SKUPNI LETNI DELOVNI NAČRT

SREBOTNIK, Ida. Skupni letni delovni načrt za šolsko leto 2010-2011 

» Na poti se bomo izgubili le, če pozabimo njen cilj.« 

Francois Fenelon 

- 2 -


KAZALO 

UVOD .....................................................................................................................- 4 - 

1. PREDSTAVITEV ŠC PET......................................................................................- 5 - 

1.1. Ustanovitelji ...............................................................................................- 5 - 

1.2. Poslanstvo, vizija, cilji..................................................................................- 5 - 

1.3. Naše ciljne skupine .....................................................................................- 6 - 

1.4. Dejavnosti za doseganje ciljev......................................................................- 6 - 

2. ORGANIZIRANOST ŠC PET.................................................................................- 6 - 

2.1. Organizacijske enote so 3:...........................................................................- 6 - 

2.1.1. Srednja tehniška in strokovna šola (STSŠ):.............................................- 6 - 

2.1.2. Višja strokovna šola (VSŠ).....................................................................- 7 - 

2.1.3 Enota za izobraževanje odraslih (EIO) ....................................................- 7 - 

2.2. Skupne službe ŠC PET.................................................................................- 7 - 

2.2.1. Vodstvo ŠC PET in tajništvo...................................................................- 7 - 

2.2.2. Računovodstvo.....................................................................................- 7 - 

2.2.3. T.........................................................................................................- 8 - 

2.2.4. Knjižnica..............................................................................................- 8 - 

2.2.5. Šolska svetovalna služba.......................................................................- 8 - 

2.2.6. Informacijsko svetovalne službe v enoti za IO in VSŠ...............................- 8 - 

2.3. Organi zavoda ............................................................................................- 8 - 

2.3.1. Svet ŠC PET.........................................................................................- 8 - 

2.3.2. Zbor ŠC PET ........................................................................................- 9 - 

2.3.3. Komisija za kakovost ..........................................................................- 10 - 

2.4. Financiranje ŠC PET ..................................................................................- 10 - 

2.5. Vodenje ...................................................................................................- 11 - 

3. DELAVCI ŠC PET ............................................................................................- 11 - 

3.1. Kadri........................................................................................................- 11 - 

3.2. Izobraževanje...........................................................................................- 12 - 

4. PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA DELO ................................................- 13 - 

4.1. Načrti reševanja prostorskih problemov ......................................................- 13 - 

4.2. Investicije ................................................................................................- 14 - 

4.3. Preglednica uporabnih šolskih prostorov in površin ......................................- 14 - 

5. KOLEDAR ŠOLSKIH AKTIVNOSTI ......................................................................- 15 - 

6. PROJEKTI IN RAZVOJ ......................................................................................- 15 - 

6.1. E- izobraževanje (izobraževanje na daljavo) ................................................- 15 - 

6.2. ESS projekt UNIP ......................................................................................- 16 - 

6.3. ŠRT – Šolski razvojni tim ...........................................................................- 16 - 

7. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE S POMEMBNIMI DRUGIMI.............................- 17 - 

8. INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST ................................................- 17 - 

9. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE LDN ............................................................- 18 - 

- 3 -

UVOD 


Vsako leto, ko pripravljam skupni letni delovni načrt ŠC PET, intenzivno razmišljam o 

spremembah in novostih, o nadaljevanju tistega kar je bilo dobrega in pozitivnega v 

preteklem letu, odpravljanju napak, ki so se zgodile in seveda o tistih ponavljajočih, 

rutinskih aktivnostih, ki bi jih lahko vsako leto kar prekopirali iz preteklih let. 

Upam, da smo tudi v ŠC PET, v zadnjih nekaj letih, presegli miselnost, da šola ni prostor za 

spremembe. 

Šole ne le, da morajo dohajati ali celo prehitevati spremembe, ampak morajo mlade ljudi 

ustrezno opremljati in soočati s spremembami, ki jih prinaša tehnološki napredek, 

globalizacija, multikulturnost, ekonomska kriza v kateri smo se znašli zadnjih nekaj let… Žal 

je velikokrat vpeljevanje sprememb, drugačne organiziranosti in načina dela v šolah 

razumljeno kot motnja, češ, saj nismo tako slabi, pustite nas pri miru ! S seboj in 

kakovostjo se je vredno ukvarjati, ne zato, ker bi bili tako slabi, ampak zato, da bi bili še 

boljši. 

Razvoj, kakovost in iskanje še boljšega so naše stalnice, nikoli končan proces. 

Pripravljenost na spreminjanje ni znamenje slabosti ampak nasprotno, zagotovilo za 

kakovost, za profesionalno rast in za napredovanje. 

Šole smo morale za svoj obstoj, že pred leti » vzeti usodo v svoje roke«, še posebej ob 

zmanjšanem vpisu, ko iz leta v leto ne vemo, kolikšno bo število novih dijakov na srednji 

šoli, koliko bo tistih študentov na Višji strokovni šoli, ki ne nameravajo študirati, se pa 

vpisujejo zaradi statusa in ne nazadnje, kaj še sploh lahko motivira odrasle udeležence, da 

nadaljujejo šolanje v izrednem izobraževanju, kako prepričati delodajalce, da je 

izobraževanje njihovih delavcev najboljša naložba…?! V zadnjih letih smo ravno zaradi 

kakovostnega dela z dijaki – športniki, doživeli povečan interes teh dijakov za vpis na našo 

srednjo šolo. To seveda ne pomeni samo uvajanje prilagojenega, drugačnega načina dela 

in organiziranosti ampak tudi večjo odgovornost do teh dijakov, ki naj bi uspešno združevali 

šport in izobraževanje, odgovornost do njihovih staršev, trenerjev, klubov in strokovne 

športne javnosti, ki nam zaupajo. Pri tem se soočamo s sistemsko neurejenostjo pri 

sofinanciranju tehniških in strokovnih šol, ki izobražujemo dijake športnike in imamo 

homogene športne oddelke. Verjamemo, da bomo » bitko » z Ministrstvom za šolstvo slej 

ko prej izbojevali s strokovnimi argumenti in kakovostnim delom. 

ŠC PET ostaja pomemben člen tehniškega in strokovnega šolstva, majhen po prostorski 

razsežnosti, velik po načrtih, viziji, ciljih in strategiji. 

