />
september 2012
71/72 62<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
traJnostni raZVoJ<br />
in prostor<br />
prva hiša v versaillesu<br />
jože volfand<br />
prihodnji mesec bo družba<br />
riko javnosti predstavila prvo<br />
hišo, ki je sad sodelovanja<br />
s philippom starckom.<br />
Hiša bo stala v prestižnem<br />
Versaillesu, vrednost blagovne<br />
z<strong>na</strong>mke riko se s tem <strong>na</strong><br />
med<strong>na</strong>rodnem trgu povečuje.<br />
TrajnosTni<br />
razvoj in<br />
prosTor<br />
tudi njihov slogan Globalni<br />
inženiring za srečo ljudi<br />
postaja odmevnejši. riko<br />
poslovno premišljeno vstopa<br />
<strong>na</strong> področje okolja in izrazito<br />
inter<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizira vse <strong>svoj</strong>e<br />
dejavnosti – od proizvodnje<br />
lesenih hiš in okolja do<br />
energetike in logistike. direktor<br />
Janez Škrabec je prepričan,<br />
da smo v času, ki zahteva<br />
trajnostni razvoj.<br />
riko je eden od ustanovnih članov slovenske<br />
veje Vn global compact, torej pobude za<br />
družbeno odgovornost in trajnostni razvoj<br />
gospodarskih subjektov. ali riko poroča o<br />
<strong>svoj</strong>em <strong>na</strong>predku <strong>na</strong> področju trajnostnega<br />
razvoja glede <strong>na</strong> z<strong>na</strong>n poročevalski okvir, <strong>na</strong><br />
primer gri?<br />
V Riku smo se že v začetku zavezali etičnemu in<br />
odgovornemu poslovanju, še preden so postali<br />
ti postulati tako popularni, celo nepogrešljivi<br />
v poslovnih kodeksih. Ker verjamemo vanje,<br />
smo s ponosom med soustanovitelji pod zavezo<br />
Global Compact. Moram priz<strong>na</strong>ti, da z uradnimi<br />
merili (še) ne beležimo učinkov <strong>svoj</strong>e trajnostne<br />
<strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti. Vselej pa se oziramo v prihodnost<br />
z vprašanjem, kako konkretno bomo še <strong>na</strong>prej<br />
postavljali <strong>na</strong> vrh poslovne hierarhije vrednote,<br />
šele <strong>na</strong>to vrednosti, in kako bomo v tem duhu<br />
uresničevali trajnostno paradigmo.<br />
toda slogan globalni inženiring za srečo ljudi<br />
motivira in vzbuja pričakovanja. kaj riko skladno<br />
s tem sloganom ponuja pri konkretnem<br />
turističnem projektu, <strong>na</strong> primer pri hotelskem<br />
kompleksu? kako implementirate zahtevo po<br />
ekodizajnu in drugačni energetski prihodnosti<br />
– torej od konvencio<strong>na</strong>lnih energetskih rešitev<br />
do trajnostnih?<br />
Želimo si, da slogan izpričuje dvoje: da rešujemo<br />
in uresničujemo kompleksne inženirske in<br />
inženiring projekte, ki so vidni in <strong>na</strong>menjeni<br />
<strong>na</strong>jvečkrat ozko profilirani, običajno strokovni<br />
javnosti, vendar imamo v mislih vselej končnega<br />
posameznika in njegovo dobrobit. Kupec<br />
foto: arhiv podjetja<br />
Janez Škrabec<br />
avtomobila res ne vidi kompleksne tehnološke<br />
linije, ki jo snujemo za izdelavo avtomobilskih<br />
delov, je pa zato avto kakovosten in varen, kar<br />
voznik tega avtomobila zagotovo doživi in občuti.<br />
Tudi projekt izgradnje hotela Kempinski<br />
v Minsku podpisujemo s tem sloganom. Kot<br />
generalni izvajalci nimamo vpliva <strong>na</strong> zasnovo<br />
in oblikovanje hotela, <strong>na</strong> izbor tehnologij itd.<br />
– to vse predpisujejo investitor in standardi<br />
Kempinskega ... Vendar s funkcijo, ki jo imamo,<br />
skrbimo, da pri izgradnji hotela sodelujejo tako<br />
slovenska kot beloruska podjetja. Integriramo<br />
domača in lokal<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja in izkušnje ter tako<br />
nudimo priložnosti za rast in razvoj vseh sodelujočih.<br />
Ne odrekamo se tudi podpore beloruskemu<br />
okolju, saj <strong>na</strong> to tržišče ne vstopamo<br />
kot ponudniki <strong>svoj</strong>ih storitev, temveč smo tudi<br />
podporniki umetniškemu in kulturnemu dogajanju.<br />
Naj omenim, da smo nedavno Nacio<strong>na</strong>lni<br />
beloruski knjižnici podarili faksimile slovite<br />
Iconotheco Valvasoriano, ki predstavlja edinstven<br />
umetnostni spomenik svetovnega slovesa.<br />
ali v to vašo usmeritev sodi tudi ekodizajn?<br />
evropska komisija <strong>na</strong>poveduje, da bo v septembru<br />
objavila javni razpis za spodbujanje<br />
ekodizaj<strong>na</strong> v podjetjih. kako <strong>lahko</strong> da ekodizajn<br />
drugačno vrednost <strong>na</strong>ši bivanjski kulturi?<br />
Ja, mi spodbujamo oz. omogočamo ekodizajn.<br />
V podjetju Riko Hiše smo <strong>na</strong>mreč razvili sistem<br />
lesene gradnje, ki omogoča integracijo vseh parametrov<br />
ekodizaj<strong>na</strong>. Ekodizajn nudi do <strong>na</strong>rave<br />
in prihodnosti odgovorno bivanjsko udobje in<br />
ugodje. Ta koncept ne predstavlja le ustrezne
arhitekturne zasnove, temveč vključuje vse<br />
možnosti zmanjševanja porabe neobnovljivih<br />
surovinskih, energetskih virov in energije. In<br />
ta koncept pri<strong>na</strong>ša trajnostne vrednote tudi v<br />
vsakdanje življenje. Spodbuja <strong>na</strong>s, da varčujemo<br />
z energijo, ločujemo odpadke, delujemo <strong>na</strong><br />
vseh ravneh družbeno odgovorno in trajnostno<br />
tudi kot posamezniki. Osebno verjamem, da se<br />
kupci lesenih Riko hiš zavedajo ekološke note;<br />
ko se odločijo za leseno hišo, se odločijo tudi za<br />
ekološko usmeritev <strong>na</strong>sploh.<br />
prepričan sem, da so podjetja<br />
s trajnostno usmeritvijo v<br />
času te krize v veliko boljši<br />
poslovni in investicijski<br />
kondiciji.<br />
družba riko je pogumno vstopila v okoljevarstvo<br />
in gradi nekatere centre za rav<strong>na</strong>nje z odpadki<br />
v sloveniji (ceroz, slovenska bistrica),<br />
pri ljubljanskem projektu pa zgodba z razpisom<br />
še ni konča<strong>na</strong>. dobivate tudi posle <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih<br />
projektih za rav<strong>na</strong>nje z odpadki. kako se<br />
kreativno vključite v izvedbo <strong>na</strong>ložbe?<br />
Raje kot kreativno se vključujemo učinkovito.<br />
Investitorju že v ponudbi ponudimo tehnološko<br />
<strong>na</strong>jsodobnejšo opremo, ki je <strong>na</strong> voljo, poskušamo<br />
<strong>na</strong>vezati partnerstva z lokalnimi podjetji. Vse<br />
to ponudimo po ekonomsko upravičeni ceni<br />
in temu sledimo tudi v izvajanju projekta. Na<br />
področju okoljevarstva smo se do zdaj uveljavili<br />
v Sloveniji, z nekaj projekti v Makedoniji,<br />
obetamo pa si tudi večji prodor v Ukrajino, kjer<br />
smo tik pred podpisom projekta reinženiringa<br />
celovitega sistema rav<strong>na</strong>nja z odpadki.<br />
katere projekte, ki ste jih realizirali <strong>na</strong> področju<br />
okoljevarstva, bi izpostavili? V sloveniji se v zadnjem<br />
času intenzivira urejanje ka<strong>na</strong>lizacijskih<br />
sistemov in gradnja čistilnih <strong>na</strong>prav.<br />
Gradimo ka<strong>na</strong>lizacijski sistem in čistilno <strong>na</strong>pravo<br />
v Litiji in Šmartnem, Cerknici in Radečah,<br />
gradimo centra za rav<strong>na</strong>nje z odpadki v Zasavju<br />
in Slovenski Bistrici. V projekte se vključujemo<br />
preko razpisov s kakovostno ponudbo, ki vsebuje<br />
<strong>na</strong>jsodobnejšo tehnologijo po ekonomsko<br />
upravičeni ceni. Ker je to v Riku mlada panoga,<br />
se <strong>na</strong>jraje pohvalimo z izvršenimi projekti, ki jih<br />
je tudi čas potrdil kot kakovostne. Tak primer<br />
je čistil<strong>na</strong> <strong>na</strong>prava izcednih vod iz odlagališča<br />
nenevarnih odpadkov Barje. Z uporabljeno<br />
membransko tehnologijo čiščenja je čistil<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>prava Barje prva tovrst<strong>na</strong> čistil<strong>na</strong> <strong>na</strong>prava v<br />
Sloveniji in se uvršča tudi med <strong>na</strong>jsodobnejše in<br />
tehnološko <strong>na</strong>j<strong>na</strong>prednejše čistilne <strong>na</strong>prave za<br />
čiščenje izcednih vod v jugovzhodni evropski regiji.<br />
Investitorju smo jo predali v uporabo še pred<br />
pogodbenim rokom izgradnje, dejanski obratovalni<br />
stroški pa so daleč pod <strong>na</strong>črtovanimi.<br />
z več projekti ste <strong>na</strong> makedonskem trgu, med<br />
drugim ste jim izdelali tudi sektorske okoljske<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije (odpadki), nedavno zgradili<br />
hidroelektrarno. kaj kažejo vaše izkušnje<br />
pri iskanju <strong>na</strong>jboljših okoljskih rešitev <strong>na</strong> tujih<br />
trgih, zlasti pri umeščanju hidroelektrarn v okolje,<br />
saj so pri tem v sloveniji precejšnje težave?<br />
He Sveta Petka <strong>na</strong>d Skopjem je <strong>na</strong>š kronski<br />
projekt. Uspeli smo zagotoviti opremo visokega<br />
tehnološkega nivoja z minimalnimi stroški<br />
vzdrževanja, minimalne posege v okolje, zanesljivo<br />
obratovanje sistema ter visoko stopnjo<br />
izkoriščenosti. V izvajanje projekta smo povezali<br />
tako slovenska kot tudi makedonska podjetja,<br />
s čimer smo še okrepili bilateral<strong>na</strong> sodelovanja.<br />
Prepričan sem, da smo s to izgradnjo, ki predstavlja<br />
eno <strong>na</strong>jzahtevnejših gradenj v zadnjih<br />
20 letih v regiji, postavili nova merila in nove<br />
standarde <strong>na</strong> področju hidroenergetike v tej<br />
regiji. V vseh teh projektih sodelujemo <strong>na</strong>jprej<br />
kot ponudnik <strong>na</strong> razpisu in <strong>na</strong>to kot izvajalec,<br />
tako da žal kakšnega večjega vpogleda v širši<br />
kontekst umeščanja tovrstnih objektov v okolje<br />
nimam.<br />
ekodizajn nudi do <strong>na</strong>rave<br />
in prihodnosti odgovorno<br />
bivanjsko udobje in ugodje.<br />
<strong>na</strong>jbrž je lažje umeščati v prostor vaše riko<br />
hiše, ki so že dolga blagov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka. kaj je<br />
doslej dalo sodelovanje s philipom starckom?<br />
Kupci, ki se odločijo za hiši Riko, <strong>lahko</strong> hišo <strong>na</strong>jprimerneje<br />
uvrstijo v pokrajino, kulturno in <strong>na</strong>ravno.<br />
Ne le zaradi lesa, ki predstavlja v širšem<br />
evropskem bazenu avtohtono gradivo, temveč<br />
tudi zato, ker smo zasnovali sistem gradnje, ki je<br />
v <strong>svoj</strong>i zasnovi čim manj opredeljen in nevtralen<br />
ter se <strong>lahko</strong> prilagaja vsakokratnim <strong>na</strong>črtom<br />
<strong>na</strong>ših <strong>na</strong>ročnikov in umestitvam v kulturno in<br />
<strong>na</strong>ravno krajino. Tej osnovni liniji dodajamo<br />
sedaj še linijo prefabriciranih hiš Demokratic<br />
Eco Architecture by Riko with Starck. Hiša<br />
D.E.A.R.S. bo kombinirala različne materiale,<br />
visoko tehnologijo indesign Philippa Starcka.<br />
Hišo smo razvijali v tesnem sodelovanju s<br />
Starckom in skupaj jo bomo premierno predstavili<br />
meseca oktobra v Versaillesu. Sodelovanje<br />
