demokracija_37_low2

ISSN 1408-0494

Slovenija:

Migranti v Centru za

tujce v Postojni jedo,

kot bi bili v hotelu

Intervju:

Marjan Golavšek: Cene

kmetijskih pridelkov

so prenizke

www.demokracija.si | Št. 37, leto XXV | 10. september 2020 | 3,10 EUR

LJUDJE, KI ŽELIJO

SLOVENIJI SLABO

| 37/XXV | 10. september 2020

1

UVODNIK

VSEKnjige

Knjige.

si

Prijazna spletna knjigarna

Bes dobrih pošasti

Vabimo vas v prijazno spletno knjigarno

. Na enem mestu smo zbrali vaše najljubše knjige

iz naše založbe in vrsto novih naslovov, ki jim bomo dodajali vedno nove.

Naročilnica

OSEBNA PRIVOLITEV

Na podlagi 6. člena (1. alineja odstavek a, b) uredbe EU 2016/679 dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov, ki sem jih navedel v spodaj napisanih rubrikah podjetju Nova obzorja d.o.o. za

namen obveščanja o njihovih tiskanih edicijah, pošiljanja njihovih tiskovin na moj naslov in obveščanja glede vseh novosti na področju njihove založniške dejavnosti vse do mojega preklica.

Ime in priimek (podjetje):

Datum rojstva:

Naslov (ulica, hišna št.):

Kraj, poštna št.:

Telefon:

Slika je simbolična

Naročam knjigo Vinka Gorenaka: Policist in politik

Datum naročila:

E-naslov:

Davčni zavezanec: DA NE ID ZA DDV:

Podpis (žig podjetja):

POLICIST IN POLITIK

Avtor: Vinko Gorenak

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Nova obzorja d.o.o., Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana.

Vse cene vsebujejo 5-odstotni DDV.

V ceni ni zajeta poštnina, ki jo naročnik plača ob naročilu po veljavnem ceniku Pošte Slovenije, d.d.

Izšla je dolgo napovedovana knjiga dr. Vinka Gorenaka, dolgoletnega policista,

ki je prehodil karierno pot od navadnega policista do notranjega ministra.

Po odhodu s policije leta 1999 se je posvetil politiki, dvakrat je bil državni

sekretar na notranjem ministrstvu in dvakrat v kabinetu predsednika vlade

Janeza Janše, v treh mandatih je bil glasen in prepoznaven poslanec SDS v

DZ. Naslov knjige Policist in politik odraža vsebino knjige in življenjsko pot

njenega avtorja.

V njej odkrito govori o revščini in pomanjkanju v otroštvu, opisuje ljudi, ki so

usodno vplivali na njegovo življenjsko pot, pove, da je želel postati prodajalec,

nato zdravnik, najprej se je izobrazil za učitelja razrednega pouka, dejansko pa

je postal policist.

Knjiga je polna opisov dogodkov iz njegove policijske in politične kariere,

mnoge smo že pozabili, za številne bomo izvedeli prvič. Zato vas vabimo k

zanimivemu branju.

531 strani, 15,5 x 21,5 cm, trda vezava, barven tisk

Redna cena: 38,00 EUR

Naročila:

- pošljite nam naročilnico,

- pišite nam na info@vseknjige.si,

- pokličite nas na 01 24 47 200

NOVO!

info@vseknjige.si, 01 24 47 200

Hudobni ste. Zli. Povampirjene in nemoralne medijske

spake in nakaze iz temnih globin. To ste. Nikakršne

novinarske integritete in najmanjše spodobnosti ni v

večini od vas več. Vaš levičarski aktivizem je zadušljiva ideologija,

ki pod krinko lažnega liberalizma ne priznava nič drugega

več kot le agende, ki brezobzirno prezira vse, kar je ljudem ljubo,

v kar verjamejo in za kar živijo. Pogumne, odgovorne, dobre

in bogaboječe pribijate na križ. Ste serijski medijski morilci,

daleč od nevtralnosti in nepristranskosti, na katero se sklicujete.

Tega od vas nihče niti ne pričakuje, ker vsak človek, tudi

novinar, ima svoj svetovni nazor. A vi ne samo manipulirate,

vi odkrito in dokazljivo lažete, zato je beseda sramota preblaga

za vas. Ste potuhnjena zarotniška druščina, ste zahrbtna sramota

za svoj poklic in poslanstvo. Nihče drug, ampak izključno

vi uničujete vse, kar je bilo temu narodu sveto, da je lahko

preživel. In rišete mojo domovino za skrajno neprimeren kraj

za bivanje. In za življenje. In za delo. In za razprave.

Pred poltretjim letom smo v uredništvu revije Demokracija

potegnili črto. Dobro vzgojeni in miroljubni ljudje, ki ste jih

leta stigmatizirali in pacali, a smo vas v dobri veri, da se vas

lahko blaga beseda dotakne in vas prepriča, da vaš »dolgi

pohod« pomeni avtocesto v propad, stoično prenašali in z vami

skušali sobivati, smo takrat rekli: »Dovolj!« Nikoli več nas niste

prestrašili, čeprav se je jeseni 2018 v orkestrirani ofenzivi ter

s pomočjo levičarskih medijev in nevladnih organizacij ves

Šarčev represivni aparat spravil na nas. Priznamo, materialne

posledice in poslovno škodo čutimo še danes, a rokavice smo

sneli, zadrga na naših ustnicah je zdaj na široko odprta. In

verjemite, ne zanašajte se na našo konservativno in katoliško

usmerjenost, našemu drugemu licu se ne boste nikoli več niti

približali. In če bomo morali zato postati pošasti, bomo postali.

Zlobne in hudobne nakazni lahko premagajo le dobre pošasti.

Tako je vedno bilo. In tako bo.

Zadnja v vrsti vaših prevar je poročilo Mednarodnega inštituta

za tisk (IPI), ene v množici organizacij z zvenečim imenom,

a s hudičevo namero in željo, da na silo spremeni družbene in

kulturne vzorce vedenja dobrih ljudi, ki so zavezani tradiciji.

Karkoli diši po konservativnem, je tarča njihovega napada. Ni

prvo. Že marca so se s pomočjo slovenskih zlobnežev oglasili,

češ da je v Sloveniji po oblikovanju desnosredinske vlade toksično

ozračje. Pretekli teden so v tipično ideološkem pamfletu,

ki ima zelo malo zveze z resničnim dogajanjem na področju

medijev v Sloveniji, in s pomočjo različnih "cirmanov", "briškijevk",

"milosavljevičev" in "delićevk" zapisali, da se svoboda

medijev v Sloveniji hitro zmanjšuje. Podton njihovega sporočila

je bil tak, kot da so v Sloveniji začeli mučiti, obsojati in

zapirati novinarje.

Nič od tega ni res. Vsakomur je zagotovljena svoboda

govora, nihče ni bil ne preganjan, ne zaprt, ne mučen,

ne cenzuriran. A če kdo izreče kritiko na račun

poročanja medijev in novinarjev, to ni nikakršno

kratenje novinarske svobode, saj ni

nihče izvzet iz kritike. In če je bil kdo že

deležen oblastnih groženj in šikaniranj, je bilo

to uredništvo Demokracije v času, ko je na Gregorčičevi

vladal Marjan Šarec. Tudi zato se na taka pisma

in poročila s prijateljem in kolegom Vinkom Vasletom,

dolgoletnim novinarjem, urednikom in pisateljem, slovensko

novinarsko legendo, odzivava in odgovarjava. In še se bova.

Ker svet, ki ga prek »neodvisnih« institucij, združenj, akademij

in inštitutov nadzirajo levičarji, postaja zatohel. Njim ni mar

za Slovenijo, ne za vas. Preprosto nočejo in na vse kriplje preprečujejo,

da bi se njihov z lažmi podmazani in strašljivi medijski

stroj ustavil. To je resnična grožnja, ki bi vas morala

skrbeti. Da vas ne bodo še naprej zavajali in vas z risanjem

samih sebe kot prijaznih in dobrohotnih bitij indoktrinirali,

si pomanite oči, očistite ušesa in sprostite glasilke. Naj njihov

božjasten ritual od danes naprej izzveni v prazno.