Zavedamo se, da je ŠC PET skupnost različnosti, konfliktov, občasnih odporov, zato je zelo 

pomemben podporni dejavnik prevladujoča pozitivna šolska klima, stalen dialog in 

integracija želja po kakovosti življenja in dela v ŠC PET in nenehno sodelovanje in 

povezovanje s pomembnimi drugimi: starši, podjetji, strokovnimi institucijami in okoljem. 

Skupni LDN je povzetek naših skupnih načrtov, ciljev, združuje vse tisto, kar nas povezuje 

kot celoto, tako srednjo šolo, izredno izobraževanje in višjo strokovno šolo. 

Posebnosti pa so zbrane v posameznih LDN organizacijskih enot ŠC PET , ki so jih pripravili 

ravnatelja VSŠ in SŠ ter direktorica ŠC PET in organizatorici izobraževanja odraslih. 

Sodelovali so pomočnica ravnatelja SŠ, svetovalna delavka, knjižničarki in računovodkinja. 

Direktorica ŠC PET: Ida Srebotnik 

- 4 -


1. PREDSTAVITEV ŠC PET 

1.1. Ustanovitelji 

Ustanovitelji ŠC PET so bili od leta 1998 Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), Pošta 

Slovenije in Telekom Slovenije. Več kot tri leta se na MŠŠ pripravlja sprememba 

ustanovitvenega akta, vendar bo verjetno treba počakati še nekaj časa, na novi zakon o 

negospodarskih družbah, ki bo napovedano zamenjal dosedanji zakon o zavodih. 

Ustanoviteljstvo bo tako drugače urejeno. Že v letošnjem letu so se soustanoviteljstvu 

odpovedali na Telekomu Slovenije in Pošti Slovenije. Odslej imamo za sodelovanje s temi 

podjetji podpisane posebne sporazume, ustanovitelj pa je še vedno MŠŠ. Ustanovitelj naj bi 

šoli zagotavljal osnovne pogoje za delo. Nadstandardne pogoje bomo morali, kot že doslej 

zagotavljati iz nejavnih sredstev. Sodelovanje z omenjenimi podjetji je za ŠC PET zelo 

pomembno, še posebej pri strokovnem sodelovanju, izvedbi praktičnega izobraževanja in 

posodobitvi vsebin, so podjetja, tako Telekom in Pošta zelo pomemben partner. 

1.2. Poslanstvo, vizija, cilji 

Geslo » Mi se ne prilagajamo spremembam, ustvarjamo jih…« ostaja, ker pove vse 

o naši viziji uvajanja sprememb. Tega ne narekuje le uvajanje sprememb v poklicno in 

strokovno izobraževanje, ampak tudi delo z našimi ciljnimi skupinami, ki so preplet 

posebnosti, sposobnosti, pričakovanj in zmožnosti vsakega posameznega učenca naše šole: 

dijaka, študenta ali udeleženca izrednega izobraževanja. 

Zavedamo se in to skušamo tudi udejaniti, da je model uspešne in učinkovite šole: 

‣ Profesionalno vodenje 

‣ Osredotočenost na učenje in poučevanje 

‣ Skupni cilji 

‣ Namensko poučevanje 

‣ Realno visoka pričakovanja 

‣ Učeča se skupnost 

‣ Odgovornost 

‣ Spodbujajoče in varno okolje 

Pripravljeni moramo biti na to, da postaja delo v šoli drugačno, metode in načini dela temu 

prilagojeni, ker so učenci drugačni, učenje drugačno in zato MORA biti tudi poučevanje 

drugačno, ker so informacije in komunikacija tudi drugačni 

CILJI: 

‣ kakovost programov in izvedbe 

‣ podpora sodelovanju, timskemu delu in medpredmetnemu povezovanju 

‣ razvijati e- izobraževanje in ga nadgraditi 

‣ sodelovanje s ciljnimi skupinami, starši, delodajalci, institucijami in strokovnimi 

podporniki 

‣ uvajanje sprememb, sodobnega načina dela, alternativnih oblik izobraževanja 

‣ formalizacija in sistemska ureditev športnih oddelkov 

- 5 -


1.3. Naše ciljne skupine 

‣ Učenci z uspešno končano devetletko, ki jih zanima usmeritev v poklic 

‣ Dijaki s statusom športnika 

‣ Dijaki z uspešno končano srednjo šolo, ki jih zanima nadaljevanje šolanja na VSŠ 

‣ Nezaposleni in brezposelni 

‣ Ljudje s formalno nepriznanimi poklicnimi izkušnjami za NPK 

‣ Dijaki, študenti, odrasli s prilagojenimi programi 

1.4. Dejavnosti za doseganje ciljev 

‣ Vodenje s sodelovanjem, dobra organiziranost in realno načrtovanje 

‣ Spremljanje in samoevalvacija – uvajanje kakovosti 

‣ Usmeritve učiteljevega dela v usmerjanje, mentorstvo in svetovanje 

‣ Podpora razvojnemu in timskemu delu 

‣ Skrb za pozitivno klimo, organizacijsko kulturo, podporno in stimulativno delovno 

okolje 

2. ORGANIZIRANOST ŠC PET 

Organizacija je nespremenjena. V ŠC PET so tri organizacijske enote: STSŠ, VSŠ in 

izobraževanje odraslih (izredni študij). Organiziranost je določena z ustanovitvenim aktom 

in internim aktom o organiziranosti in sistemizaciji ŠC PET. 

2.1. Organizacijske enote so 3: 

2.1.1. Srednja tehniška in strokovna šola (STSŠ): 

Vpisanih je 600 dijakov, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ponovno več kot en oddelek 

manj dijakov. Srednjo šolo vodi ravnatelj SREČKO LANJŠČEK, pomočnica ravnatelja pa je 

ELIZABETA HERNAUS BERLEC, ki je zamenjala prejšnjega pomočnika Rajka Bošnjaka. 

Tudi v letu 2010 – 2011 se bodo izvajali nekateri stari in prenovljeni programi v dveh 

smereh: ekonomiji in telekomunikacijah (ekonomski tehnik, tehnik telekomunikacij - po 

novem tehnik elektronskih komunikacij). 

20 % predmetnika je t.i. odprti kurikul, kjer so predlagane vsebine, ki so aktualne, zanimive 

in so odraz realnih potreb v delovnem okolju. 

Predlagane vsebine odprtega kurikula v ekonomiji so: strojepisje, poslovna 

korespondenca, finančna matematika, športni management, strokovna terminologija v 

nemščini, zavarovalništvo, ekonomska geografija z ekologijo, poslovna logistika. 

