PODJUNSKI GOVOR VASI ROTHWEIN (RADVANJE) V AVSTRIJI

PODJUNSKI GOVOR VASI
ROTHWEIN (RADVANJE)
V AVSTRIJI
Anja Benko, Zinka Zorko
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; SAZU, Ljubljana

CILJA
Predstaviti koroški narečni govor obmejne vasi
Rothwein (Radvanje) v Avstriji.
Zbrano gradivo analizirati na glasoslovni,
oblikoslovni in besedijski ravni.

ROTHWEIN/
RADVANJE

GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS
Obmejno hribovito naselje v Avstriji.
Stika s slovenskimi kraji (Pernice, Mlake, Bistriški
jarek, Sveti Jernej nad Muto).
37 prebivalcev (161 manj kot pred 100 leti).
Kmetijstvo, poljedelstvo, vzreja krav in ovc.
Vasica je do konca prve svetovne vojne spadala k
slovenski občini Sv. Primož in v župnijo Sv. Jernej.

DOLGI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI
MONOFTONGIČNO-DIFTONGIČEN SAMOGLASNIŠKI SISTEM
iː
ˈpiːšem, sˈwiːja, ˈziːma; ˈχiːša …
iːə
beˈsiːəda, ˈbiːəli, gˈriːəχ, ˈliːəp, ˈliːəs …
ẹː
kˈmẹːta, ˈzẹːle, ˈžẹːnin, ˈžẹːnska …
ˈmeːra, ˈweːra; bˈreːme, pˈreːšič …
bˈrḙeːza, ˈcḙeːsta, koˈlḙeːna, ˈlḙeːtó …
ọː
uːə
uː
eː/ḙeː oː/ oː + ərː
aː
ˈluːbje, ˈluːč, ˈluːpim, kˈruːχa, ˈkuːpa …
ˈbuːəχ, gˈnuːəj, ˈkuːəst, ˈluːəj, ˈmuːəč, ˈnuːəč …
dˈrọːk, ˈgọːboc, goˈlọːp, kˈlọːp, ˈmọːš, otˈrọːbi …
dˈwoː, gˈroːt, χˈroːst, koˈwoːč, kˈroːl …
ˈχ oːja, šˈk oːda; ˈc oːta, ˈp oːčni …
ˈčaːst, ˈdaːn, ˈlaːn, ˈlaːš, ˈmaːχ, ˈwaːs, ˈpaːjsji …
Govor spada v vzhodnokoroško podjunsko narečje.

ROTHWEIN/RADVANJE
Vir: Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008). Elektronska izdaja. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. ZRC SAZU.

KRATKI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI
i (ˈmiš, ˈnič, ˈnit, ˈsit, ˈtič, ˈlist, ˈzit);
u (ˈjuχ, kˈruχ, ˈkup, ˈčut, oˈbut);
e (kˈmet, žˈrem; ˈnest, ˈseno, sˈmejat);
o (ˈčok, kˈrop, ˈmoški, ˈoko)
ə (šˈlə; ˈgər, ˈməbe, ˈməre, ˈnətər, ˈtəti);
in a (ˈkaš/ˈkoš, ˈpat/ˈpot, ˈpas, na ˈtaše, ˈmagla, sˈtabər,
ˈmaso).
Nastali so iz novoakutiranih in umično naglašenih
glasov.

ZVOČNIKI
SOGLASNIKI
m mn > ml (pomnim > ˈpuːəmlam)
n η pred k, g, h (šˈtuːdeηk, žˈgoːηli); palatalni nj se je
depalataliziral v n ali denazaliziral v j: ˈlukna, ˈniːwa, šˈkeg );
w z varianto zastopa zobnoustnični v, lahko pa tudi l pred
zadnjimi samoglasniki (ˈbukwa, ˈ čuːwa, dˈruːwa, ˈmərčawo, ˈpərwa);
j/- naslednik praslovanskega j, dʼ, tudi njʼ (ˈjiːəm, ˈjoːma, ˈmẹːja,
sˈwiːja); redko se pojavlja parazitski -j- (ˈpọːjsla, ˈaːjstər);
l govori se pred samoglasniki i, iːə, e, ḙeː, pred u, uːə, o, a pa le v
primeru, če je pred l soglasnik (ˈliːpa, obˈliːəka, ˈpiːple; ˈduːəbli,
χˈloːpuc, ˈmagla, Mˈloːke, pˈlaːχ); l se je depalatiziral (kˈluč, sˈtẹːla,
ˈzemla; ˈpoːrk );
r pogosto se izgovarja uvularno; palatalni rʼ na koncu besede
otrdi, v pregibanju pa ostaja (gˈnoːr – gˈnoːrja, ziˈdoːr – ziˈdoːrja);
skupini čre-, žre- sta ohranjeni (čˈrẹːšna/čˈriːəšna, čˈriːəs, žˈreːbe);
premet je slišen v besedi kərˈpiːwa < kopriva.