Jože Biščak,

odgovorni urednik

2 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 3

VSEBINA

Uvodne strani

6 Glosa: Talentirana brezbožnost 2

7 Karikatura: Jiři Kočica

8 Sedem: Dobivamo zloglasno Rdečo gardo?

9 Glosa: Vinko Vasle: Kriki iz kleti

10 Sedem: 30 let od načrta za zavarovanje Slovenije

11 Pogled: Metod Berlec in Petra Janša

Politika

12 Sloveniji hočejo ukrasti uspešno prihodnost

18 Novi zakon o medijih je darilo RTVS

20 Kršiteljem odloka bodo izrekali globe

Intervju

22 Dr. Vinko Vidmar

34 Marjan Golavšek

Slovenija

28 O iskanju slovenskih korenin z genetiko

30 Ne koncentracijsko taborišče, hotel z zvezdicami!

36 Priprave na črpanje sredstev Evropske unije

38 Slovenski gozdovi kot bančni avtomat SD

Dom in svet

42 Draga 2020: Ostanimo zvesti slovenski besedi

44 Komunisti »podarili« slovensko zemljo Italiji

46 Polno posilstvo Socialnih demokratov in Fajonove

48 Lokalne volitve v sedmih italijanskih pokrajinah

50 Nekdanji volilni operativec o volilnih prevarah

52 Migranti tretjega sveta so strošek in breme

54 Knjige: Samotno potovanje (v daljne dežele)

60 Zgodovinski spomin: Obleganje Malte

Promenada

62 To je njegova zgodba: Pater Simon Ašič

65 Živimo zdravo: Prehrana in šport

66 Kultura: Gre za prenos kohezijskih sredstev

68 Film: Zgodbe malih ljudi

70 Glasba: Kogojevi dnevi

72 TV-kuloar: Kdor ima, se mu bo dalo še več ...

74 Kolumna: Aleksander Rant: Nič na tem svetu nam ne

pripada

12

V FOKUSU

Sloveniji hočejo ukrasti uspešno prihodnost

POLITIKA

18 Novi zakon o medijih je darilo RTVS

SLOVENIJA

22

INTERVJU

Dr. Vinko Vidmar

INTERVJU

38 Slovenski gozdovi kot bančni avtomat

34 Marjan Golavšek

Tvitosfera

Tvitosfera

demokracija

Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana, SI

Tajništvo

01/ 24 47 200, info@demokracija.si

Uredništvo

01/ 24 47 200, urednik@demokracija.si

Glavni in odgovorni urednik

Jože Biščak

Namestnik glavnega in odgovornega

urednika

Metod Berlec

Novinarji

Gašper Blažič, Petra Janša, Lucija Kavčič,

Vida Kocjan, Maruša Opeka, Bogdan Sajovic

Kolumnisti

Zlata Krašovec, Aleksander Rant, Ivan

Šokić, Zala Tomašič, Vinko Vasle

Stalni zunanji sodelavci

Jani (Ian) Božic (dopisništvo London),

Ivan Klemenčič, Tadej Ian, Milan Gregorič,

Andrej Sekulović, Keith Miles

Karikatura

Jiři Kočica

Tehnični urednik in oblikovanje

Ilija Plavevski

Fotografija

Matic Štojs Lomovšek (urednik), Polona

Avanzo, agencije, Veronika Savnik, arhiv

Demokracije

Datum natisa: dan pred izidom

Izhaja: vsak četrtek

Cena

3,10 EUR z DDV

Izdaja

Nova obzorja d.o.o., Linhartova cesta 13, Ljubljana

Direktor

Jože Biščak

Naklada

9.000 izvodov

ISSN

1408-0494

IBAN NKBM d.d.

SI56 0430 2000 2879 817

BIC/SWIFT koda: KBMASI2X

IBAN Banka Intesa Sanpaolo d.d.

SI56 1010 0005 4106 207

BIC/SWIFT koda: BAKOSI2X

Poštnina plačana pri pošti 1102.

Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.

»demokracija« je zaščitena blagovna znamka,

last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o.

Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen

le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih

avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so

podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem

Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.

Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava, obdelava

in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne

namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja

založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur.

l. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se

obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5 %.

Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si

Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu.

Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v

naslednjem mesecu.

Letna naročnina s poštnino za države članice Evropske unije znaša

230,65 evra, za druge pa 211,65 evra.

Rubrika Naši kraji je plačana rubrika.

Št. 37/XXV/10. september 2020.

Fotografija na naslovnici: Montaža Demokracija, STA

www.facebook.com/

tednikdemokracija/

twitter.com/demokracija1

www.demokracija.si

4 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 5

7EDEM

Kronika ponočnjakov

Nožkarja so pridržali

Mariborski možje

postave so v večernih

urah drveli v enega

tamkajšnjih lokalov,

saj je postalo hudo

vroče. Dvainštiridesetletnik

se je pridno

nalival, potem pa mu

je preobilica maliganov

udarila na živce. Izvlekel

je četrt metra dolg

nož in z njim v roki

grozil petim gostom,

da jih bo poklal. Policisti so opravili postopek, mu zasegli nož in ga

odpeljali na pomiritev živcev. Ker je z nožem v roki samo grozil, ne

pa tudi dejansko zamahnil, bo odgovarjal samo za prekršek, odgovarjal

pa bo tudi birt, ki je nasekanemu pridno dolival.

Razgrajal v lokalu

V gostinskem lokalu v Brestanici je s pijačo krepko zastavil štiridesetletni

domačin in se ga do ene popoldne že konkretno naložil

ter postal korajžen. Za začetek je vrgel ob tla steklenico, potem pa

se je zapletel v pretep z dvema gostoma. S pretepanjem je skušal

nadaljevati tudi ob prihodu krških modrih mož, in ko je bil že v

zaletu, je skušal pomeriti moči tudi s postavo. Končalo se je po

pričakovanjih: najprej je zalisičen pristal v kibli, nato pa v prostoru

za hlajenje korajže. Seveda pa ga čaka še plačilo mastne globe.

Rekli so

»Moje dojemanje svobode je drugačno od

tukajšnjega, kajti mi v Iranu nimamo zagotovljenih

niti najosnovnejših človekovih

pravic. Vsak petek, ko gledam ljudi na

ulicah v Ljubljani, me spreletijo žalostni

spomini. Kakšno srečo imate! Greste na

protest, potem se usedete v bar in nato

odidete domov. V Iranu so nas aretirali

pred demonstracijami, med njimi in po

njih. Vedno smo bili poškodovani, zaprti ali pa v hudih skrbeh za

prijatelje.«

Iranska aktivistka Šiva Nazar Ahari je v intervjuju za Mladino opozorila,

kako lepo je našim slovenskim protivladnim protestnikom, saj jih pri nas

policisti lepo »ujčkajo«, v Iranu pa so deležni batin režima.

Talentirana brezbožnost 2

Aleksander Škorc

Samo pri sebi lahko iščete krivdo za svoje deviacije. Vsak

pokvarjenec v resnici ve, da je pokvarjen in da je spaček

postal zaradi lastne pokvarjenosti, ne pa zaradi nekega nesramnega

veseljačenja zlobnih genov, in na smrt jih je strah, da

ne bi tega ugotovili tudi drugi. Od tod torej neverjetna agresija

pri nasilni normalizaciji, njihove nenormalne drugačnosti in

branjenju njihovega deviantnega nemoralnega početja. Resnici

na ljubo je vse to komaj kdo problematiziral, dokler se ni začela

njihova deviantnost nasilno ponujati kot nekaj zveličavnega.

Če preveč propagiraš pravice manjšine in jih postaviš nad pravico

večine, se pri večini rodi odpor. Več propagande, več odpora.

Bolj so migranti dobri, bolj so spolni sprevrženci normalni, bolj

bodo osovraženi. Torej, dragi borci za »nenormalne« pravice,

se zavedate, da s svojim početjem tlakujete pot uničenja manjšin,

za dobro katerih se menda zavzemate? Stanje je pravzaprav

brezupno, tema vse bolj pritiska, deviacije bodo še bolj izrazite

in vsesplošna norost bo vse očitnejša. Apokalipsa je namreč

izliv vse teme, kar so je ljudje kdaj proizvedli, v njihove duše.

Izpraznjenje celotne črne luknje v duše človeštva. Temu se nobena

duša ne more zoperstaviti in zdravo pamet obdržati. Norost

zagotovljena, izhoda ni, je le še iz čistega firbca postavljeno

vprašanje, kako bo Bog očistil Evropo oz. Zahod brezbožne,

migrantsko obogatene zalege. Zahodnjaki bodo spoznali, da so

z dopuščanjem levičarstva oz. opuščanjem Boga zakockali svoje

dežele. Uničili so tradicijo, avtohtono prebivalstvo izumira,

dopustili so stampedo neprilagojenih migrantov, ki velemesta

s pomočjo levih oblasti pospešeno spreminjajo v leglo kriminala.

Vse postaja neobvladljivo in pojavilo se bo vprašanje: Kaj

pa zdaj? V mestih ni več moč živeti, tolpe vladajo, jesti hočejo,

podeželje ropajo, kaj storiti? Od Boga navdahnjeni ljudje bodo

poiskali svoje korenine na podeželju, se vrnili k staremu načinu

življenja, po predhodnem dogovoru bodo vsi, ki bodo pripravljeni

izstopiti iz brezbožne norije, simultano zapustili mesta ter

jih − tega ne boste verjeli, dokler ne boste doživeli − zbombardirali.

Zravnali z zemljo. Svoja mesta. Mesta, ki so postala leglo

najslabšega in v katerih ne bo hotel nihče več živeti, tudi če

bodo očiščena zalege, saj bo vsem jasno, da življenje v velikih

mestih ne more prinesti nič drugega kot vedno nove in nove

Sodome in Gomore.

»Jaz svojih stališč ne spreminjam iz dneva

v dan. Javno sem jasno povedala, da

sprejemam to nezaupnico, je popolnoma

legitimna, ampak takoj smo tudi podali

stališče, da je potrebno v čim krajšem času

sklicati kongres stranke, na njem odločati

o razrešitvi in imenovanju novega vodstva.

