02.02.2015 Views

Untitled - ArtNetLab

Untitled - ArtNetLab

Untitled - ArtNetLab

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

KODE IN IDENTITETE<br />

Identiteta posameznika ni le ena, mnogo jih je in neprestano jih menjavamo. Hkrati smo lahko otroci, starši, ljubimci,<br />

bralci, uslužbenci, študentje, meščani ali državljani… Obstajajo identitete, ki si jih nadenemo v intimi in tiste, ki jih<br />

prevzemamo v javnosti. Identiteta nas določa, a nikoli ne zmore razkriti, kdo zares smo. Človek je vedno veliko več kot<br />

zgolj Stanetov sin, Marijin oče, tisti, ki bere Gogolja, prodajalka, Kamničan ali Slovenka. Identiteta je le znak, ki opiše del<br />

našega življenja, pa vendar nas lahko usodno zaznamuje. Novomedijska projekta Brez besed (2005) in Povabilo na<br />

večerjo 20. stoletja (2006) Vanje Merviča raziskujeta raznolikost in omejenost družbenih identitet ter njihovih kodov.<br />

Državni ustroj naše identitete standardizira, jih šifrira in kodira s posebnim jezikom. Naša življenja - skupek preživetih<br />

trenutkov, neizrečenih misli, nežnih dotikov in prelitih solza, so spremenjena v kode, s pomočjo katerih nas država<br />

imenuje, razvršča, prepoznava, razume, nadzira in upravlja z našimi življenji.<br />

Eden izmed sistemov znakov - posebna birokratska koda, ki določa eno izmed naših identitet, je Enotna matična številka<br />

občana (EMŠO). EMŠO, številka, ki je bila v uporabi zgolj na območju bivše SFRJ, je bila občanu dodeljena v trenutku<br />

njegovega rojstva in ga je spremljala vse do smrti. Sestavljena iz šestih delov - dneva, meseca in leta rojstva, številčnega<br />

znaka regije, vrstne številke rojstva v regiji in kontrolne številke, izračunane s pomočjo posebej za EMŠO razvitega<br />

javnega algoritma - predstavlja poseben kodni sistem, jezik, ki nam sporoča določene podatke o občanu.<br />

EMŠO državi in njenim uslužbencem govori o našem spolu, starosti in kraju našega rojstva. Ta skupek števil država<br />

uporablja pri zdravstvenem varstvu in zavarovanju, davkih in carinah, obrambi, urejanju prostora, zaposlovanju in<br />

spremljanju delovne sile, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pravosodju, šolstvu, socialnem varstvu in drugih<br />

statistikah. EMŠO človeka spremeni v številko, ki zabriše njegovo človeškost.<br />

Mervičev projekt kodo izrabi za nastanek poetike podob. Vnos EMŠO v posebno okence ustvari enkratno kombinacijo<br />

video podob na ekranu. Sistematizirana, standardizirana številka sproži nastanek umetniškega dela. To je sintetizirano za<br />

vsakega posameznika, ki vnese pravilno EMŠO kodo. Posamezniku lastna številka, ki, kakor mnogo drugih osebnih<br />

kontrolnih kod s sebi lastnim, matematično ustvarjenim znakovnim jezikom, dodobra kontrolira naša življenja, sproži<br />

edinstveni tok podob, ki ga poleg uporabnika - imetnika EMŠA, spremlja celotno galerijsko občinstvo. Šifra za javno<br />

uporabo, ki naj jo posameznik po naročilu državne oblasti skrbno hrani, saj je dostopna enoznačnemu branju vsakogar, ki<br />

pozna skrivnosti EMŠO jezika, sproži intimen flux podob, ki je prikazan javnosti, a ponuja mnogovrstna branja. Birokratski<br />

jezik, ki našo identiteto omeji na zbir podatkov, je v umetniškem delu razpršen v tisoč možnih pomenov. Umetnost, ki za<br />

svoj medij izbira sodobno tehnologijo v tem in tudi v naslednjem Mervičevem projektu presega svojo medijsko specifiko<br />

in vanjo vnaša poetično izraznost.<br />

Če projekt Brez besed identiteto z uporabo EMŠA omeji na eno samo, ki pa je edinstvena za vsakega imetnika kode,<br />

Povabilo na večerjo 20. stoletja omogoča njeno spreminjanje. Družbenost večerje, posebnega obreda preobloženega s<br />

pomeni, katerega reference prek ključnega prizora krščanske simbolike segajo globoko v mitološko preteklost, je Mervič<br />

v projektu prestavil na konec 20. stoletja. Dogodek, na katerega nas vabi umetnik in vabilu dodaja opozorilo, naj nanj<br />

nikakor ne pridemo prepozno, je že minil. V začetku enaindvajsetega stoletja nas umetnik vabi, da si izberemo eno izmed<br />

stereotipnih identitet, značilnih za površno podobo sveta, ki so nam jo s pomočjo množičnih medijev ustvarili ob koncu<br />

preteklega stoletja. Uporabniki projekta tako v realnem času prisostvujemo preteklosti, ki se za nas predvaja v<br />

sodobnosti.<br />

Fotografija našega obraza zapolni praznino izbrane uniformirane podobe. Za hip lahko postanemo glasbeni zvezdnik,<br />

