i rodovata terminologija

iseksualnost Bovoar Simon de Vertikalna podelba Viktimizacija Voznemiruvawe (maltretirawe) Vtor bran (feminizam) Grià za deca Gu/semejno nasilstvo Dominacija Dostoinstvo na rabota | Ednakva plata za rabota so ista vrednost Ednakvi mo`nosti Ednakvi mo`nosti za ènojot (Women in development) WID @enski studii/rodovi studii @ensko dvièwe @enstvenost Zajaknuvawe Zasolni{te Identitet Izvedenitis, Tereza de Lezbejski feminizam Liberalen feminizam Marksisti~ki feminizam Matrijarhat Maèstvenost Ma{ki studii Multikulturatforma za akcija Povlasten tretman Podatoci klasificirani spored pol Podelba na trud (spored rod) Pozitivna akcija Pol Polov/rodabota Produktivni ulogi Prostitucija Procenka na vlijanieto vrz rodot Radikalen feminizam Razli~en pristap kon resursite i nivna kontd Roditelsko otsustvo Rodov jaz Rodov jaz vo platite Rodov sistem Rodova analiza Rodova analiti~ka informacija Rodova dimenzija Rodovna vlijanie Rodova ramnopravnost Rodova relevantnost Rodova svesnost Rodova ~uvstvitelnost Rodovi politiki (institucionalni) Rodovilstvo Rodovo planirawe Rodovo slepilo Rodovo-senzitivni buxeti Rodot vo razvojot (Gender in development) GID Rodot vo razvojot (sostoo maltretirawe (voznemiruvawe) Seksualno zdravje Seksualna zloupotreba/siluvawe | Seksualno zloupotrebuvawe na deca Skriena nevraboVodi~ vofeministi~katai rodovataterminologija

iseksualnost Bovoar Simon de Vertikalna podelba Viktimizacija Voznemiruvawe (maltretirawe) Vtor bran (feminizam) Grià za deca Gu/semejno nasilstvo Dominacija Dostoinstvo na rabota | Ednakva plata za rabota so ista vrednost Ednakvi mo`nosti Ednakvi mo`nosti za èniojot (Women in development) WID @enski studii/rodovi studii @ensko dvièwe @enstvenost Zajaknuvawe Zasolni{te Identitet Izvedenitis, Tereza de Lezbejski feminizam Liberalen feminizam Marksisti~ki feminizam Matrijarhat Maèstvenost Ma{ki studii Multikulturatforma za akcija Povlasten tretman Podatoci klasificirani spored pol Podelba na trud (spored rod) Pozitivna akcija Pol Polov/rodabota Produktivni ulogi Prostitucija Procenka na vlijanieto vrz rodot Radikalen feminizam Razli~en pristap kon resursite i nivna kontd Roditelsko otsustvo Rodov jaz Rodov jaz vo platite Rodov sistem Rodova analiza Rodova analiti~ka informacija Rodova dimenzija Rodovna vlijanie Rodova ramnopravnost Rodova relevantnost Rodova svesnost Rodova ~uvstvitelnost Rodovi politiki (institucionalni) Rodovilstvo Rodovo planirawe Rodovo slepilo Rodovo-senzitivni buxeti Rodot vo razvojot (Gender in development) GID Rodot vo razvojot (sostoo maltretirawe (voznemiruvawe) Seksualno zdravje Seksualna zloupotreba/siluvawe | Seksualno zloupotrebuvawe na deca Skriena nevraboVodi~ vofeministi~katai rodovataterminologija

Izdava~:Zdruènie na gra|ani Akcija Zdruènska SkopjeBul. Ilinden br.39/1-2, SkopjeTel/faks 02/ 32 15 660; 02/ 32 15 661www.zdruzenska.org.mkZa izdava~ot:Marija SavovskaAvtor:Marija IvanovskaLektura:d-r Simona Gruevska - MaxoskaGrafi~ki dizajnKoma lab. SkopjeSkopje, 2007Poddràno od:Fondacija Institut otvoreno op{testvo MakedonijaCIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”,Skopje305-055.2(038)305 (038)IVANOVSKA, MarijaVodi~ vo feministi~kata i rodovata terminologija /(avtor Marija Ivanovska). - Skopje : Akcija Zdruènska, 2007.- 129 str. ; 24 smISBN 978-9989-2567-7-6a) feminizam - Leksikoni b) Rodovi studii - LeksikoniCOBISS.MK-ID 69116426

S O D R @ I N AАBVGDPredgovor 7Voved 9Abolicionisti~ki feminizam 13Abortus 13Aktivizam 14Anarhisti~ki feminizam 14Androcentrizam 15Balansirano u~estvo namaìte i ènite 17Batler Xudit 17Biseksualnost 18Bovoar Simon de 18Vertikalna podelba 19Viktimizacija 19Voznemiruvawe (maltretirawe) 20Vtor bran (feminizam) 20Grià za deca 21Gu` Olimpija de (1748-1793) 21Dvojna `rtva 23Deklaracija 24Demokratski deficit 24Direktivi za ednakov tretman(EU direktivi) 24Diskriminacija 25Diskriminacija na ènite 25Doma{no nasilstvo/semejnonasilstvo 26Dominacija 26Dostoinstvo na rabota 27Е@ZIJEdnakva plata za rabota soista vrednost 29Ednakvi mo`nosti 29Ednakvi mo`nosti za ènitei za maìte 29Ednakvi posledici 30Ednakvost me|u maìtei ènite (polova ednakvost) 30Ednakov tretman za ènitei za maìte 30Eksploatacija 31Emancipacija 31Esencijalizam 31@enite vo razvojot(Women in development) WID 33@enski studii/rodovi studii 34@ensko dvièwe 34@enstvenost 34Zajaknuvawe 35Zasolni{te 35Identitet 37Izvedeni prava 37Ilegalna rabota 38Individualni prava 38Individualizacija na prava 38Islamot i feminizmot 38Javno/Privatno 41

KKvota 43Konvencija 43Kontrola na ra|awe 44Kulturalen feminizam 44Produktivni ulogi 60Prostitucija 61Procenka na vlijanietovrz rodot 62LMNPLauretis, Tereza de 45Lezbejski feminizam 46Liberalen feminizam 46Marksisti~ki feminizam 49Matrijarhat 50Maèstvenost 50Ma{ki studii 51Multikulturalizam 51Nasilstvo vrz ènite 53Nevidlivi barieri 54Neregularno i/ili nesigurnovrabotuvawe 54Paritetna demokratija 55Patrijarhat 55Pekin{ka deklaracijai Platforma za akcija 56Povlasten tretman 56Podatoci klasificiranispored pol 56Podelba na trud (spored rod) 57Pozitivna akcija 57Pol 57Polov/rodov sistem 57Polova diskriminacija -direktna 57Polova diskriminacija -indirektna 58Porodilno otsustvo 58Postmodernizam 58Postfeminizam 59Prv bran (feminizam) 59Predrasudi 60Produktivna rabota 60РRadikalen feminizam 63Razli~en pristap kon resursitei nivna kontrola 64Raznovidnost 65РRamnopravnost iodr`liv razvoj 65Regulirawe na skratenorabotno vreme 65Reproduktivna rabota 66Reproduktivni prava 66Reproduktivni ulogi 67Reproduktivno zdravje 67Rod 67Roditelsko otsustvo 67Rodov jaz 68Rodov jaz vo platite 68Rodov sistem 68Rodova analiza 68Rodova analiti~ka informacija 69Rodova dimenzija 69Rodova ednakvost 1 69Rodova ednakvost 2 70Rodova ednakvost kakorazvojna cel 70Rodova neutralnost 71Rodova obuka 71Rodova perspektiva 71Rodova podelba na trudot 72Rodova proverka 72Rodova procena na vlijanie 72Rodova ramnopravnost 73Rodova relevantnost 73Rodova svesnost 73Rodova ~uvstvitelnost 73Rodovi politiki(institucionalni) 74

SRodovi potrebi 75Rodovi potrebi/interesi(prakti~ni i strate{ki) 75Rodovi relacii 76Rodovi relacii i rodovidentitet (promeni) 77Rodovi relacii(transformirawe) 77Rodovi ulogi 77Rodovo nasilstvo 78Rodovo planirawe 78Rodovo slepilo 79Rodovo-senzitivni buxeti 79Rodot vo razvojot(Gender in development) GID 80Rodot vo razvojot (sostojba ipozicija) 80Sajberfeminizam 83Segregacija na raboti/segregacija pri vrabotuvawe 84Seksizam 84Seksualna eksploatacija 84Seksualna orientacija 84Seksualni prava 85Seksualnost 85Seksualno maltretirawe(voznemiruvawe) 86Seksualno zdravje 86Seksualna zloupotreba/siluvawe 86Seksualno zloupotrebuvawena deca 87TUFHC^[Skriena nevrabotenost 87Socijalno dvièwe 87Spodeluvawe na rabota 88Stereotipi 88Stru~na podgotovka 88Teorija na stojali{te 89Trgovija so lu|e 90Tret bran feminizam 90Uloga na rodovite vojavnata sfera 91Feminizam 93Feminizacija na siroma{tijata 94Haravej Dona 95Harding Sandra 96Heteroseksualnost 96Homoseksualnost 97Horizontalna podelba 97Cetkin Klara 99Чovekovi prava 1 101Чovekovi prava 2 102ôvekovi prava na ènite 105Чorapi na poddr{ka 105„Queer” teorija (Queer Theory) 106[ovinizam 107Akcija za ènite na Obedinetite naciiPova`ni dokumenti na Evropskata unija vo vrskaso rodovata ednakvostDokumenti na Sovetot na EvropaOsnovna bibliografijaKoristena literatura0976

PREDGOVORPo~ituvani ~itatelki i ~itateli,Izdavaweto na pojmovnikot Vodi~ vo feministi~katai rodovata terminologija pretstavuvapridones na Akcija Zdruènska vo zbogatuvawetona resursite vo Makedonija za pogolema informiranosti nadgradba na znaewata vo oblasta na rodovataednakvost i ~ovekovite prava na ènite.Vo pojmovnikot se pomesteni definicii i pojasnuvawaza del od op{tite i operativnite termini odfeministi~kata i rodovata teorija i praksa, pregledna klu~ni dokumenti (konvencii deklaracii i sl.)kako i klu~ni nastani vo ramkite na me|unarodniteorganizacii koi se relevantni za rodovata ednakvosti pravata na ènite.Vakviot koncept na pojmovnikot proizleze od potrebatana edno mesto da se najdat informacii koi }eovozmoàt demistifikacija i promocija na feminizmoti rodoviot koncept, pojasnuvawe na konceptitei nadminuvawe na nesoodvetnata upotreba narelevantnata terminologija, pogolema informiranostza procesite koi se odvivale vo ramkite name|unarodnite organizacii vo nasoka na unapre-

duvawe na statusot na ènite i rodovata ednakvost,kako i klu~nite dokumenti za poddr{ka na tie napori.Pojmovnikot e prvenstveno namenet za ènskiot aktivizam,no se nadevame deka od nego korist }e imaati organizaciite, instituciite i poedinkite/cite,koi dejstvuvaat, imaat interes, ili se obvrzani darabotat na unapreduvawe na statusot na ènite i napostignuvawe na rodovata ednakvost.So po~it,Marija Savovska

VovedDa se podgotvi tekst koj bi imal nekolku funkciiistovremeno ne e lesna rabota. Vodi~ vo feministi~katai rodovata terminologija e tekst koj imaza cel da dade objasnuvawe na zna~ewata na terminiteupotrebeni vo tekovnata feministi~ka teorijai teoretskite praktiki upotrebuvani vo razniteformi na aktivizmi i politiki od oblasta na rodovataednakvost, no i da dade definicii na poimitekoi{to takvite termini gi ozna~uvaat. Kombinacijataod tolkovniot i leksikonskiot pristap voopredelbite na zna~ewata na terminite i poimitedovede do sozdavawe na eden poimnik koj otstapuvaod rigidnosta na eden re~nik.Potrebata da se napravi distinkcijata feministi~ka/rodovaterminologija proizleguva od faktotdeka postojat vokabulari koi ja tretiraat problematikatana rodot i rodovata ednakvost, no koi neproizleguvaat, nitu impliciraat feministi~ka perspektiva.Takvata terminologija, naj~esto prisutnavo tekstualnata praktika na me|unarodnite organizaciikako {to se OON, ili kako vokabular napolitikata na Evropskata unija, iako dlaboko istoriskiproizleguva od dvièwata za emancipacija

10na ènite, ne sekoga{ koincidira so ideologiite naraznite formi na feminizam ili so dominantnitediskursi na feministi~koto dvièwe vo odreden istoriskiperiod.Od druga strana, iako se dadeni termini i poimiod feministi~kata teorija, toa sepak ne zna~i dekavo objasnuvawata i zna~ewata se proteìra odredenafeministi~ka ideologija. Neutralnosta voopredelbite na zna~ewata, vo onaa mera koja kontekstotja ovozmoùva, e ostvarena preku aspektotna kriti~kata distanca. Sepak, samiot tekst, jazikotna izgotvuva~ite na ovoj poimnik ne e, nitu moèda bide neutralen. Implicitnata feministi~kapozicija e iskoristena kako to~ka na gledi{te odkoja e ovozmoèno da se protolkuvaat, adaptiraat itransferiraat terminite i poimite na diskursiteza rodot.I pokraj toa {to ovaa kniga ne e avtorski proektvo celost, vo smisla na toa deka site zna~ewa idefinicii ne se vo celost delo na avtorkata napoimnikot, izborot na terminite i poimite, nivnatakriti~ka prerabotka i adaptacija, pretstavuvaatkarakteristi~en avtorski beleg. Iako pri~initeza nekompletniot avtorski trud na poimnikot semnogukratni, najkarakteristi~na e urgentnosta odvakov vid literatura. Da se nadevame deka poimnikotvo ovaa forma }e gi zadovoli potrebite za koie namenet, no da o~ekuvame deka vo idnina }e bidedopolnet so termini i poimi od oblastite koi se tre-

11tirani vo ova izdanie, kako i so termini od oblastana umetnosta, filosofijata i drugi oblasti na ~ovekovotoìveewe.So po~it,Marija Ivanovska

14na svoeto sopstveno telo. Temata na abortusot e centralnavo feministi~kata teorija i vo politikata. Argumentiteza abortusot se temelat na stavot deka ènata treba daima kontrola nad svoeto telo i mo} za samoopredeluvawe,bidej}i tie se najpogodeni od reprodukcijata i tie i trebada odlu~at; spored drugi gledi{ta abortusot pretstavuvaubistvo. Sepak, pravoto na ènata da izbira e zna~ajnoi politi~ki i individualno i zna~i pove}e od borba zaprava.AktivizamPrezemawe akcija so opredelena cel; sproveduvawe naodredena aktivnost ili kombinacija na akcii so cel da sepredizvikaat posakuvani i o~ekuvani socijalni i politi-~ki posledici i rezultati. Repertoarot na aktivizmot moèda ima najrazli~ni formi: kampawi, peticii, protesti,demonstracii, podigawe na javnata svest, razni vidovipritisoci vrz oponentite, op{testvenata elita i vlastite.Aktivizmot kako praktika na organizirano dejstvuvaweleì vo srceto na ènskoto dvièwe.Anarhisti~ki feminizamAnarhisti~kiot feminizam e teorija deka ènskatapodredenost e opredelena od sistemot na seksualni isemejni odnosi, kako i od dràvnata kontrola, i dekazakonskata promena ne moè sama po sebe da ovozmoìednakvost bez potpolna psiholo{ka nezavisnost naènite. Anarhisti~kiot feminizam ima za cel da gi eliminirasite socijalni ograni~uvawa i da gi zameni so decentralizirani,funkcionalni zaednici na èni. Raniteanarhisti~ki feministi veruvaat deka socijalnite stavovispontano }e prerasnat vo seksualni i psiholo{ki

15slobodi. Anarhisti~kite feministi tvrdat deka dràvatai patrijarhatot zastranile. Da se uni{ti dràvata zna~ida se uni{ti glavniot subjekt na institucionaliziranatapatrijarhalnost; da se poni{ti patrijarhatot zna~i da seponi{ti dràvata. Ovaa teorija e revolucionerna bidej}ispored nea sekoja dràva, duri i da e matrijarhalna, esekoga{ nelegitimna. Tie, isto taka, veruvaat deka sredstvataupotrebeni za promena na op{testvoto moraat dabidat modeli za idnoto op{testvo.AndrocentrizamPrivilegiranost na ma{koto iskustvo vo site sferina op{testvenoto ìveewe. Androcentri~nosta jaistaknuva ma{kata perspektiva kako dominantna, normativna,odnosno posakuvan standard i/ili merka na ~ovekovotoodnesuvawe, soznanie ili doìvuvawe. Sporedandrocentrizmot, ènite, ènskoto iskustvo i perspektivase devijantni ili ednostavno ignorirani. Terminot za prvpat e upotreben od strana na [arlot Perkins Gilman vonejzinata kniga „Na{ata androcentri~na kultura” - OurAndrocentric Culture (or The Man-Made World), publikuvanavo 1911 godina.

B.17Balansirano u~estvo na maìte i èniteVaèn uslov za ednakvost me|u maìte i ènite epodelba na poziciite na mo} i odlu~uvawe (od 40 do 60procenti od sekoj pol) me|u maìte i ènite vo sekojajavna sfera od op{testvenopoliti~kiot ìvot.Batler XuditXudit Batler e amerikanska teoreti~arka na rodoviotidentitet. Taa gi prepletuva poststrukturalizmot, feminizmoti „Queer” teorijata i tvrdi deka „heteroseksualnosta”e iskonstruirana politi~ka „fikcija” i povikuvaza novi definicii za rodot. Batler se povikuva na Fuko zada opi{e kako individuite se pogodeni od „reìmite” naznaeweto i kako ovie seksualni reìmi se iskonstruiraniokolu binarni opozicii. Nasproti ovaa represija, taasugerira novi mo`nosti: „performansi” na pove}ekratnirodovi reprezentacii koi Batler ne gi opi{uva kakoizolirani „~inovi”, tuku kako kulturni „fenomeni”.