s Philippom Starckom je že v tej fazi razvoja<br />
produkta <strong>na</strong> svetovnem prizorišču dvignilo<br />
vrednost blagovne z<strong>na</strong>mke Riko. Obetamo si,<br />
da bomo s prodajo hiše D.E.A.R.S. bolje prodajali<br />
tudi hiše Riko.<br />
Vaša družba je manj z<strong>na</strong><strong>na</strong> po logistični dejavnosti,<br />
čeprav jo močno razvijate. V katerih<br />
panogah ste razvili <strong>na</strong>jbolj konkurenčne in<br />
sodobne, trajnostne logistične rešitve?<br />
Na področju avtomobilske, živilsko-predelovalne,<br />
farmacevtske in kovinsko-predelovalne<br />
industrije smo se s <strong>svoj</strong>o ponudbo logističnih<br />
rešitev uveljavili doma in v tujini. V Belorusiji<br />
in Rusiji smo ponudili kakovostne rešitve<br />
velikanom avtomobilske industrije, kot so<br />
npr. MAZ, Avtodizel, Avtovaz, v Sloveniji pa<br />
s ponosom izpostavljam tri močne reference.<br />
Prva je avtomatizirano visoko regalno skladišče<br />
Ljubljanskih mlekarn. Uspelo <strong>na</strong>m je izvesti<br />
<strong>na</strong>jbolj kakovostno rešitev, s tem da v času<br />
gradnje in integracije sistema v obratovanje ni<br />
bilo nikakršnih izpadov pri oskrbi <strong>na</strong>ročnikov<br />
z izdelki. Prav tako velja izpostaviti <strong>na</strong>še do-<br />
sežke <strong>na</strong> področju farmacevtske industrije, saj<br />
so tu sistemi vedno zahtevni, ker ima področje<br />
farmacije specifične zahteve po predpisih GMP,<br />
dosledni FIFO, popoln <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d vsako skladiščno<br />
pozicijo v skladišču itd. Poleg tega so v<br />
farmaciji zahteve po tehničnih rešitvah, kvaliteti,<br />
čistoči ipd. višje kot v ostalih industrijskih<br />
branžah. Visoko regalni skladišči Krke in Leka<br />
nosita Rikov podpis.<br />
koliko usmerjenost podjetja v trajnostni razvoj<br />
v času globalne krize pomeni konkurenčno<br />
prednost? ali trg podjetju, ki prisega <strong>na</strong> trajnostni<br />
razvoj, priz<strong>na</strong> nekoliko višjo ceno?<br />
Narejenih je bilo več raziskav, katerih rezultati<br />
pričajo o tem, da podjetja z družbeno<br />
odgovornim rav<strong>na</strong>njem prispevajo k trajnostnemu<br />
razvoju, izboljšujejo di<strong>na</strong>mičnost in<br />
konkurenčnost gospodarstva, ustvarjajo nova<br />
delov<strong>na</strong> mesta in z njimi gospodarsko rast. Po<br />
opravljenih raziskavah so uspehi družbeno odgovornih<br />
in trajnostno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nih podjetij večji<br />
od konkurenčnih podjetij, družbeno odgovor<strong>na</strong><br />
podjetja poslujejo celo bolje od <strong>svoj</strong>ih tekmecev.<br />
Z<strong>na</strong>no je, da v odnosu do dobaviteljev in<br />
poslovnih partnerjev trajnostni koncept znižuje<br />
stroške in povečuje ugled, povečuje učinkovitost<br />
<strong>na</strong>bavne verige, dobavitelje spodbuja v inovacije<br />
v lastni proizvodnji, povezovanje <strong>na</strong> obeh<br />
straneh vrednostne verige pospešuje izmenjavo<br />
z<strong>na</strong>nja in razvoj učinkovitih poslovnih modelov.<br />
Pri potrošnikih pa je trajnostni koncept<br />
zagotovo konkurenč<strong>na</strong> prednost. Potrošniki<br />
se raje odločajo za <strong>na</strong>kup izdelkov ali storitev<br />
družbeno odgovornih podjetij, saj so čedalje bolj<br />
osveščeni, ne <strong>na</strong>zadnje povečuje tudi zvestobo<br />
potrošnikov. Hkrati vpliva <strong>na</strong> ugled in vrednost<br />
blagovne z<strong>na</strong>mke ter v nekaterih primerih<br />
omogoča celo doseganje višjih cen izdelkov pri<br />
kupcih. Prepričan sem, da so podjetja s trajnostno<br />
usmeritvijo v času te krize v veliko boljši<br />
poslovni in investicijski kondiciji. Kar ozrimo<br />
se malo <strong>na</strong>okoli.<br />
kaj mislite, da bi morala slovenija kot država<br />
in slovenska podjetja prednostno storiti <strong>na</strong><br />
področju trajnostnega razvoja za dvig <strong>svoj</strong>e<br />
med<strong>na</strong>rodne konkurenčne prednosti?<br />
Podjetja bi morala ultimativno integrirati parametre<br />
trajnostnega razvoja v <strong>svoj</strong>e delovanje, država<br />
pa bi morala to spodbujati kot konkurenčno<br />
prednost pri javnih razpisih. To bi bila odlič<strong>na</strong><br />
odskoč<strong>na</strong> deska, ki bi zagotovo omogočala večjo<br />
prodornost slovenskega gospodarstva.<br />
OKOLjE 71/72 63<br />
september 2012
71/72 64<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
strateŠki proJekt<br />
traJnostneGa<br />
raZVoJa BtC City<br />
misija: zeleno<br />
Strateški projekt<br />
trajnoStnega<br />
razvoja BtC City<br />
BtC je že doslej <strong>svoj</strong><br />
razvoj temeljil <strong>na</strong> družbeni<br />
odgovornosti, kamor sodijo<br />
tudi vse t.i. zelene oz. eko<br />
aktivnosti. Zlasti strokov<strong>na</strong><br />
javnost ga poz<strong>na</strong> po<br />
edinstvenem poslovnem<br />
modelu eko indeks, s katerim<br />
vrednoti vplive <strong>svoj</strong>ega<br />
delovanja <strong>na</strong> okolje. Vodstvo<br />
družbe se je letos odločilo<br />
za nov korak v tej smeri – za<br />
izvedbo strateškega projekta<br />
misija: zeleno. Z njim BtC City<br />
kot <strong>na</strong>jpomembnejše slovensko<br />
poslovno, <strong>na</strong>kupovalno,<br />
rekreativno – zabaviščno in<br />
kulturno središče postaja<br />
gonilo zelene preobrazbe<br />
družbe.<br />
Skupaj z marketinško agencijo, specializirano<br />
za trajnostni razvoj, Fit media d.o.o., ki pod<br />
blagovno z<strong>na</strong>mko Zele<strong>na</strong> <strong>Slovenija</strong> izdaja strokovno<br />
revijo EOL, so razvili celostno zgodbo,<br />
s katero bodo predstavljali lastne trajnostne<br />
premike in, kar je še pomembneje, vanje vključevali<br />
širšo družbo.<br />
Misija vključuje investicijske premike, ki so<br />
potrebni za bolj zeleno življenje v BTC City,<br />
promoviranje zelenih izdelkov in storitev,<br />
spodbujanje zelene potrošnje ter ozaveščanje<br />
javnosti glede zelenih vrednot in dejanj.<br />
Zeleni agenti<br />
Pomemben del zgodbe so t.i. zeleni agenti, ki<br />
vsak <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>em področju pripevajo k uresničevanju<br />
skupne misije. Zeleni agent je <strong>lahko</strong><br />
prav vsak, ki je pripravljen delati v dobro<br />
prijaznega okolja in zelenega razvoja. To so<br />
zaposleni v kompleksu BTC City-ja, poslovni<br />
partnerji, kupci in vsi tisti, ki rav<strong>na</strong>mo zeleno<br />
in ki s <strong>svoj</strong>imi dejanji motiviramo druge.<br />
Zeleni agenti so rastline plezalke (bršljan), saj<br />
čistijo zrak, okolje pa prijetno zelenijo, zeleni<br />
agenti so drevesa, ki predelujejo izpuste CO 2<br />
in ustvarjajo <strong>na</strong>ravnejše okolje, pa tudi živali.<br />
Gonil<strong>na</strong> sila misije je seveda<br />
BtC. Vodili in usmerjali bodo<br />
z lastnim zgledom, prva<br />
dejanja pa so že vid<strong>na</strong>.<br />
Zelene poti, zelene<br />
fasade, zele<strong>na</strong><br />
sporočila …<br />
Gonil<strong>na</strong> sila misije je seveda BTC. Vodili in<br />
usmerjali bodo z lastnim zgledom, prva dejanja<br />
pa so že vid<strong>na</strong>. Tako so obiskovalci gotovo<br />
opazili zasaditve zelenih rastlin ob zahodni<br />
in vzhodni strani dvorane A. Pozornost privabljajo<br />
števil<strong>na</strong> plakat<strong>na</strong> mesta s sporočili, ki<br />
spodbujajo k zelenemu rav<strong>na</strong>nju. Z <strong>na</strong>menom<br />
spodbujanja hoje po BTC City-ju so začrtali prvi
del zelene pešpoti, ki jo bodo v prihodnje še<br />
razširili. Obiskovalce spodbujajo k uporabi parkirne<br />
hiše in vožnji z brezplačnim City busom.<br />
Številni zabojniki za odpadke komunicirajo<br />
zavezo BTC-ja k njihovemu ločevanju, saj so<br />
hkrati pomemb<strong>na</strong> surovi<strong>na</strong>.<br />
S projektom Misija: Zeleno želi BTC k sodelovanju<br />
privabiti čim več zelenih agentov.<br />
Ob tem vabi vse zeleno ozaveščene poslovne<br />
subjekte in posameznike, da jim sporočijo<br />
<strong>svoj</strong>e pobude, s katerimi bi skupaj <strong>na</strong>redili nove<br />
koreke v Misiji: Zeleno.<br />
Misija: Zeleno vključuje več področij. Med<br />
<strong>na</strong>jpomembnejšimi so upravljanje z odpadki,<br />
energetska učinkovitost, odgovorno rav<strong>na</strong>nje<br />
z vodo, trajnostni promet, varnost in druga<br />
področja družbene odgovornosti. BTC je <strong>na</strong> teh<br />
področjih dosegel že lepe rezultate.<br />
misija: odpadki za surovine<br />
Odpadki so surovine, ki imajo <strong>svoj</strong>o vrednost. V<br />
BTC-ju odpadke skrbno ločujejo (več kot 60 %).<br />
Vzpostavili so sistem sprotnega pobiranja in ločevanja<br />
odpadkov, imajo <strong>svoj</strong>e ekološke postaje<br />
in stiskalnice odpadkov. V Centralni ekološki<br />
postaji odpadke ločujejo <strong>na</strong> kar 24 frakcij.<br />
misija: energetska učinkovitost<br />
Načrtno znižujejo porabo energije. Zamenjujejo<br />
energijsko neučinkovito razsvetljavo z LED<br />
tehnologijo. Tako prihranijo več kot 500 tisoč<br />
KWH letno in zmanjšajo za več kot 200 ton izpustov<br />
ogljikovega dioksida. Samo za reklamne<br />
panoje so tako zmanjšali porabo električne<br />
energije kar za<br />
20-krat.<br />
Junija<br />
2012<br />
so po-<br />
stavili že tretjo lastno sončno elektrarno. Vse<br />
tri sončne elektrarne skupaj proizvedejo dva<br />
milijo<strong>na</strong> kWh električne energije <strong>na</strong> leto.<br />
misija: varčno z vodo<br />
Z vodo rav<strong>na</strong>jo varčno in preudarno. Za potrebe<br />
dopolnjevanja vode v bazene uporabljajo<br />
vrtino, kjer <strong>lahko</strong> mesečno <strong>na</strong>črpajo do 3.500<br />
kubičnih metrov vode.<br />
V Vodnem mestu Atlantis so <strong>na</strong> izliv<strong>na</strong> mesta<br />
<strong>na</strong> sanitarne armature <strong>na</strong>mestili pršne glave,<br />
ki so opremljene s posebnimi šobami. Le-te<br />
preprečujejo <strong>na</strong>biranje vodnega kam<strong>na</strong>, med<br />
uporabo zmanjšajo pretok vode <strong>na</strong> manj kot<br />
9 litrov <strong>na</strong> minuto ter zagotavljajo ustrezno<br />
mikrobiološko kakovost vode.<br />
misija: zeleni promet<br />
Zeleni promet je velik izziv. Za območje BTC<br />
Cityja imajo novo električno vozilo, <strong>na</strong>menjeno<br />
odvažanju različnih odpadkov. Za polnjenje<br />
<strong>svoj</strong>ega akumulatorja porabi zgolj 18 kW električne<br />
energije kar zadostuje za 80 prevoženih<br />
kilometrov.<br />
S programom za racio<strong>na</strong>lno pripravo in razvoz<br />
blaga so prostorske kapacitete <strong>na</strong> tovornjakih<br />
zapolnili optimalno, tako da je dnevni razvoz<br />
blaga opravljen z minimalnim številom transportnih<br />
vozil. Tovornjaki pri razvozu blaga<br />
opravijo <strong>na</strong>jkrajšo možno pot.<br />
Na območju BTC City Ljublja<strong>na</strong> vozi brezplačni<br />
