Vzroki motenj ritma srca Vzroki motenj srčnega ritma so ... - Mercator

poslabša krvotok), slišimo glasen prvi ton. Zdravljenje običajno ni potrebno, v primeru težav pa tako kot pri
sinusni bradikardiji.
Nadprekatni prezgodnji utripi z odklonskim (aberantnim) prevodom. Odklon ali aberanca je ena od
pojavnih oblik motenj prevajanja, ki nastanejo v odvisnosti od dolžine srčnega cikla. Aberantno prevajanje se
običajno pojavi pri krajših srčnih ciklih oziroma pri višji frekvenci, lahko pa tudi pri daljših ciklih. Tudi pri
normalnem, zdravem srcu se lahko pojavijo nadprekatne ekstrasistole pri aberantnem prevajanju, ki se v
EKG kažejo s širokimi kompleksi QRS in visoko frekvenco bitja srca. Če pa se pojavijo pri nižji frekvenci, gre
verjetno za bolezenske motnje prevajanja. Nadprekatne ekstrasistole z aberantnim prevodom v glavnem
bolniku ne delajo težav, zato je zdravljenje nepotrebno.
Tahikardija, ki jo posreduje (umetni) srčni spodbujevalnik (pace-maker). Preddvorno-prekatni srčni
spodbujevalnik predstavlja umetno zvezo med preddvoroma in prekatoma, ki se včasih lahko vključi v
tahikardni krog. Vzburjenje v tahikardnem krogu se prevaja v nasprotni smeri, to je od prekatov v preddvore,
s spodbujevalnikom pa se prevaja vzburjenje po normalni poti, to je iz preddvorov v prekate. Sodobni
vzpodbujevalniki imajo vgrajene preprečevalne mehanizme za nastanek vzburjenja in prevajanja v nasprotni
smeri, imajo le mehanizem za normalno prevajanje dražljajev iz preddvorov v prekate.
Migetanje preddvorov (fibrilacija atrijev, FA)
Najpogostejša motnja srčnega ritma je preddvorno migetanje. Pogostnost te motnje s starostjo narašča.
Migetanje preddvorov se pri nekaterih bolnikih pojavlja v napadih nerednega in običajno tudi hitrega bitja srca,
pri drugih pa se motnja ritma ne prekine več, potem ko se pojavi. Pogosto se motnja ritma pojavlja najprej v
občasnih napadih, ki so nato čedalje bolj pogosti in daljši, pozneje pa ostane za vedno.
Razlikujemo :
paroksizmalno migetanje preddvorov, trajanje manj kot 48 ur; spontana prekinitev;
perzistentno migetanje preddvorov, trajanje več kot 48 ur; ni spontane prekinitve;
trajno (permanentno) migetanje preddvorov.
Preddvorno migetanje zmanjša bolnikovo sposobnost za premagovanje naporov za približno eno petino, če je
prekatni odziv prehiter, so posledice še hujše. Primerna urejenost prekatnega odziva pomeni, da je hitrost
utripanja srca v mirovanju pod 80 utripov v minuti in da tudi pri obremenitvi ne narašča pretirano.
Značilnosti preddvornega migetanja (atrijske fibrilacije)
valov P ni, namesto njih so običajno vidni nepravilni fibrilatorni valovi s frekvenco nad 350 na minuto,
razdalje med kompleksi QRS so različne in ne sledijo nikakršnemu pravilu (absolutna aritmija),
glede na frekvenco kompleksov QRS ločimo atrijsko fibrilacijo z bradikardnim (pod 60 na minuto),
normokardnim (med 60 in 100 na minuto) in tahikardnim (nad 100 na minuto) odgovorom
prekatov.
Migetanje preddvorov s hitrim prekatnim ritmom ima lahko za posledico padec minutnega volumna srca, ker ni
več preddvornega prispevka k polnitvi levega prekata v diastoli. Drugi vzrok za zmanjšanje minutnega volumna
srca je visoka prekatna frekvenca. Ob visoki prekatni frekvenci srce nima dovolj časa za ustrezno napolnitev
prekatov (diastola traja premalo časa), zato tudi nima dovolj krvi, da bi jo pognalo v periferijo.
Preddvorno migetanje se najpogosteje pojavi ob popuščanju srca, ne glede na vzrok. Pri mlajših ljudeh je
pogosto povzročena z revmatično okvaro zaklopke (ob napaki mitralne in/ali aortne zaklopke). Pri starejših
ljudeh nastane tudi zaradi aterosklerotičnih sprememb na venčnih žilah, zaradi motenj v delovanju ščitnice ali
pri hipertenzivni srčni okvari.