V kolikor bi se s tem stališčem takrat

vsi strinjali, bi v roku 14 dni že imeli

kongres in bi bilo vse to zapletanje, nepotrebni pravni dvomi in

pa konflikti popolnoma nepotrebni.«

Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec meni, da njeni nasprotniki nalašč

zavlačujejo s kongresom in želijo izsiliti zamenjavo že pred njim. Očitno imajo

zelo tehtne razloge za svojo naglico in svoje namene, da prehitijo kongres.

6 | 37/XXV | 10. september 2020


7

7EDEM

GLOSA

Rekli so

Po Jankoviću

je sodišče več

milijonov evrov

dolga odpisalo

tudi Kučanovemu

tajkunu Zdenku

Pavčku.

Sodišče ugodilo tajkunu

Ljubljansko okrožno sodišče pod

vodstvom Marjana Pogačnika je naredilo

veliko uslugo Zdenku Pavčku,

nekdanjemu prvemu možu družbe

Viator & Vektor. Izdali so sklep o

odpustu njegovih obveznosti. Pavček

kot nekdanji član LDS je imel očitno

dobre reference, ki segajo tudi v

Kučanov Forum 21, sodeloval pa je

tudi pri aferi Patria. Ko bo sklep postal

pravnomočen, bo Pavček rešen 14,5

milijona evrov dolga, kolikor so ga

upniki prijavili v njegovem osebnem

stečaju. Skoraj celoten Pavčkov dolg

izhaja iz poroštev, ki jih je dal za posojila

družb iz skupine V & V, za katero

je ostalo okoli 300 milijonov evrov

dolga. Podjetje je Pavček lastninil in

ga uničil. Pavček pri osebnem stečaju

ni imel vrednejšega premoženja, v

stečajno maso so se stekali le njegova

pokojnina in prihodki iz dediščine. V

začetku junija je bilo tako na računu

stečajne upraviteljice le dobrih 72 tisoč

evrov. Njegovi največji upniki so Gorenjska

banka s 7,8 milijona, Factor

banka s 4,6 milijona in DUTB z okoli

dvema milijonoma evrov pogojnih

terjatev. Glede na odpis dolga je na

dlani, da bomo to pokrili davkoplačevalci,

Pavček pa je podobno kot Janković

rešen teh bremen. V. K.

Dobivamo

zloglasno

Rdečo gardo?

»Človek bi sicer želel imeti vse, a zakoni

narave in materije so tisti, ki nas omejujejo

pri tem. /.../ Ena piškava materija

pa nas tako omejuje in celo pogojuje,

da vsega materialnega tega sveta ne

moremo imeti. To ni pravično! Mi hočemo

biti svobodni, mi hočemo biti svobodni!

Gremo na ulice, gremo protestno kolesarit,

kajti nekdo mora biti kriv za to, da ne

moremo imeti – ne samo tistega, kar bi si želeli, ampak celo ne

moremo imeti vsega, kar je, vsega, vsega, hočemo vse!«

Župnik župnije Celje-Sveti Duh Srečko Hren je v razmišljanju v župnijskih

oznanilih problematiziral miselnost, da mora človek imeti prav vse, kar si v

nekem trenutku zamisli. Če pa nima, je pa za to kriv nekdo drug.

V

petek smo bili priča novim

anarholevičarskim protestom

kaviarsocialistov, ki z različnimi

provokacijami skušajo pritegniti

pozornost javnosti. Protestniki so se

s Prešernovega trga odpravili čez Slovensko

cesto proti vladni palači na Gregorčičevi

in znova proti Slovenski in

mimo parlamenta. Med pohodom so

se ustavili pred stavbo parlamenta in s

Trga republike skandirali gesla »policija

– represija«. V govorih na Trgu republike

so zahtevali odstop vlade. »Pivčeva je

odletela, Pivčeva je gotova! DeSUS se je

končno zbudil,« je pomenljivo vpil eden

glavnih organizatorjev protestov Jaša

Jenull.

Protestniki so nosili transparente z

različnimi gesli, nekateri

znova tistega z napisom

»Smrt janšizmu. Svoboda

vsem«. Predsednik vlade

Janez Janša je namreč pred

časom vložil prijavo suma

kaznivega dejanja spodbujanja

sovraštva, kasneje pa

še grožnje s smrtjo njemu

osebno in volivcem SDS. A

(levo) tožilstvo je nedavno

sramotno ocenilo, da tak

napis ne predstavlja kaznivega

dejanja. Protest se je

končal s skandiranjem gesla

»vlada pada« in polaganjem

plakatov pred stavbo državnega

zbora, ki so ga varovali

policisti.

Na tokratnem protestu je največ pozornosti

in začudenja pritegnila skupina

mladih, ki so nosili plakate s stisnjeno

pestjo in z napisom MAO (menda kratica

za Mladinsko aktivistično organizacijo).

S tem so hote ali nehote spomnili na

kitajskega komunističnega voditelja Mao

Cetunga, ki je dal v času kulturne revolucije

pobiti na milijone ljudi. Leta 1966

je izzval t. i. kulturno revolucijo, ki je bila

usmerjena proti »starim partijskim

kadrom« ter proti »buržoaznim in reakcionarnim

elementom v družbi«, za

katere je menil, da še vedno prežemajo

kitajsko družbo in jo oddaljujejo od poti

v komunizem. Študente in dijake je spodbudil

k ustanovitvi Rdečih gard, pri

čemer jim je dal pooblastila za obračunavanje

s »starimi« idejami, kulturo,

običaji in navadami. Njihove akcije so se

sprevrgle v tekmovanje v tem, kdo bo

bolj zvesto izpolnjeval njegove nauke,

kar je posledično vodilo v neverjeten

teror …

M. B.

Na petkovih protestih se je pojavila skupina mladih

protestnikov, ki so nosili plakate s stisnjeno pestjo in z

napisom MAO.

»Ni potrebno biti jasnovidec, da ne bi

prepoznal nekaterih 'prstnih odtisov' in

vzorcev, zato je teza, da gre pri politični

likvidaciji Aleksandre Pivec za stek ekonomskih

interesov (Demografski sklad,

SiDG, ZGS ipd.), osebnih zamer in političnih

intrig. Bržkone je cilj njene čimprejšnje

zamenjave izstop stranke iz koalicije,

kar bi lahko pomenilo predčasne volitve

že letos in potem dolgo, mučno sestavljanje nove levosredinske

vlade v prihodnjem letu.«

Urednik Portala Plus Dejan Steinbuch meni, da obstajajo zelo močni

motivi za zamenjavo predsednice DeSUS Aleksandre Pivec, kajti bliža se

predsedovanje Slovenije EU, zato je treba razdreti sedanjo koalicijo.

Borut Živučović/BOBO

Vinko

Vasle

Vinko Vasle je dolgoletni

novinar, urednik,

pisatelj in satirik.

Pisma – od zmage do zmage (116)

Kriki iz kleti

Vsake toliko časa se nekaterim našim novinarjem

in novinarkam ter izvedencem

uspe prebiti skozi železno zaveso cenzure

in diktature Janeza Janše, da lahko mednarodni

javnosti izpovejo svoje boleče izkušnje. Po celem

enomesečnem premoru, ko je tudi šefica CK ZKS

Tanja Fajon v Bruslju molčala o grozovitostih orbanizacije

slovenskega medijskega prostora in

tudi prvorazredni novinarji, kot je Anuška Delić,

niso bili glasni, ker so bili na morju, se je zdaj vse

vrnilo v stare tirnice.

Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je objavil pretresljiv

tekst z izjavami eminentnih delavecev v

novinarstvu falange 571 in ob podpori Foruma 21.

Če besedilo na kratko povzamem: nekdanji enopartijski

režim pod vodstvom šefa Udbe in partije

Milana Kučana je bil pravo humanitarno društvo

do medijev v primerjavi s sedanjo diktaturo Janeza

Janše.

Žal v tem besedilu organizacije, ki je blizu spomeniku

Marxa, Engelsa in Lenina, ni zajeto vse,

niti ne vsa resnica. Recimo, da se govori, da trojke

SDS po Ljubljani ponoči lovijo njim neljube novinarje,

posebej novinarke, da jih potem terorizirajo,

jim perejo

možgane v znamenitih

kletnih prostorih na Trstenjakovi.

Ugovor, da

sedež SDS na Trstenjakovi

nima kleti, je vnovični

napad na neodvi-

Ugovor, da sedež SDS na

Trstenjakovi nima kleti,

je vnovični napad na

neodvisno avtonomno

novinarstvo. In takšnih

napadov je ogromno.

A obveščeni poročajo

o krikih iz te kleti …

sno avtonomno

novinarstvo. In takšnih

napadov je ogromno. A

obveščeni poročajo o

krikih iz te kleti …

Eden redkih, ki mu je

po izbruhu virusa uspelo

pobegniti, je večkratni

nagrajenec za žurnalizem

rekla-kazala (kar je

– mimogrede – legitimno) Blaž Zgaga. Pred nasiljem

enega Janševega tvita se je zatekel v azil

svojega stanovanja, iz katerega je potem poročal,

kaj vse Janša počenja.