city bus. Uredili so krožišča, sistematično<br />
urejajo pločnike, kolesarske in zelene poti.<br />
Obiskovalce spodbujajo, da <strong>svoj</strong>e vozilo pustijo<br />
v parkirni hiši s kar 780 brezplačnimi parkirnimi<br />
mesti in se po <strong>svoj</strong>em mestu odpravijo peš<br />
ali s city busom.<br />
misija: družbeno odgovorni<br />
Pri BTC-ju se trudijo, da bi skupaj z obiskovalci<br />
izboljšali kakovost življenja <strong>na</strong> vseh področjih.<br />
Zato podpirajo športne projekte, okoljske,<br />
humanitarne akcije, organizirajo delavnice in<br />
<strong>na</strong>tečaje za otroke, sofi<strong>na</strong>ncirajo <strong>na</strong>kupe otroških<br />
igral … So prejemnik Slovenske <strong>na</strong>grade za<br />
družbeno odgovornost HORUS 2011.<br />
foto: Rok Tržan foto: BTC<br />
mag. Vanesa Čanji Jože mermal<br />
Jože Mermal, predsednik Uprave BTC, d.d.:<br />
»Cilj misije je ZELENO <strong>na</strong> vseh segmentih.<br />
Zgodba Misija: Zeleno je dovolj odprta,<br />
da <strong>lahko</strong> vanjo dolgoročno vpenjamo<br />
posamezne etapne cilje in podvige, hkrati<br />
pa vedno znova vključujemo partnerje<br />
<strong>na</strong> vseh ravneh. Misija: Zeleno pomeni<br />
nenehno aktivno pomikanje proti cilju. S<br />
projektom Misija: Zeleno začenjamo v BTC<br />
City v Ljubljani. Naši <strong>na</strong>črti so ambiciozni, a<br />
realni - s <strong>svoj</strong>imi aktivnostmi bomo postopno<br />
spodbujali trajnostno rav<strong>na</strong>nje <strong>svoj</strong>ih<br />
poslovnih partnerjev in obiskovalcev.«<br />
Mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie<br />
d.o.o.: »Skupaj z <strong>na</strong>ročnikom smo razvili<br />
strateški koncept <strong>na</strong>daljnje implementacije<br />
trajnostnega razvoja BTC City-ja. Je<br />
integralen, saj vključuje vse strateške<br />
javnosti, hkrati pa modularen, kar pomeni,<br />
da se <strong>lahko</strong> uresničuje v skladu s poslovnimi<br />
možnosti. Pomembno je, da je zgodba<br />
enostav<strong>na</strong> in akcijska. Povzeli smo jo z<br />
dvema besedama: misija in zeleno. Misija<br />
vključuje akcijo, drznost, pogum, vztrajnost<br />
in sodelovanje. Zele<strong>na</strong> barva simbolizira<br />
upanje in rast, povezujemo pa jo tudi<br />
z regeneracijo in s prihodnostjo, torej z<br />
vsem, kar je prijazno okolju oziroma je<br />
trajnostno.«<br />
OKOLjE 71/72 65<br />
september 2012
71/72 66<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
predeLaVa odpadniH<br />
<strong>na</strong>GroBniH sVeČ<br />
v ljutomeru nov<br />
obrat za reciklažo<br />
Predelava<br />
odPadnih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč<br />
slovenija je v Ljutomeru dobila<br />
drugi obrat za predelavo<br />
odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč. to<br />
pomeni, da bodo zmogljivosti<br />
omogočile obdelavo celotnih<br />
količin odpadnih <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč, ki jih zbereta v državi<br />
dve konkurenčni shemi.<br />
družba interseroh je z dvema<br />
partnerjema v celoti uredila<br />
reciklažo, shema prons pa ne.<br />
kot <strong>na</strong>vaja sebastjan kolednik,<br />
direktor eko plastkoma, bodo<br />
dobili polovico zbranih sveč<br />
od pronsa. in kaj pri<strong>na</strong>ša eko<br />
plastkom <strong>na</strong> trg reciklaže?<br />
zakaj ste se odločili za <strong>na</strong>ložbo v obrat predelave<br />
odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč, kdo so partnerji<br />
oziroma investitorji in kakš<strong>na</strong> je vrednost<br />
<strong>na</strong>ložbe?<br />
Naša ideja, da bomo predelovali odpadne<br />
<strong>na</strong>grobne sveče, je stara že več kot deset let.<br />
Uresničevati smo jo <strong>lahko</strong> pričeli pred štirimi<br />
leti, saj je bila takrat sprejeta Uredba o rav<strong>na</strong>nju<br />
z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi svečami. Do danes<br />
<strong>na</strong>m je uspelo zbrati zaupanja vredne partnerje<br />
in investitorje, ki so bili sposobni fi<strong>na</strong>ncirati<br />
<strong>na</strong>ložbo v popolnoma novo tehnološko opremo<br />
za predelavo sveč. Na trgu bomo konkurenčni<br />
tako po kapaciteti in ceni predelave kot po<br />
kakovosti predelanih materialov za ponovno<br />
uporabo.<br />
Z <strong>na</strong>menom, da bo <strong>na</strong>ša predelava čim bolje<br />
organizira<strong>na</strong>, smo se povezali z družbo<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong>, ki s <strong>svoj</strong>im z<strong>na</strong>njem<br />
in izkušnjami <strong>lahko</strong> to delo opravi <strong>na</strong>jbolje, kar<br />
je podjetje že večkrat dokazalo tudi pri drugih<br />
vrstah odpadkov. Naš <strong>na</strong>jvečji partner pa je<br />
družba FINAKOS, ki je tudi <strong>na</strong>jvečji investitor<br />
obrata. Investicija je razdelje<strong>na</strong> v več faz, od<br />
katerih sta dve z vrednostjo preko 1 milijo<strong>na</strong><br />
evrov že realizirani. To je <strong>na</strong>ložba v nepremičnine<br />
in sortirnico s tehnološko opremo za<br />
predelavo sveč. V <strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>črtujemo še<br />
dodatne investicije v strojno opremo za granulacijo<br />
PVC-plastike in talilnike za parafin.<br />
Dolgoročno je <strong>na</strong>ša želja tudi predelava ostale<br />
odpadne plastike iz PVC.<br />
kakšne so zmogljivosti obrata in ali boste<br />
usmerjeni le <strong>na</strong> zbrane količine ons <strong>na</strong> slovenskem<br />
trgu?<br />
V <strong>na</strong>šem primeru gre za strojno opremo za<br />
predelavo polivinilkloridnih odpadnih sveč s<br />
kapaciteto 1000 kg/h, kar pomeni, da bomo<br />
<strong>lahko</strong> z eno izmeno letno predelali okrog 1.500<br />
ton teh sveč. Trenutno imamo pogodbo samo s<br />
shemo PRONS, ki <strong>na</strong>m bo v predelavo <strong>na</strong>menila<br />
približno polovico od vseh 2.500 ton odpadnih<br />
sveč, ki se zberejo <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem trgu v enem letu. V<br />
<strong>na</strong>daljevanju pričakujemo, da bomo zaključili<br />
že pričete dogovore v tujini, kjer ločeno zbiranje<br />
sveč že poteka, nimajo pa še takšne predelave,<br />
da bi pridobili kakovostne proizvode.<br />
s predelavo sveč ste že začeli. kakš<strong>na</strong> je vaša<br />
tehnološka oprema, saj je z<strong>na</strong>no, da je pri<br />
predelavi sveč bistveno zagotoviti kakovostne<br />
izhodne surovine? ali imate urejeno tudi sortiranje<br />
odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč glede <strong>na</strong> to,<br />
da so <strong>na</strong> trgu različne vrste sveč?<br />
Tehnološka oprema je plod lastnega razvoja,<br />
pri izdelavi pa smo sodelovali skupaj z <strong>na</strong>šim<br />
partnerjem iz Nemčije. Gre za novost <strong>na</strong> področju<br />
predelave sveč. Oprema je popolnoma<br />
avtomatizira<strong>na</strong>, predelava je okolju prijaz<strong>na</strong>,<br />
brez negativnih vplivov <strong>na</strong> okolje.<br />
foto: www.shutterstock.com
foto: arhiv podjetja<br />
sebastjan kolednik<br />
Prav gotovo brez sortiranja zaradi zelo različnih<br />
vrst sveč ne gre. V ta <strong>na</strong>men imamo urejeno<br />
sortirnico, ki je eden od pomembnejših<br />
elementov <strong>na</strong>še predelave. V njej izločimo sveče<br />
iz stekla in keramike, sveče iz PP, PET, embalažo<br />
od svetilnega olja ter papir<strong>na</strong>te sveče, ki za<br />
<strong>na</strong>šo strojno predelavo niso primerne. Izločijo<br />
se tudi elektronske sveče, ki jih ročno razstavimo.<br />
Pridobljene frakcije, tj. elektronske module,<br />
baterije, predamo ustreznim zbiralcem v<br />
<strong>na</strong>daljnjo predelavo.<br />
kakš<strong>na</strong> bo dejanska stopnja reciklaže in katere<br />
materiale boste <strong>lahko</strong> prodali kot odpadne surovine?<br />
za katere frakcije je <strong>na</strong>jveč zanimanja?<br />
Stopnja <strong>na</strong>še predelave je preko 90 odstotkov<br />
bruto prevzetih količin odpadnih sveč. Prodali<br />
bomo <strong>lahko</strong> predelano PVC-plastiko in parafin,<br />
kovine, to so kovinski pokrovčki <strong>na</strong> svečah, ter<br />
ostale izločene plastične sveče iz PET in PP.<br />
Največ zanimanja <strong>na</strong> trgu je za dobro očiščen<br />
parafin, ki ga bodo uporabljali svečarji pri proizvodnji<br />
sveč, in PVC, ki se uporablja v industriji<br />
za različne <strong>na</strong>mene.<br />
kaj je pokazal izračun rentabilnosti <strong>na</strong>ložbe?<br />
Pri trenutnih cenovnih razmerjih ocenjujemo,<br />
da se bo dosedanja <strong>na</strong>ložba povrnila v petih<br />
letih.<br />
koliko nečistoč in ostalega materiala boste<br />
morali odložiti in kako boste zagotovili popolno<br />
čistočo posamezne frakcije?<br />
Predvidevamo, da bomo morali pooblaščenim<br />
zbiralcem ustrezno predati okrog pet odstotkov<br />
nečistoč, saj se <strong>na</strong> pokopališčih v zabojnike,<br />
<strong>na</strong>menjene samo za odpadne <strong>na</strong>grobne sveče,<br />
odlagajo tudi drugi odpadki. Kljub temu pa je<br />
zavedanje obiskovalcev pokopališč o ločenem<br />
zbiranju <strong>na</strong>grobnih sveč boljše glede <strong>na</strong> pretekla<br />
leta.<br />
ali boste zagotovili tudi reciklažo elektronskih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč?<br />
Velika veči<strong>na</strong> slovenskih proizvajalcev elektronskih<br />
sveč že proizvaja ekološke elektronske<br />
sveče, ki so <strong>lahko</strong> razstavljive in jih je mogoče<br />
reciklirati. Pri <strong>na</strong>s te sveče izločimo in jih ročno<br />
razstavimo. Elektronske module in baterije predamo<br />
ustreznim zbiralcem za <strong>na</strong>daljnjo predelavo,<br />
PVC-plastika pa gre v <strong>na</strong>šo strojno predelavo.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
kaj svetujete okoljski politiki pri rav<strong>na</strong>nju z<br />
odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi svečami?<br />
Odpadne <strong>na</strong>grobne sveče niso več breme za<br />
okolje. Za to vrsto odpadka je v Sloveniji zelo<br />
dobro poskrbljeno, predvsem za sveče iz PVC,<br />
saj jih vse predelamo, zato pričakujem od <strong>na</strong>ših<br />
državnih in ostalih institucij ter javnosti, da<br />
bodo od sedaj <strong>na</strong>prej širili pozitivno medijsko<br />
kampanjo o odpadnih svečah.<br />
plastkom obratuje<br />
pozitivno, čistost<br />
materiala dobra<br />
Plastkom je v Sloveniji prvi začel predelovati<br />
odpadne <strong>na</strong>grobne sveče in v začetku ni bilo<br />
<strong>lahko</strong>. Po pridobitvi vseh dovoljenj za reciklažo<br />
ovir ni več in tudi problem sortiranja je odpravljen.<br />
Direktorica Plastkoma Mojca Korbar<br />
je povedala:<br />
Predelava ONS poteka brez problema. Vse količine,<br />
ki <strong>na</strong>m jih pripeljejo, se sproti predelajo.<br />
Čistost materialov je dobra, pri PVC plastiki je<br />