18BiseksualnostBiseksualci se lica koi seksualno gi privlekuvaat lu|eod obata pola; koi moàt, no i ne moraat da imaat seksualniodnosi so koj bilo od dvata pola. Ne postoi op{ta soglasnostza razbiraweto na biseksualnosta. Taka, na primer, biseksualnostazna~i poseduvawe na karakteristiki na obatapola; kaj Frojd sekoj e potencijalen biseksualec, dodekaKoleman biseksualnosta ja deli na nekolku dimenzii:karakteristi~no odnesuvawe, sodrìna na seksualna fantazijai emocionalna povrzanost. Poedincite moàt da jadoìveat biseksualnosta na razli~ni na~ini: kako decaili adolescenti, kako situacisko ili tranzitorno iskustvo(izolacija na edniot pol od drugiot) ili pri promena naseksualna orientacija; ili pak onie koi ednostavno sedeklariraat kako biseksualci, odnosno koi imaat potrebaod seks so obata pola za da se ~uvstvuvaat ispolneti.Bovoar Simon deSimon de Bovoar e francuski filozof, avtor na Vtoriotpol, 1949. Taa be{e istaknata sovremena feministi~kapisatelka. Nejziniot glaven pridones za feministi~katateorija e argumentot deka vo patrijarhalnata kultura, maèstvenostae postavena kako pozitivna norma, a ènskoto iliènstvenosta e postavena kako negativna, ili kako ona {toDe Bovoar go narekuva „Drugoto”. Taa veruva deka Drugostae fundamentalna kategorija vo ~ovekovoto mislewe. Sporednea, identitetot na ènata kako Drug i nejzinoto su{tinskootu|uvawe proizleguvaat delumno od nejzinoto telo, osobenoreproduktivniot kapacitet, i delumno od istoriskata podelbana trudot diktirana od bremenosta i odgleduvaweto nadecata. De Bovoar tvrdi deka ènite treba da ja zajaknatnivnata racionalnost i kriti~ka mo} so cel da dostignattranscedencija.

V.19Vertikalna podelbaVertikalna podelba e koncentracija na èni i maì narazli~ni nivoa na odgovornosti ili pozicii.ViktimizacijaViktimizacija na ènite e stigmatizacija na èniteod strana na maìte kako del od segregacijata i rodovatapodredenost. Feministi~kite teoreti~ari se soglasuvaatdeka viktimizacijata na ènite: socijalno, politi~ki, ekonomskii kulturno e rezultat na {irokata struktura na op-{testvoto vo koja ènite se kontrolirani od maìte. Glavnofeministite viktimizacijata ja opi{uvaat kauzalno - kakoposledica od odredeni op{testveni faktori, ili strukturalno- kako karakteristika na op{testvenite odnosi.

20Voznemiruvawe (maltretirawe)Voznemiruvawe zna~i sekoe nesoodvetno, nemoralnoili nepristojno odnesuvawe koe{to pretstavuva povredana li~noto dostoinstvo, osobeno koga predizvikuva zapla-{uvawe, odbivnost, degradirawe, poniùvawe.Vtor bran (feminizam)Termin voveden od Mar{a Lir za da upati na ènskitegrupi vo Amerika, Britanija i Evropa vo docnite 1960-ti. Terminot „vtor bran” implicira deka feminizmotod prviot bran zavr{il vo 1920 godina. Razo~aruvawetoso politikite na gra|anskite prava, dvièwata protivvojnata i na studentite za demokratsko op{testvo dovede dotoa amerikanskite èni da sozdadat grupi za podigawe nasvesta za socijalnata sostojba i pozicija na ènite. Ovieaktivnosti bea vodeni so sloganot „li~noto e politi~ko”.Zaedni~ka to~ka so feminizmot od prviot bran e rasnataednakvost, no feminizmot od vtoriot bran e radikalnorazli~en. Osloboduvaweto na ènite gi pro{iri terminite„politika” i „ekonomija” na seksualnosta, teloto i emociitei na drugi oblasti od op{testveniot ìvot koiprethodno bea tretirani samo kako „li~ni”, kako i griàtaza doma}instvoto. Feministi~koto dvièwe od vtoriotbran isto taka sozdade novi politi~ki organizacii, maliantihierarhiski grupi za podigawe na svesta koi dejstvuvaatnezavisno od maìte i preferiraat alternativni obrascina ìvot. Jadroto na feminizmot od vtoriot bran seprotega od temite za reprodukcijata, {to dovede do prviteprogrami na ènski studii na Univerzitetot vo îkago1967, pa do otfrlawe na gradnicite vo 1968, borbataprotiv seksualnoto i doma{noto nasilstvo, kampawite zaednakvi plati i za pravoto na abortus. Preku povrzuvawetona temite na reprodukcijata so temite na produkcijata,li~noto so politi~koto, feminizmot od vtoriot bran gopromeni sovremenoto politi~ko mislewe.

Г.21Grià za deca[iroko zasnovan koncept koj opfa}a odreduvawe javni,privatni, poedine~ni ili kolektivni slu`bi za da izlezatvo presret na potrebite na decata i na roditelite.Gu` Olimpija de (1748-1793)Olimpija de Gu` e rodena vo 1748 godina vo Montauban,vo blizina na Tuluz, vo Ju`na Francija kako Mari Gu`.Motivirana od revolucionernite slu~uvawa od 1789,redovno gi posetuvala sednicite na Nacionalnoto sobranie.Svoite idei gi promenila vo predlozi za socijalnopoliti~kimerki koi{to gi pe~atela i gi istaknuvalavo vid na plakati, na svoj tro{ok. So svojata Deklaracijaza pravata na ènata i gra|ankata, Olimpija de Gu` bilaprvata li~nost {to navistina op{irno gi formulirala~ovekovite i gra|anskite prava. Deklaracijata predi zvikalavnimanie vo cela Francija i po{iroko.

D.23Dvojna `rtvaPoso~en od kriti~arite na multikulturizmot, fenomenotna dvojnata `rtva na ènite vo multikulturnite kontekstimoème da go prikaème so edno mo`no scenario. Kakodel od kulturnite razliki na nekoja nacionalna zaednica,rodot, odnosno rodovata kultura na taa zaednica imakarakteristi~ni svojstva {to gi determiniraat rodoviteodnosi i iskustva. Voobi~aeno, ma{kite ~lenovi na zaednicatase vo pozicija da gi opredeluvaat i artikuliraatgrupnite veruvawa i interesi. Vo takvi uslovi, grupniteprava moè da bidat diskriminatorski i nasilni konènite. Tie na su{tinski na~in gi ograni~uvaat pravatai kapacitetite na ènite; ili, vo po{irok kontekst,tie gi ograni~uvaat individualnite prava i slobodi na~lenovite na dadenata zaednica, baraj}i od niv da sepot~inuvaat na grupnite veruvawa i normi. Spored toa,

24fenomenot na dvojnata `rtva se sostoi od potencijalnatadiskriminacija na ènite pripadni~ki na malcinstvataod strana na mnozinstvoto, no, i od diskriminacijata naènite vo malcinstvata od imeto na multikulturnite barawai integracija.DeklaracijaDokument koj sodrì dogovoren standard ili norma,no ne e pravno obrzuva~ki za dràvite. Na konferenciitena ON, kako {to e Konferencijata za ~ovekovi prava naON vo Viena (1993), obi~no se usvojuvaat dve Deklaracii:edna e sostavena od pretstavnicite na dràvite, a drugataod strana na nevladinite organizacii. Iako ne se pravnoobvrzuva~ki, Deklaraciite se mnogu vlijatelni vo kreirawetona politikite i aktivnostite vo odnosnite oblasti.Demokratski deficitDemokratskiot deficit e posledica na neadekvatnatarodova ramnoteà so legitimnosta na demokratijata.Direktivi za ednakov tretman(EU direktivi)Politi~kiot sistem na Evropskata unija se sostoi odniza dogovori, kako {to se dogovorite od Pariz i Rim vo1950-te do dogovorite od Mastriht, Amesterdam i Nica,sklu~eni vo 1990-te. Ovie dogovori go so~inuvaat ona{to e poznato kako „primarna” zakonska regulativa. Odniv proizleguva golemoto telo na „sekundarna” zakonskaregulativa, koja se sostoi od regulativi, direktivi ipreporaki. Direktivite na Evropskiot sovet se legislativnaramka koja dràvite ~lenki ili aspiranti za~lenstvo vo Unijata treba zadolìtelno da gi transponiraat

25vo svoite zakonodavstva. So niv se pro{iruva obemot naprincipite za ednakov tretman na ènite i na maìte (koiprvobitno bile zasegnati samo od platata, vo Dogovorotod Rim), voveduvaj}i gi principite za ednakov tretmanna ènite i na maìte kon pristapot za vrabotuvawe,stru~noto obrazovanie i unapreduvawe, rabotnite uslovi,zakonskite odredbi za socijalno osiguruvawe, za{titatakaj bremenosta i maj~instvoto.DiskriminacijaDiskriminacija zna~i sekoe pravewe razlika, iskoristuvaweili ograni~uvawe na lu|eto vrz osnova nanivnite kolektivni identiteti (pol/rod, klasa, etnos,seksualen identitet) so {to gi zagrozuva ili onevozmoùvaostvaruvaweto ili za{titata na nivnite ~ovekovi prava islobodi.Diskriminacija na èniteDiskriminacija na ènite go ozna~uva sekoe razlikuvawe,isklu~uvawe ili ograni~uvawe vo pogled na polot,{to ima za posledica ili cel da go zagrozi ili onevozmoìpriznavaweto, ostvaruvaweto ili vr{eweto od stranana ènite na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi napoliti~ko, ekonomsko, op{testveno, kulturno i gra|anskoili drugo pole, bez ogled na nivnata bra~na sostojba, vrzosnova na ramnopravnost na maìte i na ènite.Politikite koi ovozmoùvaat povolen tretman za ènitese poznati kako pozitivna diskriminacija. Ova e vid „diskriminacija”koja{to e vo polza na ènite. Hajdi Hartmantvrdi deka diskriminacijata e rezultat na dolg proces nazaemno dejstvuvawe na patrijarhatot i kapitalizmot. Istotaka tvrdi deka diskriminacijata ne moè da zavr{i bezda se iskoreni polovata podelba na trudot.

26Doma{no nasilstvo/semejno nasilstvoKoja bilo forma na fizi~ko, seksualno ili psihi~konasilstvo koja ja doveduva bezbednosta ili dobrosostojbatana ~len na semejstvoto vo opasnost; i/ili upotreba napsihi~ka ili emocionalna sila ili zakana so fizi~kasila, vklu~uvaj}i go seksualnoto nasilstvo vo semejstvotoili vo doma}instvoto.DominacijaDominacija e nadmo} od strana na edna grupa iliindividua vrz druga grupa ili individua. Analizatana ma{kata dominacija pretstavuva poseben del odsovremenata feministi~ka teorija i site feministi~kiteorii se sozdadeni za da pokaàt kako moè da seukine dominacijata na maìte vrz ènite. Liberalniotfeminizam veruva deka ma{kata dominacija e vkorenetavo iracionalnite predrasudi i moè da bide nadminataso racionalni argumenti. Marksisti~kiot feminizam jadefinira ma{kata dominacija kako ideologija sporedkoja kapitalot e podelen i upravuva i }e bide nadminatso „kulturna revolucija” zasnovana na socijalisti~katransformacija na ekonomijata. Radikalnite feministiveruvaat deka ma{kata dominacija e zasnovana nauniverzalnata kontrola od strana na maìte vrz telata naènite i nivnite seksualni aktivnosti, kako i ra|aweto,koja }e zavr{i samo koga ènite }e dostignat seksualnosamoopredeluvawe i samoopredeluvawe vo vrska sora|aweto. Socijalisti~kiot feminizam tvrdi dekama{kata dominacija e del od ekonomski vtemelenoto op-{testvo i negovoto ukinuvawe bara transformacija nacelokupnoto op{testvo.

27Dostoinstvo na rabotaPravo na po~it i osobeno sloboda od seksualni i drugiformi na maltretirawe na rabotnoto mesto.

E.Ednakva plata za rabota so ista vrednostEdnakva plata za rabota na koja & se pripi{uva ednakvavrednost bez diskriminacija vrz osnova na pol ilibra~en status vo vrska so site vidovi pla}awe i uslovi nanagraduvawe.29Ednakvi mo`nostiSintagmata „ednakvi mo`nosti” ozna~uva deka ènitetreba da imaat ednakvi prava na ~ove~ki, socijalen,ekonomski i kulturen razvoj, kako i podednakvo pravo naglas vo op{testveniot i vo politi~kiot ìvot.Ednakvi mo`nosti za ènite i za maìteOtsustvo na pre~ki za ekonomsko, politi~ko i socijalnou~estvo vrz osnova na polot. Toa zna~i promovirawe nana~eloto za voveduvawe na ednakvo u~estvo na ènite i namaìte vo site oblasti od javniot i od privatniot sektor,

30ednakov status, ednakov tretman vo ostvaruvaweto na siteprava i vo razvojot na nivnite individualni potencijalipreku koi tie pridonesuvaat vo op{testveniot razvoj, kakoi ednakvi pridobivki od rezultatite proizlezeni od tojrazvoj.Ednakvi poslediciOva ponekoga{ isto taka se narekuva i „nezavisnaednakvost” i se odnesuva na sogleduvaweto deka ednakvitemo`nosti moèbi ne se dovolni za da se popravi ugnetuvawetoi hendikepiranosta na ènite niz istorijata.Poradi nivnata razli~na pozicija vo op{testvoto, ènitei maìte moè da ne bidat sposobni da gi iskoristatednakvite mo`nosti vo ist obem. Vo nekoi slu~ai ednakvitemo`nosti vsu{nost moàt da imaat negativen efekt nadobrosostojbata na ènite, dokolku ne rezultira vremetoi energijata koi ènite gi upotrebuvaat za da imaatpridobivka od niv. So cel da se osigura deka razvojniteintervencii rezultiraat vo ednakvi posledici za maìtei za ènite, neophodno e tie da se sozdadat vrz osnova narodova analiza. Spored toa „ ramnopraven” tretman nezna~i „ist” tretman.Ednakvost me|u maìte i ènite(polova ednakvost)Principot na ednakvi prava i ednakov tretman zaènite i na maìte.Ednakov tretman za ènite i za maìteEdnakov tretman zna~i otsustvo na direktna i indirektnadiskriminacija vrz osnova na polot.

31EksploatacijaEksploatacijata e iskoristuvawe na iskustvo, bogatstvoili ve{tini na drugi bez nagrada. Feministi~kata teorijatvrdi deka eksploatacijata e istoriska kategorija koja eosnova za ma{kite i za ènskite socijalni odnosi karakteristi~niza patrijarhatot. Roza Luksemburg prva predloìdeka odnosite me|u ma{kite i ènskite rabotnicija odrazuvaat postojanata hierarhija i eksploatacija me-|u proizvoditelite i potro{uva~ite. Sovremeniot feminizamgo dodava i psiholo{koto objasnuvawe za eksploatacijataspored koe ènite se „predale” na nivnata eksploatacijapreku internalizirana ideologija, sozdadenai po~ituvana od ènite. „Super eksploatacija” e termin zaprisvojuvawe ne samo na vi{okot na trud tuku i na trudoti vremeto koi se potrebni za samiot ~ove~ki opstanok, naprimer, doma{nata rabota.EmancipacijaTeoriite na emancipacija se temelat na stavot dekapozicijata na ènite moè da se menuva vo postoe~kiteramki na op{testvoto, dodeka teoriite na ènskoto osloboduvawevklu~uvaat transformirawe na samite socijalniramki. Konceptot na emancipacija be{e klu~en kaj ranitei kaj feministite od prviot bran vo nivnite kampawi zaednakvi prava.EsencijalizamEsencijalizmot e stojali{te deka razlikite me|u ma-ìte i ènite se su{tinski, deka postojat posebni ma{ki iènski prirodi, za razlika od gledi{teto deka razlikitese socijalno/eksperimentalno konstruirani. Dokolku razlikitese su{tinski, toga{ se pretpostavuva deka tie seuniverzalni, „prirodni” i proizleguvaat od biologijata.

32Lis Irigare tvrdi deka postojat su{tinski ènski razlikikoi proizleguvaat od biolo{kite razliki. Tereza deLauretis tvrdi deka feministite treba da “rizikuvaat”esencijalizam bidej}i toa e ona {to pravi razlika me|ufeministi~ko i nefeministi~ko mislewe. Italijanskite,kulturalnite i francuskite feministi se soglasuvaatdeka maj~instvoto e su{tinsko aktuelno ili potencijalnoiskustvo. Antiesencijalistite, pak, se zagrièni dekateoriite za esencijalni rodovi razliki se premnogu biolo{kii konzervativni. Dekonstukcionistite gi napa|aatpostavenite dihotomii (ma`/èna), psihoanaliti~aritetvrdat deka seksualnosta e konstruirana od jazikot, pasubjektot na feminizmot ne e „ènata”, postmodernistitego predizvikuvaat misleweto za univerzalnosta vo masovnatakultura, dodeka Xudit Batler go predizvikuvaesencijalizmot so poststrukturalisti~kiot koncept dekarodot e „performans”.