Predlagane vsebine odprtega kurikula v telekomunikacijah so: strokovna 

terminologija v tujem jeziku, elektronika v praksi, fizika elektronskih komunikacij, prodaja in 

trženje telekomunikacijskih storitev, športni management, sodobne komunikacije, kemija in 

varovanje okolja, kultura komuniciranja. 

- 6 -


2.1.2. Višja strokovna šola (VSŠ) 

V letu 2010 – 2011 je vpisanih na VSŠ skupaj 610 študentov, od tega 377 rednih in 233 

izrednih. Višjo strokovno šolo vodi ravnatelj DRAGO ZUPANČIČ. 

Problem je še vedno centraliziran vpis, ki onemogoča realno sliko o številu resnih 

študentov, ki niso vpisani le zaradi statusa. 

Programi na VSŠ so že prenovljeni, možno je izbirati smer, nekatere predmete in izbirne 

module. Študijski smeri sta: EKONOMIJA IN TELEKOMUNIKACIJE. 

Izbirne študijske smeri v programu ekonomija so: poštni promet, bančništvo, 

zavarovalništvo, poslovna logistika, v programu telekomunikacije pa: multimedijski 

sistemi, elektronska komunikacijska omrežja in naprave, trženje in prodaja. 

2.1.3 Enota za izobraževanje odraslih (EIO) 

V izrednem izobraževanju bo v letu 2010 – 2011 približno enako število udeležencev kot 

prejšnja leta, to je cca 400. Številka je spremenljiva, ker se lahko odrasli vključujejo v 

izobraževanje vse leto, saj se jih le polovica odloči za organizirani način izobraževanja, vse 

več pa za samoizobraževanje, zadnje leto tudi za novo možnost izobraževanja na daljavo, ki 

jo nameravamo postopno uvesti kot alternativno, vzporedno možnost za vse tiste, ki se 

težko udeležujejo organiziranega izobraževanja. 

Možno si je pridobiti tudi NPK. Certifikat za določen poklic. Na ŠC PET smo razvili tri 

poklicne kvalifikacije: teletržnik, oblikovalec luči in osvetljevalec. Pripravljamo pobudo za 

novo NPK za športni management na V. in VI. stopnji zahtevnosti. 

Delo v Enoti usmerja in vodi Ida SREBOTNIK, organizatorici sta VANJA ZORIČ in KARMEN 

STELE. 

NA ŠC PET SE V ŠOLSKEM – ŠTUDIJSKEM LETU 2010 – 2011 SKUPAJ ŠOLA , 

ŠTUDIRA IN IZOBRAŽUJE CCA 1620 DIJAKOV, ŠTUDENTOV IN UDELEŽENCEV 

IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 

Vpis v vseh organizacijskih enotah se še vedno zmanjšuje, kljub številnim promocijskim 

dejavnostim, ki jih izvajamo vse leto, še posebej pa v obdobju vpisa in navkljub našim 

prizadevanjem po kakovostnih programih, dobri izvedbi in vedno boljši organiziranosti 

in opremljenosti. Zato bomo promociji naše šole tudi v tem šolskem letu namenili veliko 

energije… 

2.2. Skupne službe ŠC PET 

2.2.1. Vodstvo ŠC PET in tajništvo 

• Direktorica IDA SREBOTNIK 

• Poslovna sekretarka ANDREJA ŠKOF 

2.2.2. Računovodstvo 

• Računovodkinja MARINKA VIRANT 

• Knjigovodkinja JANJA DOLINAR 

- 7 -


2.2.3. Tehnično – vzdrževalne službe 

• Tehnično vzdrževanje TOMAŽ VIDIC 

• Sistemski operater JANEZ AVSEC 

• Sistemski administrator JAN ZAVRŠAN 

• Hišnik ŽELJKO VASILIĆ 

• Čistilka ALISA ŠKOPIĆ ter pogodbeni servis »ČISTOČA« 

• Šolska prehrana – najemnik SLOREST 

• Fotokopirnica- najemnik UP-ING 

• Varovanje – pogodbeno G7 

2.2.4. Knjižnica 

• Knjižničarki: POLONA LAH SKERGET in MAJA BOLFEK 

2.2.5. Šolska svetovalna služba 

• Svetovalna delavka SIMONA GERENČER PEGAN 

2.2.6. Informacijsko svetovalne službe v enoti za IO in VSŠ 

• Organizatorki v Enoti za IO: KARMEN STELE in VANJA ZORIČ 

• Organizator praktičnega izobraževanja na VSŠ SIMON ČEBELA, (MELITA 

MUČIČ je na porodniškem dopustu , nadomešča jo ALEŠ BAKIČ) 

• Referentki na VSŠ sta LILI BOGUNOVIČ in SAŠA SLAPAR 

Delo zgoraj omenjenih služb je pomembno dopolnilo in podpora pedagoškemu delu na ŠC 

PET, še posebej v skrbi za brezhibno delovanje vseh informacijskih in tehničnih ter učnih 

pripomočkov. V tajništvu šole se stekajo in rešujejo vsi problemi s kadri, pogodbami, 

zunanjimi sodelavci in pogodbeniki, veliko dela je tudi s prehrano in drugimi dijaškimi 

administrativnimi obveznostmi. Brez finančnega načrtovanja in podpore računovodstva , 

kljub usmerjanju plačne in finančne politike s strani MŠŠ, bi težje racionalno interno 

načrtovali uporabo sredstev, še posebej nejavnih. 

Pomembno je tudi organizacijsko in svetovalno - informativno delo v izobraževanju odraslih 

in na VSŠ. 

2.3. Organi zavoda 

V skupnem LDN omenjamo samo dejavnost tistih organov, ki so pomembni za delovanje ŠC 

PET kot celote. Posamezne šole in organizacijske enote imajo svoje organe (zbore, 

komisije, svete, aktive itd…) , ki so povezani s specifično dejavnostjo Srednje šole, Višje 

strokovne šole ali Izobraževanja odraslih. Vsi ti organi so pomembni pri sprejemanju 

odločitev, pravil in tudi pri uvajanju novosti na posameznih področjih življenja in dela v ŠC 

PET. 

2.3.1. Svet ŠC PET 

Čeprav je bil Svet v dosedanji sestavi imenovan že leta 2007, smo, kljub spremembi 

zakonodaje ZOFVI, ki zahteva dopolnjeno sestavo Svetov, po nasvetu pravne službe na 

- 8 -


MŠŠ le dopolnili članstvo, nismo pa Sveta na novo imenovali, ker še vedno nimamo novega 

ustanovitvenega akta ŠC PET. Na to ves čas opozarjamo ustrezne službe MŠŠ, vendar se je 

proces ustavil pri soustanoviteljstvu Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije. Obe podjetji sta 

se sicer v septembru letos odpovedali soustanoviteljstvu ŠC PET, kar pa ne bo pospešilo 

priprave novega ustanovitvenega akta, ker je v pripravi nova zakonodaja za javne zavode, 

to je zakon o negospodarskih družbah. 

