Jana Šubic Prislan Nova Gorica Museum Slovenia THE ... - ICOM-SEE

hkrati služil za pripravo na strokovni izpit«. Vse toje bilo črno na belem napisano v mojih poročilih.V nadaljevanju bom opisala, kako smo vse torealizirali, čeprav je bilo potrebnih skoraj 20 let.Ves čas smo delovali po široko zastavljenemprogramu, ki smo ga v okviru SMS pripravilivsako leto in je vseskozi skušal biti visokostrokoven, posebej v stikih z drugimi inštitucijamiza varstvo kulturne dediščine v Sloveniji in tujini.Realizacija je bila odvisna od sredstev, ki nam jihje namenjalo Ministrstvo za kulturo, pri delitvikaterih smo se prevečkrat čutili krivično prezrtein smo bili zato pogosto nezadovoljni inobupani.Muzejski konservatorji-restavratorji za dobroopravljeno delo na predmetih kulturne dediščinepotrebujemo številna znanja in spretnosti, zakatere se je dolgo zdelo, da jih nihče ne ceni.Čutili smo se odrinjene, preslišane in po krivicizapostavljene, dokler nismo ugotovili, da se tudisami pogosto ne zavedamo pomembnosti svojevloge v procesu varovanja in ohranjanjadediščine in moramo sami več narediti zase.Ključnega pomena se nam je zdelo to, dastopimo v javnost, se predstavimo, opozorimo nasvoje delo, postanemo bolj prepoznavni inprepričljivi in tako počasi pričnemo uresničevatisvoje cilje. Ker nas je malo, nismo moglinastopati posamezno oz. kot ozek segmentkonservatorske-restavratorske dejavnosti vSloveniji, pač pa smo se v sorodnih inštitucijah indruštvih poiskali ter povezali med seboj v skupnihakcija, in današnje živahno dogajanje v stroki jerezultat prizadevanj nas vseh, ki nam ni bilovseeno, kaj nam bo prinesel jutri. Držali smo senačela, da so bile pobude, ki so prihajale z večstrani, čim širše podprte, in tako so bili lahko, tudizaradi združevanja finančnih sredstev, uspešnoizpeljani številni skupni projekti. Nekateri izmednas so sicer prebedeli kakšno noč, a v bistvusmo bili dejavni vsi, širom Slovenije: poleg sekcijekonservatorjev - restavratorjev pri SMS inNarodnega muzeja Slovenije še Društvorestavratorjev Slovenije, Restavratorski center,Akademija za likovno umetnost - smerrestavratorstvo, Center za restavriranje pri ArhivuRepublike Slovenije ter posamezniki v muzejih ingalerijah.V zakulisju smo ves čas predvsem skrbeli zarazvoj stroke, saj brez trdnih temeljev in dela navisokem strokovnem nivoju vse to ne bi bilomogoče. Ena prvih akcij, ki je stekla leta 1991, jebila skupna nabava opreme in materialov za vsemuzejske konservatorske-restavratorskedelavnice, ki jo je podprlo in financiraloMinistrstvo za kulturo. Kolegij je skrbno izbral innabavil primerno opremo, veliko tudi iz uvoza, invečina delavnic je postopno, v obdobju 10 let,dobila mikromotorje, vakumske sušilnike,elektronske tehtnice, mikropeskalnike, polirnestroje, potrebno opremo za sulfitni postopek,posebne luči, razno drobno orodje, kemikalije,razen potrošni material in še bi lahko naštevala.Ko je akcija počasi izgubljala finančno podporo,smo za boljši pregled stanja v začetku leta 2001,v želji po boljšem pregledu delovanja muzejskihkonservatorskih-restavratorskih delavnic,pripravili vprašalnik, ki smo ga poslali v 26muzejev, ki so takrat imeli konservatorskerestavratorskedelavnice oz. je tam potekala tadejavnost. Ugotavljali smo v kakšnih prostorihpoteka delo, kako so opremljeni, za obdelavokaterih gradiv so usposobljeni, ... ter predvsem,kakšne so še njihove potrebe. Nekateredelavnice so bile še takrat tako zelo slaboopremljene, da so se komaj razlikovale odhišniških skladišč. Spominjam se, da smospraševali tudi kaj pričakujejo od skupne akcije inje bil eden od odgovorov: »Čudeže«. Danes siupam trditi, da nam je to vsaj deloma uspelo insmo zagotovili zelo enak nivo osnovneopremljenosti vseh ter v tem času olajšali nabavoopreme, specialnih materialov in orodja iz tujine,saj je bila to ena od garancij za dobro delo vseh.Leta 1992 je bil pripravljen tudi že prvi programza konservatorsko-restavratorsko računalniškodokumentacijo, kateri je bil leta 1998 zamenjan ssodobnejšim programom Patina, ki je omogočilenotno vodenje konservatorske-restavratorskedokumentacije tudi tistim, ki to še niso imeliurejeno v okviru svoje institucije.Sodelovali smo tudi pri pripravi kriterijev zapridobivanje naših strokovnih kvalifikacij, saj smobili do leta 1992, ko smo naziv kustoskonservatorzamenjali za konservator-restavrator,podvrženi istim kriterijem kot kustosi. Ko smo se329 [CONDITION OF THE CULTURALAND NATURAL HERITAGE IN THE BALKAN REGION