@.33@enite vo razvojot(Women in development) WIDKonceptot „@enite vo razvoj” za prv pat be{e istaknatkako pristap za vklu~uvawe na ènite vo razvojot voranite 70-ti godini. Istraùvawata i informaciitesobrani vo tekot na Dekadata na ènite na Obedinetitenacii (1975-1985) ja istaknaa postoe~kata siroma{tijai hendikepiranost na ènite i nivnata nevidlivost vorazvojnite procesi. Razli~nata politika na odgovorii intervencii fokusirana na ènite kako posebnagrupa rezultira{e so zagriènost na ènite deka se„dodadeni” i periferni vo glavnite razvojni napori.Politikite i intervenciite na ènite vo razvoj glavnobea koncentrirani na produktivnata rabota na ènite.Ovoj pristap ne gi dade posakuvanite rezultati poradiotsustvoto na eksplicitna vrska so nivnata reproduktivnarabota, koja ne be{e zemena predvid odnapred, tuku na

34nea se gleda{e kako na del od „normata” vo rabotata naènite.@enski studii/rodovi studii@enski studii / rodovi studii se akademski, voobi-~aeno interdisciplinaren pristap kon analizata na situacijatana ènite i rodovite relacii, kako i rodovatadimenzija vo site drugi disciplini.@ensko dvièweGrupno zalagawe, glavno od strana na ènite, koenastojuva da go podobri ìvotot na ènite. Kako formana socijalno dvièwe, ènskoto dvièwe e sostavenood grupi (formalni ili neformalni), organizacii ilipoedinci koi preku najraznoviden repertoar na aktivizamse stremat kon re{avawe na problemi i pra{awa koi se odvitalen interes za ènite i za nivnoto dostoinstvo.@enstvenost@enstvenosta e pretpostavena niza od karakteristi~niodliki i svojstva olicetvorena vo povedenieto na ènskiotpol, koj e normativen (ne daden od ra|awe) identitet {to seogleduva vo relativnosta na ona {to se vospriema ili seo~ekuva da bide ènstveno odnesuvawe ili karakteristika.Vo razli~ni kulturi, istoriski periodi ili socijalni, ekonomskiili etni~ki konteksti, ènstvenosta se doìvuva ise normira razli~no. Naj~estite stereotipi za ènstvenostase izrazeni preku stereotipite za emocionalnosta, ekspresivnosta,ne`nosta, lojalnosta. Kako del od ènstvenite karakteristikimoàt da bidat vklu~eni i statusni i socijalnipozicii, no i specifi~ni profesii.

Z.ZajaknuvaweZajaknuvaweto se odnesuva i na maìte i na ènite.Toa e kolektiven potfat koj vklu~uva i individualnapromena i kolektivna akcija. Zajaknuvawe na ènitezna~i razvivawe na nivnata sposobnost kolektivno iindividualno da prezemat kontrola nad svoite ìvoti, dagi identifikuvaat svoite potrebi, da gi odredat interesitekoi im odgovaraat. Vo pove}eto slu~ai zajaknuvawetona ènite bara transformacija na podelbata na trudot iop{testvoto.35Zasolni{teBezbedno mesto za èni i deca koi se `rtvi na nasilstvovo domot.

I.37IdentitetFeministi~kite teorii na identitet se vtemeleni voneofrojdovskata psihoanaliza i poststrukturalisti~katateorija. Feministite tvrdat deka identitetot ne e cel, tukupove}e pojdovna to~ka na sekoj proces na sebepoznanie.Spored niv, razbiraweto na identitetot na ènite epove}ekraten i duri i kontradiktoren samiot na sebe.Sovremenata debata okolu politikata na identitetot einicirana od feministi~kite psihoanaliti~ari koi giopi{uvaat izvorite na ènskiot identitet. Taka, Nensiâdrou veli deka prvata zada~a koja ènite treba da japrezemat e otkrivaweto na granicite na egoto me|u nas ina{ite majki.Izvedeni pravaPrava, koi mu pripa|aat na poedinecot, no poteknuvaati zavisat od nivnata relacija so druga li~nost, glavno odrelaciite na roditelstvo, brak ili vonbra~na zaednica.

38Ilegalna rabotaRabota koja ja izvr{uvaat lu|e koi nemaat legalnarabotna dozvola.Individualni pravaPrava koi pripa|aat direktno na poedinecot (sprotivnona izvedeni prava).Individualizacija na pravaRazvivawe na sistemi na odano~uvawe i socijalnasigurnost kade pravata i dol`nostite pripa|aat direktnona poedinecot.Islamot i feminizmotPoliti~kata i ideolo{kata mobilizacija okolu pravatana ènite vo islamot e realnost na Bliskiot Istoku{te od 19 vek. Mnogumina ma{ki sekularni reformatori,kako {to se Kermani vo Iran, Kemal Ataturk vo Turcija,Amin vo Egipet, go denunciraa [erijatot (islamskopravo) i Hixabot (kodificiran sistem na oblekuvawena islamskata èna) so cel da go moderniziraat statusotna ènata vo islamskiot svet. Vo 60-te i 70-te godini,postkolonijalnite dvièwa na Bliskiot Istok i SevernaAfrika gi ublaìja diskriminatorskite praktiki voramkite na dràvnite strukturi. „Dràvniot feminizam”vo islamskite zemji ja slede{e agendata na prozapadnitefeministi~ki progresivni dvièwa. Me|utoa, noviotbran na islamizacija na dràvite, kako {to e slu~ajot soIran, Sudan i Avganistan, gi obezvrednija dostignuvawatana emancipacijata na ènite od prethodniot period.Vo vakva situacija, ènskiot aktivizam vo regionot seobiduva pra{awata za rodovata ednakvost da gi postavi

vo islamisti~ka ramka. Osnovnata pozicija e stavot dekaislamot ovozmoùva prava na ènite, no maìte muslimanise tie koi, interpretiraj}i go Kuranot, ja definiraatpozicijata na ènite.39

J.41Javno/PrivatnoPod distinkcijata javno/privatno popularno sepodrazbira podelba na rabotata i domot vo individualniotìvot. So sloganot „li~noto e politi~ko”, sovremeniteènski dvièwa go povrzuvaat javnoto i privatnoto. Sloganotgo redefinira li~noto iskustvo kako socijalen proces,proizvod na ~ovekovata aktivnost.Socijalisti~kite feministi istaknuvaat deka distinkcijatajavno/privatno e normativna i vo 19 veksluèla za da se racionalizira eksploatacijata naènite. Tie smetaat deka taa mora da bide ukinata za dane prodolì ideologijata na ma{kata dominacija. Feministi~kataantropologija tvrdi deka vo site kulturiènite se smestuvaat vo doma{nata sfera, a maìte vojavnata arena. Spored Mi{el Rosaldo, postoi direktna

42vrska me|u stepenot na podredenost na ènite vo dadenoop{testvo i stepenot na odvoenost na podra~jata na javnotoi privatnoto. Taa, kako i Bovoar, smeta deka smestuvawetona ènite vo privatnata sfera e proizvod na biologijata.Radikalniot feminizam odbiva da ja priznae distinkcijatame|u javnite i privatnite relacii. Spored Radikalnitefeministki, distinkcijata javno/privatno e la`na dihotomija,bidej}i, li~nite, socijalnite i istoriskite iskustvatana ènite se proizvod na simultano me|udejstvo nasocijalnata aktivnost, rabotata i polot.

K.KvotaDefiniran soodnos ili udel vo mesta, pozicii iliresursi koj treba da bide ispolnet ili obezbeden zaspecifi~na grupa, voobi~aeno pod odredeni pravila ilikriteriumi, so cel da se nadmine postoe~kata neednakvost,naj~esto za pozicii na odlu~uvawe ili za pristap naobrazovni mo`nosti ili vrabotuvawe.43KonvencijaObvrzuva~ki dogovor me|u dràvite. Konvencijata eposilna od Deklaracija bidej}i Konvencijata e pravnoobvrzuva~ka za vladite koi ja potpi{ale. Koga Generalnotosobranie na ON }e usvoi Konvencija, toga{ toa zna~i deka ekreirana me|unarodna norma i standard. Dràvite moàtda ja ratifikuvaat Konvencijata i da se pridrùvaat donormite propi{ani vo nea.

44Kontrola na ra|aweKontrola na ra|awe e kontrola na za~nuvawe na deca.Od edna strana, kontrolata na ra|awe e upotrebena kakoforma na socijalna kontrola, no, od druga, ja ozna~uvaodgovornosta {to ènite ja imaat za za~nuvawe novìvot. Feministi~kata teorija tvrdi deka pravoto nareproduktivna sloboda mora da bide kamen-temelnikna osloboduvaweto na ènite. Teorijata i praktikatana kontrolata na ra|awe na mnogu posu{tinski na~in jauslovuva polo`bata na ènata, pove}e i od socioekonomskatakategorija - klasata.Kulturalen feminizamFeministi~ka teorija koja e posvetena na sozdavawena oddelna i radikalna kultura na èni. [arlota PerkinsGivens smeta deka treba da se sozdade op{testvo na silnièni koi se vodat od ènski interesi na pacifizam ikooperativnost. Kulturalnite feministi opi{uvaat kakomo}nata ènska kultura na muzika, umetnost, poezija, naukai medicina }e bidat antiavtoritarni i antistrukturni. Toa}e bide kultura so feministi~ki rituali, simboli i novjazik. Kriti~arite tvrdat deka kulturalniot feminizam goignorira faktot deka ènskite funkcii se nadopolnuvaatso ma{kite.

L.Lauretis, Tereza deTereza de Lauretis e profesor po istorija na svesta voSanta Kruz i golem kriti~ar na me|unarodniot feminizam,filmot i „queer” studiite. Lauretis gi prepletuva semiotikataso feminizmot za da dokaè deka rodoviteideologii gi oblikuvaat proizvodite na kinematografijatai procesite, tehnologiite na reprezentaciite na kinematografijata.Nejziniot vaèn pridones na teoriite naènskoto posmatrawe e tvrdeweto deka na{ata rodovasubjektivnost e konstruirana niz na{ite kulturni praktiki,a ne samo niz zna~ewata na poedine~nite kulturniproizvodi. Isto taka tvrdi deka postojat „dva”, a needen ènski posmatra~; ènata posmatra~ konstruiranaod filmot i ènata posmatra~ kako istoriski subjekt.Lauretis tvrdi deka posmatra~ite ja „pravat odnovo”rodovata reprezentacija od filmot niz parodija i prekuvnesuvawe na nivnoto sopstveno istorisko razbirawe vo45

46sekoe poglednato iskustvo. Seto ova go kombinira za da gipotkopa heteroseksualnite poraki i rodovi stereotipi.Lezbejski feminizamLezbejskiot feminizam e stojali{te deka èni koizaemno se posveteni na politi~ka, seksualna i ekonomskapoddr{ka, ovozmoùvaat alternativen model na postoe~kitema{ko/ènski odnosi koi lezbejkite gi gledaatkako ugnetuva~ki. Tie tvrdat deka lezbejskiot feminizamvklu~uva i seksualna preferencija i politi~ki izborbidej}i gi odbiva ma{kite definicii na ìvotite naènite. So iskazot - „feminizmot e teorija, lezbejstvoto epraktika”, lezbejskiot feminizam stanuva primarna silavo radikalnata ènska kultura. Lezbejskiot feminizam ginapa|a i instituciite na heteroseksualnosta kako centri napatrijarhatot. Lezbejkite se radikali na feministi~kotodvièwe bidej}i samo tie moàt da mislat radikalno zasocijalnite promeni i rodovi dogovori poradi nivnataoslobodenost od konvencionalnata heteroseksualnost.Liberalen feminizamLiberalniot feminizam e teorija za individualnasloboda na ènite. Toj e del od globalniot tek na feministi~katapoliti~ka i socijalna teorija i ima najdolgaistorija. Meri Volstounkraft vo „Odbrana na pravatana ènite” od 1789 gi opi{uva ènite kako racionalnisubjekti ~ija inferiornost se dolì na inferiornotoobrazovanie. Taa tvrdi deka ova moè da se popravi prekuednakvi mo`nosti za ènite. Sovremeniot liberalenfeminizam go spodeluva nejziniot optimizam deka korenitena ugnetuvaweto na ènite leàt ednostavno vonedostatokot na ednakvi gra|anski prava i obrazovnimo`nosti. Vo srceto na liberalnite veruvawa za seksual-

nosta e gledi{teto deka ne~ij privaten ìvot ne treba dabide predmet za regulirawe od strana na op{testvoto.Liberalniot feminizam so toa ja prifa}a dihotomijatajavno/privatno koja radikalniot feminizam ja napa|a.Tie veruvaat vo individualno ispolnuvawe oslobodeno odstrogo definiranite polovi ulogi. Se ograni~uvaat sebesina reformizam, so koj sakaat da go podobrat statusot naènite vo sistemot. Sovremenite liberalni feministi sezalagaat za prava na ènite, nivnite potrebi za socijalnagrià, univerzalno obrazovanie i zdravstvena sigurnost.47

M.49Marksisti~ki feminizamFeministi~kata teorija e su{tinski razli~na odmarksisti~kata teorija bidej}i feminizmot mora da sefokusira na rodot i na seksualnosta, pove}e otkolku namaterjalnite uslovi vo koja bilo ideolo{ka konstrukcija.Sepak, mnogu feministi tvrdat deka samo sinteza namarksizmot i na feminizmot moè da gi emancipiraènite. Celta na marksisti~kiot feminizam e da gi prikaèmaterijalnata osnova za ugnetuvaweto na ènite,vrskite me|u na~inite na proizvodstvo i statusot naènite i da gi primeni teoriite za ènite i klasite vosemejstvoto. Amerikanskite marksisti~ki feministi sozdavaatedinstvena teorija za socijalnata neednakvostna ènite. Taka, Nensi Hartsok tvrdi deka materijalnataosnova na neednakvo egzistirawe na ènite e sodrànavo svesta na ènite. Samo marksisti~kiot feminizamima posebna teorija za relacijata me|u sozdavaweto navnatre{noto iskustvo na ènite i nivniot socijalen ìvot.

50Toj e zasnovan na praktikata koja gi povrzuva svesnotosu{testvo i socijalnata kauzalnost. Iako postojat mnoguvarijanti na marksisti~kiot feminizam, radikalnitefeministi tvrdat deka nieden od niv ne se zafa}a izvornoso „ènskoto pra{awe”, bidej}i vakvite teorii neizbe`nomoraat da ja inkorporiraat feministi~kata analiza vomarksizmot.MatrijarhatMatrijarhatot e forma na op{testvo vo koe majkite sevoda~i i upravuvaat so potomstvoto. Ideolo{ki, matrijarhatotpretpostavuva deka mo}ta na maj~inskata energijai maj~inskata qubov e socijalna kohezivna sila. EvelinRid tvrdi deka matrijarhatot mu prethodi na patrijarhatotpotpiraj}i se na Engels i na evolucionisti~kata teorija,dodeka drugi feministki ne go gledaat matrijarhatot kakosprotiven na patrijarhatot, tuku kako sistem zasnovan narazli~ni principi. Spored drugi gledi{ta, matrijarhatotse definira kako neotu|uva~ko op{testvo vo koe ènitegi definiraat uslovite na maj~instvoto i na okolinatana slednata generacija, kade {to odgleduvaweto na decatasozdava doverba. Feministkite gi reinterpretiraa arheolo{kitei oralnite dokazi vo gr~kite mitovi za da dokaàtpostoewe na matrijarhat, no stavovite se protivre~ni.MaèstvenostMaèstvenosta pretstavuva niza od svojstva, o~ekuvawai objasnuvawa povrzani so povedenieto i odnesuvaweto nama{kiot pol. Maèstvenosta kako sodrìna na rodot povrzanso ma{kiot pol e socijalno konstruirano odnesuvawe kakoopozicija na ènstvenosta kako socijalno konstruiranasodrìna povrzana so ènskiot pol. Karakteristi~nitemaèstveni svojstva se povrzani so niza stereotipi, koi

51go situiraat ma{kiot status i polo`ba: agresivnosta, racionalnosta,ambicioznosta, nezavisnosta se nekoi od opisite,no i o~ekuvawata kako treba da izgleda ili da se odnesuvama{kiot pol.Ma{ki studiiMa{kite studii bi moèle da gi definirame kakoispituvawa/istraùvawa na pretstavite, idealite i o~ekuvawatapovrzani so maìte i maèstvenosta vo kontekstna sovremenite i na istoriskite op{testva. Pojavatana ma{kite studii e vo direktna relacija i reakcija napojavata na ènskite i feministi~kite studii. Kaj nekoi{koli sodrìnata na ispituvawata na maèstvenosta sedviì od antifeministi~ki do otvoreno profeministi~kistojali{ta. Pra{awata okolu toa dali maìte moàt dabidat vklu~eni na avtentin~en na~in vo feministi~kotodvièwe i da zastapuvat odredena feministi~ka pozicijae sé u{te pra{awe na kontroverzi.MultikulturalizamKonceptot na multikulturalizmot vo negovoto deskriptivnozna~ewe e na{iroko prifaten. Da se kaè dekanekoe op{testvo e multikulturno, zna~i da se poso~i nakulturnoto razli~je na toa op{testvo.Takvata upotreba nakonceptot e ednakva na zna~eweto na kulturniot pluralizam.Normativnoto zna~ewe na multikulturalizmot se odnesuvana mo`nite na~ini na op{testvena organizacija, kojaza svoj princip go ima kulturnoto razli~je. Vo kontekstna politi~kopravnata teorija, posebno vo ramkite naliberalnata teorija, multikulturniot diskurs se temelina premisata deka malcinskite kulturi, odnosno na~ini naìvot ne se dovolno za{titeni so individualnite prava nanivnite pripadnici, pa spored toa treba da bidat za{tite-

52ni so specijalni kolektivni prava i odredeni privilegii.Vakviot stav se brani so argumentot deka kulturniotidentitet ima su{tinska uloga vo konstituiraweto nali~niot identitet na poedinecot. Bidej}i kulturata, odnosnokulturnata zaednica e od takvo fundamentalnozna~ewe za ìvotot na nejzinite pripadnici, kulturnitepraktiki na malcinskite kulturni zaednici treba da bidatza{titeni.

N.Nasilstvo vrz èniteSpecifikata na ovaa forma na nasilstvo se sostoivo toa {to taa ne e naso~ena samo protiv edna èna,tuku protiv site èni kako socijalna grupa. Nasilstvovrz ènite e sé ona {to go zagrozuva nivniot fizi~ki ipsiholo{ki integritet i dostoinstvo, gi spre~uva da girealiziraat svoite sposobnosti i mo`nosti za razvoj.Vo Deklaracijata za eliminacija na nasilstvoto vrzènite na ON (1993) sintagmata nasilstvo vrz ènite sedefinira kako koj bilo akt na rodovo zasnovano nasilstvokoj rezultira ili }e rezultira vo fizi~ka, polova ilipsiholo{ka povreda ili bolka, vklu~uvaj}i gi i zakaniteso takvi ~inovi, upotrebata na sila ili koj bilo drug na~inna li{uvawe na slobodata vo javniot ili vo privatniotìvot na ènata. Vo ~lenot 2 na Deklaracijata se nabroenikontekstite i formite na nasilstvoto vrz ènata: fizi~ko,seksualno i psiholo{ko nasilstvo vrz ènata koe seslu~uva vo kontekst na semejstvoto, bra~niot seksualen53

54ìvot, vo odnosite pome|u partnerite koi se zabavuvaat,no i vo tradicionalnite kulturni praktiki, kako {to egenitalnoto sakatewe i dr. Deklaracijata gi prepoznavasiluvaweto, seksualnoto maltretirawe, seksualnata zloupotreba,maltretirawe na rabotnoto mesto i dr. kakoformi na nasilstvo vrz ènite vo kontekst na po{irokatazaednica, pa duri i vo kontekst na dràvata koja gopottiknuva ili go premol~uva.Nevidlivi barieriStavovi i nivni tradicionalni pretpostavki, normii vrednosti koi go spre~uvaat zajaknuvaweto na ènite,odnosno nivnoto celosno u~estvo vo op{testvoto.Neregularno i/ili nesigurnovrabotuvawePrivremeno vrabotuvawe koe voobi~aeno ne e soodvetnodogovoreno ili regulirano od koi bilo propisi zaplata ili socijalna za{tita.