98 %, pri ostalih materialih pa 100 %. Vhodne<br />
in izhodne cene zagotavljajo rentabilnost obrata.<br />
Poslovanje je pozitivno, tako <strong>na</strong>j bi bilo do<br />
konca leta, vse pa je odvisno od prodanih količin<br />
sveč. Po delni spremembi tehnološke opreme<br />
smo dosegli zadovoljivo čistost materiala,<br />
tako da sortiranje ne predstavlja ozkega grla.<br />
Res pa je, da je čistost odvis<strong>na</strong> od ustreznega<br />
ali neustreznega skladiščenja odpadnih sveč v<br />
komu<strong>na</strong>lnih podjetjih. Nekatere komu<strong>na</strong>le zagotavljajo<br />
čistost, nekatere pa ne. To predvsem<br />
vpliva <strong>na</strong> kakovost PVC materiala. Komu<strong>na</strong>le<br />
bi morale imeti zabojnike za skladiščenje sveč<br />
in jih ne skladiščiti <strong>na</strong> pesku. Poleg parafinskih<br />
sveč se izločajo elektronske sveče. Elektronske<br />
sveče se sortirajo in pripravijo za <strong>na</strong>daljnjo predelavo,<br />
kar dela pooblaščeno podjetje. Pri PET<br />
plastiki, ki se pojavlja pri elektronskih svečah,<br />
<strong>na</strong>staja problem, ker se jo vsi izogibajo zaradi<br />
rdeče barve. V šestih mesecih smo izločili 25<br />
ton baterij, celotno količino predelave ONS<br />
zagotavljamo v sodelovanju z Interserohom in<br />
imamo še proste kapacitete. Mesečno predelamo<br />
od 170 – 180 ton sveč.<br />
okoljski cilji pri<br />
predelavi ons<br />
niso določeni<br />
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo postavili<br />
tri vprašanja o rav<strong>na</strong>nju z <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami v Sloveniji:<br />
1. Kako uspešni sta glede <strong>na</strong> izvajanje<br />
Uredbe o rav<strong>na</strong>nju z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami shemi Interseroh<br />
in Prons posebej z vidika predelave in<br />
reciklaže?<br />
2. Kdo spremlja transparentnost delovanja<br />
obeh shem in kaj kažejo podatki o<br />
zbranih količi<strong>na</strong>h v letu 2011 in prvem<br />
polletju 2012?<br />
3. Kdo zagotavlja predelavo za obe shemi<br />
in ali so z<strong>na</strong>ni podatki, koliko odpadnih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč mora v predelavo<br />
v izvoz?<br />
družba prons ni zagotovila recikliranja<br />
Na družbo Prons je bilo v letu 2011 preneseno<br />
rav<strong>na</strong>nje za 3.102.055 kg <strong>na</strong>grobnih sveč,<br />
danih <strong>na</strong> trg v letu 2011. Njihov zbiralec, podjetje<br />
Saubermacher, je za njihov skupni <strong>na</strong>črt<br />
zbral 1.265.510 kg odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč<br />
(40,8 %). Za zbrane odpadne <strong>na</strong>grobne sveče<br />
je družba Prons zagotovila predobdelavo teh<br />
sveč, in sicer v podjetju CRO Vrhnika in v<br />
podjetju Saubermacher <strong>Slovenija</strong> PE Le<strong>na</strong>rt,<br />
pri čemer je bilo izločenih 1.076 kg odpadnih<br />
elektronskih modulov in 3.550 kg nečistoč, ki<br />
se jih je odložilo. Recikliranje predhodno obdelanih<br />
odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč v letu 2011<br />
ni bilo zagotovljeno.<br />
družba intereseroh ima za reciklažo dva<br />
partnerja<br />
Na Družbo Interseroh je bilo v letu 2011 preneseno<br />
rav<strong>na</strong>nje za 3.197.142 kg <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč, danih <strong>na</strong> trg v tem letu. Njihov zbiralec,<br />
podjetje Saubermacher, je za njihov skupni<br />
<strong>na</strong>črt zbral 1.394.660 kg odpadnih <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč (43,6 %). Zbrane odpadne <strong>na</strong>grobne<br />
sveče so se predhodno obdelale. V letu 2011<br />
je bilo pri postopkih predhodne obdelave<br />
izločenih skupno še 26.942 kg odpadnih<br />
elektronskih modulov, izločenih pa je bilo<br />
tudi 121.187 kg odpadnih kovin ter 86.906<br />
kg nečistoč, ki se jih je odložilo. Predhodno<br />
obdelane odpadne <strong>na</strong>grobne sveče so se 29.<br />
2. 2012 oddale v predelavo predelovalcema:<br />
podjetju Plastkom (776.530 kg odpadnih <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč) in podjetju Navodnik (135.440<br />
kg odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč), predelane <strong>na</strong>j<br />
bi bile do konca aprila 2012.<br />
Uredba o rav<strong>na</strong>nju z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami ne določa okoljskih ciljev glede<br />
zbiranja ali predelave oziroma recikliranja.<br />
Nadzor <strong>na</strong>d izvajanjem Uredbe o rav<strong>na</strong>nju<br />
z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi svečami izvaja<br />
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo,<br />
hrano in okolje – Inšpekcija za okolje in<br />
<strong>na</strong>ravo. Po podatkih Carinske uprave RS<br />
je bilo v letu 2011 dano <strong>na</strong> trg v Sloveniji<br />
6.339.997,3 kg <strong>na</strong>grobnih sveč, od tega je<br />
bilo za 6.299.197 kg <strong>na</strong>grobnih sveč rav<strong>na</strong>nje<br />
zagotovljeno preko obeh nosilcev skupnih<br />
<strong>na</strong>črtov rav<strong>na</strong>nja z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami. Skupno je bilo zbranih 2.660.170<br />
kg odpadnih <strong>na</strong>grobnih sveč in vse so bile<br />
predhodno obdelane.<br />
OKOLjE 71/72 67<br />
september 2012
71/72 68<br />
Promocija<br />
september 2012<br />
Recikliranje predhodno obdelanih odpadnih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč zagotavljata:<br />
• nosilec skupnega <strong>na</strong>črta Interseroh pri podjetjih<br />
Plastkom in Navodnik,<br />
• nosilec skupnega <strong>na</strong>črta Prons <strong>na</strong>črtuje,<br />
da bo reciklažo zagotovil pri podjetju EKO<br />
Plastkom.<br />
<strong>na</strong>dzor, <strong>na</strong>dzor in<br />
še enkrat <strong>na</strong>dzor<br />
OKOLjE Za prvo polletje 2012 še ni obdelanih podatkov.<br />
Poleg Interseroha je nosilec skupnega <strong>na</strong>črta<br />
za rav<strong>na</strong>nje z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi svečami<br />
družba Prons, ki je <strong>na</strong>jprej reciklažo organizirala<br />
<strong>na</strong> Hrvaškem. MKO je v izjavi ugotovila, da<br />
je Prons lani uspel zagotoviti le predobdelavo,<br />
zato smo o tem povprašali direktorja Pronsa,<br />
Marja<strong>na</strong> Guliča.<br />
V izjavi mko o rav<strong>na</strong>nju z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi<br />
svečami je zapisano, da družba prons ni<br />
zagotovila recikliranja, pač pa samo predobdelavo.<br />
zakaj niste zagotovili reciklaže?<br />
Z izjavo MKO sicer nismo sez<strong>na</strong>njeni. Takš<strong>na</strong><br />
izjava <strong>na</strong>čeloma sicer drži, a je izrazito<br />
enostranska in zahteva dodat<strong>na</strong> pojasnila. Kot<br />
smo že <strong>na</strong>vedli v oktobrski številki revije EOL,<br />
je imela družba Prons v letu 2010 zagotovljeno<br />
predelavo v tujini, kjer je bilo predelano okrog<br />
47 odstotkov vseh zbranih ONS v letu 2010.<br />
Ker je v drugi polovici leta 2010 EKO P.U.T.<br />
<strong>na</strong> Hrvaškem prenehal s predelavo, je družba<br />
Prons meseca septembra 2010 <strong>na</strong> ARSO vložila<br />
nov <strong>na</strong>črt rav<strong>na</strong>nja z ONS, po katerem bi<br />
predelavo ONS izvajali v Avstriji. Načrt je bil<br />
dopolnjen maja 2011. Kljub številnim urgencam<br />
Pronsa nismo od orga<strong>na</strong> ARSO v sestavi<br />
MKO do maja 2012, torej v času nekaj manj kot<br />
dveh let, prejeli nobenega odgovora.<br />
Bralcem revije prepuščam, <strong>na</strong>j si sami ustvarijo<br />
mnenje o takšni »ažurnosti« ARSO.<br />
Prons je bil zato prisiljen zbrane ONS skladiščiti<br />
v skladu s potrjenim <strong>na</strong>črtom.<br />
kam ste odložili material?<br />
Vse ONS smo v skladu s potrjenim <strong>na</strong>črtom<br />
skladiščili pri zbiralcu Saubermacher <strong>Slovenija</strong>,<br />
d. o. o., in sicer v večjem delu <strong>na</strong> lokaciji<br />
Saubermacher <strong>Slovenija</strong>, d. o. o., Le<strong>na</strong>rt s<br />
kapaciteto skladiščenja 2.500 ton in manjšem<br />
delu <strong>na</strong> CRO Vrhnika, Vrhnika.<br />
Ker je v avgustu 2012 začela delovati predelava<br />
v podjetju EKO PLASTKOM, d. o. o., Ljutomer, s<br />
sveče<br />
plastika<br />
kovine<br />
foto: arhiv podjetja<br />
marjan Gulič<br />
katerim smo sklenili pogodbo o predelavi ONS,<br />
smo postopoma začeli prazniti omenjeno zalogo<br />
in sproti reciklirati zbrane ONS.<br />
s katerimi težavami se srečujete kot nosilec<br />
skupnega <strong>na</strong>črta?<br />
Težave <strong>na</strong> tem področju niso nove. Predvsem<br />
si želimo <strong>na</strong>dzor, <strong>na</strong>dzor in še enkrat <strong>na</strong>dzor<br />
IRSKGHO <strong>na</strong>d zavezanci in sivo ekonomijo <strong>na</strong><br />
tem področju. Podatki od začetka uveljavitve<br />
Uredbe o rav<strong>na</strong>nju z ONS <strong>na</strong>mreč kažejo, da<br />
deleži ONS glede <strong>na</strong> količino NS, ki jih <strong>na</strong> trg RS<br />
dajejo zavezanci shem od leta 2010, nenehno<br />
<strong>na</strong>raščajo, in sicer s 35 odstotkov v letu 2010 <strong>na</strong><br />
42 odstotkov leta 2011 in celo <strong>na</strong> 62 odstotkov<br />
V podjetju EKO PLASTKOM iz Ljutomera<br />
ponujamo celovite storitve<br />
sortiranja in predelave odpadnih <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč.<br />
S pomočjo <strong>na</strong>jsodobnejše tehnologije <strong>na</strong><br />
tem področju, strokovno in okolju prijazno<br />
poskrbimo za predelavo plastičnih odpadnih<br />
<strong>na</strong>grobnih sveč, ostale vrste sveč pa<br />
ustrezno izločimo in predamo zbiralcem<br />
za <strong>na</strong>daljnjo predelavo.<br />
Odpadne <strong>na</strong>grobne sveče predelamo<br />
v uporabno surovino in uredimo, da se<br />
pridobljeni materiali vrnejo <strong>na</strong>zaj v<br />
proizvodnjo.<br />
Tržimo <strong>na</strong>slednje materiale:<br />
•<br />
• Predela<strong>na</strong> pvc plastika<br />
• Odpadne kovine<br />
www.ekoplastkom.si • info@ekoplastkom.si<br />
Tel. in Fax: 02 58 51 230<br />
Ulica Rada Pušenjaka 1, 9240 Ljutomer, <strong>Slovenija</strong>
v prvem polletju 2012. Pri tem pa količine, ki<br />
so jih dali <strong>na</strong> trg RS zavezanci v prvem polletju<br />
2012, padajo za okrog 20 odstotkov. Če se bo<br />
takšen trend <strong>na</strong>daljeval, bomo do konca leta<br />
2012 pobrali več sveč, kot jih zavezanci dajo<br />
<strong>na</strong> trg v RS, kar kaže, da je <strong>na</strong> tem področju<br />
nekaj hudo <strong>na</strong>robe.<br />
<strong>na</strong> kaj opozarjajo zavezanci?<br />
Predvsem <strong>na</strong> sivo ekonomijo <strong>na</strong> tem področju,<br />
saj opažajo številne nelegalne prodajalce NS <strong>na</strong><br />
pokopališčih in od vrat do vrat v <strong>svoj</strong>ih okoljih,<br />
ki ne spoštujejo določil uredbe.<br />