Člani Sveta so: 

• Predsednik FRANC FLORJANČIČ 

• Predstavnica Sveta staršev ZORANA KOMAR, BERNARDA HRIBERNIK SEVER 

• Predstavnica Telekoma Slovenije ZLATA ARRIGLER 

• Predstavnica Pošte Slovenije URŠKA ŠKERBIC 

• Predstavnik MŠŠ BORUT BAJŽELJ 

• Člani iz ŠC PET: LIDIJA BABIČ, DARKO RUPRET, JANJA DOLINAR, MATJAŽ PLESEC, 

FRANC FLORJANČIČ 

• Predstavniki študentov in dijakov NATAŠA RUS, JURE CERAR, INES JORDAN 

Načrtovane seje v letu 2010 – 2011 

• Oktober 2010 – LDN 

• Januar 2011 – poročila, poslovno in finančno poročilo, poročilo o kakovosti 

• April 2011 – program seje v zvezi z aktualno zakonodajo in predvideno spremembo 

ustanovitvenega akta ŠC PET, ocenjevanje vodstva 

• Junij 2011 – zaključek šolskega leta in ocena dela 

• Oktober 2011 – LDN za leto 2011 - 2012 

Po potrebi bomo organizirali dodatne korespondenčne seje Sveta. 

2.3.2. Zbor ŠC PET 

Zbor je namenjen vsem delavcem v ŠC PET, izjemoma samo pedagoškim delavcem. 

Namen zbora je informiranje in izobraževanje zaposlenih, seznanjanje s skupnimi načrti in 

nalogami, novostmi, uvajanjem sprememb, novih pravilih in organiziranosti dela. 

Zbore sklicuje in vodi direktorica ŠC PET Ida Srebotnik, v sodelovanju z ravnatelji, 

pomočniki in strokovnimi delavci ŠC PET. 

Načrtovani zbori v letu 2010 – 2011 

• Oktober 2010, Predstavitve LDN 2010 – 2011, poročila o spremljanju kakovosti 

• Februar 2011, Poročila, poslovno in finančno poročilo za leto 2010 

• Avgust 2011, Pogled v novo šolsko leto, predstavitev novosti, projektov 

• Oktober 2011, LDN za leto 2011-2012 

Po potrebi lahko direktorica skliče zbor izven načrtovanih terminov ali določi novo, aktualno 

vsebino. 

- 9 -


2.3.3. Komisija za kakovost 

Od leta 2007 deluje v ŠC PET tudi komisija za kakovost ŠC PET. V VSŠ je imenovana prav 

tako komisija za kakovost. Obe komisiji vodi direktorica ŠC PET, ki ima certifikat ACS kot 

svetovalka za kakovost. 

Člani komisije za kakovost na ŠC PET so: Andreja Glavič, Matjaž Plesec, Karmen Stele in 

Vanja Zorič, predstavnik Sveta staršev, Sabina Klemenčič in predstavnik študentov in 

dijakov. Predstavniki študentov in dijakov se zamenjajo, ko ob koncu šolanja zapustijo šolo. 

Naloga komisije je spremljanje kakovosti na ŠC PET in to v vseh treh organizacijskih enota: 

na STSŠ, VSŠ in izobraževanju odraslih. Komisija za kakovost se sestane dvakrat letno, 

predlaga spremljanje določenih kazalcev kakovosti in na osnovi analiz predlaga rešitve ali 

ukrepe za izboljšanje kakovosti. 

Javnost o ugotovitvah komisije obveščamo na konferencah, PUZ – u , zborih in na spletni 

strani ŠC PET. Vsako leto pripravimo tudi poročila in analize o opravljenih evalvacijah. 

2.4. Financiranje ŠC PET 

Osnovna dejavnost v ŠC PET, to je izvajanje javno veljavnih programov formalnega 

izobraževanja na srednji in višji stopnji, je financirana iz proračuna RS (podlaga je ZOFVI). 

Financirani smo po projektu MoFAS (normativi in standardi, sistemizacija, ki jo potrdi vsako 

leto MŠŠ), pomeni, da smo finančno odvisni od števila vpisanih dijakov in študentov 

rednega študija. 

Namenskih sredstev iz proračuna za skoraj 300 vpisanih dijakov – športnikov še vedno 

nimamo, čeprav smo predlagali pri pripravi novega pravilnika o normativih in standardih v 

srednjem šolstvu, da se sistemsko to uredi enako kot velja za gimnazije tudi za srednje 

tehniške, poklicne in strokovne šole. Vsako leto se sicer prijavimo na razpis, ki je namenjen 

razvoju športa in tako pridobimo cca 13.000 €. Letos pa bomo ponovno sodelovali v 

projektu e - izobraževanje vrhunskih športnikov, kjer bo vsaj dodatno delo profesorjev, ki 

bodo sodelovali v projektu, sofinancirano. 

Vsa ostala dejavnost ŠC PET, še posebej razvojni projekti (npr. izobraževanje na daljavo), 

nadstandardna oprema, investicije v prostore, delno tudi izboljšave pogojev dela in 

vzdrževanje, so financirane iz nejavnih sredstev (izredno izobraževanje v Enoti za IO in na 

VSŠ, najemnine…) 

Morebitni letni presežek prihodkov nad odhodki bomo smiselno uporabili za izboljšanje 

materialnih in prostorskih pogojev v ŠC PET (nadaljevanje investicije v adaptacijo 

podstrešja za leto 2010 – 2011) ter za plačilo delovne uspešnosti (Pravilnik o določitvi 

obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih 

zavodih iz pristojnosti MŠŠ, ki velja od 1.11.2009 ( Ur. list RS št. 84/2009 dne 27.10.2009). 

- 10 -

2.5. Vodenje 


Šolski center vodi direktorica Ida Srebotnik. Njena naloga je po ZOFVI upravljanje in 

poslovodenje zavoda. Odgovorna je predvsem za razvojno, kadrovsko, delovno - pravno, 

finančno in organizacijsko vodenje zavoda. 