SOGLASNIKI
NEZVOČNIKI
-b > -p: goˈlọːp, gˈrap, pogˈriːəp, ˈzap;
-d > -t: beˈsiːət, ˈliːət, mˈloːt, ˈrat;
-z > -s: bˈrḙeːs, ˈgoːs;
-ž > -š: kˈriš, ˈnaːš, ˈbərš;
šč > š: ˈgọːša, kˈliːəše, koˈšiːca, na ˈtaše;
hč > č: ˈčiːə ˈhočeˈ, ˈčiːəra;
tl > kl: na kˈliːəχ;
dn > gn: gˈnoːr, šˈkeg ;
dl > gl: gˈliːətwa;
protetični χ se pojavlja v besedah: ˈχaːsa ˈosaˈ, ˈχoː s ˈovesˈ, ˈχani
ˈoniˈ;

OBLIKOSLOVJE
Govor je ohranil značilne koroške podjunske
oblikospreminjevalne in oblikotvorne značilnosti, vsa tri
števila, feminizacijo samostalnikov srednjega spola v
množini, značilne koroške končnice v pregibanju,
tematično spregatev, zlasti pri smernih prislovih je opazna
kalkirana raba.
Naglasna tipa pri samostalniku sta nepremični in premični,
sledi mešanega tipa se zaradi naglasnega umika kažejo v
kakovosti in kolikosti samoglasnikov v neimenovalniku.

SKLADENJSKE ZNAČILNOSTI
Pomožni glagol na začetku povedi.
Si ˈmọːgọ ˈtak naˈreːt, ˈkak so ˈan ˈmẹːl ˈtətọ neˈreːtọ ... preˈχọːt
dərˈgač. Je bˈlo ponˈdiːəlek, pa ˈpẹːtek. So pa ˈrekl , da ˈmərm
mˈliːəkọ, ˈtaːplo mˈliːəkọ ˈdəržat ˈrakọ
Poudarjena naslonka osebnega zaimka in povratnega osebnega zaimka
na koncu stavka.
Pa ne ˈwiːəš, ˈkọːde ste ˈrekl ˈj χ?
Raba člena za določnost in nedoločnost ter kazalnega zaimka tisti za
poudarjanje samostalnikov.
ˈTəta ˈloːška, ˈuː ˈkak je ˈliːəpa, ˈtọː sta. ˈKoː pa ˈtəta ˈliːəpa, ˈtəta
ərˈdẹːča, ˈšẹːkasta. (…) Pa sọ ˈmẹːl ˈno fˈloːncọ ˈdaːma ˈtud . Ja ˈjaːs
s ˈšele ˈbọwa ˈtak moˈgọːče ne ˈọːsom ˈliːət al ˈkoːj s ˈbọwa. (…)
ˈTiste ne ˈwiːəm. ˈTistọ pa stˈruːəčje za ˈjest.

PREVZETO BESEDJE
ˈaːjbiš < der Eibisch, slez;
caːjt < die Zeit, čas;
ˈaːjmer < der Eimer, vedro;
ˈcaːjtηge < die Zeitung, časopis;
ˈaːjmoχuc < die Einmach, obara;
ˈcẹːjna < die Zeine, košara;
ˈaːjnfuχ < einfach, enostavno;
ˈciːəg < der Ziegel, opeka;
ˈaːncuk < der Anzug, obleka;
ˈcifra < die Ziffer, številka;
ˈbaːjbika < das Weiblein, zajklja;
ˈcing < die Klingel, zvonec;
ˈbaːmpeli < die Weinbeere, posušene
grozdne jagode;
(ˈcọːk )ˈmoːχər < der (Schuh)macher,
izdelovalec lesene obutve;
ˈbẹk (šˈla) < weg, stran;
ˈcuːə < zu, zraven;
bešˈtẹːk < das Besteck, pribor;
ˈcukər (gˈraːχ) < der Zucker, sladkor;
bˈlọːnt < blond, plavi;
cˈwiːr < der Zwirn, sukanec;
bˈriːtaf < der Friedhof, pokopališče;
ˈẹːsiχ < der Essig, kis;
ˈcaːχ < das Zeichen, znamenje; ˈ
fəršˈlus < der Verschluss, zadrga;

PREVZETO BESEDJE
ˈfaːjχtna ˈluft < feucht, die Luft, vlažen
zrak;
ˈfaːjmoštər/ˈfor < der Pfarrer, župnik;
ˈfaːjn< fein, dobro,lepo;
ˈfḙeːca < der Fetzen, cunja;
ˈfeːrtiχ < fertig, končano;
ˈfoːrof < das Pharrhaus, župnišče;
ˈfọːtər < der Vater, oče;
fˈraːwa < die Frau, gospa;
fˈruːəška < das Frühstück, zajtrk;
fuːətərˈkaːmra < das Futter, die Kammer,
prostor za krmo;
fiˈnaːncer < der Finanzer, carinik;
ˈgaːηg < der Gang, hodnik na prostem;
fˈlaːjštər < das Pflaster, obliž;
ˈgaːrt < der Garten, vrt;
fˈlẹːdərˈmaː s < die Fledermaus,
netopir;
fˈloːnca < die Pflanze, sadika;
fˈloːša < die Flasche, steklenica;
gˈlaš < das Glas, steklo;
gˈliːd < das Glied, členek;
gˈliχ < gleich, ravno; gˈrunt < der Grund,
posest;
ˈfoːrba < die Farbe, barva;
ˈguːrg < die Gurgel, grlo;
…