Revija Lipov list 8/2022

18
Razgledni stolpi in razgledi
Fotografija: Anže Krajnik
Razgledno veličastvo s skrajnega ogranka Robarjevega griča od Granta do Bače pri Podbrdu.
Razgledne točke na krožni
poti čez Robarjev grič
Ste že bili v Baški grapi? Izrazit greben, po katerem se svet za vasjo Grahovo ob Bači spušča na Knežo, jo
razmejuje na gornji in spodnji del. V gornjega vstopi na Petrovem Brdu, kjer se na prelaznem stičišču rokuje
s Selško dolino. Spust po ovinkasti cesti, katere trasa je bila izrisana v času italijanske zasedbe Primorske, se
umiri v Podbrdu. Kraj se je stlačil in stisnil pod pobočja okoliških gora, ki razpotegnjeno padajo v dolinsko dno,
v katerem so si ves ravninski svet s težavo osvojili reka Bača, cesta in železnica. Mnogi domačini prijateljujejo
z njimi. Nekatere izzivajo k preizkušanju svojih najboljših moči, druge vabijo k zmernejšim korakom in
prefinjenim panoramskim razgledom s svojih vrhov. Tu so še tretji, ki zahajajo v lahko dostopen, močno
razčlenjen svet na podstavkih teh gora, bogat z razgledišči. Tej je pravzaprav največ. Vedo, da se jim užitek
ponuja kmalu zatem, ko stopijo čez hišni prag.
Najlepše razgledne točke v podbrškem kotu so pripete na Robarjev
grič, ki moli iz širokega podnožja Porezna, kjer se Primorska že skoraj
prevesi na Gorenjsko.
Najprivlačnejša je nad visoko prepadno steno na skrajnem obronku
Robarjevega griča in je, zlasti pozimi, ko drevje v okolici sleče svoj
listasti plašč, vidna tudi z nasproti ležečih pobočij in vrhov. Iznad
stene se dviga nizka, razorana skala, ki je svoj kamniti obraz posodila
naravi za branik in opozorilo, da v tej smeri ni poti naravnost naprej.
Razgledišče daje poseben čar krožni pohodniški poti, ki se vije mimo.
Traja največ tri ure in ponuja več izhodišč. Eno od njih je spomenik
padlim ob glavni cesti v Podbrdu, ki ga bodo z lahkoto našli tudi tisti,
ki jim je zaradi ugodnih zvez potovanje z vlakom dobra izbira. Po
prečkanju mostu čez reko Bačo ob smerokazu za Porezen pot zavije
Fotografija: Anže Krajnik
Skrajni ogranek Robarjevega griča: razgled s skale, ko še ni
bilo ob njej varnejše klopi. Vidimo Podbrdo in Trtnik.
levo, se sprehodi skozi zaselek Batava, za zadnjo hišo sestopi levo na
nekdanjo mulatjero – danes gozdni kolovoz, ki se precej strmo in
ovinkasto dviga in se po debeli uri hoje že rokuje z razgledno točko.
Človeška roka jo sicer ni zavarovala, tako da zahteva pazljivost. So pa
ob skalo nedavno tega umestili klop, ki mamljivo vabi, da sedemo, se
odpočijemo in usmerimo pogled v globino in v daljave. Ker je
nekoliko pomaknjena v drevesno zavetje, se razgledno obzorje zoži
na delček gozdnatega predgorja z vasjo Trtnik, nad njo pa se kljub
temu skoraj v celoti odkriva pregradno Bohinjsko-Tolminsko gorovje,
in sicer od Kontnega vrha do Rodice.
Bogatejše doživetje pa razgledna točka ponuja, če se odrečemo
posedanju in se pomaknemo le nekaj korakov desno od skalne
pečine. Tam se pogled razširi v pravo razgledno veličastje, ki našo
radovednost najprej sprehodi čez vse najvišje čuvarje Baške grape.
Od vzhoda proti zahodu se v vidno obzorje nastavljajo malo nad
1500 m visoki, s travo porasli Lajnar, Slatnik in Šavnik. Za sedlom Vrh
Bače pa se pnejo pod nebesni svod od 1800 do 2000 m visoki,
deloma kamniti in široko razgledni velikani: Kobla, Kontni vrh ali
Šoštar ali tudi Bačarski Triglav, Rušni vrh ali Kor, Črna prst, Četrt,
Konjski vrh, Poljanski vrh, Matajurski vrh ali Hohkowbl, Raskavec, Novi
vrh in Rodica. Nekateri se ponašajo s plezalnimi stenami, kot npr.
Kontni vrh in Novi vrh nad Rutom, drugi z raznovrstno floro.
Pod vznožjem omenjenih gora razgledišče omogoča zaobjem
prisojnih pobočij gornjega dela Baške grape, za katere je znano, da so
po poselitvi s tirolskimi kmeti v 13. stoletju zaživela v trinajstih vaseh
od Granta do Petrovega Brda. Njihova podoba se je v zadnjih
desetletjih tako preobrazila, da bi jo naši pradedje ne prepoznali. »Joj,
Lipov list - Avgust 2022