Posamezne organizacijske enote SSTŠ in VSŠ vodita ravnatelja Srečko Lanjšček in Drago 

Zupančič, ki skrbita za koordinacijo in pedagoški potek dela v svojih enotah. Za koordinacijo 

dela v Enoti za IO je zadolžena Ida Srebotnik. 

Skupne naloge, nove projekte, usmeritve in načrte ŠC PET… direktorica usklajuje na 

kolegijih, ki potekajo vsaj enkrat mesečno. 

Pomembna je pozitivna delovna klima in organizacijska kultura, zato si prizadevamo za čim 

boljšo medsebojno komunikacijo in informiranje ter možnost dialoga med zaposlenimi in 

vodstvom ŠC PET. V nasprotnem primeru lahko prihaja zaradi neobveščenosti ali 

posrednega in netransparentnega prenosa sporočil in obvestil do napačnih razlag in 

predstav, dogovori o skupnih nalogah pa so oteženi. 

V vodstvu ŠC PET si bomo tudi v prihodnje prizadevali, za dobro obveščenost in 

informiranost vseh zaposlenih s pomočjo informiranja na konferencah, zborih, na oglasnih 

panojih, preko interneta in na spletnih straneh. Še vedno pa je najbolj učinkovit pogovor in 

sprotno reševanje problemov. Vrata vseh, ki smo v vodstvu ŠC PET, ostajajo za to ves čas 

odprta. Sprejemljivi smo za vse konstruktivne in argumentirane predloge, ki nam jih 

posredujejo sodelavci. Če je le mogoče in finančno realno, jih bomo upoštevali, saj se zelo 

zavedamo, kako pomembni so dobri delovni in materialni pogoji ter podporno okolje za 

doseganje boljših rezultatov, kakovostno delo in zadovoljstvo zaposlenih. 

3. DELAVCI ŠC PET 

3.1. Kadri 

Na ŠC PET je redno zaposlenih 51 učiteljev, 5 učiteljev dopolnjuje delovno obveznost iz 

drugih srednjih šol, 1 naša učiteljica dopolnjuje delovno obveznost na drugi srednji šoli, 7 je 

strokovnih delavcev in 13 administrativno – tehniškega osebja. 

V enoti za izobraževanje odraslih in na VSŠ sodeluje cca 50 zunanjih predavateljev in 

strokovnjakov - sodelavcev. 

Za nekatere dejavnosti in področja dela kot so varovanje, fotokopiranje, šolska prehrana in 

čiščenje, imamo sklenjeno pogodbe z zunanjimi izvajalci. 

Vedno bolj težko je predvideti in načrtovati kadrovsko politiko oz. obveznosti ter tako 

zagotovit polno zaposlenost vseh zaposlenih v ŠC PET za vsako šolsko leto posebej, ker je 

obseg dela in število vseh zaposlenih določeno s standardi in normativi za srednje šole, vse 

pa odvisno od števila vpisanih dijakov in študentov v tekočem šolskem letu. Za nekatera 

dela in naloge, ki so v ŠC PET sistemizirana zaradi razvojnega dela in novih nalog v šoli, 

ne dobimo sredstev iz proračuna in jih delno financiramo iz nejavnih sredstev (organizatorji 

izobraževanja odraslih, e- izobraževanje, projekti itd…). Mnogi zaposleni, še posebej učitelji, 

dopolnjujejo svoje obveznosti še s poučevanjem v izobraževanju odraslih in na VSŠ oz. z 

- 11 -


dodatnimi razvojnimi nalogami (koordinacija športnih oddelkov, e- izobraževanje itd..). Na 

tak način v ŠC PET rešujemo in smo uspeli doslej rešiti tehnološke viške. 

V letošnjem letu sta na porodniškem dopustu dve delavki, upokojili so se 5 delavci, razpisali 

bomo le 1 delovno mesto profesor-ja/ice matematike, ki bo nadomestil- a upokojeno 

profesorico matematike. 

Uspešnost in kakovost dela v ŠC PET je odvisna od dobrih kadrov. 

V ŠC PET bi glede na razvojne ambicije, potrebovali nove strokovnjake za vodenje ESS 

projektov, svetovalce za informatiko, organizatorje in koordinatorje. Novi Pravilnik o 

normativih in standardih za srednje šole je le malenkost upošteval številne predloge po 

omenjenih novih strokovnjakih ali pa jih povsem prezrl. Tudi delo v šoli se spreminja. Kako 

naj sicer pričakujemo, da bo zastarel način dela in šola organizirana in kadrovsko 

podhranjena po starih vzorcih, lahko dohitevala ali celo prehitevala razvoj in pričakovanja in 

potrebe trga dela. 

Namesto, da bi šola lahko načrtovala nove kadre, ki bi zadostili vsem razvojnim nalogam, ki 

so pred njo v prihodnje, se bomo predvidoma ukvarjali s tehnološkimi viški, ki nam zaradi 

zmanjšanega vpisa in osipa, grozijo sleherno šolsko leto. Letos smo tehnološke viške 

preprečili tako, da smo nekaterim ogroženim zaposlenim dodali nekatere naloge in 

zadolžitve, ki jih zahtevata razvoj in kakovostno delo, čeprav jih sofinanciramo iz nejavnih 

sredstev. Rešitve so prišle same od sebe tudi zaradi upokojevanja. Težko pa je karkoli 

napovedovati, še manj smotrno načrtovati za prihodnje šolsko leto. 

3.2. Izobraževanje 

Izobraževanje učiteljev 

Kljub kriznim časom, ostaja skrb za izobraževanje zaposlenih delavcev ŠC PET, naša 

prioritetna naloga. Zahtevano formalno izobrazbo imajo vsi zaposleni, razen tistih v 

administraciji in računalniškem vzdrževanju, kjer so po novem Pravilniku o standardih in 

normativih v srednjih šolah, predvidene višje oz. visoke stopnje izobrazbe, vendar le v 

primeru novih zaposlitev. Enega delavca smo sicer napotili na visokošolski študij 

informatike, dve delavki sta se vključili v usposabljanje za pridobitev andragoško – 

pedagoške izobrazbe, en delavec pa bo opravil strokovni izpit. 

V izobraževanje bomo usmerjali še naprej na področja, ki so pomembna za dopolnitev 

strokovnega znanja, še posebej to velja za učitelje strokovno – teoretičnih predmetov, kjer 

je prenova prinesla številne nove programe in izbirne predmete. 