Prav tako je grozovitost, da Efgenijo Carl, znano

borko proti zeleni mafiji na ljubljanski tržnici,

provocirajo, čemu se na svojem ozemlju ne loteva

škandaloznih primerov črnih gradenj. Recimo

sodnice Tine Benčič pa poslanca DeSUS Branka

Simonoviča, in celo to od nje pričakujejo, da

razkrije, kdo je rdečemu Patriku Vlačiču kmetijsko

zemljo čez noč prekatogiriziral v zazidljivo. Efgenija

je lahko marsikaj, neumna pa ni – ne more

ona s kamero in z mikrofonom v gadje gnezdo

rdečih iz Kučanovega klana. To bi bilo tudi proti

njeni splošni ideološki opredelitvi. Levičarji svoje

pač varujemo in jih ne ovajamo prek javne hiše.

In zato je toliko bolj nastradala ministrica in

predsednica DeSUS Aleksandra Pivec.

Novinarskih vsebin, ki jih desničarji in domobranci

vsiljujejo našim medijem, je seveda še več.

Aktualen je pritisk na avtonomijo javne hiše, ki

pravi, čemu napadate Šiškovo vardo, zahtevate

drastično ukrepanje, o vardi Jaše Jenulla pa ne

samo molčite, ampak jo reklamirate in podpirate.

Osebno ne vem, v čem je problem, če komercialka

med poročili o prvošolčkih spodaj objavi zapis

»Počivavšek pridržan«. Seveda to ni bilo res,

ampak, ali se vam res ne zdi, da je tudi napad na

novinarske laži in neresnice napad na svobodo

medijev, avtonomijo, poskus cenzure, napad na

demokraacijo in izročila NOB? Ob vnovičnih

razgretih razpravah o vlaganjih v vojsko, desnjičlarji

zahtevajo objavo podatka, da mesečno

dobi visoke borčevske pokojnine okrog 24.840

borcev, od katerih jih je gozdove 1941−1945 videlo

dvajset, od 1945 do 1947

v obliki majskih hroščev

5000, drugi pa so javni

oznanjevalci borčevstva

in junaštva osvoboditve

od letnika 1968 navzgor.

Menda je ob tem treba

dodati, da je teh pokojnin

desetkrat več, kot

ima osamosvojena Slovenija

vojakov. Ja in? In

še enkrat: ja in??! Ne

razumem poante, pa

četudi je, je pritlehna.

Ona mednarodna organizacija

za tisk tudi ne

ve, koliko novinarjev in

novinark je pri nas v ilegali, koliko jih hira po

zaporih in koliko jih je zbežalo na tuje. Malo sem

poizvedel in seveda so mi ustrezni organi lagali

– noben novinar ni zaprt, noben ni uradno emigriral,

le Zgaga je v prostovoljni izolaciji, ker je

okužen, in Jože Biščak je enkrat tedensko na policiji.

Bral sem, da celo odgovorni urednici javne hiše

TVS Manici Janežič Ambrožič očitajo korupcijsko

navezo z lastnim možem in jo je en nesramnež

prijavil. Kaj ne boš, če ne tistemu, ki spi v tvoji

postelji! Za skoraj milijon evrov.

8


| 37/XXV | 10. september 2020 9

9

7EDEM

POGLEDA

Minister za notranje

zadeve Aleš Hojs

je zaradi pokončne

drže trn v peti

tranzicijske levice.

Z interpelacijo nad ministra

Prihodnji teden bo na dnevnem

redu državnega zbora tudi obravnava

interpelacije proti ministru za notranje

zadeve Alešu Hojsu, ki je za tranzicijsko

levico zelo moteč. Po nekaterih

informacijah naj bi interpelacijo

obravnavali že na seji v ponedeljek,

14. septembra. Prvi podpisnik zahteve

v tej točki dnevnega reda je razvpiti

poslanec SD Matjaž Nemec, podpisali

so se tudi drugi poslanci SD, LMŠ,

Levice in SAB. Zanimivo je, da je bila

interpelacija vložena že 9. junija letos

zaradi odločitve notranjega ministrstva,

da odpravi prepoved organizacije

koncerta Thompsona v Mariboru,

vendar je vmes notranji minister Hojs

zaradi hišnih preiskav pri gospodarskem

ministru Zdravku Počivalšku

napovedal svoj odstop. Ker do odstopa

ni prišlo, bodo poslanci tranzicijske

levice k obstoječim dodali še nove

točke, tudi nedavno zahtevo po reviziji

nekaterih preiskovalnih postopkov,

ki jih je opravil NPU. Očitno pri

tem računajo, da jim bo uspelo prepričati

v svoj prav tudi zadnje čase

precej labilne poslance DeSUS. Po

naših informacijah pa bi interpelacijo

utegnili z izrednim zborovanjem

pred parlamentom »podpreti« tudi

anarholevičarski »jenullovci«. G. B.

Rekli so

30 let od

načrta za

zavarovanje

Slovenije

»Javna RTV in njen spletni portal, ki sta

proteste proti 'krivosodju' nekoč precej

ignorirala, sta danes pobudnik in z

načinom poročanja tudi glavni medijski

sponzor dogajanja v Ljubljani. Vsak petek

so protesti na njihovem portalu najpomembnejši

dogodek na svetu. Čisto na

vrhu. Iz tedna v teden. Tudi če se tam ne

zgodi nič novega in tega skoraj nihče

več ne bere. Si pa kaj izmislijo, denimo krivdo SDS za 'napad' na

Galeta na Primorskem. In pozneje izmišljotine popravljajo.«

Urednik portala Siol.net Peter Jančič se čudi delovanju javne RTV, še

zlasti pa urednici informativnega programa, ki tarna ob ostrih odzivih na

delovanje RTVS, čeprav so manj ostri kot komentarji pod Jančičevimi članki.

Na Pristavi nad Stično so v

nedeljo slovesno zaznamovali

30. obletnico sestanka

akterjev vzpostavitve Manevrske

strukture narodne zaščite (MSNZ).

Na sestanku 7. septembra 1990 so

namreč ključni akterji vzpostavitve

MSNZ Janez Janša, Igor Bavčar,

Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko

Beznik sprejeli prvi tajni načrt bojne

uporabe enot, ki je predvideval obrambo

Slovenije v primeru agresije JLA.

»Načrt, ki je bil tukaj potrjen za primer

zavarovanja Slovenije ob sprejemanju

prvih korakov v smeri osamosvojitve, je

bil v dveh ključnih točkah praktično realiziran

junija 1991, ko smo bili dejansko

napadeni,« je kot slavnostni govornik

v nagovoru udeležencem pojasnil takratni

obrambni minister Janez Janša.

Podrobneje je predstavil tedanje dogajanje

in razmere, v katerih so se ključni

akterji pripravljali na morebitno agresijo

JLA. Iz teh dogodkov pa je po njegovih

besedah mogoče razbrati tudi nauke

za današnji čas.

Razvoj je po Janševem mnenju državo

v zadnjih 30 letih kljub veliko stranpotem

in razočaranjem vendarle pripeljal

v okolje, ko okrog nas ni sovražnikov in

je Slovenija članica EU in Nata. Kljub

temu pa nas je spomladansko dogajanje

z epidemijo oz. pandemijo novega koronavirusa

streznilo. Takrat smo se po njegovih

besedah znebili iluzije, da smo pa

Na Pristavi nad Stično je bila JLA prvič

jasno opredeljena kot morebitni agresor

oziroma ključna nevarnost za slovensko

osamosvojitev, je pojasnil Janez Janša.

zdaj varni, da se nam ne more nič zgoditi

in da nam bodo, tudi če bi se nam kaj

zgodilo, vsi pomagali. »Tako kot leta 1990

smo bili nekaj tednov popolnoma sami,«

je spomnil. Zato je treba delovati tudi v

tej smeri, da si moramo biti sposobni

pomagati tudi sami. Nauk tega časa je

pravzaprav večen,« je dejal Janša in

spomnil na politične razprave in nasprotovanja

pri nujno potrebnem posodabljanju

Slovenske vojske. Še en nauk tedanjega

časa pa je po njegovem

sodelovanje in medsebojno zaupanje med

ljudmi različnih prepričanj, kot je bilo

to v času osamosvajanja.

Nedeljske spominske slovesnosti so se

udeležili tudi predsednik republike Borut

Pahor, predsednik DS Alojz Kovšca, nekateri

ministri osamosvojitvene vlade

in drugi vidni politični predstavniki.

M. B.

»Zanimivo je tudi stališče Mladine, da je

denarja v zdravstvu premalo? Od kot vam

ta podatek? /.../ Morda je tako stališče

novinarjev Mladine, navedeno v medijih,

zaradi povezav s firmo Mark Medical,

enim od večjih dobaviteljev zdravstva?