kaj bi morala upoštevati okoljska politika za<br />
zagotovitev učinkovitejšega sistema rav<strong>na</strong>nja<br />
s svečami?<br />
Naj ponovim: <strong>na</strong>dzor, <strong>na</strong>dzor, saj ima IRSKGHO<br />
v rokah škarje in platno. Sheme so pri <strong>na</strong>dzoru<br />
popolnoma nemočne.<br />
razlike med<br />
poročili shemam<br />
in carinski upravi<br />
Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja<br />
in predelave odpadnih <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč (ONS) je minilo že skoraj dve leti in pol.<br />
Rezultati zbiranja ONS so po tem preteklem<br />
obdobju dobri. Sistem ločenega zbiranja ONS<br />
je vzpostavljen pri vseh izvajalcih javne službe<br />
po Sloveniji. Izjemno pomembni dejavniki<br />
glede kvalitete ONS, ki <strong>na</strong>m jih oddajo izvajalci<br />
javne službe, pa so <strong>na</strong>čin zbiranja (ali je <strong>na</strong><br />
pokopališčih <strong>na</strong>meščeno dovolj zabojnikov za<br />
ločeno zbiranje, ali so ustrezno oz<strong>na</strong>čeni, ali je<br />
frekvenca odvozov dovolj pogosta ipd.), ustreznost<br />
skladiščnega prostora (ali se skladišči<br />
<strong>na</strong> asfaltu, v betonskem boksu, zabojniku ali<br />
<strong>na</strong> peščeni podlagi, ali so ONS pokrite ali <strong>na</strong><br />
prostem ipd.) in manipulacija ONS v skladišču.<br />
V teh letih je kvaliteta storitev izvajalcev javne<br />
službe <strong>na</strong>raščala. E<strong>na</strong>kovreden dejavnik glede<br />
kakovosti pa so tudi obiskovalci pokopališč,<br />
ki so v zadnjem času dobro osveščeni ter ONS<br />
v večini primerov odlagajo ločeno od ostalih<br />
odpadkov, ki <strong>na</strong>stajajo <strong>na</strong> pokopališčih. Dokaz<br />
za to je izredno visoka stopnja zbiranja, ki je<br />
bila v letu 2011 42-odstot<strong>na</strong>, v prvem poletju<br />
2012 pa celo 62-odstot<strong>na</strong>. V manjšem deležu<br />
se v ločenih zabojnikih poleg ONS še vedno<br />
pojavljajo tudi drugi odpadki. V teh letih smo<br />
uspeli z obveščanjem in osveščanjem odstotek<br />
nečistoč, po podatkih <strong>na</strong>šega glavnega predelovalca<br />
Plastkoma z Jesenic, zmanjšati z dobrih<br />
13 odstotkov <strong>na</strong> slabih 7 odstotkov.<br />
Družba Interseroh, d. o. o., se je skupaj s<br />
<strong>svoj</strong>ima predelovalcema, Plastkomom z<br />
Jesenic in Navodnikom, d. o. o., iz Celja, lotila<br />
izziva reciklaže ONS celovito. Ker smo Slovenci<br />
med prvimi v svetu, ki smo se lotili predelave<br />
ONS, se nismo mogli opreti <strong>na</strong> nobene tuje<br />
izkušnje in <strong>na</strong>svete. Prav zaradi tega je zelo<br />
pomembno, da smo pri razvoju reciklaže<br />
ONS potrpežljivi in odprti za več možnosti.<br />
Interseroh, d. o. o., ravno zato podpira dva<br />
predelovalca, saj imata različne postopke pri<br />
predelavi. Rezultati pri reciklaži so se prav<br />
tako močno izboljšali, vendar ostaja še veliko<br />
možnosti za <strong>na</strong>dgradnjo. Trenutno je kakovost<br />
izhodnih recikliranih materialov pri enem od<br />
predelovalcev veliko boljša, vendar pa je zmogljivost<br />
predelovalne linije premajh<strong>na</strong>. Od začetnih<br />
izzivov, ki smo jih imeli s postavitvijo<br />
predelave, sedaj vso <strong>svoj</strong>o energijo usmerjamo<br />
v povišanje dodane vrednosti izhodnih recikliranih<br />
materialov. Naš cilj je traj<strong>na</strong> ekološka<br />
<strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nost svečarjev oziroma večanje deleža<br />
recikliranih materialov v novih svečah ali drugih<br />
izdelkih. Naša prioriteta je, da surovine<br />
ostanejo v Sloveniji. To se sicer sliši enostavno,<br />
vendar zaradi majhnih količin materialov, ki<br />
<strong>na</strong>stanejo v Sloveniji, ni ekonomske upravičenosti<br />
dragih predelovalnih linij. Za tehnološko<br />
uspešno pilotno linijo sta potreb<strong>na</strong> čas in potrpežljivost.<br />
Pri recikliranem parafinu smo to<br />
že dosegli, saj ga v večini uporabijo slovenski<br />
svečarji, sedaj pa se usmerjamo <strong>na</strong> granulacijo<br />
različnih vrst plastike. Da smo kos izzivom in<br />
rezultatom <strong>na</strong> področju predelave ONS, kažejo<br />
tudi zanimanja iz tujine za tovrstne procese, saj<br />
v tujini ni vzpostavljenega ločenega zbiranja<br />
ONS in je veči<strong>na</strong> sežga<strong>na</strong> v sežigalnicah, ker<br />
večinoma <strong>na</strong>grobne sveče niso iz PVC-plastike.<br />
Uredba <strong>na</strong>laga, da moramo za <strong>na</strong>grobne<br />
sveče, ki so dane v promet, <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>e stroške<br />
zagotoviti zbiranje ONS od IJS in za zbrane<br />
ONS <strong>na</strong> <strong>svoj</strong>e stroške zagotoviti predelavo.<br />
Tu prihaja v praksi do različnega tolmačenje<br />
uredbe. Družba Interseroh se zaveda, da je obveza<br />
skupnih <strong>na</strong>črtov od IJS prevzeti vse ONS,<br />
<strong>na</strong>stale glede <strong>na</strong> tržni delež, ki ga posamezni<br />
nosilec skupnega <strong>na</strong>črta dosega. Zapisano pa<br />
si nekateri razlagajo tudi drugače. Uredba <strong>na</strong>m<br />
<strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>laga, da moramo poskrbeti samo za<br />
tiste <strong>na</strong>grobne sveče, ki smo jih dali v promet.<br />
To pomeni, da zbir<strong>na</strong> kvota ne bi smela biti<br />
višja kot 40-odstot<strong>na</strong>, saj je teža pogorele sveče<br />
veliko nižja kot teža nove <strong>na</strong>grobne sveče. Tako<br />
se <strong>lahko</strong> tolmači, da je obveza po uredbi le do<br />
določene stopnje zbiranja. Izredno visoka zbir<strong>na</strong><br />
kvota je posledica količin <strong>na</strong>grobnih sveč,<br />
ki niso evidentirane v nobeni shemi. Družbe<br />
ob zadnjih intervalih poročanja ugotavljamo,<br />
da prihaja v poročilih zavezancev za poročanje<br />
okoljske dajatve do velikih razlik med<br />
poročanjem družbam in poročanjem Carinski<br />
upravi RS Jesenice. Zbirno kvoto zvišujejo<br />
še količine <strong>na</strong>grobnih sveč svečarjev, ki niso<br />
pristopili k nobenemu skupnemu <strong>na</strong>črtu,<br />
in črni trg. Z izredno visoko zbirno kvoto<br />
(okoli 62 odstotkov v prvem polletju 2012) se<br />
stroški prav tako izjemno povečajo. Da bi se<br />
stanje uredilo, je potreb<strong>na</strong> uvedba revizij pri<br />
zavezancih, ki so vključeni v sheme rav<strong>na</strong>nja z<br />
ONS, prijava zavezancev po Uredbi o rav<strong>na</strong>nju<br />
z odpadnimi <strong>na</strong>grobnimi svečami, ki kršijo ali<br />
foto: arhiv podjetja<br />
ni<strong>na</strong> durini<br />
ne izpolnjujejo <strong>svoj</strong>ih obveznosti po tej uredbi,<br />
in dvig cen, to je svečarin za <strong>na</strong>grobno svečo,<br />
dano <strong>na</strong> trg. Z dvigom svečarin pa že imamo<br />
probleme konkurenčnosti <strong>na</strong> trgu, če ostale<br />
sheme tolmačijo uredbo drugače.<br />
Družba Interseroh je <strong>svoj</strong>e obveznosti vedno<br />
izpolnjevala do višine tržnega deleža, ki ga<br />
imajo zavezanci znotraj skupnega <strong>na</strong>črta družbe<br />
Interseroh, in ta tržni delež celo presegamo.<br />
V poročilu se <strong>na</strong>zorno vidi, da smo v letu 2010<br />
prevzeli približno 25 ton in v preteklem letu 46<br />
ton ONS več, kot bi jih po <strong>svoj</strong>em tržnem deležu<br />
morali. V tretjem kvartalu 2012 bomo po<br />
zadnjih simulacijah prevzeli 100 ton več ONS,<br />
kot z<strong>na</strong>ša <strong>na</strong>š tržni delež. S tem smo dokazali,<br />
da odgovorno pristopamo k problemu oziroma<br />
različnemu tolmačenju zapisane uredbe.<br />
Vsekakor ne želimo, da imajo IJS problem s<br />
kopičenjem ONS <strong>na</strong> njihovih zbirnih centrih, in<br />
še posebej ne želimo, da to eksistenčno vpliva<br />
<strong>na</strong> <strong>na</strong>še predelovalce, saj jim z ustavitvijo zbiranja<br />
prekinemo dotok materiala in posledično<br />
ustavitev linije.<br />
Ne glede <strong>na</strong> izjemne rezultate, ki jih pri<br />
predelavi ONS dosega družba Interseroh,<br />
<strong>na</strong>s pestijo različne težave. Nesposobnost sodelovanja<br />
<strong>na</strong> vseh nivojih je ključni problem, ki<br />
bi ga morali reševati prednostno. Pri delovanju<br />
sistema rav<strong>na</strong>nja z ONS sta <strong>na</strong>mreč potreb<strong>na</strong><br />
sodelovanje z vseh strani in dolgoročni pogled.<br />
Naše izkušnje kažejo, da se ključni sodelujoči v<br />
procesu tega ne zavedajo. Proizvajalci <strong>na</strong>grobnih<br />
sveč se ne zavedajo, da je vzpostavitev kakršnegakoli<br />
sistema ekstremno zapleten proces,<br />
ki terja čas in odgovornost vseh. Zavedamo se,<br />
da viši<strong>na</strong> svečarine vpliva <strong>na</strong> končno ceno <strong>na</strong>grobne<br />
sveče <strong>na</strong> prodajnih policah, zato se trudimo<br />
zmanjšati stroške zbiranja in predelave.<br />
Dandanes vse preveč ljudi pričakuje pozitivne<br />
rezultate nemudoma, čeprav iz prakse vemo,<br />
da so hitre in začasne rešitve v večini primerov<br />
dražje. Od državnih organov pričakujemo, da<br />
<strong>na</strong>s <strong>na</strong> konstruktivnih delovnih sestankih<br />
usmerijo <strong>na</strong> pravo pot in disciplinirajo kršitelje<br />
uredbe. Žal pa ni z njihove strani nikakršne<br />
odzivnosti in pripravljenosti <strong>na</strong> sodelovanje.<br />
Trud za odgovorno predelavo ONS <strong>na</strong>s vse bolj<br />
spominja <strong>na</strong> boj z mlini <strong>na</strong> veter – bojimo se,<br />
da ga počasi izgubljamo.<br />
Ni<strong>na</strong> Durini, Interseroh<br />
foto: arhiv podjetja<br />
OKOLjE 71/72 69<br />
september 2012
71/72 70<br />
OKOLjE<br />
september 2012<br />
prVe traJnostne<br />
oLimpiJske iGre<br />
okoljski monitoring za vsako<br />
odločitev organizatorja<br />
tanja pangerl<br />
Prve trajnostne<br />
olimPijske igre<br />
ne le po rezultatih, tudi po<br />
občutljivosti do okolja so se<br />
odlikovale letošnje olimpijske<br />
igre. Zakaj? ker so v Londonu<br />
2012 <strong>na</strong>redili velik skok<br />
pri trajnostni zasnovi in<br />
izvedbi športnih dogodkov.<br />
Letošnje igre so prve, ki so<br />
v <strong>svoj</strong> koncept <strong>na</strong>črtovanja<br />
in izvedbe vnesle trajnostno<br />
komponento. Zu<strong>na</strong>nja komisija<br />
za trajnostnost je ves čas<br />
spremljala trajnostnost iger in<br />
bo <strong>svoj</strong>e zaključno poročilo o<br />
učinkovitosti iger <strong>na</strong> podlagi<br />
opravljenih monitoringov<br />
objavila do konca leta 2012.<br />
Velik del prvotno <strong>na</strong>črtovanih<br />
ciljev so organizatorji dosegli<br />
že do začetka iger, kako<br />
trajnostne pa so igre zares<br />
bile, bodo pokazali vplivi po<br />
končanih igrah. eden ključnih<br />
ciljev je <strong>na</strong>mreč vplivati<br />
<strong>na</strong> spremembo vedenja<br />