P.55Paritetna demokratijaKoncept na op{testvo koe e ramnomerno sostavenood èni i od maì, vo koe nivnoto celosno i podednakvou~estvo vo op{testveniot ìvot e vo zavisnost od nivnotopodednakvo pretstavuvawe vo politi~koto odlu~uvawei sozdavawe pozicii; Blisko ili podednakvo u~estvo naènite i na maìte, vo ramkite na 40/60 procenti napretstavuvawe, vo potpoln demokratski proces e principna ovoj tip demokratija.PatrijarhatSistemski op{testveni strukturi koi ja institucionaliziraatma{kata fizi~ka, socijalna i ekonomska mo} vrzènite.

56Pekin{ka deklaracija i Platformaza akcijaNa Чetvrtata svetska konferencija za ènata, organiziranaod ON vo Peking, NR Kina, od 4 do 15 septemvri1995, bea doneseni Deklaracija (poznata kako Pekin{kadeklaracija) i Platforma za akcija. So prifa}awe naPekin{kata deklaracija i Platformata za akcija, me|unarodnatazaednica se obvrza na podobruvawe na statusotna ènite i nivno zajaknuvawe vo javniot i vo privatniotìvot. Zemjite ~lenki na OON se obvrzaa na implementacijana Platformata za akcija koja opfa}a oblasti od posebeninteres za ènite. Oblastite se odnesuvaat na ènite ina siroma{tijata, obrazovanieto, ènite i zdravjeto, nasilstvoto,ènite vo vooruènite konflikti, ènite iekonomijata, ènite i mo}ta i u~estvoto vo procesite nadonesuvawe na odluki, institucionalnite mehanizmi zazajaknuvawe na ènite, ènite i ~ovekovite prava, ènitei mediumite, okolinata i griàta za decata.Povlasten tretmanTretman na poedinec ili grupa poedinci na na~inkoj{to vodi kon podobri pridobivki, pristapi, prava,mo`nosti ili status otkolku onoj na drugi poedinci iligrupi na poedinci. Moè da se koristi pozitivno koga tojimplicira pozitivna akcija nameneta da ja eliminiraprethodnata diskriminatorska praktika ili negativna,koga toj e namenet da gi za~uva razlikite ili prednostitena eden poedinec ili grupi na poedinci vrz drugi.Podatoci klasificirani spored polPodatoci klasificirani spored pol se kvantitativnistatisti~ki informacii. Sobirawe i oddeluvawe na podatocispored pol so cel da se izvr{i komparativna/rodovaanaliza.

57Podelba na trud (spored rod)Podelbata na platena i neplatena rabota me|u ènite imaìte vo privatniot i vo javniot ìvot.Pozitivna akcijaMerki naso~eni kon oddelna grupa koi se odredeniza da ja eliminiraat i spre~at diskriminacijata ilida nadomestat za nedostatocite koi proizleguvaat odpostoe~kite stavovi, odnesuvawa i strukturi (ponekoga{se narekuva pozitivna diskriminacija).PolTerminot „pol” upatuva na biolo{kite i na fiziolo-{kite karakteristiki koi gi definiraat maìte i ènite.Biolo{kiot pol e determiniran od genetskite i anatomskitekarakteristiki.Polov/rodov sistemPolov/rodov sistem e sistem od ekonomski, socijalnii politi~ki strukturi; sistem koj producira eksploatacija,odrùvai reproducira razli~ni rodovi ulogi isvojstva na maìte i na ènite.Polova diskriminacija - direktnaDirektna polova diskriminacija zna~i sozdavawe neednakovtretman preku propisi ili dejstvija vrz poedinciili grupi vo zavisnost od polot, vo isti ili sli~nisituacii vo ostvaruvaweto, po~ituvaweto i za{titata na~ovekovite prava i slobodi.

58Polova diskriminacija - indirektnaIndirektna polova diskriminacija zna~i neednakovtretman na lica od razli~en pol prisutna vo raznipropisi, standardi ili odnesuvawa koi formalno predviduvaatednakvi mo`nosti ili se navidum neutralni,no razli~no se primenuvaat zavisno od polot, osven akoe toa vo interes i e neophodno za obezbeduvawe posebnaza{tita ili e predizvikano od objektivni uslovi iokolnosti {to ne se povrzani so polot. Taa se odnesuva napraktikata koga nezavisno od formalno ednakviot tretmanna zakonite sozdava razlika vo rezultatot ili vo ishodotod dejstvuvaweto na takvite „ednakvi” pravila, a toa nemoè da se pripi{e na li~nite sposobnosti na licata zakoi se raboti.Porodilno otsustvoOtsustvo so koe ènite steknuvaat pravo na kontinuiranperiod na osiguruvawe pred i po poroduvaweto vo soglasnostso nacionalnoto zakonodavstvo i praktika.PostmodernizamPostmodernizmot e kulturen fenomen vo umetnostite,arhitekturata, filosofijata i ekonomijata. Kriti~katamisla se priklonuva kon postmodernizmot bidej}i negoviteteorii & pomagaat da gi objasni promenite vo docniotdvaesetti vek. Glavno, feministi~kite posmodernistise sprotivstavuvaat na esencijalizmot i veruvaat vopluralni vidovi na znaewe. Taka, vo prirodnite naukifeministi~kite posmodernisti ja napa|aat la`nata racionalnosti objektivnost na golem del od sovremenata nauka.Vo kulturnite studii tie ja analiziraat konstrukcijata naènite vo popularnata kultura vklu~uvaj}i gi mediumitei potro{uva~kata. Feministi~kata literarna kritika ja

59koristi samorefleksivnosta na postmodernizmot ili pozvrzuvawetona avtobiografijata i teorijata za da sozdadeotvorena kritika na rodot i literaturata. Dodeka nekoifeministi tvrdat deka postmodernizmot ne im ovozmoùvamesto na marginaliziranite lu|e vo glavninata, drugi~uvstvuvaat deka postmodernizmot ni pomaga da gi otvorimefiksiranite termini i da prodolìme ponatamu.PostfeminizamTermin koj ponekoga{ se upotrebuva, osobeno vomasovnite mediumi, za da implicira deka feministi~kotodvièwe ne e pove}e potrebno bidej}i ènite ja postignalezakonskata ednakvost. Postfeminizmot, istotaka, se upotrebuva vo kontekst na postmoderniot relativizamkade unitarniot koncept „èna” e napadnat odantiesencijalistite i se smeta deka ne e ve}e validen. Ovderazlikite me|u ènite moè da izgledaat tolku golemi taka{to politi~ko dvièwe za progres i promena vo polza na„ènite” izgleda nevozmo`no, pa sleduva sostojbata napostfeminizam.Prv bran (feminizam)Prviot bran feminizam ponekoga{ e poznat i kako „starbran”. Terminot voobi~aeno referira na mobilizacijataza pravo na glas vo Amerika i Anglija me|u 1880 i 1920godina, iako organizirano dvièwe za pravoto na glas naènite postoi ve}e 40 godini prethodno. Feminizmot naprviot bran sozdade nov politi~ki identitet za èniteso zakonski podobruvawa i javna emancipacija. Borbataza glas, kako i podocne`nite bitki za semeen nadomestok,kontracepcija i abortus, prava za socijalna grià, sedvièa okolu nekolku to~ki: doma{niot trud na ènite,

60sposobnosta za maj~instvo, za{titnite legislativi i pravniotstatus na ènite.PredrasudiPredrasudite se izmisleni, la`ni ili diskriminatorskistavovi kon lica od razli~ni kategorii. Rasni,seksualni i drugi vidovi predrasudi moàt da postojatna nivo na li~ni odnosi i na individualni odnesuvawa.Tie isto taka moàt da bidat institucionalizirani kakozakonska ili administrativna politika.Produktivna rabotaProduktivnata rabota e aktivnost koja produciradobra i uslugi za razmena na pazar zaradi prihod.Nekoi analiti~ari, osobeno onie koi rabotat napra{awata za ednakvost me|u maìte i ènite, govklu~uvaat proizvodstvoto na artikli za potro{uva~kavo doma}instvoto pod ovaa definicija, duri iako tienikoga{ ne stignuvaat do pazarot, smetaj}i go ova kakopotro{uva~ka, odnosno forma na nepari~en prihod.I maìte i ènite pridonesuvaat za semejniot prihodso mnogubrojni formi na proizvodstvena rabota, iakomaìte prevladuvaat vo produktivnata rabota koja eplatena. Istoriski, vo pove}eto op{testva, promenitevo ekonomskata struktura i spored toa vo strukturata naproduktivnite aktivnosti vode{e kon promeni vo polovatapodelba na trudot i rodovite relacii.Produktivni ulogiProduktivnite ulogi se odnesuvaat na aktivnostite {togi sproveduvaat maìte i ènite so cel da proizveduvaatdobra i uslugi, kako za proda`ba, razmena ili za da sezadovolat su{tinskite potrebi na semejstvoto. Na primer:

61vo zemjodelstvoto, produktivnite aktivnosti vklu~uvaatsadewe, odgleduvawe na ìvotni i gradinarstvo koese odnesuva na samite farmeri ili na drugi lu|e kakovraboteni.ProstitucijaVoobi~aeno, prostitucijata se definira kako iznajmuvawena ne~ie telo zaradi seksualen odnos. Feministi~kiteteorii ja doveduvaat pod pra{awe implicitnatapretpostavka na sloboden izbor vo ovaadefinicija i tvrdat deka prostitucijata e paradigma nadrugi soodnosi me|u maìte i ènite. Na primer, kako isiluvaweto, prostitucijata e definirana od op{testvotokako „normalen” odgovor na ènskata seksualna zavodlivosti ma{kiot seksualen nagon.Vo razli~ni periodi se obrnuvalo vnimanie narazli~ni aspekti na prostitucijata. Vo 19 vek feministitese borat protiv dràvnoto regulirawe na prostitucijata,so policijata, parlamentot i medicinskite ustanovi,{to rezultira so poraz na Zakonot za zarazni bolesti(Anglija). Vo istraùvawata na sovremeniot feminizamprostitucijata se prou~uva istoriski, a od uvidot zanejzinata promenliva forma se tvrdi deka seksualnostae konstituirana vo op{testvoto, a ne e biolo{ki determinirana.Radikalniot feminizam tvrdi deka prostitucijatae paradigma ne samo na ènskata seksualna ranlivosttuku i na na{ata ranlivost so seksualnoto uslovuvawei ekonomskata diskriminacija. Tie tvrdat dekaekonomskoto reducirawe na rodovite temi, kako {to eprostitucijata, e edna od naj{tetnite formi na androcentri~notomislewe.

62Procenka na vlijanieto vrz rodotProcenka sprovedena vrz sekoja op{testvena akcijaili politi~ki predlog za da se izbegne potencijalen efektkoj e rodovo diskriminira~ki.

Р.63Radikalen feminizamRadikalniot feminizam tvrdi deka ugnetuvawetona ènite proizleguva od kategorizacijata na ènitekako inferiorna klasa vo odnos na klasata „maì” vrzosnova na nivniot pol. Radikalniot feminizam ima zacel da go uni{ti ovoj pol-klasa sistem. Ona {to go praviovoj feminizam radikalen e {to toj se fokusira nakorenite na ma{kata dominacija i tvrdi deka site formina ugnetuvawe se ekstenzii na ma{kata superiornost.Radikalniot feminizam tvrdi deka patrijarhatot edefinira~ka karakteristika na na{eto op{testvo. Drugacentralna teza e veruvaweto deka li~noto e politi~koi deka osnova na idnoto op{testvo e postavuvawe naènite vo centar. Spored niv, ènite moraat da prezematradikalna kontrola vrz svoite tela i ìvoti. Radikalniotfeminizam pridonesuva za feministi~kata teorija na

64nekolku na~ini. Prvo, toj sozdava koncepti na ènskakultura kade {to gradeweto na alternativnite instituciimoè da sozdade socijalni promeni. Vtoro, toj e prvateorija koja celosno ja rekonceptualizira realnosta odènsko stojali{te. Treto, toj otkriva deka postojat skrienimaskulinisti~ki predubeduvawa vo konceptualnata ramkana golem del od tradicionalnite znaewa i dualizmi koitradicionalnata politi~ka teorija gi upotrebuva za da jaopravda podredenosta na ènite. I pove}e od koja biloteorija, toj raboti za da go napravi vidlivo nevidlivotopreku vnesuvawe na rodovata struktura vo op{testvoto.Razli~en pristap kon resursitei nivna kontrolaKoga se istraùva kako resursite (zemja, trud, kredit,prihod itn.) se raspredeleni me|u maìte i ènite, va`noe da se napravi razlika me|u pristapot kon resursite ikontrolata nad niv.1. Pristap. Mu dava na poedinec da gi koristi resursite,na primer: zemja za da odgleduva posev.2. Kontrola: Mu ovozmoùva na poedinec da odlu~uvaokolu toa koj gi upotrebuva resursite ili da raspolagaso istite, na primer: proda`ba na zemja. Osnovnitepodatoci vo kompletna rodova analiza utvrduvaatdali postoi kakva bilo razlika vo pristapot namaìte i na ènite na ovie tri kategorii resursi:3. Resursi:» Ekonomski/Proizvodni/ (zemja, kredit, prihod,vrabotuvawe)» Politi~ki (obrazovanie, politi~ko pretstavuvawe,vodstvo)

65»Vreme (klu~en resurs, od aspekt na monetarno vrednuvawena vremeto potro{eno za aktivnostite naènite i na maìte).RaznovidnostRazlikite vo vrednostite, stavovite, kulturnite perspektivi,veruvawata, etni~kata pozadina, seksualnataorientacija, ve{tinite, znaewata i ìvotnite iskustva nasekoj poedinec vo koja bilo grupa lu|e.Ramnopravnost i odr`liv razvojPotrebni se dva vida na ramnopravnost za da nastanepotpolen ~ove~ki razvoj: ramnopravnost za ~ove~kitegeneracii koi doprva }e dojdat, ~ii interesi ne se pretstavenivo standardnite ekonomski analizi ili odpazarnite sili koi ne ja vbrojuvaat idninata, i ramnopravnostza lu|eto koi ìveat sega, a nemaat ednakovpristap kon prirodnite resursi ili kon socijalnite iekonomskite „dobra”. Vsu{nost, postoi konflikt me|u oviedva vida ramnopravnost. Nekoi tolkuva~i istaknuvaatdeka ekolo{kite temi kaj zemjite vo razvoj ne moàt dase razre{at bez namaluvawe na siroma{tijata i baraweza redistribucija na bogatstvoto ili prihodite kako vosamite zemji taka i me|u bogatite i siroma{nite nacii.Regulirawe na skrateno rabotno vremeVoveduvawe na pravila koi ja reguliraat celta iupotrebata na skratenoto rabotno vreme, so cel da jaspre~at sekoja forma na diskriminacija vo odnos na tierabotnici, podobruvaj}i go kvalitetot na rabotata.

66Reproduktivna rabotaOvaa rabota gi vklu~uva site zada~i povrzani sopoddr{ka i odrùvawe na sega{nata i idnata rabotnasila - onie koi{to ja prezemaat ili }e ja prezematproduktivnata rabota. Taa s$ pove}e se povrzuva sobiolo{ka reprodukcija. Taa vklu~uva ra|awe i odgleduvawena deca, no ne e ograni~ena na ovie zada~i. Socijalnoreproduktivnite aktivnosti vklu~uvaat grià zadecata, podgotvuvawe na hrana, odrùvawe na higienatavo domot, grià za bolnite ili starite, socijalizacijana mladite, vnimavawe na ritualnite i kulturnite aktivnostipreku koi se prenesuva op{testvenata rabotnaetika i spodeluvaweto i poddr{kata vo zaednicata koi sesu{tinski za preìvuvawe na ekonomskiot stres.Faktot {to reproduktivnata rabota e su{tinska osnovaza produktivnata rabota e glaven argument za ekonomskatava`nost na reproduktivnata rabota i pokraj toa {to vopogolem del e neplatena. Presekot na ~ovekovata produktivnai reproduktivna rabota so politi~kite prioriteti,{to ima reperkusii na site nivoa vo ekonomijatai op{testvoto, e osnoven fokus na rodovata analiza.Reproduktivni pravaReproduktivnite prava sodràt odredeni ~ovekoviprava koi se ve}e priznaeni vo nacionalnite zakoni,dokumentite za ~ovekovite prava i drugi me|unarodnidokumenti. Ovie prava po~ivaat na priznavaweto naosnovnoto pravo na site sopru`nici i poedinci daodlu~uvaat slobodno i odgovorno za toa kade, koga i kolkudeca bi imale i da imaat informacii i sredstva za dago napravat toa, kako i prava za dobivawe na najvisokstandard na seksualno i reproduktivno zdravje. Toa,isto taka, go vklu~uva i nivnoto pravo da nosat odluki

67koi se odnesuvaat na reprodukcijata oslobodeni oddiskriminacija, prinuda i nasilstvo. Unapreduvawe naodgovornata primena na ovie prava za site lu|e treba dabide fundamentalna osnova na politikite i programitepoddràni od vladite i zaednicite vo oblasta na reproduktivnotozdravje, vklu~uvaj}i go i planiraweto na semejstvoto.Reproduktivni ulogiReproduktivnite ulogi se opredeleni od reproduktivnatarabota, odnosno aktivnostite koi se potrebni zada se osigura razmnoùvaweto na op{testvenata trudovasila. Ova sodrì ra|awe, odgleduvawe na decata, kakoi grià za site ~lenovite na semejstvoto. Ovie zada~inaj~esto gi izvr{uvaat ènite.Reproduktivno zdravjeSostojba na celosna fizi~ka, mentalna i op{testvenablagosostojba, a ne samo otsustvo na bolest ili nemo}, zasite pra{awa povrzani so reproduktivniot sistem i sonegovite funkcii i procesi.RodRodot referira na socijalno dogovoreni ulogi, odnesuvawa,vrednosti, i aktivnosti i atributi koi dadenoop{testvo gi smeta za soodvetni za ènite i maìte. Rodote steknat identitet koj{to e nau~en, se menuva so tekot navremeto i na{iroko varira vo i niz kulturite.Roditelsko otsustvoIndividualno pravo na otsustvo za site ma{ki i ènskirabotnici koe sleduva so ra|awe ili posvojuvawe na deteza da im ovozmoì da se griàt za nego.