Kakovost, varnost bolnikov, racionalnost

pri tem dobaviteljev in tudi novinarjev

Mladine očitno ne zanima. Bi pa morda

marsikoga zanimali tudi vaši zaslužki Repovž, glede na vaš velik

vložek, v časnik Mladino, kar so navajali mediji pred časom.«

Zdravnik in kolumnist Janez Remškar je zelo pozoren na pisanje Mladine o

zdravstvu – ob tem opozarja tudi na lastniške povezave tednika Mladina z

dobavitelji medicinske opreme, kajti na račun bolnikov nekdo dobro služi.

Nova slovenska

zunanjepolitična

samozavest

Pod novo slovensko vlado

se je Republika Slovenija

zunanjepolitično vrnila

na evropski diplomatski zemljevid.

Na nedavnem Strateškem

forumu Bled sta namreč predsednik

vlade Janez Janša in minister

za zunanje zadeve Anže

Logar gostila več predsednikov

evropskih vlad in zunanjih ministrov

ter drugih visokih predstavnikov,

kot jih je bilo skupaj

na Bledu v zadnjih petih letih

pod prejšnjimi levimi vladami.

Že pred tem se je na Bledu

mudil ameriški državni sekretar

Mike Pompeo, ki je poudaril

dobre odnose med državama.

No, kljub temu smo poslušali

Metod

Berlec

Z novo slovensko vlado je

Slovenija kot članica Evropske

unije postala zunanjepolitično

bolj aktivna in samozavestna, kar

je dober obet za prihodnost.

neumnosti dominantnih novinarjev in komentatorjev, da

se z izbiro gostov Slovenija obrača proti vzhodni Evropi, pa

čeprav so države, kot so Poljska, Češka, Madžarska, tako kot

Slovenija, zgodovinsko in geografsko del Srednje Evrope.

Hkrati je preko videopovezave na forumu sodeloval italijanski

predsednik vlade Giuseppe Conte. Na posvetu slovenske

diplomacije na Brdu pri Kranju je v četrtek in petek prejšnji

teden sodeloval francoski zunanji minister, v torek pa se je

v Sloveniji mudil še avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Že pred tem je svoje zunanjepolitično znanje in samozavest

pokazal predsednik vlade Janša na julijskem vrhu

Evropske unije v Bruslju, kjer ni samo kimal ali »taval po

bruseljskih hodnikih«, kot so to počeli njegovi predhodniki

kot predsedniki vlade, ampak je aktivno in državniško

posegel v dogajanje ter za Slovenijo iztržil več evropskih

sredstev, kot so pričakovali celo največji domači optimisti.

Na posvetu slovenske diplomacije je zato Janša upravičeno

opozoril na umetno ustvarjeno dilemo ali »sago o jedrni

Evropi«. Po njegovem tisti, ki uporablja paradigmo »jedrna

Evropa, priznava, da sam ni del te /…/ Zunaj so razprave o

jedrni Evropi videti, kot da ima država kompleks manjvrednosti,

kot da se želi pridruževati taboru, ki ga drugi niti ne

vidijo, in pobirati drobtine s te mize«. Po Janši se »mi« v EU

ne počutimo se manjvredni, niti drugorazredni, niti nismo

v situaciji, ko bi se morali vnaprej za kogarkoli opredeljevati.

Nedvomno ima prav, saj smo enakopravna članica EU.

Slovenija ni

Slovaška. Mar

res?

Nedavno sem prejela elektronsko

pismo Ive Pavlin

Žurman, ki opozarja, da

Slovenija ni Slovaška, saj so naročnika

in plačnika umorov slovaškega

novinarja Jana Kuciaka

in njegove zaročenke Martine

Kušnirove, ki sta bila 21. februarja

2018 ustreljena na svojem

domu, slovaški pravosodni organi

sicer našli, ne pa obsodili.

Gre namreč za tamkajšnjega

milijonarja Mariana Kočnerja.

Kot s(m)o poročali mediji, je k

takšni odločitvi slovaškega sodišča

pripomoglo pomanjkanje

dokazov za obsodbo.

Umor novinarja je takrat

močno pretresel Slovaško in

Petra

Janša

razkril številne korupcijske povezave tamkajšnje politike s

kriminalom, tudi z italijansko mafijo. Vrgel je temno senco

na vlado in sprožil množične proteste, kakršnih v državi

od padca komunizma še ni bilo. Pod pritiskom je med

drugim odstopil tedanji premier Robert Fico (Smer-SD),

prijeli pa so tudi več sodnikov in državnih tožilcev. Afera

je tako močno spremenila politično krajino Slovaške in tudi

razmerje moči v tej državi.

»Kaj pa mafijski umor dr. Janka Jamnika?« se je ob tem

vprašala Pavlin Žurmanova. »NPU (Darko Majhenič), SDT

(Harij Furlan) in sodstvo (Marjan Pogačnik …) že 5 let 'lovijo

nadomestnega morilca' kemika dr. Milka Noviča (zanimivo,

da slednji 'ustreza' tudi po strankarski pripadnosti), ki

so ga vpleteni v umor prijavili policiji takoj naslednje jutro

po streljanju pri restavraciji Via Bona in so tako preusmerili

preiskavo na večletni stranski tir!

Majhenič je medtem nagradno šel na Sava Re, Furlan je

napredoval v vrhovnega tožilca.«

Ob prebiranju pisma se mi slika

podobnost med državama, saj je

mafija tako tam kot pri nas močnejša

od države, bolje rečeno globoke države.

Če bi imeli odgovorni pravi interes, da raziščejo umor dr.

Jamnika, bi morali, kot je že večkrat dejal suspendirani

sodnik Zvjezdan Radonjić, povezati primera Novič in

Stephan, predvsem pa raziskati podjetje Phosphoenix, ki

sta ga imela v solastništvu libanonski kemik s francoskim

državljanstvom dr. Michel (Massoud) Stephan, njegova

navidezna partnerica dr. Barbara Mohar in vsa slovenska

podjetja, ki so delala z njima. A dr. Moharjeva je zaščitena

bolj kot kočevski medved. Zakaj?

10 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 11

V FOKUSU

V FOKUSU

Diverzanti, ki hočejo

Sloveniji ukrasti

uspešno prihodnost

Se še spomnite slovenskega predsedovanja Evropski uniji?

Bilo je v prvi polovici leta 2008, tudi takrat je bila na oblasti

Janševa vlada. Toda pripadniki tranzicijske levice so naredili

vse, da bi Slovenijo še pred predsedovanjem čim bolj oblatili

samo zato, ker so bili na oblasti »napačni«. Še več: evropsko

javnost so skušali prepričati o diktaturi tudi z razvpito lažnivo

novinarsko peticijo s 571 podpisniki.

12 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 13

V FOKUSU

V FOKUSU

Gašper Blažič

Montaža Demokracija, iStock, Twitter, Arhiv

Demokracije; STA/Thierry Monasse, Nebojša Tejić

Zgodovina se očitno ponavlja. Slovenija

bo v prihodnjem letu znova

predsedovala EU, nedavno pa

je premier Janez Janša na pogajanjih o

prihodnjem evropskem proračunu ter o

kohezijskih sredstvih Sloveniji pridobil

zelo ugoden položaj, saj bo v prihodnjih

letih Slovenija dobila več kot deset milijard

evrov evropskega denarja, od tega

večinoma nepovratna sredstva. Spomnimo:

še februarja letos je tedanji premier

v odstopu Marjan Šarec na neuspešnih

pogajanjih o evropskem proračunu

dajal svoje značilne klovnovske izjave in

se v domovino vrnil praznih rok. Sedaj

pa skuša tranzicijsko omrežje prek levičarskih

evroposlancev Slovenijo čim

bolj osramotiti pred evropsko javnostjo

in jo prepričati, da je pod sedanjo vlado

na udaru vladavina prava. O vladavini

prava se je sicer razpravljalo že v času

pogajanj o proračunu, predvsem z namenom,

da bi države članice iz vrst t. i.

višegrajske skupine potisnili v drugorazredni

položaj, kar so želeli predvsem

socialisti, ki jih moti, da srednjeevropske

države vodijo uspešne desne vlade.

Tudi na nedavnem blejskem strateškem

forumu je slovenski premier Janez Janša

v zvezi z vladavino prava opozoril na

dvojna merila, saj denimo v času, ko je

bil sam v zaporu, na rušenje vladavine

prava v Sloveniji ni opozarjal praktično

nihče od tistih, ki so sedaj zelo glasni.

Ko se socialisti in ELS strinjajo

Da bo »vladavina prava« (angleško:

The Rule of Law) postala ena najbolj zlorabljenih

fraz v zadnjem času, smo

seveda lahko pričakovali. Očitno so se

sile kontinuitete, kakor smo nekdaj imenovali

tranzicijsko levico, odločile, da

tudi za ceno blaginje v Sloveniji ogrozijo

projekt evropskega financiranja. Povedano

drugače: četverica levičarskih

evroposlancev (Tanja Fajon, Milan

Brglez, Irena Joveva, Klemen Grošelj) se

je namreč močno angažirala, da Slovenija

denarja, ki ji je na razpolago, ne bi

dobila. Očitno so to idejo dobili na

podlagi »dobre prakse« Evropske komisije,

ki je letos sredi poletja Poljski zelo

ostro požugala, češ da se lahko obriše

pod nosom za že obljubljena evropska

finančna sredstva, če država ne bo omogočila

spoštovanje LGBT. »Države članice

in javne oblasti morajo spoštovati evropske

vrednote in osnovne človekove

pravice,« je Poljakom na Twitterju sporočila

evropska komisarka za enakopravnost

Helena Dalli, ki je članica evrosocialistov.