Čeprav smo bili dogovorjeni s Telekomom Slovenije in Pošto Slovenije, da se lahko naši 

profesorji pridružijo njihovim internim usposabljanjem oz. opravijo vsaj 14 dnevno praktično 

usposabljanje v njihovi delovni organizaciji, ni bilo interesa in doslej sta to možnost 

izkoristila le dva profesorja. 

Profesorji se lahko prijavijo na katerokoli usposabljanje, posvete, strokovna srečanja, ki 

prispevajo k njihovi strokovni in osebni rasti. 

Interno pa na ŠC PET organiziramo dvodnevno izobraževanje v času jesenskih počitnic in 

vsaj eno delavnico ali posvet v spomladanskem in jesenskem času. Teme izberemo glede 

na potrebe in želje posameznikov ali razvojnih ciljev šole oz. novosti v vzgoji in 

izobraževanju. 

Načrtujemo ustanovitev t.i. Razvojnega tima ŠC PET, ki smo ga želeli ustanoviti že lani, pa 

nam bo to, upamo, uspelo letos. Med nalogami razvojnega tima šole so namreč tudi 

pobude za izobraževanje. 

- 12 -


Izobraževanje, ki je namenjeno izmenjavi dobre prakse učiteljev v ŠC PET, je namenjen 

tudi Teden vseživljenjskega učenja, ki ga v ŠC PET načrtujemo tudi letos v času TVU maja 

2011. 

Predvidene teme internega izobraževanja za kolektiv v letu 2010 – 2011 so. 

‣ Delo z dijaki s posebnimi potrebami 

‣ Uvajanje novosti v izobraževanje odraslih 

‣ Izobraževanje na daljavo 

‣ Mentorstvo 

‣ Moderiranje (ne predavanje) 

‣ Vrednote današnje mladine 

‣ Delavnice, ki jih bo pripravil ŠRT (Šolski razvojni tim) 

Izobraževanje dijakov in staršev 

Načrtovanje izobraževanja za dijake in starše je del obveznosti šolske svetovalne službe. 

Podrobnosti so zato predstavljene v LDN SŠTS. Dijakom so namenjene preventivne 

izobraževalne delavnice, ki bi povečale njihovo osveščenost glede prometne varnosti, 

opozarjale na nevarnosti pred različnimi zasvojenostmi kot je alkoholizem, kajenje, droge. 

Določeno skrb pa posvečamo tudi samopodobi mladostnika, njihovim problemom in 

dilemam kot je zdrava prehrana, zdravo življenje in spolnost. 

Za starše bomo tudi v tem šolskem letu pripravili posebne tematske delavnice in 

predavanja, ki jih bomo umestili v dneve roditeljskih sestankov in govorilnih ur. 

Staršem, dijakom in zunanjim uporabnikom bodo namenjeni še posebej organizirani dnevi 

odprtih vrat, informativni dnevi, Teden vseživljenjskega učenja, Informativa itd… 

Vse podrobnosti glede izobraževanja dijakov in staršev so posebej opisane in terminsko 

predvidene v LDN SŠTS. 

4. PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA DELO 

4.1. Načrti reševanja prostorskih problemov 

Za izvajanje vzgojno – izobraževalnega dela in drugih dejavnosti imamo svoje prostore na 

Celjski ulici 16 v Ljubljani. Skupaj je, poleg učilnic in večnamenskih prostorov 6132,7 m2 

površine v stavbi in 5334 m2 zunanjih površin. 

Kljub zmanjšanemu vpisu, nam zaradi prehoda na enoizmenski pouk, izobraževanja 

odraslih in višješolskega študija, še vedno zelo primanjkuje ustreznih prostorov, še posebej, 

ker bi želeli pouk organizirati kakovostno in fleksibilno. Več prostora pa je potrebnega tudi 

zaradi izbirnosti modulov in vsebin, ker se dijaki in študenti delijo v več manjših skupin. Še 

vedno imamo za potrebe VSŠ najete dodatne predavalnice v OŠ Maksa Pečarja v Črnučah 

in logističnem centru Pošte Slovenije. 

- 13 -

4.2. Investicije 


V letošnjem letu bomo nadaljevali adaptacijo podstrešja. Če bodo finančna sredstva 

dopuščala, bi knjižnico preselili v nove prostore že v času letnih počitnic 2011 in preselili v 

dosedanje prostore učne družbe ter tako pridobili prostore za dodatni dve učilnici. 

Tudi zbornica ne zadošča več potrebam sodobne šole, ker je vse prej kot prijazen prostor 

za učiteljski odmor, izmenjavo mnenj in druženje. Selitev knjižnice in učnih družb bi po 

nekaterih predlogih, omogočila tudi pridobitev ustreznejših prostorov za zbornico, sedanja 

zbornica pa bi bila, tudi zaradi lokacije, primernejša za učilnico. 

Letos poleti nam je uspelo dograditi stopnišče za dostop na podstrešje in ga pripraviti za 

nadaljnja dela. Sanirali smo sanitarije, adaptirali prostore za kabinet pri računalniških 

učilnicah v medprostoru. S sredstvi, ki smo jih zagotovili ob prijavi na razpis MŠŠ pa smo 

uspeli izpeljati nujna vzdrževalna dela v učilnicah, zagotoviti zamenjavo vseh svetlobnih 

teles v ŠC PET, namestili pa smo tudi učinkovito prezračevalno napravo v šolski kuhinji. 

Za adaptacije in druga vzdrževalna dela smo v letu 2010 potrošili toliko sredstev kot smo jih 

načrtovali, za nadaljnja dela v letu 2010 – 2011 planiramo do konca letošnjega leta še 

150.000 € in v naslednjem letu 2011 še 200.000 €, če bi želeli končati predvideno 

adaptacijo celotnega podstrešja. 

4.3. Preglednica uporabnih šolskih prostorov in površin 

A.) POVRŠINA PROSTOROV ZA POUK 

Št. prostorov Naziv prostora Površina v m² 

26 Učilnica 1402,6 

2 Laboratorij 132,3 

25 Kabinet 339,9 

7 delavnice za praktični pouk 332,6 

1 knjižnica s čitalnico 140,8 

1 učilnica 205 22,9 

1 telovadnica, fitnes, galerija 887,0 

1 prostor za rekreacijo učencev 144,2 

SKUPAJ 3402,3 m² 

B.) DRUGI PROSTORI 


2 večnamenski prostor 49,5 

12 upravni prostori 267,4 

6 kuhinja in jedilnica 249,8 

29 shramba, skladišče 444,4 

1 prostor za energetsko napravo 56,4 

10 garderoba za učence 205,0 

21 Sanitarije 224,3 

1 komunikacije (hodniki, avla) 1261,6 

SKUPAJ 2758,4 m² 

- 14 -


SKUPAJ 146 prostorov (A + B) 6160,7 m² 

C.) ZUNANJE POVRŠINE 


1 Igrišče 1008 

1 dvorišče, zelenica 4326 

SKUPAJ 5334 m² 

5. KOLEDAR ŠOLSKIH AKTIVNOSTI 

Šolski koledar in načrtovanje aktivnosti je v vsaki organizacijski enoti prilagojen ciljni 

skupini (dijakom, študentom in udeležencem). Nekatere dejavnosti so načrtovane tudi že s 

koledarjem in termini, ki jih določijo na MŠŠ. 