udeležencev iger in prebivalcev<br />
Londo<strong>na</strong>. Vpetost trajnostnosti<br />
v olimpijsko vas in olimpijski<br />
park je občutila tudi slovenska<br />
olimpijska ekipa, ki je<br />
trajnostnost organizatorjev<br />
ocenila z 9 (10 je <strong>na</strong>jvišja<br />
oce<strong>na</strong>).<br />
Za čas od <strong>na</strong>črtovanja do zaključka letošnjih<br />
olimpijskih iger in še nekaj časa po zaključku<br />
iger je Komisija za trajnostnost izvajala<br />
monitoringe za preverjanje trajnostnosti OI.<br />
Svoje delo je začela januarja 2007, zaključila pa<br />
ga bo marca 2013. Namen komisije je predvsem,<br />
da deluje kot kritični prijatelj organizatorjem<br />
iger, zagotavlja <strong>na</strong>svete in sodeluje s širše<br />
vključenimi deležniki. Komisija je vizijo trajnostnosti<br />
razdelila <strong>na</strong> nekaj glavnih področij:<br />
trajnost<strong>na</strong> gradnja, trajnost<strong>na</strong> infrastruktura,<br />
trajnostni dogodki, razvij trajnostne skupnosti<br />
in ustvarjanje razlike (predstavlja vpliv, ki ga<br />
bodo igre imele <strong>na</strong> širšo skupnost v državi in<br />
po svetu).<br />
trajnostnost<br />
od zasnove do<br />
izvedbe in <strong>na</strong>prej<br />
Izvedba kakovostnih in obenem trajnostnih<br />
OI je bila za organizatorje velik izziv, smer<br />
k trajnostnosti že od samega začetka pa velika<br />
priložnost za <strong>na</strong>daljnji trajnostni razvoj<br />
Londo<strong>na</strong> in za dosego ali celo presežek ciljev<br />
evropskih direktiv. Na letošnjih OI je sodelovalo<br />
več kot 200 držav sveta, več kot 10.500 športnikov<br />
in 4.200 paraolimpijskih športnikov,<br />
več kot 14.000 uradnikov. Športniki so tekmovali<br />
<strong>na</strong> 34 prizoriščih, paraolimpijci <strong>na</strong> 21 prizoriščih.<br />
Nekatera prizorišča so bila zgraje<strong>na</strong><br />
popolnoma <strong>na</strong> novo in z <strong>na</strong>menom, da se upora-<br />
bljajo tudi po igrah, druga so bila zgraje<strong>na</strong> samo<br />
začasno. Že ob pričetku organizacije iger so v<br />
Londonu razmišljali trajnostno. Trajnostnost<br />
so zato vključili v vse vidike organizacije in<br />
zasnove: od gradnje energetsko učinkovitih<br />
športnih prizorišč in olimpijske vasi, prave<br />
izbire materialov za gradnjo, kjer so se uporabljali<br />
predvsem sekundarni materiali, zdravi<br />
materiali z minimalnim vplivom <strong>na</strong> okolje, do<br />
zagotavljanja prehrane, kjer se je spodbujalo<br />
k porabi lokalne, sezonske in organske proizvodnje<br />
z zmanjšanimi količi<strong>na</strong>mi embalaže.<br />
Trajno zgraje<strong>na</strong> prizorišča tako za 15 odstotkov<br />
presegajo energetske standarde za gradnjo iz<br />
leta 2006. V <strong>na</strong>daljevanju bo olimpijska vas<br />
predstavljala okoli 2.800 trajnostnih domov.<br />
Pomembno področje so bili tudi odpadki.<br />
Olimpijski London je celovito razdelal<br />
infrastrukturo za rav<strong>na</strong>nje z odpadki <strong>na</strong> področju<br />
večjih dogodkov. Prav pri tem pa je imel<br />
pomembno vlogo tudi vsak udeleženec, vsak obiskovalec<br />
iger. 20 odstotkov potreb po energiji v<br />
olimpijskem parku je bilo zagotovljene z novimi<br />
lokalnimi energetskimi viri, kot je proizvodnja<br />
energije iz odpadkov, s pomočjo sončnih panelov,<br />
malih vetrnih turbin, biodizelskih generatorjev<br />
in mikroenergije za javno razsvetljavo<br />
ter drugo. Pomembno področje, kjer OI London<br />
izstopajo, je ureditev javnega prometa za dostop<br />
do olimpijske vasi in olimpijskih prizorišč.<br />
Prevoz je bil za vse zagotovljen z avtobusom,<br />
zaradi manjših razdalj med posameznimi prizorišči<br />
in olimpijsko vasjo pa je bilo mogoče pot<br />
prehoditi kar peš. Za tiste, ki so iz kakršnihkoli<br />
razlogov potrebovali avtomobilski prevoz, je bil<br />
zagotovljen vozni park s 4.000 vozili, z nekaj<br />
motornimi kolesi in sedemsedežnimi vozili in<br />
200 vozili <strong>na</strong> električni pogon, ki so se <strong>lahko</strong><br />
foto: Olimpijski komite Slovenije
<strong>na</strong>polnila <strong>na</strong> 160 električnih polnilnih postajah.<br />
Zagotovlje<strong>na</strong> so bila tudi vozila za ljudi s<br />
posebnimi potrebami. Ureditev javnega prevoza<br />
<strong>na</strong> OI je zahtevala več kot 5 milijard vredne<br />
investicije v novo prometno infrastrukturo in<br />
<strong>na</strong>dgradnjo že obstoječe. Kljub poudarjanju uporabe<br />
urejenega javnega prevoza je bila komisija<br />
razočara<strong>na</strong> zaradi pomanjkanja alter<strong>na</strong>tivnih<br />
goriv za pogon vozil in zelo majhnega odstotka<br />
zagotovljenih <strong>na</strong>prednih biogoriv. Skrbnost je<br />
bila vid<strong>na</strong> tudi pri rav<strong>na</strong>nju z vodo. V vodnem<br />
središču se je zmanjšala poraba pitne vode za<br />
30 odstotkov, že uporablje<strong>na</strong> pit<strong>na</strong> voda pa se<br />
je preko posebnega sistema filtracije ponovno<br />
uporabila za nepitne <strong>na</strong>mene. V ozadju ni ostala<br />
niti biodiverziteta – <strong>na</strong> 45 hektarjih je bil<br />
ustvarjen habitat z bogato biodiverziteto, ki bo<br />
v prihodnje učni poligon za otroke in mladino.<br />
Ohranjanje habitata se bo <strong>na</strong>daljevalo v skladu z<br />
10-letnim projektnim <strong>na</strong>črtom za razvoj parka,<br />
ki so ga organizatorji že zasnovali. Poliklinika,<br />
postavlje<strong>na</strong> za čas trajanja OI, bo v <strong>na</strong>daljevanju<br />
preoblikova<strong>na</strong> v zdravstveni center. Z organizacijo<br />
trajnostnih OI ni pridobil le London, ampak<br />
tudi okoliška mesta, saj so se ob tem povečale<br />
možnosti za zaposlitev. Po predvidevanjih <strong>na</strong>j<br />
bi se ohranilo 60.000 zaposlitev za daljši čas,<br />
kar je v času mnogih zaposlitvenih pretresov<br />
zelo dobrodošlo.<br />
slovenija podelila<br />
Londonu devetico<br />
Organizatorji so si prizadevali, da bi bili tudi<br />
športniki in posamezne ekipe sez<strong>na</strong>njeni s<br />
pomenom trajnostnega razvoja, zato so znotraj<br />
olimpijske vasi postavili center En planet, ki<br />
je omogočal izobraževanje s področja trajnostnega<br />
razvoja. V Olimpijskem komiteju<br />
Slovenije so povedali, da je bila skrb za okolje<br />
e<strong>na</strong> primarnih skrbi organizatorjev. V vsaki<br />
pisarni so imeli različne odpadne koše za ločevanje<br />
papirja, plastike in organskih odpadkov.<br />
E<strong>na</strong>ko je bilo v jedilnici, kjer je bilo vse, razen<br />
jedilnega pribora, iz materialov, ki se <strong>lahko</strong><br />
reciklirajo. Organizatorji so vse olimpijske<br />
ekipe pozivali k čim manjši porabi papirja,<br />
čemur se je slovenska ekipa pridružila tako,<br />
da so letos prvič <strong>na</strong>mesto tiskane izdelali mobilno<br />
predstavitveno aplikacijo Team Slovenia.<br />
V slovenski ekipi so izpostavili prizadevanje<br />
organizatorjev k pozivanju obiskovalcev za<br />
uporabo javnega prevoza, prebivalcev Londo<strong>na</strong>,<br />
<strong>na</strong>j se <strong>na</strong> tekmovanja vozijo s kolesi, veliko je<br />
bilo tudi oglasnih sporočil, ki so pozivali k skrbi<br />
za okolje, veliko zelenih javnih površin in električnih<br />
vozil, ki so se vozila po olimpijski vasi.<br />
Slovenska ekipa je tako organizatorju glede<br />
skrbi za okolje, udeležencev in obiskovalcev<br />
<strong>na</strong>menila oceno 9 (10 je <strong>na</strong>jvišja oce<strong>na</strong>), kar je<br />
velik dosežek za London, saj so <strong>na</strong> tem področju<br />
prebili led. Že pred igrami pa je Olimpijski<br />
komite Slovenije – Združenje športnih zvez<br />
sprejel okoljevarstveni in <strong>na</strong>ravovarstveni kodeks,<br />
ki opredeljuje skrb za okolje za športnike<br />
in izvedbo športnih dogodkov <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni<br />
ravni, predvsem zaradi dejstva, da so športniki<br />
v večini primerov gostje v <strong>na</strong>ravnem okolju in<br />
<strong>lahko</strong> z odgovornim rav<strong>na</strong>njem prispevajo h<br />
krepitvi so<strong>na</strong>ravnega razvoja športa.<br />
kakovost zraka<br />
in učinkovit<br />
prometni <strong>na</strong>črt<br />
Med ključnimi problemi, s katerimi so se<br />
organizatorji soočili, je bila kakovost<br />
zraka v Londonu. Ta že pred organizacijo OI<br />
ni dosegala nekaterih mejnih vrednosti, prisotnost<br />
več milijonov obiskovalcev v Londonu<br />
med igrami in izvedba iger pa bi <strong>lahko</strong> to le<br />
še poslabšala. Slaba kakovost zraka bi <strong>lahko</strong><br />
vplivala <strong>na</strong> zdravje povečanega števila obiskovalcev<br />
Londo<strong>na</strong> v času iger, zato se je ta<br />
problem skušal rešiti ali omiliti z <strong>na</strong>tančnim<br />
in učinkovitim prometnim <strong>na</strong>črtom. Javni<br />
promet tako niso uporabljali le udeleženci iger,<br />
ampak so oblasti k alter<strong>na</strong>tivnim uporabam<br />
spodbujale tudi prebivalce Londo<strong>na</strong>, ki so kljub<br />
igram morali opravljati <strong>svoj</strong>e delo, njihova<br />
pot do delovnega mesta pa je bila marsikdaj<br />
ovira<strong>na</strong> zaradi prireditev, ki so se dogajale po<br />
1.<br />
2.<br />
Na področju izdelave ocen odpadkov<br />
manjka področje, ki ga je opredeljevala<br />
prejšnja zakonodaja o odpadkih, ki<br />
sedaj ne velja več. V sedanji uredbi o odpadkih<br />
oz v uredbi o odlaganju odpadkov<br />
niso opredeljeni pogoji za pooblaščene<br />
osebe, ki <strong>lahko</strong> izdelujejo ocene odpadkov.<br />
Zaradi tega se pojavlja problem<br />
pri izbiri izvajalcev - izdelovalcev ocen<br />
odpadkov. Kdaj bo <strong>na</strong> voljo predpis oz ali<br />
bo v javni obrav<strong>na</strong>vi osnutek predpisa,<br />
ki bo urejeval to področje?<br />
Na Gospodarski zbornici je bil že predstavljen<br />
osnutek spremembe Uredbe o<br />
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov<br />
s strani predstavnika MKO. Kdaj bo dan<br />
osnutek v javno obrav<strong>na</strong>vo?<br />
Odgovora:<br />
1.<br />
Osnutek Pravilnika o izdelovanju<br />
ocene odpadkov in sortirni a<strong>na</strong>lizi je<br />
že bil v javni in medresorski obrav<strong>na</strong>vi.<br />
ulicah Londo<strong>na</strong>. Nekateri so <strong>svoj</strong>e delo opravljali<br />
od doma, druge so spodbujali k uporabi<br />
javno dostopnih prevoznih sredstev, hoji ali<br />
kolesarjenju. Za tem ostaja prizadevanje, da<br />
se spremeni tudi vsakodnevno migracijsko<br />
ob<strong>na</strong>šanje prebivalcev Londo<strong>na</strong> in bližnjih<br />
mest, ki ni omejeno le <strong>na</strong> čas iger, ampak sega<br />
mnogo dlje.<br />
Vpliv trajnostnih<br />
oi<br />
Č eprav organizatorjem ni uspelo realizirati<br />
vseh predvidenih trajnostnih <strong>na</strong>črtov, je<br />
bil po mnenju komisije za tako velik dogodek,<br />