Njeno stališče pa je javno in

odločno podprla tudi predsednica Evropske

komisije Ursula von den Leyen, ki je

sicer članica Evropske ljudske stranke.

Ni kaj, obe evropski politični skupini sta

si očitno enotni, da je eden od temeljev

evropskih vrednot tudi enakopravnost,

kar vključuje tudi uresničevanje interesov

lobijev LGBT. In morda prav v tem

grmu tiči zajec – četverica slovenskih

evroposlancev iz vrst SD in LMŠ računa

namreč prav na to, da bo njihova prizadevanja

podprl tudi del Evropske ljudske

stranke. Omenjena četverica je na dnevni

red sestanka v prostorih evropskega parlamenta

uvrstila tudi točko glede priprave

poročila o stanju na področju vladavine

prava v Sloveniji, o čemer naj bi

razpravljali 17. septembra.

Tranzicijska levica

ne izbira sredstev,

ko ruši vlado – je v

ozadju nevoščljivost,

ker je premier Janša

pridobil deset milijard

evropskih sredstev?

Je vladavina prava v Sloveniji zdaj res ogrožena,

v času prejšnje vlade pa je bilo vse v najlepšem redu?

Slovenija kot talka

tranzicijske levice

Za zdaj pa še nihče točno ne ve, kaj so

predložili, kakšno je gradivo in katere

primere nespoštovanja vladavine prava

bodo izpostavili. Zagotovo pa levičarski

četverici evroposlancev ni v interesu, da

bi se na dnevni red uvrstile vse dosedanje

najhujše anomalije: afera IranBLB-

Gate, Teš 6, žilne opornice, odpis dolgov

tajkunom, nezakonit zapor Janše in

podobno. Pač pa bo omenjena četverica

spet poskušala prepričevati Evropo z izmišljenimi

aferami, in to z namenom,

da bi Slovenija od Evropske unije dobila

čim manj sredstev. To bi se zgodilo, če

bi bilo v prihodnje sprejeto načelo, da so

pogoji za pridobivanje sredstev povezani

z zahtevo po vladavini prava. Če bi

država dobila manj denarja, bi seveda

vso krivdo zvrnili na vlado Janeza Janše,

vendar pa se ne bi ustavili pri tem, ampak

bi sprožili obsežno kampanjo, da smo

manj evropskih sredstev prejeli na račun

zavedanja v Evropi, da se pri nas krši

vladavina prava. In prav tu se vidi, kaj

vse je politično podzemlje pripravljeno

storiti, da na oblast pripelje svojo elito

– očitno so zanjo interesi Slovenije kolateralna

škoda. Povedano drugače: Slovenija

je s tem postala talka tranzicijske

levice.

O vladavini prava je treba

razpravljati celovito

O početju tranzicijske levice smo

vprašali tudi slovenske evroposlance.

Prva se je odzvala Romana Tomc, ki je

nad početjem četverice razočarana. »Res

neverjetno, kako daleč so se pripravljeni

spustiti kolegi z leve strani, da bi

očrnili vlado Janeza Janše, ki od svojega

nastopa dalje vodi izjemno dobro in

učinkovito politiko na vseh področjih.

Slovenijo želijo umestiti med države,

kjer je vladavina prava ogrožena. To bi

lahko imelo v nadaljevanju katastrofalne

posledice, saj bi lahko ostali brez

evropskih sredstev, za katere se je dogovorila

vlada. S kakšnimi argumenti

nastopajo, ni jasno, jasno je samo to, da

gre za izmišljene in izkrivljene informacije,

ki imajo samo en namen, to je

prispevati svoj delež k rušenju vlade,«

je bila ostra Tomčeva. Kot meni, je bila

vladavina prava v Sloveniji resno ogrožena

prav v času, ko so imeli oblast tisti,

ki danes v Bruslju razpečujejo lažne informacije.

Ob tem je izrazila prepričanje, da bi

želela sedanja opozicija narediti vse, da

Očitno je drugi

namen, da po

morebitnem umiku

evropskih sredstev

krivdo za to pripiše

kar Janševi vladi.

se njeni grehi iz preteklosti ne bi razkrili.

»Vlada je na dobri poti, da končno

postavi stvari na svoje mesto in da v

Sloveniji namesto lažne vladavine prava

dobimo resnično vladavino prava,«

dodaja Romana Tomc, ki opozarja, da za

tiste, ki rušijo vlado, cena ni pomembna,

pripravljeni so žrtvovati tudi več milijard

evrov. »Če bo do razprave o vladavini

prava v Sloveniji prišlo, bomo naredili

vse, da bo ta obravnava celovita. Vključno

z osvetlitvijo najbolj očitnih primerov

kršenja vladavine prava v preteklih letih

in odgovornih, ki so takšno stanje

povzročili in dopustili.«

Šele zdajšnja vlada skuša

zagotoviti vladavino prava

S komentarjem se je oglasil tudi

evropski poslanec Milan Zver, ki meni,

da je razprava o stanju pravne države in

vladavini prava v Sloveniji zagotovo potrebna.

»Na krivice, ki se dogajajo v pravosodju,

opozarjamo že vrsto let, tudi

mednarodno javnost smo že obvestili

o težavah, ki se dogajajo pri nas, a se

mednarodna javnosti doslej ni zganila.

Skupni obseg

evropskih sredstev:

okoli 10,5 milijarde

evrov

Kdo je »špeckahla«, ki blati lastno domovino?

Vedno ko so predstavniki pomladne

opcije evropsko javnost opozarjali na

prezrto dogajanje v naši državi, denimo

glede pravosodja, so se usklajeno oglašali

tako mainstream mediji kot predstavniki

levih tranzicijskih strank z obtožbami,

da pomladna stran blati lastno

državo pred tujo javnostjo. No, ko to

počnejo sami z lažnimi informacijami,

je vse v najlepšem redu. V svojem odgovoru

je namreč evropska poslanka

Romana Tomc opozorila tudi na to, da

jo kolegi poslanci sprašujejo, koliko novinarjev

je v Sloveniji zaprtih, kakšne

metode uporablja policija, ali je vlada pod

svojo oblast prevzela vse medije in

podobno. »Težko verjamejo, da nič od

tega ne drži, da novinarji zelo pogumno

in brez vsakih posledic kritizirajo vlado,

da mediji prenašajo in poročajo o protestih,

na katerih protestniki grozijo predsedniku

vlade in vsem podpornikom

stranke s smrtjo. Težko verjamejo, da

policija svoje delo opravlja korektno in

previdno, saj se zaveda morebitnega konflikta,

da vojske ni na ulicah in da opozicija

z vsemi sredstvi blokira delo vlade

pri spopadu s koronakrizo. Ko jim povem,

kaj vse je v tem kratkem času za ljudi in

gospodarstvo naredila vlada, ostanejo

brez besed,« je zapisala.

No, vse to pa je posledica novih in novih

tožarjenj, ki jih na evropske in nasploh

mednarodne medijske institucije naslavljajo

nekateri vplivni novinarji. Denimo

na Mednarodni inštitut za tisk (IPI), ki

očitno povsem brez zadržkov verjame, da

je v Sloveniji šele s sedanjo vlado prišlo

do hudega poslabšanja svobode tiska. Na

to sta javno opozorila tudi urednik Demokracije

Jože Biščak in kolumnist Vinko

Vasle s pismom, ki smo ga v celoti objavili

na naši spletni strani. Med drugim

sta opozorila, da si IPI očitno izbira zelo

enostranske sogovorce iz Slovenije,

medtem ko poročevalec Jamie Wiseman

zelo enostransko prikazuje razmere v Sloveniji,

kot da pri nas na beloruski način

preganjajo novinarje, ki kritično pišejo o

vladi. No, v času Šarčeve vlade, ko so se

medijem, ki so »na drugi strani«, jemali

oglaševalci, se IPI ni oglašal in je bilo vse

v najlepšem redu. Toliko o nepristranskosti

neodvisnih institucij – očitno niti

nova peticija v slogu »Kluba 571« ni več

potrebna, dovolj je, da samo kontaktirajo

nekaj izbranih ljudi, denimo Primoža

Cirmana iz portala Necenzuruirano.si.

Tudi o tem, kako potrebna je reforma

pravosodja, govorimo že dalj časa,

vendar sprememb za zdaj ni bilo. Žal pa

14 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 15

V FOKUSU

kolumna

Zgodovina kot znanost

in kot mit

Mednarodni inštitut za

tisk (IPI) si sogovorce

iz Slovenije izbira

samo iz vrst »varuhov

grala«, se pravi iz

vrst novinarskih

levičarskih aktivistov,

zato so njegova

stališča tudi politično

pristranska.