68Rodov jazJazot koj se javuva vo koja bilo oblast vo op{testveniotìvot me|u ènite i maìte i se odnesuva na u~estvo,pristap, prava, honorari i prodobivki.Rodov jaz vo platiteJazot me|u prose~nata zarabotuva~ka na ènite i ma-ìte.Rodov sistemZbir na implicitni i eksplicitni pravila koi giureduvaat rodovite relacii me|u maìte i ènite nametnuvaj}iim razli~na rabota, vrednosti, odgovornosti iobvrski koi se manifestiraat na nekolku nivoa: kulturnatanadgradba, instituciite i procesite na socijalizacija.Rodova analizaSe odnesuva na mno{tvo metodi koi se upotrebuvaatza da se razberat relaciite me|u maìte i ènite,nivniot pristap kon resursite, nivnite aktivnosti iograni~uvawata so koi tie se soo~uvaat koga se povrzuvaatme|usebno. Rodovata analiza obezbeduva informaciiza prepoznavawe deka rodot i negovite vrski so rasata,etnitetot, klasata, vozrasta, invaliditetot i/ili drugstatus e vaèn vo razbiraweto na razli~ni obrasci naangaìranost, odnesuvawe i aktivnosti koi maìte iènite gi imaat vo ekonomskite, socijalnite i pravnitestrukturi.Rodovata analiza e del od procesot na kreirawe,sproveduvawe i ocenuvawe na politikite vo javnata sferakoi se relevantni za odr`livosta i razvojot na zaednicata.Za taa cel, rodovata analiza treba da gi analizira

69raznite proceduri vo kreiraweto na politikite so cel daobezbedi znaewa i da predloì nivna reorganizacija koja}e rezultira so integracija na rodovata perspektiva.Rodova analiti~ka informacijaRodovata analiti~ka informacija e kvalitativnainformacija za rodovite razliki i neednakvosti. Rodovataanaliza sluì da se razbere kulturata, t.e obrascite inormite na odnesuvawe koi maìte i ènite, mom~iwatai devojkite gi praktikuvaat i iskusuvaat vo odnos napra{aweto koe se ispituva. Dodeka obrascite na rodoviterazliki i neednakvosti se otkrivaat vo podatocite klasificiranispored pol, rodovata analiza e proces naistraùvawe za toa zo{to razli~nostite postojat, dali sezagriùva~ki i kako tie moàt da bidat postaveni kakopredmet na analiza i rodovo ~uvstvitelen aktivizam.Rodova dimenzijaAspektot na koe bilo pra{awe koe e povrzano so rodot/razlikite vo ìvotite na ènite i na maìte.Rodova ednakvost 1Rodovata ednakvost se odnesuva na konceptot dekaènite i maìte se slobodni da gi razvivaat nivniteli~ni sposobnosti i da izbiraat bez ograni~uvawa odpostaveni stereotipi, predrasudi i strogi rodovi ulogi.Rodovata ednakvost zna~i deka razli~nite odnesuvawa,aspiracii, potrebi na ènite i maìte se po~ituvani,zemeni predvid, vrednuvani i podednakvo potpomognati.Toa zna~i deka nivnite prava, odgovornosti i mo`nostinema da zavisat od toa dali tie se rodeni kako ma{ki ilikako ènski.

70Rodova ednakvost 2Vo kontekst na me|unarodnite ~ovekovi prava, pravniotkoncept na rodova ednakvost e sodràn vo Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovi prava od 1948 godina, isto kako ivo Konvencijata na Obedinetite nacii za eliminacija nasite formi na diskriminacija vrz ènite od 1979 godina.Konvencija koja ja ratifikuvaa 100 zemji, koja jasno inedvosmisleno izjavuva deka „diskriminacijata vrzènite gi povreduva principite na ednakvost na pravatai po~itta kon ~ovekovoto dostoinstvo”. Vladite vo svetotgo potvrdija nivnoto obvrzuvawe na „ednakvi prava iimanentno ~ove~ko dostoinstvo za site èni i maì” voPeking{kata deklaracija i Platforma za akcija od 1995godina.Rodova ednakvost kako razvojna celNa ~etvrtata svetska konferencija za ènite naObedinetite nacii odràna vo Peking vo 1995 godina,zemjite se obvrzaa na rodova ednakvost i zajaknuvawe naènite. Peking{kata deklaracija koja be{e usvoena naKonferencijata pretstavuva podloga za perspektivite istrategiite koncepirani na prethodnite konferenciina Obedinetite nacii za edukacija (1990) vo Jomtien,ekologija (1992) vo Rio, ~ovekovi prava (1993) vo Viena,populacija (1994) vo Kairo i socijalen razvoj (1995) voKopenhagen, vklu~uvaj}i ja i Konvencijata za eliminirawena site formi na diskriminacija vrz ènite (CEDAW,1979). Taa e zasnovana na principite na ~ovekovite pravai socijalnata pravda. Jasno e priznaeno deka rodovataednakvost i zajaknuvaweto na ènite se su{tinski zaupatuvawe kon glavnata grià na siroma{tijata i nesigurnostai za dostignuvawe na odr`liv razvoj so ~ovekotkako centar.

71Rodova neutralnostNemawe na diferencijalno pozitivno ili negativnovlijanie na rodovite relacii ili ednakvosta me|u maìtei ènite.Rodova obukaRodovata obuka se pojavi vo upotreba vo sredinata na1980 godina za da gi „nau~i” sozdava~ite na razvojnitepolitiki, planerite i personalot za implementacija da goprepoznae i zeme predvid razli~noto vlijanie na razvojniteintervencii vrz maìte i ènite. Ovoj vid na rodovaobuka voobi~aeno vklu~uva:» Podigawe na svesta na u~esnicite za razli~nite ineramnopravni ulogi i odgovornosti na ènite ina maìte vo sekoj poedine~en kontekst;» Procenka na na~inite na koi razvojnite intervenciivlijaat i se pod vlijanie od razlikite ineramnopravnostite me|u maìte i ènite;» U~esnicite da se steknat so znaewe i ve{tini zarazbirawe na rodovite razliki i neednakvosti vokontekst na nivnata rabota, da planiraat i implementiraatpolitiki, programi i proekti so cel daja nadminat rodovata neednakvost.Rodova perspektivaRodova perspektiva e stojali{te kon rodovite razlikivo sekoja dadena politi~ka oblast/aktivnost. Op{toprifa}awe na rodovata perspektiva vo procesot naprocenuvawe na implikaciite na sekoe planirano dejstvovrz ènite i vrz maìte, vklu~uvaj}i go i zakonodavstvoto,politikite ili programite vo site oblasti i na sitenivoa. Toa e strategija za pra{awata i za iskustvata

72na ènite i na maìte vo nastojuvaweto da stanat integralnadimenzija na dizajniraweto, sproveduvaweto,monitoringot i evaluacijata na politikite i programitevo site politi~ki, ekonomski i op{testveni sferi taka{to ènite i maìte }e imaat ednakvi pridobivki i nemada se prodolùva so neednakvosta. Krajna cel e da se postignerodova ednakvost.Rodova podelba na trudotRodovata (ili polovata) podelba na trudot se odnesuvana dodeluvawe na razli~ni raboti ili tipovi na rabota zamaìte i za ènite, naj~esto spored tradicii ili obi~ai.Spored feministite, ekonomiite, institucionalnite pravila,normi i praktiki koi go upravuvaat dodeluvaweto nazada~ite me|u maìte i ènite, mom~iwata i devoj~iwata,isto taka konstituiraat podelba na trud, koj se gleda kakovarijabla niz vremeto i prostorot i postojano e tema zapregovori.Rodova proverkaRodova proverka e analiza i evaluacija na politiki,programi i institucii za toa kako tie gi primenuvaat kriteriumiteza rodovata ednakvost.Rodova procena na vlijanieProcenuvaweto na politi~kite predlozi na siterazli~ni vlijanija vrz maìte i ènite, so namera dase identifikuva deka diskriminatorskite efekti seneutralizirani i deka e sprovedena rodova ednakvost.

73Rodova ramnopravnostRodovata ramnopravnost zna~i pravednost pri postapuvawetoso maìte i so ènite, vo soglasnost sonivnite osobeni potrebi. Ovoj koncept moèbi sodrìdiferenciran tretman, no toj se smeta za praveden odaspekt na pravata, pridobivkite, obvrskite i mo`nostite.Vo kontekst na razvojot, celta na rodovata ramnopravnostnaj~esto bara posebni merki za da se kompenzira zaistoriskata i za socijalnata hendikepiranost na ènite.Rodovata ramnopravnost e zasegnata so unapreduvawe nali~nata, socijalnata, kulturnata, politi~kata i ekonomskataramnopravnost za site.Rodova relevantnostPra{aweto e dali opredelena politika ili akcija erelevantna za rodovite relacii/ednakvost me|u ènite imaìte.Rodova svesnostRodova svesnost e razbirawe deka postojat socijalnoopredeleni razliki me|u maìte i ènite koi se zasnovanina nau~eni odnesuvawa i vlijaat na nivnata sposobnost zapristap i kontrola na resursite. Ovaa svesnost mora da seprimeni preku rodovata analiza vo proekti, programi ipolitiki.Rodova ~uvstvitelnostRodovata ~uvstvitelnost ja opfa}a sposobnosta dase sfati i obelodeni postoeweto na rodovite razliki,problemi i neednakvosti i istite da se inkorporiraat vostrategii i akcii za nivno nadminuvawe.

74Rodovi politiki (institucionalni)Rodovite politiki se podeleni na tri kategoriivo zavisnost od obemot po koj tie gi prepoznavaat i gipostavuvaat rodovite temi.1.Rodovo svesni politiki: Rodovite svesni politikipriznavaat deka ènite, isto kako i maìte, seu~esnici vo razvojot. Nivnite potrebi, interesi iprioriteti moàt da se razlikuvaat i povremenoda si protivre~at. Rodovite svesni politiki moàtponatamu da se podelat na dva tipa politiki:a) Rodovo neutralni politiki - Rodovo neutralnitepolitiki ne gi naru{uvaat postoe~kite rodovirelacii.b) Rodovo specifi~ni politiki - Tie go upotrebuvaatznaeweto za rodovite razliki vo dadena situacija zada odgovorat na prakti~nite rodovi potrebi bilo naènite bilo na maìte. Ovie politiki ne upatuvaat napostoe~kite podelbi na resursi i odgovornosti.2.3.Rodovo slepi politiki: Takvite politiki neuspevaat da napravat razlika me|u maìte iènite. Politikite se pristrasni vo korist napostoe~kite rodovi relacii i poradi toa verojatnogi isklu~uvaat ènite.Rodovo redistributivni politiki: Tie imaat zacel da ja transformiraat postoe~kata distribucijana resursite i odgovornostite so cel da se sozdadatporamnopravni odnosi me|u maìte i ènite. Celna intervencijata moàt da bidat maìte i èniteili pak samo edna grupa. Rodovo redistributivnitepolitiki se fokusiraat glavno na strate{kiterodovi interesi, no moè da gi ima vo plan iprakti~nite rodovi potrebi na na~in koj ima

75transformatoren potencijal (ovozmoùva povolnaokolina za samozajknuvawe na ènite).Rodovi potrebiRodovite potrebi se definirani od sledstvoto dekaako ènite i maìte imaat razli~ni ulogi zasnovanina nivniot rod, tie isto taka bi imale razli~ni rodovipotrebi. Ovie potrebi moàt da se klasificiraat i kakostrate{ki i kako prakti~ni potrebi.Rodovi potrebi/interesi(prakti~ni i strate{ki)@enite i maìte imaat razli~ni ulogi i odgovornostii poradi toa imaat razli~ni interesi/potrebi. Oviese nare~eni rodovi interesi/potrebi, prakti~ni istrate{ki. Prakti~nite i strate{kite rodovi interesi/potrebi ne treba da se gledaat kako oddelni, tuku, podobro,kako da se nadopolnuvaat. Preku konsultacija so ènite zanivnite prakti~ni rodovi interesi/potrebi moàt da sesozdadat strate{ki rodovi interesi/potrebi.»Prakti~ni rodovi potrebi (PRP): Toa se rodovipotrebi koi ènite i maìte moàt lesno da giidentifikuvaat, bidej}i se povrzani so sekojdnevniteuslovi za ìvot. @enite moàt daidentifikuvaat potreba za zdrava voda, hrana,zdravstvena grià, prihod, kako neophodni potrebikoi moraat da se zadovolat. Zadovoluvaweto naprakti~ite rodovi potrebi na ènite e su{tinskoso cel za da se podobrat ìvotnite uslovi, no samitepo sebe tie nema da gi promenat rasprostranetitenepovolni okolnosti (podredenata) pozicija naènite.

76»Strate{ki rodovi interesi/potrebi: Toa seonie koi ènite gi identifikuvaat poradi nivnatapodredena pozicija vo odnos na maìte. Tie gopovrzuvaat toa so pra{aweto na mo} i kontrola irodovata podelba na trudot. Strate{kite interesi/potrebi moàt da vklu~at promeni vo rodovatapodelba na trudot (ènite da ne go rabotat ona {totradicionalno se gleda kako ènska rabota, maìteda prezemat pogolema odgovornost za odgleduvawetona decata i doma{nata rabota), zakonski prava,eliminirawe na semejnoto nasilstvo, ednakvi platii kontrola na ènite nad nivnite sopstveni tela.Strate{kite interesi ènite ne moàt lesno da giidentifikuvaat kako nivni prakti~ni interesi/potrebi, pa poradi toa potrebni se specifi~niokolnosti/preduslovi za da go napravat toa.Rodovi relaciiRodovi relacii se socijalni relacii me|u maìtei ènite. Tie se istovremeno relacii na sorabotka,povrzuvawe i zaemna poddr{ka, no i na konflikt, podelbai natprevaruvawe, na razlika i neednakvost. Interesot narodovite relacii e kolkava e raspredelbata na mo} me|upolovite. Tie sozdavaat i reproduciraat sistemski razlikivo poziciite na maìte i na ènite vo dadeno op{testvo.Tie gi definiraat na~inite na koi odgovornostite ipravata se obezbedeni i na~inite na koi na sekoj od niv mue dadena vrednost.Terminot „rodovi relacii” isto taka referira navrskite me|u lu|eto i nivnata po{iroka zaednica. Naprimer, vrskata me|u ~lenovite na ruralnata zaednica inivnata lokalna zaednica (na primer, op{tina ili region)e rodova vrska dokolku maìte i ènite doìvuvaatrazli~ni pridobivki od takvata relacija.

77Rodovi relacii i rodov identitet(promeni)Rodovite ulogi i karakteristiki skoro vo site op{testvapretrpuvaat mnogu prisposobuvawa i promeni kakoodgovor na tehnolo{kite promeni, {to dovede do krupniekonomski i socijalni promeni vo site delovi na svetot.Promenite vo rodovite ulogi i relacii ~esto naiduvaatna otpor, osobeno od kulturnite sili i tradicijata. Vaèndel od strategiite za rodovata ednakvost e predviduvawei podgotovka za o~ekuvanite formi na otpor vo odnos konpromenite, vo aktivnostite ili statusot i pozicijata naènite. Rodovata analiza moè da pokaè deka promenatavo odredeni aspekti na socijalnite ulogi i relacii me|uènite i maìte moè da gi podobri kvalitetot i usloviteza ìvot za sekogo.Rodovi relacii (transformirawe)Promenite vo rodovite relacii gi transformiraatdolgotrajnite obrasci na rodovite relacii; edna promenanosi drugi, pa spored toa, prirodata i stepenot napromenite koi se pojavuvaat vo ìvotite na maìte i ènitekako rezultat na uspe{ni intervencii na strategiite zarodovata ednakvost objasnuva zo{to „transformacijata” eaktivna konstrukcija. Transformacijata od ovoj vid bararazbirawe, i, paralelno ili istovremeno, vnimanie naprakti~nite potrebi i strate{ki interesi na ènite i namaìte.Rodovi ulogiRodovite ulogi se nau~eni odnesuvawa vo dadenoop{testvo ili zaednica ili druga posebna grupa, odnosnoaktivnosti, zada~i i odgovornosti koi se percipiraat

78kako ma{ki i ènski. Rodovite ulogi se odredeni odvozrasta, klasata, rasata, etnitetot, religijata, kako iod geografskata, ekonomskata i politi~kata okolina.Promenite vo rodovite ulogi ~esto se pojavuvaat kakoodgovor na menuvaweto na ekonomskite, prirodniteili politi~kite okolnosti, vklu~uvaj}i gi i razvojnitenapori.Rodovo nasilstvoRodovo nasilstvo e koj bilo ~in ili zakana so {to senanesuva fizi~ka, seksualna ili psiholo{ka povreda nalu|eto poradi nivniot rod. Kako i da e, ne postoi edinstvenadefinicija za rodovoto nasilstvo koja e me|unarodnoprifatena i postoi golema debata okolu nejziniot opseg.Obi~no, ~inovite ili zakanite kako takvi vklu~eni vodefinicijata na rodovoto nasilstvo se: siluvawe, seksualnomaltretirawe, tepawe na soprugata, seksualnozloupotrebuvawe na devoj~iwa, nasilstvo povrzano somiraz, vonbra~no nasilstvo vo domot. Drugite definiciise protegaat na siluvawe vo brak, ~inovi kako {to segenitalno sakatewe na ènite, ~edomorstvo na ènskideca i polovo selektivni abortusi. Ponatamu, odredenidefinicii vklu~uvaat „seksualna eksploatacija”, kako{to e prinudna prostitucija, trgovija so èni i devojki ipornografija.Rodovo planiraweRodovoto planirawe se odnesuva na procesite naplanirawe na razvojnite programi i proekti koi serodovo senzitivni i koi go zemaat predvid vlijanietona razlikuvaweto na rodovite ulogi i rodovite potrebina ènite i maìte vo celnata zaednica ili sektorot.Toa vklu~uva selekcija na soodvetni pristapi za da upati

79ne samo na prakti~nite potrebi na maìte i ènite, noisto taka i da gi identifikuva klu~nite to~ki za da gipredizvika neramnopravnite relacii (t.e strategiskitepotrebi) i za da ja zgolemi rodovata odgovornost vo politi~kiotdijalog.Aktiven pristap kon planiraweto koj go zema rodotkako klu~na varijabla ili kriterium i koj nastojuva da jaintegrira eksplicitnata rodova dimenzija vo politikataili akcijata.Rodovo slepiloRodovoto slepilo e neuspeh da se prepoznae deka rodote su{tinska determinanta na socijalnite posledici koivlijaat na proektite i politikite. Pristapot na rodovoslepilo pretpostavuva deka rodot ne e faktor na vlijanievo proektite na rodovo neutralnite politiki.Rodovo-senzitivni buxetiRodovo-senzitivnite buxeti se odnesuvaat na mno{tvood procesi i sredstva, koi se obiduvaat da go procenatvlijanieto na buxetite na vlastite vrz razli~ni grupi namaì i èni, istaknuvaj}i gi na~inite na koi rodoviterelacii gi potpiraat op{testvoto i ekonomijata. Rodovitebuxeti ne se posebni buxeti za èni. Tie vklu~uvaat analizina rodovo naso~eno rasporeduvawe na sredstva; tie,spored kategorijata rod, gi klasificiraat vlijanijatana osnovnite izdatoci niz site sektori i slu`bi i gipreispituvaat politikite i rasporeduvaweto na sredstvavo vladinite slu`bi spored kriteriumite na ednakvitemo`nosti za ènite i na maìte. Moàt da vklu~at alocirawesredstva za specijalni programi ~ija cel se ènite.