kot so OI, dosežen velik uspeh. Področja, ki jim<br />
jih ni uspelo realizirati do iger, bo potrebno razrešiti<br />
in <strong>na</strong>dgraditi v <strong>na</strong>daljevanju. Olimpijada<br />
je po besedah komisije <strong>lahko</strong> pojmova<strong>na</strong> kot<br />
trajnost<strong>na</strong> le, če <strong>lahko</strong> <strong>svoj</strong>o trajnostnost <strong>na</strong>daljuje<br />
tudi po igrah in vpliva <strong>na</strong> še bolj trajnostno<br />
vedenje po izvedenih igrah. Pomemb<strong>na</strong><br />
sta torej zgled in vpliv <strong>na</strong> vedenje ljudi. Kljub<br />
temu pa pokazatelji okoljskih, socialnih in<br />
ekonomskih prednosti letošnjih OI presegajo<br />
negativne vplive. Bo pa monitoring obdobja po<br />
igrah verjetno odkril nekatere problematike, ki<br />
pri <strong>na</strong>črtovanju niso bile vidne. To pa je <strong>lahko</strong><br />
dobra uč<strong>na</strong> ura tako za organizatorje kot za<br />
njihove <strong>na</strong>slednike.<br />
Vi spraŠUJete,<br />
ministrstvo odgovarja<br />
odgovarja ministrstva za okolje in prostor<br />
2.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je<br />
iz medresorske obrav<strong>na</strong>ve dobilo nekatere<br />
pripombe, ki jih še usklajujemo.<br />
Pričakujemo, da bo pravilnik <strong>lahko</strong> uveljavljen<br />
jeseni 2012.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje<br />
je po predstavitvi osnutka Uredbe o<br />
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov<br />
ones<strong>na</strong>ževanja <strong>na</strong> Gospodarski zbornici<br />
Slovenije <strong>na</strong>daljevalo z delom in pripravilo<br />
predlog dokončnega besedila uredbe,<br />
s katero bi bila <strong>na</strong>domešče<strong>na</strong> veljav<strong>na</strong><br />
uredba.<br />
Ministrstvo je v skladu s programom<br />
Vlade RS za zmanjševanje administrativnih<br />
ovir zavezano k zmanjševanju administrativnih<br />
ovir in bremen. Trenutno<br />
proučujemo možnost, da bi tudi v primeru<br />
urejanja emisij snovi v zrak iz nepremičnih<br />
virov ones<strong>na</strong>ževanja popravili<br />
nekatera določila in popravke vnesti v<br />
besedilo nove uredbe.<br />
OKOLjE 71/72 71<br />
september 2012
71/72<br />
LOGISTIKA 72<br />
september 2012<br />
speCiaLiZaCiJa<br />
V LoGistiki<br />
prihaja čas logistike<br />
hladne verige<br />
jože volfand<br />
Specializacija<br />
v logiStiki<br />
tomaž deželak, novi direktor<br />
logistične družbe Frigologo,<br />
ima za sabo izkušnje v trgovini<br />
in avtomobilski industriji.<br />
menedžerska vloga v podjetju,<br />
ki je del med<strong>na</strong>rodne skupine<br />
in ima družbe ne le v sloveniji,<br />
ampak tudi v avstriji, srbiji ter<br />
<strong>na</strong> madžarskem in Hrvaškem,<br />
ni majhen izziv. družba je v<br />
mešani, avstrijsko-slovenski<br />
lasti, specializacija za hladno<br />
logistiko pa podjetju odpira<br />
možnosti razvoja. ponudba<br />
prehrane, ki zahteva poseben<br />
hladni režim, je raznovrst<strong>na</strong><br />
in raste. in če ponuja logist<br />
celovite rešitve hladne verige,<br />
je to konkurenč<strong>na</strong> prednost.<br />
kot specializirani vodilni ponudnik hladne<br />
logistike v sloveniji morate upoštevati <strong>na</strong>jvišje<br />
standarde, ki jih zahteva varstvo živilskih<br />
izdelkov pri prevozu, hkrati pa zagotavljati<br />
določene posebnosti pri prevozu – od kratkih<br />
odzivnih rokov do optimalnih hladilnih<br />
režimov. kaj zmorete ponuditi v primerjavi z<br />
med<strong>na</strong>rodno konkurenco?<br />
Pri <strong>svoj</strong>em delu uporabljamo standarde<br />
HACCP, IFS in AIB. HACCP (Hazard A<strong>na</strong>lysis<br />
and Critical Control Points) je zakonsko predpisan<br />
sistem za vse, ki delujejo v prehranski<br />
verigi. Na<strong>na</strong>ša se <strong>na</strong> izvajanje higienskih<br />
programov ter <strong>na</strong> <strong>na</strong>dzor in obvladovanje<br />
kritičnih kontrolnih točk v procesu. IFS<br />
(Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Food Standard) pa je standard<br />
za ocenjevanje dobaviteljev živilskih<br />
proizvodov, ki zagotavlja sposobnost dobavitelja<br />
za izpolnjevanje kriterijev kakovosti<br />
in varnosti živil. Po ocenjevanju slednjega je<br />
Frigologo krepko <strong>na</strong>d evropskim povprečjem.<br />
Dodatno smo <strong>na</strong> zahtevo enega od multi<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />
partnerjev pridobili še standard AIB<br />
(Associates of Issuing Bodies).<br />
V evropi trend prepuščanja<br />
izvedbe logističnih rešitev<br />
zu<strong>na</strong>njim izvajalcem, t.<br />
i. logistični outsourcing,<br />
nenehno raste.<br />
foto: arhiv podjetja<br />
tomaž deželak<br />
Svojo storitev merimo in neprestano izboljšujemo<br />
tudi s sistemom notranjih kazalnikov. S tem<br />
dokazujemo, da smo primerljivi po nivoju in<br />
kvaliteti storitve s katerimkoli konkurentom.<br />
kaj torej konkretno ponujate <strong>na</strong>ročniku?<br />
Storitev, ki je celovita. Zajema prevoz blaga,<br />
skladiščenje in manipulacijo, komisioniranje,<br />
vodenje zalog, deklariranje izdelkov, sprejem in<br />
obdelavo <strong>na</strong>ročil, izdajo dokumentacije, pospeševanje<br />
prodaje in kontrolo <strong>na</strong>ročil iz klicnega<br />
centra. A ne le to. Preko sestrske družbe tudi<br />
pospeševanje prodaje <strong>na</strong> prodajnih mestih.<br />
Slovensko tržišče pokrivamo v celoti, saj smo<br />
<strong>na</strong> vsakem koščku Slovenije vsaj dvakrat tedensko,<br />
pri čemer skrbimo tudi za dobre odnose
tako <strong>na</strong> strani <strong>na</strong>ših dostavnih mest kot tudi<br />
dobaviteljev. Poleg tega preko sestrskih in hčerinskih<br />
družb skupine Frigologo hladno logistiko<br />
izvajamo še <strong>na</strong> Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji in<br />
<strong>na</strong> Madžarskem. Tako <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>šim strankam<br />
ponudimo različne logistične rešitve povsod<br />
v regiji in jim tako poskusimo olajšati njihov<br />
prodor <strong>na</strong> te trge. Seveda moramo priz<strong>na</strong>ti, da<br />
je konkurence veliko. Globalno gledano smo<br />
v hladni logistiki majhen ponudnik in se po<br />
tej plati ne moremo primerjati z <strong>na</strong>jvečjimi<br />
evropskimi družbami, kot so STEF-TFE, Nagel,<br />
Dachser in druge. Po drugi strani pa smo regio<strong>na</strong>lno<br />
usmerjeni <strong>na</strong> Balkan in operativni v<br />
»kapilarni distribuciji«, tako da konkurente v<br />
<strong>na</strong>ši regiji <strong>lahko</strong> preštejemo <strong>na</strong> prste ene roke.<br />
predvsem se <strong>na</strong>daljuje<br />
profesio<strong>na</strong>lizacija vseh členov<br />
v oskrbni verigi.<br />
čeprav ste majhni, morate sprejemati novosti<br />
v razvoju hladne logistike, ki so v zadnjem<br />
obdobju <strong>na</strong>jbolj očitne <strong>na</strong> trgu eu?<br />
Brez tega ne gre. Predvsem se <strong>na</strong>daljuje profesio<strong>na</strong>lizacija<br />
vseh členov v oskrbni verigi. Cilj<br />
je, da pride pravo blago čim prej in v <strong>na</strong>jboljšem<br />
stanju do potrošnika. Obenem se storitve vse<br />
bolj centralizirajo, saj se išče ekonomija obsega,<br />
ki zagotavlja stroškovno učinkovitost,<br />
pomembno pri končni ceni blaga <strong>na</strong> polici.<br />
To v primeru hladne logistike pomeni, da vse<br />
več proizvajalcev to funkcijo prepušča zu<strong>na</strong>njim<br />
izvajalcem, torej <strong>na</strong>m, hladnim logistom.<br />
V Evropi trend prepuščanja izvedbe logističnih<br />
rešitev zu<strong>na</strong>njim izvajalcem, t. i. logistični<br />
outsourcing, nenehno raste. V Sloveniji za tem<br />
trendom nekoliko zaostajamo, vendar smo v<br />
zadnjem obdobju, tudi kot posledico težkih<br />
časov, že sprejeli, da ni taka nevarnost, če<br />
so pravila igre jasno določe<strong>na</strong> v<strong>na</strong>prej. V teh<br />
procesih je zelo pomembno, da vsi udeleženci<br />
upoštevajo pravila fair playa. V Frigologu<br />
jemljemo logistični outsourcing kot zaupanje<br />
<strong>na</strong>ših strank in željo po dolgoročnem partnerstvu.<br />
Posledično vedno stremimo k optimalni<br />
izvedbi <strong>na</strong>ših storitev.<br />
V logistiki, še posebej je to pomembno pri<br />
živilskih proizvodih, je sledljivost artikla že<br />
dolgo e<strong>na</strong> izmed temeljnih zahtev. kako to<br />
zagotavljate v sodelovanju s proizvajalci oziroma<br />
<strong>na</strong>ročniki?<br />
V standardih je predpisan postopek sledljivosti,<br />
umika in odpoklica. To pomeni, da vemo<br />
v vsakem trenutku za vsak posamezni proizvod<br />
z določenim rokom uporabe, <strong>na</strong> katero<br />
prodajno mesto smo ga dostavili. V primeru<br />
potrebe po umiku izdelka prodaj<strong>na</strong> mesta obvestimo<br />
v roku dveh ur po prejemu obvestila.<br />
Ta izdelek je zato <strong>lahko</strong> zelo hitro umaknjen<br />
s polic. Pooblašče<strong>na</strong> organizacija pa poskrbi,<br />
da se izdelek ustrezno umakne iz skladišč in<br />
primerno uniči.<br />
omenili ste standard ifs. V koliki meri ste pri<br />
tem upoštevali smernice pri varovanju okolja?<br />
Razen pri transportu pri <strong>na</strong>šem poslovanju<br />
ne pride do velikega ones<strong>na</strong>ževanja okolja.<br />
Ključ<strong>na</strong> sta ločevanje odpadkov in možnost<br />
recikliranja.<br />
ostanimo pri okolju. kot poseben dosežek v<br />
razvoju vaše družbe omenjate visoke prihranke<br />
v energiji. kako ste jih dosegli, s katerimi<br />
ukrepi?<br />
Glavni potrošniki energentov pri <strong>na</strong>šem delu so<br />
vozila in hladilni sistemi <strong>na</strong> vozilih ter seveda<br />
v hladilnici. Poleg uporabe sodobnih motorjev<br />
in hladilnih agregatov je tudi pri porabi energije<br />
pomembno, da je proces hladne verige<br />
neprekinjen in poteka brez prevelikih nihanj<br />
v temperaturi. Slednje poleg neoporečnosti<br />
prehrambnih izdelkov za potrošnika, kar je<br />
primarni cilj <strong>na</strong>še dejavnosti, zagotavlja tudi<br />
energetsko učinkovitost.<br />
ali ste morda izraču<strong>na</strong>li, koliko z vašimi<br />
prevozi ones<strong>na</strong>žujete zrak in kakšen bo vaš<br />
vozni park čez deset let (glede uporabe novih<br />
energentov)?<br />
Teh izračunov nimamo. Vozni park stalno<br />
posodabljamo. Še <strong>na</strong>prej bomo pozorno spremljali<br />
tehnološki razvoj dizelskih motorjev in<br />
vozil <strong>na</strong> pogon z alter<strong>na</strong>tivnimi viri, kot je <strong>na</strong><br />
primer plin ali elektrika, ter se zavzemali za<br />
čim manjši ogljični odtis.<br />
ekonomski položaj logističnih podjetij ni<br />
rož<strong>na</strong>t. kakšno je vaše poslovanje v tem letu<br />
in kakš<strong>na</strong> so vaša poslov<strong>na</strong> pričakovanja do<br />
konca leta?<br />