Za zdaj še ni znano, kako bodo evropske institucije reagirale na negativno lobiranje evroposlancev iz SD in LMŠ.

je dediščina tranzicijskih levih vlad, kot sta klientelizem in

nepotizem v vseh vejah oblasti pa nerazumno spreminjanje

in kopičenje pravnih predpisov, globoka in terja veliko naporov

in moči, da se to spremeni. Vlada Janeza Janše, ki je prevzela

oblast letos marca, je zavihala rokave, da bi izboljšala situacijo

na področju vladavine prava, toda nekaj, kar ima globoke

korenine, je nemogoče spremeniti čez noč,« je v odzivu na

naša vprašanja pojasnil Zver, ki se boji, da bo morebitna razprava

o tem vprašanju v evropskem parlamentu zakorakala

v povsem drugo smer, ko bodo levičarski evroposlanci skušali

očrniti Slovenijo samo zato, ker je na oblasti desnosredinska

opcija. V času prejšnjih vlada pa so glede vladavine prava

molčali.

»Skrajno neprimerno in nedržavotvorno pa se mi zdi, da se

v boju za oblast izrabljajo tudi politična orodja, ki lahko škodujejo

državljanom in

ki lahko v posledici pomenijo

tudi, da bi Slovenija

pridobila manj

evropskih sredstev, kot

jih je z muko pridobila.

Vprašanje vladavine

prava politična levica

v Sloveniji izrablja v politične

namene, enako

kot to počnejo leve sile

v evropskem parlamentu

pri vprašanju vladavine

prava na Poljskem

ali Madžarskem,« je še

dejal Zver. Po njegovo

je sedanji vladi uspelo,

da je pridobila visok

znesek evropskih

sredstev, ki jih Slovenija

nujno potrebuje za uspešno okrevanje gospodarstva po

spomladanski ustavitvi zaradi pandemije COVID-19. »Finančna

sredstva potrebujemo za razvoj, za graditev domov za ostarele,

za zdravstvo, socialo, infrastrukturo ter za pomoč podjetnikom

in obrtnikom ... Vse te sektorje je tranzicijska levica v

zadnjih nekaj letih dodobra izčrpala,« je še dejal Zver.

Kakorkoli že, tranzicijska levica ne izbira sredstev, ko gre za

rušenje vlade. Po zgledu afere Patria sedaj v ta namen zlorablja

tudi evropske institucije in na kocko postavlja našo prihodnost.

Ji bomo to dovolili?

Tako Milan Zver kot Romana Tomc opozarjata na veliko škodo, ki jo

lahko četverica levičarskih evroposlancev povzroči ne samo vladi,

ampak vsej Sloveniji.

V EU se vse bolj širijo tudi laži, da slovenska vlada zatira svobodo

tiska v slogu beloruskega diktatorja Lukašenka. Resnica pa je

povsem drugačna.

Aleš

Ernecl

Aleš Ernecl je po

formalni izobrazbi

filozof in anglist. Kot

kolumnist je pisal že za

več desnih medijev, v

zadnjem času pa

ustvarja svoj kanal You

Tube, na katerem je že

več kot 70 pogovorov z

ljudmi različnih

političnih prepričanj in

iz različnih kontekstov.

O

zgodovini se veliko govori. Nekateri pravijo,

da zgodovine ne bi smeli pogrevati,

da bi morali imeti pogled uperjen samo v

prihodnost. Drugi, čeprav so med temi drugimi

pogosto tudi prvi, pravijo, da je zgodovina učiteljica

življenja, da bi se iz preteklih dogodkov

morali učiti, da ne bi delali napak svojih prednikov.

Pomen učenja iz izkušenj drugih.

Ta zmeda veje skozi ves slovenski javni prostor,

še zlasti pa jo, to trdim brez slabe vesti, da bi

obveljal za preveč pristranskega, vanj vnašajo

levičarji, natančneje slovenski levičarski politiki.

Kolikokrat slišimo omenjene, da kritizirajo

desničarje, da preveč pogrevajo zgodovino, pri

čemer desničarji le redko trdijo, da tega ne bi

smeli (puhlic o pogrevanju ne načenjajo oni),

potem pa jih vidimo, kako se priklanjajo spomenikom

»partizansko-komunističnih herojev«,

paradirajo na proslavah mnogim spornega NOB,

pritrjujejo očitkom o spornosti s paradiranjem

v uniformah in čepicah z rdečo zvezdo?!

Tam svoja sicer trdna

stališča nenadoma

suspendirajo, kakor bi

to bile edine priložnosti,

ko pa se zgodovina

mora pogrevati. Čeprav

tega ne rečejo naglas, a

je prav iz tega ekskluzivizma

očitno določeno

zgodovino, ki se vsaj

deloma resnično dotika

dogodkov, dojemajo kot

mite. Z miti tukaj ne

mislim nečesa neresničnega,

ampak nekaj,

kar v sebi poleg resnice

nosi še metafizične, nadnaravne

razsežnosti.

Kar dviguje človekovega

duha zaradi svoje izjemnosti, ne povsem

razložljive iz zgodovine. Zgodovino presegajoče.

Ne bom zanikal uporabnosti mitov, če želite,

niti uporabnosti mita o NOB ne. Problematiziral

pa bom, in to je tema moje današnje kolumne,

mešanje zgodovine kot vede, kot znanosti s popularno

ali celo od države ugrabljeno s strani

ideozofov (izraz, ki sem ga pobral od dr. Jožeta

Hlebša, ta pa od Jacquesa Maritaina) institucionalizirano

mitologijo.

Zgodovina kot veda temelji na materialnih

dokazih, virih, ki jih skuša razlagati kot vzroke

Zgodovina kot veda

temelji na materialnih

dokazih, virih, ki jih skuša

razlagati kot vzroke in

posledice ter vsebuje torej

komponento iskanja in

smiselnega časovnega

sestavljanja virov – in

komponento interpretacije.

in posledice ter vsebuje torej komponento iskanja

in smiselnega časovnega sestavljanja virov – in

komponento interpretacije. Nečesa, kar je podobno

hipotezi v naravoslovju. To je kot neke vrste standardna

definicija. Sliši se smiselno, toda …

Problemi z zgodovino se lahko in se pojavljajo

na naslednjih nivojih:

Interpretativni okvir ne sme biti slovanocentričen,

germanocentričen, judeocentričen itn.,

temu pa se ne gre izogniti z izpuščanjem analize

interesov, prav nasprotno – z mapiranjem vseh

interesov. Zato in v tem smislu je treba govoriti

o nemških, slovenskih, srbskih – in tudi judovskih

interesih, ne da bi vam kdo očital, da želite katerokoli

teh populacij demonizirati, gledati nanje

navzdol z umetno ustvarjenega moralnega piedestala.

Hipotetično je mogoče, da je v ozadju interesov

nekega naroda, populacije ali posameznika tako

veliko zlo, da se sicer v vseh ljudeh navzoče zlo z

njim ne more meriti, pa bi iz take perspektive na

zgodovino lahko namestili

okvir dialektike med

dobrim in zlim, kakor se

to v panevropski, tudi

globalni mitologiji

počne s Hitlerjem, v »jugoslovanski«

mitologiji

pa z domobranci, s

četniki, ustaši itd. Toda

v povezavi z »absolutnim

zlom« naštetih obstaja

precej nasprotne evidence,

ki kaže, da tako zlo ni

posebna lastnost

nikogar. Spomnimo se

le povojnih pobojev, Stalinovih

čistk, holodomora,

armenskega genocida

itd. To ni apologija zločinov

nacionalsocializma – če tega ne razumete,

vam težko pomagam pri razumevanju česarkoli

v povezavi z zgodovino.

Čezzgodovinski moralni piedestal kot pogled

na zgodovino je zaradi druge točke težko zagovarjati.

Zaradi prve točke prehitro sklepanje o vzrokih

in posledicah.

Ko temu dodamo še čustva, čustveno navezanost

na zgodovino kot odrešiteljico, podobno kot

nekateri gredo študirat psihologijo, dobimo

zmedo tudi med sicer racionalnimi in razmeroma

inteligentnimi ljudmi.

16 | 37/XXV | 10. september 2020


17

politika

politika

Novi zakon o medijih

je darilo RTVS

Novi zakon o medijih prinaša kup rešitev, ki se v medijih sploh

ne izpostavljajo, saj je histerija okrog spremenjene distribucije

RTV-prispevka tako velika, da je praktično vsa skrajna levica

na okopih – in kolesih.

Peter Truden

STA/Nebojša Tejić, Anže Malovrh; iStock, Arhiv Demokracije

Bojni kriki privilegirancev s Kolodvorske

in njihovih političnih

sopotnikov (ki »RTV ne dajo!«)

so tako glasni, da vsak glas razuma, ki

bi rad izpostavil napredne rešitve zakona,

povsem preglasijo. Zato je prav, da

jih – preden ugriznemo v kislo jabolko

financiranja RTV − izpostavimo.

Nujne digitalne prilagoditve

Zakon sledi digitalni resničnosti današnjega

časa. Prinaša prenovljene definicije

medijev. Ne sklicuje se več na

preživete definicije za posamezne vrste

medijev, s čimer je zagotovljena tehnološka

nevtralnost zakonskih rešitev.