terorist, heker, znanstvenik, porno diva ali paraplegik. Stereotipna zunanjost je dopolnjena z našo podobo, praznina je<br />

izpolnjena. Toda tudi tako dopolnjena podoba še vedno ostaja zgolj prazen znak. Umetnik nam kaže izpraznjeno sodobno<br />

družbo v kateri videz navidezno določa vsebino. V družbi, v kateri je treba delovati hitro in učinkovito, tipizirani jezik<br />

podob uporabljamo, da ustvarjamo lastno reprezentacijo, s katero družbi kažemo naše želje, moči, strahove, ljubezni,<br />

status in prepričanja, se povezujemo v skupine ali se od njih ločujemo. Izbira prepoznavnih obrazcev je velika, toda kaj<br />

nam zares pove o posamezniku<br />

Petja Grafenauer Krnc<br />

Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti <strong>ArtNetLab</strong> je produkcijsko-organizacijska<br />

entiteta, ki vzpostavlja platformo za nastajanje novomedijskih umetniških projektov<br />

najmlajših generacij umetnikov, tako da nudi organizacijsko podporo sodelovanju med<br />

Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Fakulteto za računalništvo in informatiko<br />

Univerze v Ljubljani. Osrednja institucija <strong>ArtNetLab</strong>a je organiziranje Mednarodnega<br />

festivala računalniških umetnosti, ki omogoča tako realizacijo kot predstavitev del,<br />

obenem pa odpira možnost neposrednega stika novih novomedijskih del z mednarodno<br />

uveljavljenimi projekti s tega področja. Aleš Vaupotič, <strong>ArtNetLab</strong><br />

Society for Connecting Art and Science <strong>ArtNetLab</strong> establishes a platform for production<br />

management of new media art projects by the youngest generations of artists. It offers<br />

organisational support for the collaboration of the Academy of fine art and design and the<br />

Faculty of computer and information science, University of Ljubljana. The key institution of<br />

<strong>ArtNetLab</strong> is our organization of the International Festival of Computer Arts, making<br />

possible the realization and presentation of the works and at the same time opening up<br />

the possibility of direct contact of the new new media works with internationally<br />

established projects from this field. Aleš Vaupotič, <strong>ArtNetLab</strong><br />

Vanja Mervič: Brez besed/Wordless (2005), Povabilo na večerjo 20. stoletja/<br />

An Invitation for a 20th Century Dinner (2006)<br />

Besedila/Texts: Petja Grafenauer Krnc, Vanja Mervič.<br />

Uredili/Edited by: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič.<br />

Založil/Published by: <strong>ArtNetLab</strong> Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti.<br />

<strong>ArtNetLab</strong> Društvo za povezovanje umetnosti in znanosti/<br />

<strong>ArtNetLab</strong>Society for Connecting Art and Science,<br />

Trubarjeva 76a, 1000 Ljubljana<br />

narvika.bovcon@guest.arnes.si<br />

http://black.fri.uni-lj.si/<br />

Zanj/Presented by: Aleš Vaupotič.<br />

Prevod/Translation: Sunčan Stone.<br />

Oblikovanje/Design: LIMB.<br />

Tisk/Print: VZA Logatec.<br />

Naklada/Number of copies: 300.<br />

Leto/Year: 2007.<br />

Zahvale/Thanks to:<br />

FRI, ALU, SNG NOVA GORICA, MULTIMEDIJSKI CENTER MOSTOVNA, VASJA<br />

KOKELJ, JOŠKO MARKIČ, SAMO OBLOKAR, HARLEM UNDERGROUND, MESTNA<br />

OBČINA NOVA GORICA, PETJA GRAFENAUER KRNC, VSEM STATISTOM PRI<br />

VEČERJI 20-EGA STOLETJA/20TH CENTURY DINNER EXTRAS (KATJA ROBIČ,<br />

JURE POŠA, BOGOMIR TRPIN, JASNA PRINČIČ, NINA URŠIČ, ALEKSANDER<br />

MAVRIČ, VASJA PELHAN, DECO, DRAGAN-MACHO MAN, ROMILDO KUMAR, VASJA<br />

DRAŠČIČ, BOŠTJAN KOMEL, MATEJ DOLJAK, LUKA MANOJLOVIČ, PETER<br />

MIGNOZZI, MATJAŽ KRAMAR), ALEKSANDER BLAŽICA, KUD LIMB, HARLEM NOISE<br />

COLLECTIVE, KRISTJAN PUGELJ, LARA JANKOVIČ, ANA FACCHINI, ALFRED DE<br />

LOCATELLI, SERGIO FIGAR, IGOR MAČKOVŠEK, GIUSSEPE ANELLO, HILDA<br />

HANSEN, MOJCA VALIČ, MARJUTA SLAMIČ.<br />

CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />

7(497.4):929Mervič V.<br />

MERVIČ, Vanja<br />

Wordless ; An invitation for a 20th century dinner / Vanja<br />

Mervič ; [besedila Petja Grafenauer Krnc, Vanja Mervič]. -<br />

Ljubljana : <strong>ArtNetLab</strong> - Društvo za povezovanje umetnosti in<br />

znanosti, 2007<br />

ISBN 978-961-92000-0-1<br />

1. Mervič, Vanja: An invitation for a 20th century dinner<br />

231504128

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!