Vse te dejavnosti, urniki, koledarji prireditev, razporedi izpitov, govorilnih ur, seje svetov, 

PUZ-ov, konference, aktivi in drugo so določeni v posameznih LDN SŠ in VSŠ ter IO, zato 

jih na tem mestu ne bomo posebej navajali. 

Pomembno pri načrtovanju koledarjev prireditev in urnikov v ŠC PET je sodelovanje in 

usklajevanje med vodstvi v vseh enotah, saj vsi uporabljamo iste prostore, pogosto tudi za 

različne namene. Dnevna frekvenca in menjava skupin ter posameznikov, ki jih uporabljajo 

pa tako množična, da se včasih vprašamo, kako nam sploh uspeva tako dobra 

organiziranost in usklajevanje, da le redko prihaja do problemov in zapletov. 

6. PROJEKTI IN RAZVOJ 

Nekateri projekti, ki jih načrtujemo v različnih dejavnosti, so predstavljeni že v LDN 

organizacijskih enot za STSŠ, VSŠ in IO. 

V skupnem LDN bom posebej izpostavila samo tiste, ki so pomembni za razvoj v ŠC PET ali 

so povsem novi. 

6.1. E- izobraževanje (izobraževanje na daljavo) 

Projekt e- izobraževanja že nekaj časa uspešno vodi prof. LIDIJA BABIČ. Vedno več 

učiteljev in učiteljic v SŠ se vključuje v projekt in pripravlja, eni manj, drugi bolj, bogate, 

zanimive e- spletne učilnice. V letu 2010 – 2011 želimo začeto nadgraditi s pripravo e- 

gradiv in nadgradnjo in preraščanje sistema e- izobraževanja za posameznike v možnost 

izobraževanja na daljavo za program kot celoto. Pomeni, da bi vsaj 40 % programa 

udeleženci izobraževanja na daljavo osvojili sami, s pomočjo tutorja in e izobraževanja. 

Obliko smo začeli razvijati najprej v izobraževanju odraslih, nadaljevali bomo s športnimi 

oddelki, nujno pa bi bilo to alternativno možnost ponuditi tudi študentom (predvsem 

izrednim) na VSŠ. 

- 15 -


V preteklem letu smo bili na SŠ vključeni v projekt Timsko poučevanje športnikov preko e- 

omrežja, ki ga je vodil zavod MIRK, vendar projekt ni bil uspešen, saj je bil voden 

nesistematično, finančna sredstva za opravljeno delo pa so na MŠŠ zagotovili šele letos, ko 

so ga zaradi nesolidne organizacije in netransparentnega koordiniranja celo prekinili. 

Letos smo se na pobudo MŠŠ ponovno vključili v podoben projekt e- izobraževanja 

vrhunskih športnikov, ki ga vodi, upamo, da bolj profesionalno in učinkovito, Zavod RS za 

šolstvo. Problem pa je, ker je namenjen dijakom — športnikom, ki so med letom dalj časa 

odsotni pri pouku in so učenci drugega letnika. Program je tudi sicer namenjen gimnazijam, 

saj smo edina tehniška in strokovna srednja šola, ki sodeluje v projektu s tem, da smo se 

dogovorili za prilagojenost našim programom in učnim načrtom ter standardom znanja. 

Projekt bo koordinirala Lidija Babič, sodelovali bodo profesorji slovenščine, geografije, 

matematike in informatike, ki poučujejo dijake – športnike v drugem letniku programa 

ekonomija. 

6.2. ESS projekt UNIP: Uvajanje novosti v programih 

izobraževanja v poklicnem in strokovnem 

izobraževanju v organizacijah za izobraževanje 

odraslih 

Projektu smo se priključili kot partnerji konzorcija, kjer smo edina šola, ostalo so 

organizacije, ki se ukvarjajo le z izobraževanjem odraslih oz. dve asociaciji za IO. Društvo 

organizacij za izobraževanje odraslih na SŠ in ZLUS. 

Projekt že poteka od leta 2009 in bo zaključen do marca 2012. Sofinancira ga MŠŠ in ESS. 

Glavni namen in naloga projekta je, da se pripravijo enotna navodila, protokoli in obrazci za 

uvajanje novosti v IO, podobno kot so predvidene in se uvajajo tudi v izobraževanje 

mladine na srednji in višji stopnji. Razlika pa je namen, da se postopki poenotijo in 

prilagodijo posebnostim v izobraževanju odraslih. 

Projekt vodi in koordinira na ŠC PET direktorica Ida Srebotnik, sodeluje Janja Dolinar za 

računovodski del in občasno Vanja Zorič kot organizatorica v IO. 

Pripravljeni protokoli so že v fazi testiranja v posameznih organizacijah, tudi v ŠC PET in so 

pripravljeni tudi v IKT obliki. Med letom pa je potekalo in še poteka tudi usposabljanje 

učiteljev in organizatorjev izobraževanja odraslih. 

6.3. ŠRT – Šolski razvojni tim 

Lansko leto smo uvajali toliko novih projektov, potekala je prenova programov na SŠ in 

VSŠ, zato smo počakali na boljšo priložnost, da realiziramo željo po ustanovitvi ŠRT. 

Gimnazije so ŠRT sicer ustanovile prav z namenom, da bi bila prenova lažja, hitreje 

sprejeta med učitelji in bolj poenotena. Razvojne time ima že več kot 60 šol in skrajni čas 

je, da ga ustanovimo tudi na naši šoli. 

Naš namen je mnogo bolj ambiciozen. ŠRT ustanavljamo zato, da bi vzpodbujal procese 

skupnega učenja, uvajanje sprememb in novosti ter hkrati te razvojne aktivnosti na šoli tudi 

koordiniral. Pomembno je sodelovanje, povezovanje in komunikacija, ki nam še posebej ob 

medpredmetnem povezovanju povzroča težave. 

