Jana Šubic Prislan Nova Gorica Museum Slovenia THE ... - ICOM-SEE

srečevali s svojimi statusnimi in organizacijskimiproblemi, smo večkrat iskali primerjave pri kolegihv tujini. Prve stike z njimi smo navezali, ko smo seudeleževali mednarodnih srečanj in konferenc,nekajkrat pa smo se odpravili v tujino (VelikaBritanija, Madžarska, Italija), da se kaj naučimo, alisamo ugotovimo, da razmišljamo pravilno.V Sloveniji pa smo pogrešali razne oblikedruženj, ki bi nam omogočili vsaj neformalnoizmenjavo znanja, informacij in mnenj, zato smoleta 1995 v delavnici Narodnega muzejaorganizirali novoletno srečanje, kakršna so se dodanes nadaljevala s tradicionalnim srečevanjemv muzejih po vsej Sloveniji. Tako smo spoznavalidelavnice in kolege in pripravljali tematskapredavanja. Ko pošta in telefon nista večomogočala dovolj hitrega dostopa do informacij,smo se leta 2001 »prešteli« in organizirali:zaposleni v posameznih delavnicah širomSlovenije so dobili ime in priimek, zbrali smonaslove, telefonske številke, naslove elektronskepošte in pričela so krožiti sporočila - informacija jeodslej prihajala v vsako delavnico. Danes je topovezovalno vlogo prevzela internetna stranDruštva restavratorjev Slovenije, ki je za nas vsepomemben, lahko dostopen vir informacij, brezkaterih bi bili danes še vedno ujeti na podstrešjihin v kleteh. Takrat smo tudi ugotovili, da je vmuzejskih delavnicah zaposlenih 75konservatorjev-restavratorjev, med katerimi je bilasicer dobra polovica priučenih s V. stopnjoizobrazbe, ostali pa diplomirani (VII. stopnja) inspecialisti (VIII), zadnji predvsem na področjurestavriranja likovne dediščine, kar je že vrsto letomogoča študijski program na Akademiji zalikovno umetnost. Glede na to, da je večinamuzejev kompleksnega značaja, konservatorjirestavratorjidelujejo na vseh vrstah muzejskegagradiva, najštevilčnejše pa je arheološko gradivo,katerega količina se je v zadnjih letih šepovečala, predvsem zaradi obsežnih inintenzivnih izkopavanj pod novim slovenskimcestnim križem. Po zadnjih neuradnih podatkih, kiso mi na voljo, se je sicer izobrazbena strukturanekoliko izboljšala, število redno zaposlenih pase v vseh teh letih žal ni povečalo. Zato je bilonujno, da si prizadevamo za izobraževanje žezaposlenih in istočasno mladim omogočimoinstitucionalno izobraževanje na področjukonseraviranja in restavriranja muzejskihpredmetov. Že leta 1995 so stekli prvi pogovori oustanovitvi šole za muzejske konservatorjerestavratorje,a šele z bolonjsko prenovoprograma na Akademiji za likovno umetnost -oddelek za restvaratorstvo, smo po dolgoletnihprizadevanjih tik pred tem, da bo potrjendrugostopenjski študij in se odprejo vrata tudi zamuzejsko-arhivsko področje, predvidoma vštudijskem letu 2012/13. V zadnjih letih se večaštevilo konservatorjev-restavratorjev, ki dosegajoVII. in višjo stopnjo izobrazbe z različnihspecialističnih področij; manj številni so tisti, ki jimuspe, da krajše obdobje preživijo v inštitucijah vtujini ali se udeležijo tečajev, ki jih organizirajomednarodne organizacije ali tuja stanovskadruštva (ICOM, ICCROM).V želji po pridobivanju novih vedenj smo seaktivno vključili v delo slovenskih stanovskihdruštev in sooblikovali njihov program s svojimivsebinami – naj pri Slovenskem muzejskemdruštvu omenim prvo sodelovanje na Zborovanjumuzealcev v Dobrni leta 1993, ko smo pripravilipredavanja o restavriranju in negi tekstila. Odtlejsmo precej redno nastopali v raznih delovnihskupinah: leta 1999 smo na srečanju v Bohinjupripravili temo o standardih in leta 2003 smo naPtuju govorili o problemu izobraževanja. Našiprispevki so bili vselej tudi objavljeni skupaj zostalimi strokovnimi prispevki. Sodelovali smotudi pri organizaciji tematskih Muzeoforumov.Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki so bili željninovega znanja ali utrjevanja starega: v letih 2004- 06 smo organizirali zelo dobro obiskane ciklusepredavanj z naslovom Kemija za konservatorjerestavratorjein Spoznajmo muzejski predmet, kiso jih za nas pripravili kolegi iz muzejskih vrst invabljeni zunanji strokovnjaki. Istočasno smovzpodbujali drug drugega, da smo o svojem deluporočali v Argu, raznih zbornikih in katalogihrazstav, tako da so počasi nastajale bibliografskeenote v slovenščini, medtem ko je bila vsa ostalastrokovna literatura v tujem jeziku.Najbolj oprijemljiv dokaz naših prizadevanj zaboljše znanje pa je od leta 2001 dalje izdajanje330 [CONDITION OF THE CULTURALAND NATURAL HERITAGE IN THE BALKAN REGION