Nova definicija bo zajela nove oblike

množičnih medijev na družbenih omrežjih,

a ne tako ohlapno, da bi bila vsaka

oblika javnega komuniciranja že medij.

Digitalni izdajatelji so navdušeni!

Za izdajatelje se ukinja obveznost predhodnega

vpisa v razvid medijev, ki danes

predstavlja nepotrebno administrativno

oviro. Razvid medijev ostaja le še evidenca

podatkov. Večina neodvisnih novinarjev

in urednikov spletnih portalov

rešitev pozdravlja!

Koncentracije v medijih, ki kot rak na

kosteh počasi razjedajo skelet slovenskega

medijskega ustroja, bo od zdaj presojal

edini organ, ki je za to pristojen –

agencija za varstvo konkurence. Zdajšnja

rešitev, ko je koncentracije presojalo ministrstvo,

se je izkazala za neučinkovito.

Hkrati se ukinjajo zloglasne programske

mreže, ki so radijskim tajkunom podeljevale

licenco za ubijanje manjših

lokalnih postaj.

Predlagana je nova definicija slovenske

glasbe, ki temelji na izvajanju v slovenskem

jeziku oz. na produkciji oziroma

izdaji glasbe v Republiki Sloveniji, če gre

za inštrumentalne skladbe. S tem se promovira

glasba v slovenskem jeziku,

medtem ko se je po zdajšnji ureditvi

zadeva izrodila do takšne mere, da se je

za slovensko glasbo štela tudi srbska ali

hrvaška glasba, ki so jo ustvarili slovenski

producenti.

Zakon dokončno pravno razbija sprenevedanje

operaterjev in ponudnikov

televizijskega programa (predvsem

ProPlus), ki so si zdajšnji 112.

člen Zakona o medijih predstavljali tako,

da so komercialni programi, kot sta Pop

TV in Kanal A, del obvezne sheme – na

tak način so do zdaj operaterji upravičevali

dodatni strošek 3,5 evra za vsak

paket (tudi osnovni), saj so končnim potrošnikom

skupaj s ponudniki programov

prodali zgodbo, da jih je pač treba

obvezno plačevati, saj so del obvezne

sheme.

Hkrati pa zakon operaterje, ki bodo

zdaj razbremenjeni plačevanja 3,5 evra,

ponudniku nalaga, da ta znesek vplačuje

v sklad slovenske televizijske produkcije

– koncept, ki bi lahko zgodovinsko

oživil stagnirajočo slovensko produkcijo.

Denar ne bo več šel lastnikom ProPlusa

v davčno oazo na Bahame, ampak v

nove slovenske vsebine, gledalcem pa ne

bo treba več gledati le koprodukcijskih

oddaj s tujimi licencami, neumnih

Đurovih stvorov tipa Naša mala klinika in

Košnikove gostilne iz časa mezozoika.

Pomanjkanje kriznega

menedžmenta

A vse te rešitve so seveda irelevantne,

saj vlada menda želi z zakonom uničiti

nacionalno televizijo ali pa si jo vsaj

podrediti. Rešitev, predlagana v zakonu,

naj bi pomenila konec javnega zavoda

RTV. Pa bo res?

Zasebne družbe so med koronakrizo izgubile

trilijone evrov. Zdaj pa si predstavljajte,

da bi direktor nadzornikom in

delničarjem rekel naslednje: »Izgubili

bomo 15 odstotkov prihodkov. Najbolje

da družbo kar likvidiramo.« Najbrž bi

nadzorniki takšnega direktorja naslednji

dan odstavili in na njegovo mesto postavili

človeka, ki razume, kaj pomeni

krizni menedžment. No, Igor Kadunc,

generalni direktor RTV Slovenija, je eden

takšnih fatalistov. Trdi, da bo z javnim

servisom RTV Slovenija konec, če ta

izgubi 8 odstotkov, ki jih novi predlog

Vlada bo RTV

Slovenija podarila

najdragocenejše

darilno na svetu, ki

pa se ga socialistično

misleči posamezniki

najbolj otepajo. Darilo

prostega trga!

zakona namenja STA (3 odstotke)

ter drugim medijem (5 odstotkov), pa če

bi javnemu servisu hkrati vzeli še oddajnike

in zveze. Nadzorni svet bi ga najbrž

že zdavnaj zamenjal, če bi ga lahko, a ker

je nadzorni svet RTV Slovenija ena od

svetovnih posebnosti, kjer ta ne more

menjevati direktorjev, se jim lahko

Kadunc iz stolčka le sladko krohota.

Lanski eksterni prihodki javnega

zavoda RTV Slovenija so bili 122 milijonov

evrov. Da si boste laže predstavljali

številko 122.000.000 evrov: če bi bila

RTV gospodarska družba, bi bila ena

največjih v državi z daleč največjim

deležem stabilnih, ustavno zagotovljenih

(več o tem kasneje) prihodkov. Od

tega le 13 milijonov iz naslova oglaševanja,

kar 108 milijonov pa prispevate

vi. Prispevate daleč največ denarja po

glavi v Evropski uniji, za daleč največje

število zaposlenih na javnem zavodu po

glavi. Medtem ko so skozi zadnje desetletje

drugi mediji odpuščali, racionalizirali

in se prilagajali novi digitalni resničnosti,

se je RTV debelila – zaposlili

so kar 400 novih uslužbencev. Če bo

zakon sprejet, bodo šli vsi na cesto! Le

delovna sila stane 70 milijonov evrov!

Če ne z uslužbenci, grozijo pa s krčenjem

programa. Ukinjali se bodo regionalni

centri! Manj bo kulture!

Zavajajoče apokaliptične

napovedi

Ne verjemite temu apokaliptičnemu

nakladanju! Nič od tega se ne more

zgoditi. Če ministrstvo za kulturo ne bo

moglo dokazati, da RTV Slovenija tudi

z 8 odstotkov manj sredstev ne more

preživeti, potem bo tak zakon avtomatsko

padel na ustavnem sodišču. Ustavno

sodišče je že davnega leta 2001 s kreativno

uporabo 39. člena Ustave RS po hudo

vprašljivo logiki ugotovilo, da zakonodajalec

javnemu zavodu ne more

odvzeti sredstev, če hkrati ne dokaže, da

lahko zavod z neokrnjenim programom

preživi tudi brez teh sredstev – kar je

praktično nemogoče, saj ima RTV

povsem proste roke pri definiranju tega,

kaj opis njene javne službe dejansko

obsega. Druga možnost je, da zakonodajalec

pokaže, kako bo izgubljena sredstva

nadomestil.

In veste, zakaj se RTV skupaj s svojo

vojsko uporabnih idiotov tako obupno

bori, da bi dokazal nezmožnost preživetja?

Zato, ker dobro vedo, da bo ministrstvo

tudi na ustavnem sodišču dokazalo,

da ima preživetje RTV v svojih

rokah. Vlada bo RTV Slovenija podarila

najdragocenejše darilo na svetu, ki pa se

ga socialistično misleči posamezniki

najbolj otepajo. Darilo prostega trga!

Generalni direktor

RTV Slovenija Igor

Kadunc je eden

takšnih fatalistov, ki

ne razumejo, kaj je

krizni menedžment.

Neomejene možnosti

prostega trga

Nadomestilo za izpad javnih sredstev

RTV Slovenija od 8 odstotkov RTV-prispevka

se bo namreč zagotovilo s hkratno

novelo zakona o avdiovizualnih medijskih

storitvah (ZavMS), s katero se bo za

televizijske programe RTV Slovenija

povečal dopustni obseg oglaševanja, tako

da bo za RTV Slovenija veljala ista ureditev

kot za zasebne oz. komercialne televizijske

programe. Po konservativnih

ocenah bo javni zavod tako ustvaril kar

10 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Zdaj komercialni ProPlus obvladuje

80-odstotni delež oglasov. Prostor za

oglase očitno obstaja. A trg oglasov je

prosti trg. Oglaševalci bodo oglaševali

tam, kjer so gledane oddaje. Da bi RTV

Slovenija skrbela za gledanost svojih

oddaj, pa je v Sloveniji svojevrstno bogokletstvo.

RTV namreč prebiva v

posebni dimenziji skupaj z umetniki,

nevladnimi organizacijami in posvečenimi

novinarji – v dimenziji, kjer je

pehanje za merljivim uspehom početje,

ki se ne spodobi za javno posvečeno

službo v imenu ljudstva. Zakon bo

javnemu zavodu in njegovemu vodstvu

– najbrž komaj na ustavnem postopku

– dokazal, da se da gledanost in več oglaševalskega

prostora pridobiti tudi s kakovostjo.

Kakovost se prodaja. A potem

bo moral zavod začeti delovati povsem

drugače. In ravno tega jih je najbolj strah.

Meritokracije. Boja na prostem trgu. Kar

nenadoma bo postalo nesprejemljivo, če

sta na Tarči dva predstavnika Socialnih

demokratov – Matjaž Nemec in voditeljica

Erika Žnidaršič. