Jana Šubic Prislan Nova Gorica Museum Slovenia THE ... - ICOM-SEE

Priročnika za muzejsko konservatorskorestavratorskodejavnost, ki je trenutno ediniučbenik v slovenskem jeziku. Izšel je iz glasilaFragmenti, ki je bil skromen (1991, dve številki) adrzen poskus, da bi naš glas dosegel kolege vvseh muzejih. Priročnik je namenjen predvsemzaposlenim v muzejih, zato ima vsakkonservator-restavrator svoj izvod, zaradi nizkenaklade pa ga zaenkrat ni mogoče kupiti na trgu.Vsako leto povabimo k sodelovanju specialiste zadoločena področja in tako postopno načrtnoobjavljamo izvirna besedila o splošnih principih inkonkretnih postopkih konserviranja inrestavriranja muzejskih predmetov glede namaterial izdelave, o tehnologiji predelave surovinter izdelave in obdelave predmetov, o tehnikahter drugih strokovnih temah - in tako sepostopoma polnita dva zajetna registratorja. Vletošnjem letu je izšel 8. snopič, ki tematsko prvičposega tudi na galerijsko področje in z njim ještevilo prispevkov preseglo trideset. Razmišljamotudi o tem, kako bi omogočili njegovo širšodostopnost, saj se kaže tudi kot dragocenogradivo za strokovne izpite.Kot sem že omenila, se nam je zdelo nujno tudi,da pričnemo svoje delo redno predstavljatijavnosti. Eden prvih javnih nastopov je bil na 2.slovenskem muzejskem sejmu leta 1994 vCankarjevem domu. Pod vodstvomkonservatorskega-restavratorskega oddelkaNarodnega muzeja Slovenije, ki je imel že prej inima tudi od tedaj dalje vodilno funkcijo v muzejskikonservatorski-restavratorski dejavnosti, je bilapripravljena razstava Za kulisami muzejev, obkateri je izšla tudi zloženka, ki je javnostipredstavila naše delo. Leta 2001 smo pričeli zorganizacijo Pomladnega strokovnega srečanjakonservatorjev-restavratorjev in ko sem otvarjalaprvo srečanje z razstavo plakatov v Narodnemmuzeju Slovenije, sem težko verjela - pa vendarsem upala, da se nam bodo kdaj pridružili tudivisoki predstavniki Ministrstva za kulturo in kolegiiz tujine, predvsem pa čimveč tistih, ki imajo kajpokazati ali tistih, ki jih naše delo zanima. Kljubpreprekam in slabim letinam se nam je vztrajnostobrestovala, in leta 2008 je bilo 71 udeležencev,ki so pripravili plakat s predstavitvijo visokostrokovnih in mednarodno primerljivih primerovsvojega dela. Doslej je bilo organizirnih osemsrečanj, na katerih smo praviloma konec majapostavili na ogled plakate o svojem delu vpreteklem letu, k mednarodnemu značajuprireditve pa zadnja leta prispevajo kolegi izHrvaške, Srbije, Bolgarije, Romunije, Italije,Avstrije, Finske. Bolgarskim kolegom tudi zadnjaleta vračamo udeležbo na njihovemu ForumConservation v Sofii, občasno razstavljamo tudi vOddelku za preventivno zaščito Diana vNarodnem muzeju v Beogradu. Srečanje že vsaleta spremlja tudi publikacija – katalog s povzetkiplakatov, na dan otvoritve pa organiziramorazlična predavanja in predstavitve. V letu 2008smo se vključili v Mesec muzejev in stradicionalnim srečanjem s plakati sooblikovaliKonservatorsko-restavratorsko majskotransverzalo in dogodku dali novo ime - DneviNade Sedlar, ki bodo odslej posvečeni preminulikolegici, ki je svoje življenjsko delo z dolgoletnimvodenjem konservatorske delavnice v Narodnemmuzeju posvetila stroki. V okviru dogajanja so vštevilnih delavnicah po Sloveniji potekali dneviodprtih vrat in strokovna predavanja na temokonserviranje in restavriranje. Posebno uspešnismo bili tudi s sodelovanjem pri mednarodnihDnevih evropske kulturne dediščine 2004 natemo Konservatorstvo in restavratorstvo naSlovenskem, ki so ga številni izkoristili zapredstavitev na svojem terenu. Sodelovali smotudi pri nastanku pomembne publikacije, ki jenaše delo približala javnosti. Študentski populacijismo se posebej predstavili leta 2006 naŠtudentski Areni na Gospodarskem razstavišču,ko smo hkrati s predstavitvijo slovenskih muzejevpredstavili konservatorsko-restavratorskodejavnost, kar je vzbudilo precejšnje zanimanjemed mladimi. Večina delavnic danes občasnoodpira svoja vrata, pripravlja predavanja in drugepredstavitve svojega dela, tudi razstave, nakaterih lahko zainteresirani spoznajo naš poklic.Zadnja leta se vse bolj aktivno vključujemo vprizadevanja za napredek muzejske stroke,posebej še za konservatorstvo-restavratorstvo.Na domačih tleh organiziramo konference inseminarje z mednarodno udeležbo. Vabljeni smov tujino kot predavatelji in demonstratorji. Mednami so seveda nekateri posamezniki bolj aktivni331 [CONDITION OF THE CULTURALAND NATURAL HERITAGE IN THE BALKAN REGION