80Rodot vo razvojot (Gender in development)GIDPerspektivata rodot vo razvojot se pojavuva vodocnite 80-ti kako alternativa na prevladuva~kiotpristap ènite vo razvojot (Women in development) WID.Za razlika od WID, koj se fokusira{e samo na ènite i gipovikuva{e na integracija vo razvojot kako proizvoditelii rabotnici, GID se fokusira na zaemna zavisnost namaìte i na ènite vo op{testvoto i na neednakviterelacii na mo} me|u niv. Pristapot GID celi kon razvoenproces koj gi transformira rodovite relacii so cel da giosposobi ènite da u~estvuvaat na isto nivo so maìte priopredeluvawe na nivnata zaedni~ka idnina. PristapotGID ja naglasuva va`nosta na organizirawe na ènite zasamozajaknuvawe.Rodot vo razvojot (sostojba i pozicija)Razvojnite proekti glavno se naso~eni kon podobruvawena uslovite na ìvotite na lu|eto. Od rodova i razvojnaperspektiva, napravena e distinkcija me|u sekojdnevniteuslovi na ìvotite na ènite i nivnata pozicija voop{testvoto. Kako dodatok na specifi~nite uslovi koiènite gi spodeluvaat so maìte, pri pozicijata na ènitevo relacija so maìte mora isto taka da bidat procenetii razli~nite na~ini na pristapi koga se planiraat iimplementiraat intervenciite.Sostojba: So ovoj poim se referira na materijalnatasostojba vo koja ìveat ènite i maìte i e povrzana sonivnite odgovornosti i rabota. Podobruvawa na sostojbatana maìte i ènite moàt da se napravat so obezbeduvawe,na primer: bezbedna voda, krediti, odnosno prakti~nipotrebi na rodot.

Pozicija: Pozicijata se odnesuva na socijalnoto i naekonomskoto stojali{te na ènite vo odnos na maìte,na primer, ma{ko-ènskite neednakvosti vo platite imo`nostite za vrabotuvawe, neednakvo pretstavuvawe vopoliti~kite procesi, neednakvo poseduvawe na nedvi`nostii sopstvenosti, ranlivost pri nasilstvo, strate{kirodovi potrebi i interesi.81

С.83SajberfeminizamSajberfeminizmot e pozicija vo feministi~kotodvièwe {to za predmet gi ima rodovite relacii votakanara~eniot sajberprostor, odnosno svojot interes gonaso~uva vo prostorot na sovremenite informati~kokomunikaciski tehnologii. (IKT). Ona po {to ovie tehnologiise razlikuvaat od drugite tehnologii e faktot deka nanajdirekten na~in gi oblikuvaat ~ove~kite komunikativni iinformati~ki aktivnosti i me|usebni relacii, sozdavaj}inovi i originalni me|u~ove~ki relacii i, istovremeno, gireoblikuvaat postojnite. Celta na sajberfeminizmot e da seidentifikuvaat rodovite temi, da se dobijat informaciii da se podigne svesta za rodovata dimenzija na IKT, a setotoa so cel da se obezbedi znaewe koe }e bide iskoristeno voprodukcijata i evaluacijata na IKT-politikite i proektniteaktivnosti.

84Segregacija na raboti/segregacijapri vrabotuvaweKoncentracija na èni i maì vo razli~ni tipovii nivoa na aktivnosti i vrabotuvawa, pri {to ènite,za razlika od maìte, se ograni~eni na potesen opseg nazanimawa (horizontalna segregacija) i na pomalku vrednuvanarabota (vertikalna segregacija).SeksizamAkcii ili stavovi koi diskriminiraat i se naso~eniprotiv lu|eto, a se zasnovani isklu~ivo vrz nivniot rodse narekuvaat seksizam. Seksizmot e povrzan so mo}ta.Seksizmot e isto taka povrzan so stereotipi bidej}idiskriminatornite akcii i stavovi naj~esto se baziraatna la`ni veruvawa ili nesoodvetni generalizacii zarodot i poimaweto na rodot kako relevanten koga ne e.Seksualna eksploatacijaSeksualna eksploatacija e seksualno povreduvawena ~ove~koto dostoinstvo, ednakvosta, fizi~kiot i mentalniotintegritet na edna li~nost. Toa e praktika sokoja nekoi lu|e (voobi~aeno maìte) postignuvaat mo} idominacija nad drugi lu|e (primarno èni i deca) zaradiseksualno zadovoluvawe i/ili finansiska dobivka.Seksualna orientacijaSeksualna orientacija e seksualna preferencija napoedinec kon poedinec od istiot ili od sprotivniot pol(homoseksualnost, lezbejstvo, heteroseksualnost, biseksualnost).

85Seksualni pravaSeksualnite prava se sodràt vo ~ovekovite prava koise ve}e priznaeni vo nacionalnite zakoni, me|unarodnitedokumenti za ~ovekovite prava i drugi konsenzualnidokumenti. Tie sodràt prava za site lu|e, oslobodeni odprisila, diskriminacija i nasilstvo, za:»»»»»»»»»»»najvisok ostvarliv standard na zdravje vo odnos naseksualnosta, vklu~uvaj}i pristap kon slu`bite zaseksualna i reproduktivna zdravstvena grià.pravo da baraat, primaat i davaat informacii vovrska so seksualnosta.seksualno obrazovanie.nepovredlivost na telesniot integritet.izbor na partner.odlu~uvawe da se bide seksualno aktiven ili ne.dobrovolni seksualni odnosi.dobrovolen brak.odlu~uvawe dali da se imaat deca ili ne i koga.razvivawe na zadovoluva~ki, bezbeden i prijatenseksualen ìvot.odgovorna primena na ~ove~kite prava bara siteli~nosti da gi po~ituvaat pravata na drugite.SeksualnostSeksualnosta e su{tinski aspekt na toa da se bide~ovek vo tekot na celiot ìvot i gi opfa}a polot, rodot,identitetite i ulogite, seksualnata orientacija, erotizmot,zadovolstvoto, intimnosta i reprodukcijata. Seksualnostase iskusuva vo mislite, me~tite, èlbite, veruvawata,stavovite, vrednostite, odnesuvawata, prakti-

86kite, ulogite i odnosite. Dodeka seksualnosta moè dagi sodrì site ovie dimenzii, ne site od niv se sekoga{iskuseni i izrazeni. Na seksualnosta vlijae povrzanostana biolo{kite, psiholo{kite, socijalnite, ekonomskite,politi~kite, kulturnite, etni~kite, pravnite, istoriskitei religioznite ili duhovnite faktori.Seksualno maltretirawe (voznemiruvawe)Seksualno maltretirawe (voznemiruvawe) zna~isekoe navredlivo verbalno, neverbalno ili fizi~koodnesuvawe od polov karakter {to pretstavuva povredana li~noto dostoinstvo, osobeno koga predizvikuva zapla-{uvawe, odbivnost, degradirawe, poniùvaweSeksualno zdravjeSeksualnoto zdravje e sostojba na fizi~ka, emocionalna,mentalna i socijalna dobrosostojba koja e povrzanaso seksualnosta. Toa ne e samo otsustvo na bolest,disfunkcija ili nemo}. Seksualnoto zdravje bara pozitiveni pristap poln so po~it kon seksualnosta i seksualniteodnosi, isto kako i mo`nost da se ima prijatno ibezbedno seksualno iskustvo, oslobodeno od prinuda,diskriminacija i nasilstvo. Za da moè seksualnotozdravje da bide postignato i odrùvano moraat da se po~ituvaat,za{tituvaat i ispolnuvaat seksualnite prava nasite li~nosti.Seksualna zloupotreba/siluvaweSeksualnoto zloupotrebuvawe e {irok koncept koj givklu~uva site formi na seksualna prinuda (emocionalna,fizi~ka, ekonomska) protiv mladi ili vozrasni èni.Toa moè, no i ne mora da vklu~uva siluvawe (na primer,nalagawe na odredeni seksualni praktiki kako {to se

87egzibicionizam i pornografija). Siluvawe zna~i upotrebana fizi~ka i/ili emocionalna prinuda ili zakana koja seprimenuva so cel da se penetrira vo mlada ili vozrasnaèna vaginalno, oralno ili analno protiv nejzina èlba.Siluva~ite moàt da bidat: partnerot, porane{en partner,prijatel, tatko ili drug ~len na semejstvoto, druga li~nostvo domot, u~itel/vospituva~, {ef, kolega od rabota iliu~ili{te, drug poznat, stranec.Seksualno zloupotrebuvawe na decaSeksualno zloupotrebuvawe na deca zna~i iskoristuvawena maloletnici zaradi seksualno zadovolstvo.Seksualnoto zloupotrebuvawe moè da vklu~uva fizi~kikontakt, masturbacija, polov odnos (vklu~itelno penetracija)i/ili oralen i analen kontakt. Isto taka, moè davklu~i egzibicionizam, voajerizam, pornografija i/iliprostitucija na mali deca.Storitelite moàt da bidat: tatko, drug ~len na semejstvoto,druga li~nost vo domot, u~itel/vospituva~, u~ili-{ten drugar, drug poznajnik, stranec.Skriena nevrabotenostNevraboteni lica koi ne gi ispolnuvaat barawata nanacionalnite sistemi za da se registriraat kako nevraboteni(barawa koi moàt da gi isklu~at osobeno ènite).Socijalno dvièweKakva bilo kolektivna akcija koja ima za cel dapostigne nekakva fundamentalna promena vo kulturata,socijalnata struktura ili politi~kiot sistem zaradiostvaruvawe na odredeni interesi.

88Spodeluvawe na rabotaSpodeluvawe na edna rabota, kako i platata i usloviteza nejzino izvr{uvawe od (voobi~aeno) dvajca ili pove}elu|e koi rabotat po dogovoren obrazec.StereotipiStereotipi se voop{ten zbir na obele`ja i karakteristikipripi{ani na specifi~na etni~ka, nacionalna,kulturna ili rasna grupa koja gi pottiknuva la`niteo~ekuvawa deka poedine~nite ~lenovi na grupata }ekorespondiraat so ovie obele`ja.Stru~na podgotovkaStru~na podgotovka e sekoja forma na obrazovaniekoja podgotvuva za kvalifikacija za odredena profesija,zanaet ili vrabotuvawe.

Т.89Teorija na stojali{teSpored teorijata na stojali{te, ènite i maìteimaat razli~ni gledi{ta, odnosno stojali{ta na svetotna socijalnite odnosi i li~noto iskustvo. Toa e takaporadi razli~nite socijalni pozicii i materijalniuslovi koi gi konstruiraat i determiniraat iskustvatana ènite i na maìte. Na toj na~in, nivnite iskustvagradat karakteristi~no razli~ni stavovi kon svetot.Sfateni kako dve socijalni antagonisti~ki grupi, kakogrupa na pot~inuva~i (maìte) i grupa na pot~ineti(ènite), nivnite relacii moàt da se opi{at sporedkategoriite na marksisti~kata teorija. Vo sistemot na tierelacii pot~inetata grupa ima pocelosen soznaen uvid voprirodata na sopstvenata pozicija i materijalnite uslovikoi gi so~inuvaat represivnite relacii. Pretstavnik nateorijata na stojali{teto e Nensi Hartsok.

90Trgovija so lu|ePoimot trgovija so lu|e zna~i regrutirawe, prevezuvawe,prenos, zasolnuvawe ili prifa}awe na lica popat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formina prinuda ili kidnapirawe, izmama, zalaùvawe, sozloupotreba na mo} ili so sostojba na nemo} ili so davaweili primawe na pari ili korist, zaradi postignuvawe nasoglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice, so celza eksploatacija. Eksploatacijata podrazbira, vo najmalamera, eksploatacija na prostitucija na drugi lica ilidrugi formi na seksualna eksploatacija, prinudna rabotaili prinudno usluùvawe, ropstvo, sluguvawe ili vadewena organi.Tret bran feminizamFeminizmot na tretiot bran e sintagma upotrebenada ja pokrie rabotata na aktivisti~kite i akademskiteprofeministi~ki diskursi vo devedesettite godini odminatiot vek. Kako po~etok na tretiot bran se opredeluvakontroverzata okolu politi~kiot subjekt na feminizmot,odnosno unitarniot koncept na ènata. Glavno, feminizmotna tretiot bran ja doveduva vo pra{awe feministi~katakultura vospostavena od prethodnata feministi~kageneracija: gi preispituva formite na feministi~kiototpor, simbolite i strategiite na dejstvuvawe vo uslovikoga mnogu od feministi~kite barawa od prethodnitebranovi se pravno institucionalizirani vo me|unarodnotopravo.

У.91Uloga na rodovite vo javnata sferaUlogata na ènite i maìte vo javnata sfera e opredelenaod nivnite reproduktivni i produktivni aktivnosti/ulogi.Podelbata na rodovite ulogi/aktivnostivo javnata sfera naj~esto pretstavuva kontinuitet narodovite ulogi i raboti vo privatnata sfera. Javnatauloga na ènite naj~esto pretstavuva prodolènie nareproduktivnite raboti/ulogi vo privatnata sfera.Javnite ulogi na maìte se definirani preku nivnataop{testvena aktivnost koja ovozmoùva socijalnovlijanie i mo}.

Ф.93FeminizamDefinicijata na feminizmot vklu~uva dva momenta:doktrina za ednakvi prava za ènite (organiziranodvièwe za zdobivawe na pravata na ènite) i ideologijana socijalna transformacija koja celi da sozdade svet zaènite koj e ne{to pove}e otkolku ednostavna socijalnaednakvost. Gerda Lerner tvrdi deka feminizmot mora dapravi razlika me|u pravata na ènite i emancipacijata naènite. Glavno, feminizmot e ideologija na osloboduvawena ènite bidej}i vo site svoi pristapi svojstveno mu everuvaweto deka ènite trpat nepravda poradi svojotpol. Razni tipovi feminizmi nudat razli~ni analizi napri~ini ili subjekti na ènskoto ugnetuvawe. Feminizmotsfaten kako ideologija i to~ka na gledi{te podrazbiravklu~uvawe spektar od razni metodi na analiza i teorija.Najzastapeniot metod vo feminizmot e podigawe na svesta;

94bidej}i feminizmot zna~i soznavawe na postoe~kitene{ta vo novo svetlo, potrebno mu e poinakvo objasnuvawena odnosot na metodot so teorijata.Feminizacija na siroma{tijataIdejata deka ènite sé pove}e osiroma{uvaat zarazlika od maìte e dominantna poslednive godini, notaa e opkruèna so mnogu konfuzija. Taa se upotrebuvavo tri razli~ni zna~ewa: deka kaj ènite ima pogolemapojava na siroma{tija otkolku kaj maìte; deka nivnatasiroma{tija e poseriozna otkolku onaa na maìte; ideka postoi pogolema tendencija za siroma{tija me|uènite, {to e povrzano so vodeweto na doma}instvata odènite. Idejata za „feminizacija na siroma{tijata” vodipove}e kon pristapi za redukcija na siroma{tijata koicelat kon zgolemuvawe na resursite za ènite, kako {toe ekonomskata poddr{ka i mikrokreditite, otkolku konobidi za promena na osnovnite „pravila na igrata”.

