Vzroki motenj ritma srca Vzroki motenj srčnega ritma so ... - Mercator

Na spremembe v EKG vplivajo tudi preveliko in premajhno izločanje ščitničnega hormona (hipertireoza in
hipotireoza).
Pri bolezni zaradi prevelikega izločanja hormonov ščitnice, hipertireozi, so najpogostejše spremembe
sinusna tahikardija in motnje razelektritve srčne mišice prekatov (repolarizacija). Spremembe nastanejo
zaradi povečane napetosti simpatičnega živčevja; pri starejših ljudeh se pogosto pojavi migetanje preddvorov
(atrijska fibrilacija), pri mlajših pa podaljšan interval P-Q, lahko se pojavijo tudi višji zobci R, kot pokazatelj
okvare srčne mišice.
Pri bolezni zaradi pomanjkanja izločanja ščitničnih hormonov, hipotireozi, so bolj značilne spremembe v
EKG. Zlasti najdemo sinusno bradikardijo z mikrovoltažo in izravnanimi ali celo negativnimi T-zobci.
Spremembe nastanejo zaradi okvare srčne mišice (miksedematozne spremembe miokarda) in osrčnika
(izliv).
Motnje srčnega ritma zaradi nekaterih zdravil
Na obliko EKG oziroma motnjo ritma srca vplivajo lahko tudi nekatera zdravila, kot npr. digitalis, kinidin,
prokainamid, fenotiazini, triciklični antidepresivi in zdravila z litijem.
MOTNJE SRČNEGA RITMA ZARADI OKVARE V PRENOSU DRAŽLJAJEV
Motnje v ritmovniku (sinusnem vozlu)
Sinusna tahikardija
Srce pri zdravem človeku bije med mirovanjem enakomerno s 60 do 99 utripi na minuto. Sinusna
tahikardija je prehitro bitje srca zaradi različnih (bolezenskih ali nebolezenskih) vplivov na ritmovnik.
Hitrejše bitje srca opažamo med naporom, pri razburjenju, ob povišani telesni temperaturi, pri
slabokrvnosti, pri povečanem delovanju žleze ščitnice in pri nekaterih drugih boleznih. Sinusno
tahikardijo lahko izzovejo tudi zdravila ali strupi, na primer atropin, simpatikomimetiki (zdravila, ki
delujejo podobno kot simpatik) in nikotin. Prognoza in zdravljenje sinusne tahikardije sta odvisni od
vzroka nastanka. Dolgotrajne sinusne tahikardije lahko pri starejših osebah pripeljejo do popuščanja srca.
Sinusne tahikardije ne zdravimo, zdravimo osnovno bolezen, ki je privedla do sinusne tahikardije. V
primerih povečanega napetosti (tonusa) simpatika (hiperkinetični sindrom) zdravimo z zaviralci beta
adrenergičnih receptorjev.
Sinusna aritmija
Sinusna aritmija je sinusni ritem z obdobjem pospešenega bitja srca (navadno pri vdihu) in obdobjem
počasnejšega bitja (običajno pri izdihu), zato tej obliki rečemo tudi dihalna (respiratorna) aritmija. Ta
pojav običajno najdemo pri mlajših osebah in je posledica nihanja v napetosti živca klateža (vagusa).
Sinusno aritmijo lahko najdemo pri osebah z zdravim srcem, lahko pa tudi pri bolnikih z boleznijo srčne
mišice. Sama sinusna aritmija ne zahteva zdravljenja z zdravili.
Bolezen ritmovnika (sinusnega vozla)
Na delovanje ritmovnika vplivajo simpatična in parasimpatična vlakna. Bolezen ritmovnika je največkrat
posledica degenerativnih sprememb v ritmovniku (npr. fibroze) in povzroča motnje v njegovem
delovanju, ki se kažejo kot:
sinusna bradikardija (prepočasno bitje srca, manj kot 60-krat v minuti),
sinuatrijski blok (zavora med prenosom dražljajev iz ritmovnika v preddvora),
zastoj ritmovnika,
potujoči ritmovnik (potujoči center vodič),
posledične tahikardne motnje (zaradi katerih to obliko bolezni ritmovnika imenujemo tudi
bradikardno-tahikardni sindrom).
Sinusna bradikardija