- 16 -


Kot smo že lansko leto zapisali v skupni LDN, bo glavna naloga ŠRT držati ogledalo vodstvu 

ŠC PET in ga obenem podpirati in mu pomagati pri uvajanju sprememb, predlagati 

izboljšave za doseganje še večje kakovosti pedagoškega procesa ter življenja in dela na 

šoli. 

Ogledalo pa je potrebno včasih obrniti tudi k sebi in opraviti samorefeksijo svojega dela. 

Tim bo imel vsaj 5 članov, izbrali in predlagali pa jih bodo člani kolektiva. 

Timsko delo za različne razvojne naloge je najbolj učinkovit način tudi pri nekaterih 

aktivnostih, ki brez sodelovanja niso možne. Tako že deluje na šoli tim za koordinacijo 

športnih oddelkov. 

7. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE S POMEMBNIMI 

DRUGIMI 

Brez sodelovanja in povezovanja s starši, ustanovami, strokovnimi institucijami in podjetji 

si težko predstavljamo uspešno delo na šoli. 

Vedno težje je vzpostaviti stike in zagotoviti sodelovanje podjetij pri izvedbi praktičnega 

izobraževanja, še posebej , ker je obvezno tako za dijake kot za študente VSŠ. 

S Pošto Slovenije in Telekomom Slovenije, smo podpisali sicer posebne sporazume o 

sodelovanju, ki pa vseeno ne zagotavljajo, da bomo zagotovili učna mesta za vse, ki jih 

potrebujejo. 

Še vedno smo zadovoljni, ker sodelujejo strokovnjaki iz RTV, Pošte, Bank in Telekoma ter 

Mobitela kot predavatelji na VSŠ in v IO. 

Nameravana povezava sorodnih srednjih šol v Ljubljani v konzorcij in ustanovitev MIC pa ni 

uspela zaradi zelo različnih interesov ter nepripravljenosti za konstruktivno sodelovanje v 

vodstvih posameznih šol. 

Bolj kot z MŠŠ, kjer smo naleteli na nerazumevanje pri urejanju problematike športnih 

oddelkov, je uspešno sodelovanje s CPI in ACS ter zadnje čase tudi z ZRSŠ , Zavodom za 

zaposlovanje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. 

Prizadevamo si predvsem za dobre odnose in sodelovanje s starši in uporabniki naših 

izobraževalnih storitev, tudi OŠ ter seveda strokovno športno javnostjo, kot so klubi, 

športne zveze in trenerji, brez katerih ne bi mogli uresničevati programa in ciljev pri 

izobraževanju dijakov športnikov. 

8. INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST 

Informativno – promocijska dejavnost je v zadnjih letih, ko se šole » borimo« za večji vpis, 

postala obvezni del načrtovanja in aktivnosti tudi v šoli. Od učinkovitega informiranja, 

promocije je odvisna naša prepoznavnost in pozitivna podoba v javnosti. Pri tem nam v 

zadnjem času pomagajo tudi popularna internetna omrežja in prenovljena spletna stran. 

Prednost imajo šole, ki se lahko pohvalijo z aktualnimi vsebinami, sodobnimi metodami in 

načini dela, tehnično opremljenostjo in prijaznimi prostori za učenje in druženje ter seveda 

tudi z dodatno, nadstandardno ponudbo npr. športnih objektov, možnostjo prehrane itd… 

- 17 -


Še vedno pa je najbolj učinkovit » dober glas..« , ki ga širijo naši zadovoljni dijaki, športniki, 

udeleženci, študenti, najbolj pa oblikujejo kakovostni učitelji. 

V letu 2010 – 2011 bomo oblikovali našo pozitivno podobo še naprej z: 

‣ Z dopolnjevanjem naše celostne podobe (urejena promocijska gradiva, privlačna in 

učinkovita ter ažurna spletna stran, osebni kontakti z bodočimi uporabniki naših 

izobraževalnih programov in storitev) 

‣ Informiranje in sodelovanje pri različnih promocijskih prireditvah in dogodkih kot so 

Informativni dnevi, Dnevi odprtih vrat in Informativa 2011 

‣ Organizacija tematskih tednov (TVU) in delavnic za starše in dijake 

‣ Prispevki in pojavljanje v medijih 

‣ Učinkovito in strokovno odzivanje na aktualne dogodke v slovenskem šolstvu in 

izobraževanju 

‣ Spremljanje kakovosti in ukrepi za izboljšave 

‣ Skrb za dobre učne in delovne pogoje ter opremljenost šole 

‣ Zadovoljni in kakovostni učitelji in strokovni delavci 

‣ Pestrost programov in zanimiva izvedba 

‣ Možnosti dodatnih dejavnosti (interesnih, kulturnih prireditev, ekskurzij) 

Včasih napačno sodimo, da je promocija šole le organiziran dogodek, ki je zgolj namenjen 

promociji in pri tem pozabljamo, da je promocija šole vsaka naša poteza, korak, izrečena 

beseda, pravilno ali napačno ravnanje, kultura, ki jo širimo in imamo… skratka vse, kar 

oblikuje našo zunanjo podobo in image, kar nas dela posebne, drugačne, predvsem pa 

vredne zaupanja, da bomo to, zaradi česar obstajamo, izvedli kar najbolj kakovostno in 

profesionalno. 

9. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE LDN 

LDN nas obvezuje, da ga tudi uresničujemo. To pa seveda ne pomeni, da pri tem nismo 

fleksibilni in prilagodljivi, če je to potrebno zaradi spremenjenih in objektivnih okoliščin. 

Uresničevanje ni odvisno samo od »črke na papirju« ampak od kadrov, materialnih in 

finančnih pogojev, motivacije in stimulacije zaposlenih in še bi lahko naštevali. 

Velikokrat si želimo več kot zmoremo ali so naši cilji preveč ambiciozni. 

Morda so nekatere naloge res prezahtevne, vendar nismo načrtovali neizvedljivih in 

nemogočih nalog. 

Vse je uresničljivo, če je volja in včasih tudi pogum za premike naprej, navzgor in na bolje. 

Le hoteti je treba, čeprav bo še naprej na vsakem koraku kriza, naj bo tudi v prihodnjem 

letu naš izziv! 

Naj končam z besedami, ki jih je zapisal pokojni alpinist Tomaž Humar: 

» … in sreča je, da je pred mano pot in to, da vem, da strast je v tem, da grem !« 

- 18 -

SKUPNI LETNI DELOVNI NAČRT

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?