Х.95Haravej DonaDona Haravej e amerikanski doktor na nauki. Taa,isto taka, ima poznavawa od biologijata, pa vo nejzinatarabota gi analizira instituciite, jazicite i kulturata vosovremenata nauka fokusiraj}i se na temi od biopolitikatai sidata. Nejziniot esej so ogromno vlijanie „Manifest zakiborzi” e objaven kako odgovor na povikot za politi~komislewe okolu 1980-te od socijalisti~ka feministi~kaperspektiva. Ve{to kombiniraj}i gi postmodernizmotso politikata, taa sozdava kiborg, kiberneti~ki hibridna ma{ina i organizam. Vo 1990-te taa tvrde{e dekasite sme teoretski kiborzi i izmisleni hibridi,bidej}i patrijarhalniot kapitalizam go kontroliraop{testvoto niz mnogu komunikaciski mreì. Za razlikaod feministkite koi ja napa|aat naukata, Haravej tvrdideka samo feministi~kite kiborzi moàt da ras~istatso kompleksniot sistem na globalni tehnologii. Isto

96taka, taa predlaga deka feminizmot treba da gi vklu~ikontekstualnite znaewa na golem broj politi~ki grupi.Harding SandraSandra Harding e amerikanski filozof koja{toraboti na teoriite i praktikite na naukata i na vlijanietona naukata na socijalnata i na politi~kata misla. Vo„Pra{aweto na naukata vo feminizmot” taa dava objasnuvaweza feministi~koto znaewe koe poteknuva odfilosofijata i psihoanalizata i gi identifikuva feministi~kiotempirizam i teorijata na stojali{teto kakova`ni proekti. Teorijata na stojali{teto go otfrla univerzalizmotso toa {to poso~uva deka rodot, klasata irasata go oblikuvaat sekoe individualno razbirawe nasvetot vo razli~ni stojali{ta. Taa predlaga deka iskustvatana ènite na marginalnost, reprodukcija i odbivawena dualizmot (um/telo) moè da im ovozmoì podobrorazbirawe na socijalniot ìvot. Ovoj feministi~ki predizvikna samite premisi na zapadniot racionalizamnudi vetuvawe na nova socijalna i politi~ka misla pottiknuvaj}igi relaciskite kapaciteti i politi~ko obvrzuvawe,za razlika od apstrakcijata i objektivizmot.HeteroseksualnostHeteroseksualnosta e seksualna privle~nost, erotski~inovi ili seksualno zadovoluvawe naso~eni kon li~nostod sprotiven pol. Vo nekoi tipovi feminizam i kaj nekoifeministki, heteroseksualnosta pretstavuva normativnamatrica na pol-rod sistemot. Preku normativnata heteroseksualnost,koja se sfa}a kako ne{to edinstveno prirodno,ènata se definira preku maòt, a rodot sekoga{se definira preku polot, iako znaeme deka mehanizmitena rodot se socijalni kategorii. Spored nekoi teore-

97ti~arki, reproduktivnata mo} na heteroseksualnosta nedava za pravo da ja smetame za ne{to {to e edinstvenoprirodno i normalno za razlika od homoseksualnosta ilibiseksualnosta.HomoseksualnostHomoseksualnosta e seksualna privle~nost, erotski~inovi ili zadovoluvawe so li~nost od ist pol. Zastapnicitena dvièweto na homoseksualcite tvrdat deka homoseksualnostae ednakvo validen izraz na ~ovekovataseksualnost, kako i heteroseksualnosta i se zastapuvaat zaunapreduvawe na specijalnite prava na homoseksualcite,kako {to e pravoto da izveduvaat homoseksualni ~inovi vojavnost, da sklu~uvaat brakovi ili pravoto da odgleduvaatdeca.Horizontalna podelbaKoncentracija na èni i maì vo razli~ni sektori iprofesii.

Ц.99Cetkin KlaraKlara Cetkin pi{uva za „ènskoto pra{awe” odsocijalisti~ka perspektiva. Kako i Fridrih Engels iAvgust Babel, Cetkin e ubedena deka edinstven na~inna emancipacija na ènite e nivno vklu~uvawe voproizvodstvoto i otfrlawe na kapitalisti~kiot sistem.Klara Cetkin pomogna da se inicira Internacionalniotden na ènata 8 Mart.

100

^.101Чovekovi prava 1Чovekovite prava se zbir na principi i normisozdadeni vrz osnova na priznavaweto na ~ovekovotodostoinstvo i razliki koi imaat za cel obezbeduvawe napo~ituvawe na toa dostoinstvo vo dve dimenzii: „~ovek -~ovek” i „~ovek - op{testvo”, a cel e razvoj na istite.Чovekovite prava se:UNIVERZALNI - Univerzalnosta se vrzuva za ~ovekovatapriroda i nezavisnost od rodoviot i od kulturniotkontekst. Se primenuvaat na site lu|e, bez isklu~ok. Kulturniterazliki kaj lu|eto moè samo da ja ublaàt univerzalnosta,no ima edno tvrdo jadro na ovie prava koe ne semenuva i pokraj „kulturniot relativizam”.NEOTU\IVI - Neotu|ivosta e karakteristika na ~ovekoviteprava, ~ovekot. Individuata ne moè so sila ilidobrovolno da gi otstapi svoite ~ovekovi prava. Ne mo-

102è da se otu|at ni dobrovolno, ne se prenoslivi, tie sepovrzani so ~ovekovoto bitie. Mu pripa|aat na ~ovekot sonegovoto ra|awe, vrz niv ne vlijaat razlikite me|u lu|eto.NEDELIVI - Nedelivi se bidej}i edno pravo odi i sodrugo pravo i drugite prava („odat vo paket”). Dejstvuvaatkako sistem („lista na prava”), se smeta deka samo vocelina se {titat. Ne moè legalno da se podelat.APSOLUTNI - Чovekovite prava ne moè da se svedatpod utilitaristi~ki merila, t.e. imaat apsolutno vaèwe.Moè da se ograni~at samo so pravata na drug ~ovek/sistemna prava. Vo slu~ai na dominacija na poedinci stanuvazbor za „apstraktni ~ovekovi prava” (koga nekoi poedincigi namaluvaat ili negiraat pravata na drugite poedinci).Ograni~eni se i so „javno dobro” - potrebi za zaedni~kodobro (treba da se kaè koi prava se ograni~eni soprava na drugi i da se definira javnoto dobro (primere sozdavawe na rasna netrpelivost - {to e zabraneto,vsu{nost se ograni~uva so uslovi).Чovekovi prava 2Generacii na ~ovekovi pravaPrva generacija se GRA\ANSKI I POLITIЧKI PRAVA» ovie se najstari prava i najsilni po svoeto apsolutnodejstvo, vaàt vo site dràvi. Postojat 20-tinaprava koi se osnova na dene{nata lista. Pravata se:1. Pravo na ìvot2. Sloboda od tortura i od drug poniùva~ki tretman3. Sloboda od ropstvo i prisilna rabota4. Pravo na sloboda (na dejstvo) i na sigurnost5. Pravo na human tretman na zatvoreni lica6. Sloboda od dol`ni~ki zatvor

1037. Sloboda na dvièwe i izbor na ìveali{te8. Pravo na fer sudewe9. Pravo na efikasen praven lek10. Pravo na neretroaktivnost na kazneno pravo11. Pravo da se vleguva vo pravniot promet (da se bidesubjekt na pravoto)12. Pravo na privatnost13. Sloboda na misla, sovest i veroispoved14. Pravo na izrazuvawe na misla (sloboda)15. Pravo na mirno sobirawe16. Sloboda na zdruùvawe i formirawe na grupi17. Pravo na brak i na formirawe na semejstvo18. Politi~ki prava (glasawe, izbori i sli~no)19. Sloboda na stranci od arbitrarno proteruvawe20. Pravna ednakvost na polovite21. Zabrana na diskriminacija22. Prava na malcinstva23. Pravo na samoopredeluvawe na narodite24. Pravo na ednakvost pred zakonotVtora generacija se EKONOMSKI, SOCIJALNI I KULTURNI PRAVA» Ovie prava se locirani kon konkretna dràva (zanejzinite dràvjani) i ja angaìraat dràvata voceliot nejzin kapacitet. Site prava se presudlivii sozdavaat pritisok vrz dràvata koga moè da giostvari. Pravata se:1. Pravo na ednakvost me|u polovite2. Pravo na sopstvenost3. Pravo na rabota

1044. Pravo na pravi~ni i povolni uslovi za rabota5. Pravo na sindikalno zdruùvawe6. Pravo na {trajk7. Pravo na socijalna za{tita i socijalno osiguruvawe8. Pravo na socijalna za{tita na maj~instvoto, semejstvotoi decata9. Pravo na dom i mesto na ìveewe10. Pravo na soodveten standard na ìveewe11. Pravo na fizi~ko i mentalno zdravje12. Pravo na obrazovanie i pravo na obrazovanie za~ovekovite prava13. Pravo na u~estvo vo kulturata (i koristewe na nau~niotprogres na celinata)14. Avtorski prava15. Pravo na sloboda, istraùvawe i kreativni sposobnostiTreta generacija se prava koi ne se celosno pravnoregulirani - nekoi od niv se naso~eni kon me|unarodnatazaednica. Ovie prava se vo grupata na t.n. „meko pravo”i se odi kon nivno regulirawe. Za nivno ostvaruvawe sebara me|unarodna solidarnost, pa zatoa i se nare~eni„SOLIDARNI PRAVA”.» Tie prava se:1. Pravo na ekonomsko, socijalno i kulturno samoopredeluvawe2. Pravo na ekonomski i socijalen razvoj3. Pravo da se u~estvuva vo koristewe na nasledstvoto(nacionalnoto, na civilizacijata)4. Pravo na mir

1055. Pravo na zdrava okolina6. Pravo na humanitarna pomo{ôvekovi prava na èniteЧovekovite prava na ènite se temelat na priznanietodeka pravata na ènite se ~ovekovi prava i deka èniteiskusuvaat nepravda edinstveno poradi nivniot pol.Pravata na ènite i na devoj~iwata se neotu|ivi,integralni i nerazdeliv del od univerzalnite ~ovekoviprava i go vklu~uvaat konceptot na reproduktivni prava.Чorapi na poddr{kaЧorapi na poddr{ka e aktivisti~ko dvièwe vo[vedska, sostaveno prete`no od èni, koe na edenneformalen i inventiven na~in dejstvuva na sredinatana devedesettite godini od minatiot vek. Nezadovolniod toga{nata sostojba i polo`bata na ènata vo [vedska,èni od razni profesii, gledi{ta i socijalen i ekonomskistatus, gradat neformalni mreì koi dejstvuvaat vomanirot na andergraund dvièwe. Glavnata cel, promenatana stavot na politi~kite partii vo [vedska za pra{awataod rodovite relacii, bila izdejstvuvana preku raznipritisoci, strategii i aktivnosti koi se potpiraa nasolidarnosta i poddr{kata na anonimni simpatizeri ineformalni sorabotki na lokalni mreì na [vedskite~orapi na poddr{ka.

106„Queer” teorija (Queer Theory)Ova e termin koj gi opi{uva socijalnite i kulturniteformacii na homoseksualcite. Sozdaden e od politi~kotozdruènie na gej maìte i lezbejkite aktivisti za AIDSod Amerika i Britanija, kako i gej umetnicite. Terminotima za cel da ozna~i kriti~ka distanca od prethodnite imarginalizirani „gej i lezbejki”. Tereza de Laurentis,vode~ka teoreti~arka za „queer” teorijata, potpiraj}i sena Fuko, ja opi{uva kako „obraten diskurs”, odnosno idejadeka homoseksualnosta treba da ja tvrdi legitimnostaso obratna upotreba, na istite homofobi~ni kategorii.Sovremenite lezbejski i gej diskursi, tvrdat toreti~aritena „queer” teorijata, ne upatuvaat adekvatno na temitena rasata. Vo sprotivno, „queer” teorijata moè da bidevaèn dvigatel vo koj rasata, seksualnosta i aktivizmotmoàt da se povrzat.

[.107[ovinizamNikola [ovin (Nicolas Chauvin) bil vojnik na NapoleonBonaparta i bil poznat po svojot patriotizam.Negovoto prezime se transformiralo vo francuskiotzbor {ovinizam (chauvinisme), {to zna~i ekstremen inekriti~ki patriotizam. Vo sega{na upotreba, terminotima zna~ewe na ekstremen patriotizam ili nacionalizamili nekriti~no veruvawe vo superiornosta na nekojanacija i kultura vo odnos na druga. Iskoristuvaj}i jasemanti~kata povrzanost na zborot patriot i patrijarhat,amerikanskite feministki semanti~ki ja transformiraasintagmata ma{ki {ovinizam kako ime za veruvawetona nekoi maì za superiornosta na ma{kite i na sé ona{to e ma{ki, no i za veruvaweto za vrodenata ma{kasuperiornost nasproti koja bilo èna.

108

109Akcija za @enitena Obedinetite naciiUnapreduvawe na zakonskite pravaZagriènosta na Obedinetite nacii za unapreduvawena ènite zapo~na pred 50 godini, so nivnotoosnovawe vo 1945 godina. Vo povelbata, ~lenovite naON ja izrazija verba vo fundamentalnite ~ovekoviprava i vo ednakvite prava za maìte i ènite.Ottoga{, akcijata na ON za unapreduvawe na èniteprezema ~etiri jasni nasoki: unapreduvawe na zakonskitemerki; mobilizirawe na javnoto mislewe ime|unarodna akcija; istraùvawe i podu~uvawe; idirektna poddr{ka na o{tetenite grupi.Pravno obvrzuva~kite konvencii na ON ili dogovoripomognaa da se definiraat i da se unapredat~ovekovite prava na ènite. Site dràvi ~lenkise obvrzani da gi po~ituvaat odredbite na takvitedogovori i da im ovozmoàt na ènite pravnaza{tita. Ovie zakonski instrumenti vklu~uvaat:1. Konvencijata za zabrana na trgovijata so lu|ei eksploatacija na prostitucijata od drugi(1949) povikuva na kaznuvawe na onie koi gisnabduvaat drugite za prostitucija.

1102. MOT (Me|unarodna organizacija na trudot)vo Konvencijata za ednakva plata (1951) givospostavi principite i praktikite za ednakvaplata za rabota od ednakva vrednost.3. Konvencijata za politi~ki prava na ènite(1952) gi obvrza dràvite ~lenki da im dozvolatna ènite da glasaat i da dràt javnikancelarii pod ednakvi uslovi so maìte.4. Konvencijata za dràvjanstvo na maèni èni(1957) ima za cel da gi za{titi pravata namaènite èni da go zadràt nivnoto dràvjanstvo.5. Konvencijata za soglasnost za brak, minimumgodini za brak i registracija za brak (1962)propi{uva deka nieden brak ne moè da seslu~i bez soglasnost na obete stranki.6. Konvencijata na UNESCO protiv diskriminacijavo obrazovanieto (1960) go ras~isti patot zaednakvi obrazovni mo`nosti za devojkite i zaènite.7. Konvencijata za eliminacija na site formina diskriminacija protiv ènite na ON od1979, ~esto se opi{uva kako me|unaroden predlog-zakonza pravata na ènite, zabranuvasekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawenapraveno vrz osnova na pol, koegi namaluva ili poni{tuva ~ovekovite pravai fundamentalnite slobodi na ènite vo siteoblasti. Pove}e od 150 zemji ja ratifikuvaaovaa Konvencija. Komisijata na ON redovno go

111nabquduva napredokot vo implementiraweto naKonvencijata i odrùva raspravi za izve{taitepodneseni od dràvite ~lenki.8. Deklaracijata za eliminacija na nasilstvotoprotiv ènite na ON (1993) go naveduva nasilstvotoprotiv ènite kako „eden od klu~nitemehanizmi so koj ènite se prinudeni vo podredenapozicija vo sporedba so maìte”. ON imenuvaaspecijalen izvestuva~ za nasilstvo protivènite za da sobira podatoci i predlaga merkiza eliminacija na takvoto nasilstvo i negovitepri~ini.Svetski konferencii za @eniteVo tekot na izminatite 20 godini, Obedinetite naciiodràa ~etiri svetski konferencii za ènite:1. Meksiko Siti (1975), Prvata Konferencijaza ènite se odrà vo Meksiko Siti. Celtana konferencijata be{e da se mobilizirame|unarodnata zaednica vo promovirawe narodovata ednakvost i eliminacija na rodovatadiskriminacija. Konferencijata vo MeksikoSiti, koja koincidira{e so odrùvaweto naMe|unarodnata godina na ènite, be{e ocenetakako po~etok na me|unarodniot napor dase ispravat nepravdite od istorijata. Konferencijatavo Meksiko Siti e poznata i kako

112Konferencija na Me|unarodnata Godina na@enite.2. Kopenhagen (1980), Konferencijata vo Kopenhagengo prifati akcioniot plan za vtoratapolovina od dekadata.3. Najrobi (1985), Konferencijata za ènite voNajrobi prifati petnaesetgodi{na programaza unapreduvawe na ènite. Okolu 120 vladiizvestija za napredok na sostanokot na celniotzbir na taa Konferencija.4. Peking (1995). Vo Peking, na Чetvrtata konferencijaza ènite vo 1995, pretstavnici na 189 vladiprifatija nov petgodi{en globalen akcionen plan,naso~en kon ednakvosta, razvojot i mirot. Pove}e od100 vladi formalno se obvrzaa da gi realiziraattakvite specifi~ni akcii, kako {to se namenuvawe nadopolnitelni sredstva za obrazovanie i zdravstvo,izmena na zakonite i zgolemuvawe na u~estvoto naènite vo odlu~uvaweto.Pova`ni datumi i nastani od donesuvaweto naKonvencijata za eliminacija na site formi nadiskriminacija protiv ènite1945 Povelbata na Obedinetite nacii ja reafirmira{e„verbata vo fundamentalnite ~ovekoviprava…vo ednakvite prava za maìte i ènite”.(Preambula)1947 Komisijata za statusot na ènite e vospostavenaza da gi inicira i nadgleduva akciite na ONvo ime na ènite.