Seveda se tudi <strong>na</strong>m poz<strong>na</strong> trenut<strong>na</strong> situacija.<br />
Poenostavljeno povedano: kolikor manj izdelkov<br />
kupci pokupijo v trgovi<strong>na</strong>h, toliko manj<br />
jih mi pripeljemo, kar posledično pomeni tudi<br />
manj prihodka za Frigologo. Prizadevamo si<br />
vstopiti oziroma okrepiti <strong>na</strong>šo vlogo še v kakšnem<br />
drugem tržnem segmentu. Zgodovinsko<br />
smo močno prisotni v segmentu mlečnih izdelkov,<br />
sedaj pa širimo <strong>na</strong>šo dejavnost še <strong>na</strong><br />
druga področja.<br />
Dejstvo je, da <strong>na</strong>s ritem življenja prisiljuje k<br />
vedno večjemu <strong>na</strong>kupovanju že pripravljene<br />
hrane, ki zahteva temperaturni režim. Za<br />
primerjavo <strong>na</strong>j povem: v Sloveniji ocenjujemo,<br />
da se <strong>na</strong> prebivalca generira 5 evrov <strong>na</strong> leto za<br />
logistiko hladne verige v <strong>na</strong>šem segmentu, v<br />
Franciji pa več kot 20 evrov. Seveda to delno<br />
pripisujemo tudi gurmanski kulturi Francozov.<br />
Pa vendar smo dolgoročno gledano optimisti,<br />
kratkoročno bomo pa preživeli.<br />
s prevozi dosegate 1.800 prodajnih mest.<br />
katere razdalje so z vidika rentabilnosti poslovanja<br />
optimalne? ali se odločate tudi za<br />
kombinirane prevoze?<br />
V standardih je predpisan<br />
postopek sledljivosti, umika in<br />
odpoklica.<br />
V Frigologu imamo razdelan vozni <strong>na</strong>črt, ki<br />
pove, katera prodaj<strong>na</strong> mesta pokrijemo s posameznimi<br />
rutami in s kakšno frekvenco. Rute<br />
so sestavljene glede <strong>na</strong> različne parametre, kot<br />
so teža in volumen blaga, število in dostopnost<br />
dostavnih mest, razdalja, čas poteka ene rute<br />
ipd. Težko je reči, katere razdalje so optimalne.<br />
Dejstvo pa je, da poskušamo vozni red stalno<br />
prilagajati potrebam <strong>na</strong>ših strank in ga stroškovno<br />
optimirati, zato smo nedvomno za<br />
pokrivanje celotne Slovenije učinkoviti in zanesljivi,<br />
kar je za vse deležnike <strong>na</strong>jpomembnejše.<br />
Pri prevozih uporabljamo interne zbirnike,<br />
kjer za različne relacije v zbirnem skladišču v<br />
Ljubljani <strong>na</strong>ložimo blago <strong>na</strong> večje transportno<br />
vozilo. V smeri prevoza pa v specializiranih<br />
pretovornih postajah to blago raztovorimo in<br />
preložimo <strong>na</strong> manjša vozila, ki ga dostavijo do<br />
končnega prejemnika.<br />
ponujate celostne logistične rešitve – od<br />
prevzema blaga, skladiščenja in prevozov do<br />
kontrolinga in klicnega centra. je zanimanje<br />
za ta produkt?<br />
Naša logistič<strong>na</strong> rešitev je zgraje<strong>na</strong> tako, da se<br />
po modulih dograjuje ali odvzema skladno s<br />
potrebami in željami <strong>na</strong>šega partnerja. Naš cilj<br />
je olajšati <strong>na</strong>ročniku njegovo poslovanje tako,<br />
da zanj opravimo kar se da celovito logistično<br />
storitev. Želimo mu omogočiti še večje osredotočanje<br />
<strong>na</strong> razvoj, proizvodnjo, marketing<br />
in prodajo.<br />
če se temperaturni režim med prevozom izdelkov<br />
podre, kdaj se hra<strong>na</strong> pokvari?<br />
Kot dober gospodar mora vsa veriga od proizvajalca<br />
do prodajnega mesta poskrbeti, da<br />
se to pred iztekom roka uporabe ne zgodi.<br />
Pa vendarle. V primeru suma, torej če živilo<br />
nima pričakovanih organoleptičnih lastnosti,<br />
videza, vonja in okusa, seveda svetujemo, da<br />
ga potrošnik vrne <strong>na</strong> prodajno mesto, kjer ga<br />
je kupil. Pri mlečnih izdelkih (jogurt, mleko,<br />
mlečni <strong>na</strong>pitki, kefir ipd.) je <strong>lahko</strong> merilo <strong>na</strong>pihnjenost<br />
embalaže izdelka.<br />
september 2012<br />
71/72 73<br />
LOGISTIKA
71/72 74<br />
september 2012<br />
<strong>na</strong>vade ekošoLa sprašuje,<br />
stroka odgoVarja<br />
raču<strong>na</strong>Lnik je<br />
Lahko potrata<br />
EOL (Ne)zelene<br />
Raču<strong>na</strong>lnik je v gospodinjstvu postal že nuj<strong>na</strong><br />
oprema. Uporabljamo ga za službene potrebe,<br />
za potrebe v šoli, <strong>na</strong> fakulteti in, seveda, za<br />
iskanje informacij, zabavo, igre. Pogosto ga<br />
pustimo prižganega čez cel dan, saj ga običajno<br />
uporabimo tudi večkrat <strong>na</strong> dan, ker se <strong>na</strong>m<br />
ne zdi smiselno, da ga ugašamo. Nekateri<br />
ga pustijo prižganega celo čez noč. Vse to pa<br />
zelo troši energijo. Raču<strong>na</strong>lnik, ki je prižgan<br />
24 ur <strong>na</strong> dan, je <strong>na</strong>jvečji porabnik energije<br />
v gospodinjstvu. Raču<strong>na</strong>lnik troši energijo<br />
tudi v stanju mirovanja in ob vklopljenem<br />
zaslonu. Povprečen raču<strong>na</strong>lnik v mirovanju<br />
in pri ugasnjenem zaslonu <strong>na</strong>j bi trošil 130<br />
W energije, letno pa povprečen raču<strong>na</strong>lnik in<br />
zaslon potrošita več kot 100 evrov električne<br />
energije. Prižgan raču<strong>na</strong>lnik prav tako vpliva<br />
<strong>na</strong> to, da je prostor toplejši in je v prostoru več<br />
ionizirajočega sevanja. Zato je dobro upoštevati<br />
<strong>na</strong>svete za energetsko bolj varčno uporabo<br />
raču<strong>na</strong>lnika. Zato raču<strong>na</strong>lnik čez noč ugašajmo.<br />
Prav tako ugašajmo zaslon, ko ga ne uporabljamo.<br />
Raču<strong>na</strong>lnik <strong>lahko</strong> <strong>na</strong>stavimo tako, da<br />
se avtomatsko prestavi v stanje spanja, če ga<br />
ne uporabljamo več kot 10 minut, prav tako pa<br />
<strong>lahko</strong> ob večji dnevni svetlobi svetlost zaslo<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>stavimo <strong>na</strong> nižjo točko, saj tudi to vpliva <strong>na</strong><br />
porabo energije. Pri prenosnem raču<strong>na</strong>lniku<br />
pa je dobro, da izklopimo brezžično omrežje<br />
wi-fi in bluetooth, kadar ju ne potrebujemo.<br />
Nekaj drobnih dejanj <strong>lahko</strong> združeno prispeva<br />
k večji energetski varčnosti raču<strong>na</strong>lnikov.<br />
Kdo mi je ugasnil<br />
raču<strong>na</strong>lnik??<br />
BIOLOŠKI<br />
ODPADKI<br />
Če sem<br />
<strong>na</strong>ložil film.<br />
Raču<strong>na</strong>lnik troši energijo tudi v<br />
stanju mirovanja in ob<br />
vklopljenem zaslonu. Oddaja tudi<br />
toploto, ti pa se ponoči<br />
prekomerno potiš. Jaz že ne bom<br />
tega vohal. Včeraj sem se skoraj<br />
zadušil!<br />
Vprašujejo dijaki šc novo mesto, srednja<br />
stroj<strong>na</strong> šola, pod mentorstvom profesorice<br />
sanje radosević.<br />
Vsi se zavedamo pomembnosti zmanjševanja<br />
odpadkov in ločevanja. Zanima<br />
<strong>na</strong>s, kako poteka odvoz ločenih<br />
odpadkov in kako jih razvrščajo<br />
oziroma kako jih<br />
pripravijo za <strong>na</strong>daljnjo<br />
predelavo? Opažamo,<br />
da odpadke iz različnih<br />
zabojnikov<br />
odpeljejo istočasno<br />
z istim vozilom.<br />
Zato se <strong>na</strong>m zdi<br />
ločevanje odpad-<br />
foto: ŠC Novo mesto,<br />
Srednja stroj<strong>na</strong> šola<br />
kov nesmiselno.<br />
Zanima <strong>na</strong>s, zakaj<br />
odpadke odpeljejo<br />
<strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin in kaj<br />
potem z njimi <strong>na</strong>redijo?<br />
Za <strong>na</strong>s je trenutno<br />
pereča tematika zaprtje<br />
deponij in se sprašujemo,<br />
kakšen vpliv bo to imelo <strong>na</strong> kakovost<br />
<strong>na</strong>šega življenja?<br />
odgovarja simon štukelj, vodja sektorja<br />
sploš<strong>na</strong> komu<strong>na</strong>la pri komu<strong>na</strong>li novo mesto:<br />
Ugotovitev, da se ločeno zbrane odpadke odvaža<br />
z istimi vozili, je sicer pravil<strong>na</strong>, zagotovo<br />
pa ne ob istem prevzemu. Ločene frakcije se<br />
zbirajo ob drugih terminih in se odpeljejo v<br />
zbirni center, od koder jih potem prevzemajo<br />
pooblaščeni prevzemniki posameznih družb<br />
za rav<strong>na</strong>nje s posamezno vrsto odpadkov,<br />
ki tudi poskrbijo za <strong>na</strong>daljnjo predelavo<br />
ter reciklažo surovin. Mešanje odpadkov<br />
ob prevzemih bi bilo nerazumno, povsem<br />
nesmiselno in tudi nedovoljeno rav<strong>na</strong>nje. Z<br />
vso odgovornostjo <strong>lahko</strong> torej potrdimo, da<br />
ima vsaka loče<strong>na</strong> frakcija <strong>svoj</strong>o pot in pravi<br />
cilj. Kot po<strong>na</strong>zoritev: v mesecu juliju smo z<br />
ločenim zbiranjem in razvrščanjem zbrali 658<br />
ton ločenih frakcij, kar pomeni skoraj 40 % od<br />
vseh zbranih odpadkov v tem mesecu. Vabimo<br />
vse tiste dijake, ki so očitno dobili nekoliko<br />
<strong>na</strong>pačno predstavo o izvajanju odvoza, v <strong>na</strong>š<br />
zbirni center, kjer jim bomo zelo <strong>na</strong>tančno razložili<br />
faze zbiranja in razvrščanja odpadkov.<br />
Glede vprašanja zaprtja deponij <strong>na</strong>j povem,<br />
da je dejstvo, da v prihodnji perspektivi nekaj<br />
deponij ne bo imelo pogojev za obratovanje.<br />
Tudi upoštevaje pet stopenjsko hierarhijo,<br />
ki določa prednostno rav<strong>na</strong>nje z odpadki, je<br />
zaveza, da je odlaganje odpadkov <strong>na</strong>jmanj<br />
zaželeno (prednost pred tem imajo termič<strong>na</strong><br />
obdelava, reciklaža,<br />
ponov<strong>na</strong> uporaba<br />
in zmanjšanje<br />
odpadkov<br />
<strong>na</strong> izvoru).<br />
To<br />
pa<br />
pomeni,<br />
da bo v<br />
Sloveniji vse<br />
manj odpadkov<br />
za odlaganje in ne<br />
bo potrebno zagotavljati toliko<br />
deponijskega prostora.<br />
ministrstvo za kmetijstvo in okolje:<br />
Republika <strong>Slovenija</strong> je <strong>na</strong> področju delovanja<br />
odlagališč zaveza<strong>na</strong> spoštovati zakonodajo<br />
EU (npr. direktive) in slovenske predpise. Za<br />
obratovanje odlagališča je potrebno pridobiti<br />
okoljevarstveno dovoljenje (OVD), v katerem<br />
so med drugim opredeljene tudi zahteve v<br />
zvezi z zapiranjem odlagališča in ukrepi za<br />
preprečevanje škodljivih vplivov po njegovem<br />
zaprtju. Odlagališče se <strong>lahko</strong> zapre bodisi<br />
zaradi poteka OVD, neizpolnjenih pogojev v<br />
OVD ali pa zaradi zahtev pristojnega inšpektorata.<br />
Po zaprtju je odlagališčne površine<br />
potrebno sanirati in jih pokušati kar <strong>na</strong>jbolje<br />
vrniti v okolje oziroma zagotoviti <strong>na</strong>jprimernejšo<br />
<strong>na</strong>daljnjo rabo, preprečiti škodljive<br />
vplive, ki izhajajo iz odlagališčnega telesa,<br />
in omogočiti odpadkom razgrajevanje. S tem<br />
zagotovimo raven emisij, ki niso več nevarne<br />
za okolje ter prebivalstvo. Tudi potem, ko je<br />
odlagališče že zaprto, mora upravljavec zagotavljati<br />
vzdrževanje in varovanje zaprtega<br />
odlagališča, izvajati meritve ter redne preglede<br />
stanja.
Promocija<br />
PIVOVARNA UNION D.D. | WWW.PIVO-UNION.SI | CIRKUS<br />
Osvežitev...
Promocija
Change language