1131948 Univerzalnata deklaracija za ~ovekoviteprava proglasuva deka „sekoj steknuva pravo nasite prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracijabez razlika od koj bilo vid, na primer, rasa,boja, pol…”(Чlen 2).1954 Generalnoto sobranie prepoznava deka ènitese „podlo`ni na zastareni zakoni, obi~ai ipraktiki” {to e nekonzistentno so Deklaracijatai gi povikuva vladite da gi „ukinat” istite(Res.843,IX).1963 Generalnoto sobranie, zabeleùvaj}i jadiskriminacijata koja prodolùva, povikuva nanacrt-tekst za Deklaracija za eliminacija nadiskriminacijata protiv ènite (Res.1921, XVII).1966 Komisijata za statusot na ènite mu podnesenacrt-tekst na Generalnoto sobranie, koe go vratiza revizija „imaj}i gi na um amandmanite koi beapodneseni” (Res.2199,XXI).1967 Generalnoto sobranie ja usvoi revidiranataDeklaracija za eliminacija na diskriminacijataprotiv ènite „za da go osigura univerzalnotopriznavawe na zakonot i de fakto na principot naednakvost na maìte i ènite” (Res.2263,XXII).1968 Ekonomskiot i Socijalniot sovet inicira{esistem za izvestuvawe na implementacijata odstrana na vladite po odredbite na Deklaracijata(ECOSOC Res.1325, XLIV).

1141970 Generalnoto sobranie povikuva na „ratifikacijana/ili pristap kon relevantnite me|unarodniinstrumenti vrzani za statusot na ènite”(Res.2716,XXV).1972 Generalniot sekretar na ON pobara gledi-{ta na vladite za „prirodata i sodrìnata nanoviot instrument”.1973 ECOSOC nazna~i rabotna grupa od 15 ~lenaza da zapo~ne so nacrt-tekstot za konvencijataza efektivni postapki za nejzinata implementacija.1975 Vo Me|unarodnata godina na ènite, Svetskiotplan na akcija povikuva na „podgotovka iprifa}awe na konvencijata za eliminacija nadiskriminacijata protiv ènite so efektivniproceduri za nejzina implementacija”.1977 Generalnoto sobranie nazna~i rabotna grupa„za da go prodolì razgleduvaweto na nacrttekstotza konvencijata (Res.32/136).1978 Generalnoto sobranie prepora~a rabotnatagrupa da ja zavr{i svojata zada~a (Res.33/177).1979 Generalnoto sobranie go usvoi zavr{eniotnacrt-tekst i povika na potpi{uvawe i ratificirawe(Res.34/180).1981 Konvencijata za eliminacija na site formina diskriminacija protiv ènite vleguva vo silaso potrebnite 20 ratifikacii.

115Mileiniumski razvojni celi (MRC)Millennium Development Goals (MDGs)Vo septemvri 2000 svetskite lideri ja donesoaMileniumskata deklaracija, dokument koi gikristalizira glavnite celi dogovoreni na me|unarodnitekonferencii vo tekot na devedesettite.Nadovrzuvaj}i se na Deklaracijata, Sistemot na ON,Svetskata banka i OECD istaknaa osum mileiniumskirazvojni celi (MRC) so odredeni celi i indikatori.Dràvite ~lenki na ON se obvrzaa do 2015 da giispolnat mileniumskite razvojni celi (MRC).Mileniumski razvojni celi (MRC)1. Da se iskoreni krajnata siroma{tija i gladot2. Da se obezbedi osnovno obrazovanie3. Da se unapredi rodovata ednakvost i zajaknuvawetona ènite4. Da se reducira smrtnosta na decata5. Da se unapredi maj~inskoto zdravje6. Borba protiv HIV/SIDA, malarija i ostanatibolesti7. Da se obezbedi odr`liva ekolo{ka sredina8. Da se razvie globalnoto razvojno partnerstvoTretata cel - da se unapredi rodovata ednakvosti zajaknuvaweto na ènite celi da se eliminirarodoviot disparitet vo osnovnoto i vo sred-

116no{kolskoto obrazovanie najrano do 2005, a naostanatite stepeni na obrazovanie do 2015.Indikatori - proporcija na mom~iwata i devoj~iwatavo osnovnoto i sredno{kolskoto obrazovanie;proporcija na pismenost me|u mladinata;broj na prateni~ki vo nacionalnite parlamenti;u~estvoto na devojkite vo zanimawa koi ne se odzemjodelskiot sektor.

117Pova@ni dokumenti na Evropskataunija vo vrska so rodovata ednakvostDirektiva za ednakvi plati-1975 (75/117/EEC - OJ L45, 19.2.1975)Odreduva deka polovata diskriminacija vovrska so site aspekti na plata treba da bideeliminirana.Direktiva za ednakov tretman-1976 (76/207/EEC - OJL 39, 14.2.1976)Odreduva deka ne treba da postoi polova diskriminacija,bilo direktna ili indirektna,nitu vo vrska so bra~niot ili semejniot status,vo pristapot kon vrabotuvaweto, podu~uvaweto,rabotnite uslovi, unapreduvaweto ili otpu-{taweto.Direktiva za socijalna sigurnost-1979 (79/7/EEC -OJ L 6, 10.1.1979)Bara ednakov tretman me|u maìte i ènite vozakonskite programi za za{tita protiv bolest,

118invalidnost, starost, nesre}i na rabota i profesionalnizaboluvawa i nevrabotenost.Direktiva za profesionalna socijalna sigurnost-1986 (86/378/EEC - OJ L 225, 12.8.1986)Naso~ena e kon implementacija na ednakviot tretmanme|u ènite i maìte vo programite za profesionalnatasocijalna sigurnost. Izmeneti vo1996.Direktiva za samovrabotuvawe-11986 (86/613/EEC-OJ L 359, 19.12.1986)Gi primenuva principite na ednakov tretman me|uènite i maìte za samovraboteni rabotnici,vklu~itelno i vo zemjodelsvoto, i obezbeduvaza{tita za samovraboteni èni vo tekot na bremenostai maj~instvoto.Direktiva za bremeni rabotni~ki-1992 (92/85/EEC- OJ L 348, 28.11.1992)Bara minimum merki za da se podobri bezbednostai zdravjeto na rabota za bremeni èni i ènikoi neodamna rodile ili dojat, vklu~itelnoi zakonskoto pravo za porodilno otsustvo odnajmalku 14 nedeli.Direktiva za roditelsko otsustvo-1996 (96/34/EC -OJ L 145, 19.6.1996)Im ovozmoùva na site roditeli na deca sé dodadena vozrast, definirana od dràvite ~lenki,da im bide odobreno najmalku 3 meseci roditel-

119sko otsustvo kako i otsustvo koga izdrùvan ~lenna semejstvoto e bolen ili povreden.Direktiva za tovar na dokaùvawe-1997 (97/80/EC- OJ L 14, 20.1.1998)Bara promeni vo sudskite sistemi na dràvite~lenki taka {to tovarot na dokaùvawe e raspredelenpopravedno vo slu~ai kade rabotnicitepodnesuvaat poplaki za polova diskriminacijaprotiv nivnite rabotodava~i.Direktiva za ednakov tretman vo vrabotuvaweto-2002 (2002/73/EC - OJ L 269, 5.10.2002)Su{tinsko nadopolnuvawe na Direktivata za ednakovtretman od 1976 e dodavaweto na definiciiteza indirektna diskriminacija, voznemiruvawe ibaraweto od dràvite ~lenki da postavat tela zaunapreduvawe, analiza, nadgleduvawe i poddr{kana ednakviot tretman me|u maìte i ènite.Direktiva za stoki i uslugi-2004 (2004/113/EC - OJL 373, 21.12.2004)Gi primenuva principite za ednakov tretmanme|u ènite i maìte za da raspolagaat so stokitei uslugite dostapni na javnosta. Za prv pat japro{iruva legislativata za rodova ednakvostnadvor od poleto na vrabotuvawe.

1201. Preporaka 96/694/EC za balansirano u~estvo namaìte i na ènite vo procesot na odlu~uvawe;2. Preporaka 84/635/EEC za promocija na sproveduvawetona merki za pozitivni akcii zaènite;3. Preporaka 92/131/EEC za za{tita na dostoinstvotona maìte i ènite na rabota;4. Preporaka 87/567/EEC za stru~no usovr{uvawena ènite;1. Rezolucija (95/C 296/06) od 05.10.1995 za pojavuvawetoi prikaùvaweto na maìte i ènitevo reklamite i mediumite;2. Rezolucija (85/C 166/1) od 03.06.1985 kojasodrì akciona programa za sproveduvawena na~eloto na ednakvi mo`nosti za ènite imaìte vo obrazovanieto.

1. Deklaracija od 19.12.1991. za implementacijana preporakata na Komisijata za za{tita nadignitetot na ènite i maìte na rabota,vklu~uvaj}i gi i pravilata za postapuvawe zaspre~uvawe na polovoto voznemiruvawe.121

122Dokumenti na Sovetot na Evropa»»Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekoviteprava i fundamentalni slobodi (ECHR-1950)Protokol br. 12 kon Evropskata konvencija zaza{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnislobodiPreporaki na Komitetot na ministri do zemjite~lenki na Sovetot na Evropa:»»»Preporaka br. P (85)2 za zakonska za{tita protivseksualna diskriminacija;Preporaka br. P (96)5 za usoglasuvawe na rabotatai semejniot ìvot;Preporaka br. P (98)12 za vmetnuvawe na ramnopravnostapome|u polovite vo glavnite op-{testveni tekovi;Preporaki usvoeni od Parlamentarnoto sobraniena Sovetot na Evropa:»Preporaka 1229 (1994) za ednakvosta na pravatapome|u maìte i ènite;

123»»Preporaka 1269 (1995) za dostignuvawe realennapredok za ènskite prava od 1995;Preporaka 1413 (1999) za ednakva zastapenostvo politi~kiot ìvot.

124Osnovna bibliografija1. Andermahr, Sonya, Terry Lovell and Carol Wolkowitz.A Glossary of Feminist Theory. London: Arnold, 2000.2. Cardinale, Susan, comp. Anthologies by and aboutWomen: An Analytical Index. Westport, Conn. GreenwoodP, 1982.3. Daly, Mary, with Jane Caputi. Webster’s FirstIntergalactic Wickedary of the English Language. Austin:Massachusetts, Beacon P, 1987.4. Gamble, Sarah. The Routledge Critical Dictionary of Feminismand Postfeminism. New York: Routledge, 19995. Gender Equality Legislation, http://ec.europa.eu/employment_social/equ_opp/rights_en.html#equpay6. Hawthorn, Jeremy. A Glossary of Contemporary LiteraryTheory. London: Edward Arnold, 1992.7. Humm, Maggie. The Dictionary of Feminist Theory. HemelHempstead: Harvester Wheatsheaf, 1989.8. Kowalski-Wallace, Elizabeth. An Encyclopedia of FeministLiterary Theory. New York: Garland, 1997.9. Kramarae, Cheris and Paula Treichler. A FeministDictionary. London: Pandora, 1985.10. Lentricchia, Frank and Thomas McLaughlin. Critical Termsfor Literary Study. Chicago: University of Chicago P, 1990.11. Lorraine,Code,Encyclopedia of Feminist Theories,London,New York Routledge, 2002.

12512. Outhwaite, William and Tom Bottomore eds. The BlackwellDictionary of Twentieth Century Social Thought. Oxford:Blackwell, 1993.13. Tuttle, Lisa. Encyclopedia of Feminism. NY: Facts on File,1986.14. Wright, Elizabeth ed. Feminism and Psychoanalysis: ACritical Dictionary. Oxford: Blackwell, 1992.15. Evropa vo 12 lekcii http://www.delmkd.cec.eu.int/mk/broshures_and_campaigns/europe_12_lessons.htm16. ON Dokumenti, http://www.womenwatch.org womenwatch/

126Koristena literaturaAhme, Sara. Differences That Matter: Feminist Theory andPostmodernism. New York: Cambridge University Press,1999.Akkerman, Tjitske and Siep Stuurman, eds. Perspectiveson Feminist Political Thought in European History: Fromthe Middle Ages to the Present. New York: Routledge,1998.Alaimo. Undomesticated Ground: Recasting Nature asFeminist Space. Ithaca: Cornell University Press, 2000[Feminist Theory]Allen, Carol and Judith Howard, eds. ProvokingFeminisms. Chicago: University of Chicago Press, 1999.Allen, Amy. The Power of Feminist Theory: Domination,Resistance, Solidarity.Bordo, Susan, ed. Feminist Interpretations of ReneDescartes. University Park: Pennsylvania State UniversityPress, 1999.Bryson, Valerie and Jo Campling. Feminist Debates:Issues of Theory and Political Practice. Albany: New YorkUniversity Press, 1999.Buhle, Mary Jo. Feminism and Its Discontents :A Centuryof Struggle with Psychoanalysis. Cambridge: HarvardUniversity Press, 2000 [Feminist Theory, Psychoanalysis/Freud/Lacan, Irigaray]Charles, Nickie. Feminism, The State and Social Policy.New York: St. Martin’s Press, 2000 [Feminist Theory,Political and Social Philosophy]Code, Lorraine, ed. Encyclopedia of Feminist Theories.New York and London: Routledge, 1999.

127Cornell, Drucilla. Beyond Accommodation: EthicalFeminism, Deconstruction and the Law. Lanham: Rowman& Littlefield, 1999.Cornell, Drucilla. At the Heart of Freedom: Feminism, Sexand Equality. Princeton: Princeton University Press, 1998.Heilmann, Ann. New Woman Fiction: Women WritingFirst-Wave Feminism. New York: St. Martin’s Press, 2000[Feminist Theory, Literary Theory/Criticism]Hekman, Susan. The Future of Differences: Truth andMethod in Feminist Theory. Cambridge: Polity Press,1999.Hekman, Susan, ed. Feminism, Identity and Difference.London. Portland: Frank Cass, 1999.Heyes, Cressida J. Line Drawings: Defining Womenthrough Feminist Practice. Ithaca: Cornell UniversityPress, 2000 [Feminist Theory, Political and SocialPhilosophy]Kowaleski-Wallace, Elizabeth, ed. Encyclopedia ofFeminist Literary Theory. New York: Garland Publishing,1998.Kruks, Sonja. Retrieving Experience: Subjectivity andRecognition in Feminist Politics. Ithaca: Cornell UniversityPress, 2000 [Feminist Theory, Political and SocialPhilosophy]Lacey, Nicola. Unspeakable Subjects: Feminist Essays inLegal and Social Theory. Denver: Hart Pub., 1998.Lamb, Sharon. New Versions of Victims: Feminist StruggleWith the Concept. New York: New York University Press,1999.Landes, Joan, ed. Feminism, The Public and the Private.New York: Oxford University Press, 1998.

128Levit, Nancy. The Gender Line: Men, Women and theLaw. New York: New York University Press, 2000 [GenderStudies, Feminist Theory]McGlynn, Clare, ed. Legal Feminisms: Theory and Practice.Hanover: Dartmouth Publishing Co, 1998.Miller-Bernal, Leslie. Separate by Degree: WomenStudents’ Experiences in Single-Sex and CoeducationalColleges. New York: Peter Lang Publishing, 2000 [FeministTheory]Moi, Toril. What is a Woman?: And Other Essays. Oxford:Oxford University Press, 2000 [Feminist Theory, GenderStudies]Morley, Louise. Organisming Feminisms: the Micropoliticsof the Academy. New York: St Martin’s Press, 1998.Moruzzi, Norma Claire. Speaking Through the Mask:Hannah Arendt and the Politics of Social Identity. Ithaca:Cornell University Press, 2000 [Feminist Theory, Politicaland Social Philosophy]Phillips, Anne, ed. Feminism and Politics. New York:Oxford University Press, 1998.Polkey, Pauline and Alison Donnell, eds. RepresentingLives: Women and Auto/Biography. New York: St. Martin’sPress, 2000 [Feminist Theory, Literary Theory/Criticism]Radford-Hill, Sheila. Further to Fly: Black Women andthe Politics of Empowerment Minneapolis: University ofMinnesota Press, 2000 [Feminist Theory, Race Theory]Robbins, Ruth. Literary Feminisms. New York: St. Martin’sPress, 2000. [Literary Theory/Criticism, Feminist Theory]Simons, Margaret A. Beauvoir and the Second Sex:Feminism, Race, and the Origins of Existentialism.Lanham: Rowman and Littlefield, 1999.

129Weedon, Chris. Feminism, Theory and the Politics ofDifference. Oxford: Blackwell, 1999.Weeks, Kathi. Constituting Feminist Subjects. Ithaca:Cornell University Press, 1998.Weiler, Kathleen. Feminist Engagements: Reading,Resisting, and Revisioning Education and Cultural Theory.New York: Routledge Falmer, 2000 [Feminist Theory,Cultural Studies]Weiss, Penny. Conversations with Feminism: PoliticalTheory and Practice. Lanham: Rowman & Littlefield, 1998.Wilson, Elizabeth. Contradictions of Culture: Cities:Culture: Women. London: Sage Publications, 2000[Feminist Theory, Cultural Studies]Yeo, Eileen Janes, ed. Radical Femininity: Women’sSelf-Representation in the Public Sphere. New York: StMartin’s Press, 1998.

Abolicionisti~ki feminizam Abortus Aktivizam Anarhisti~ki feminizam Androcentrizam Balansirano u~estvo na maìte i ènite Bat`rtva Deklaracija Demokratski deficit Direktivi za ednakov tretman (EU direktivi) Diskriminacija Diskriminacija na ènite Doma{nEdnakvost me|u maìte i ènite (polova ednakvost) Ednakov tretman za ènite i za maìte Eksploatacija Emancipacija Esencijalizam @ealni prava Individualizacija na prava Islamot i feminizmot Javno/Privatno | Kvota Konvencija Kontrola na ra|awe Kulturalen feminNasilstvo vrz ènite Nevidlivi barieri Neregularno i/ili nesigurno vrabotuvawe Paritetna demokratija Patrijarhat Pekin{ka dekla- direktna Polova diskriminacija - indirektna Porodilno otsustvo Postmodernizam Postfeminizam Prv bran (feminizam) Predrasudi Pri odr`liv razvoj Regulirawe na skrateno rabotno vreme Reproduktivna rabota Reproduktivni prava Reproduktivni ulogi ReproduktivnoRodova ednakvost kako razvojna cel Rodova neutralnost Rodova obuka Rodova perspektiva Rodova podelba na trudot Rodova proverka Rodo(prakti~ni i strate{ki) Rodovi relacii Rodovi relacii i rodov identitet (promeni) Rodovi relacii (transformirawe) Rodovi ulogi RSegregacija na raboti/segregacija pri vrabotuvawe Seksizam Seksualna eksploatacija Seksualna orientacija Seksualni prava SeksualnoISBN 978-9989-2567-7-6

i rodovata terminologija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?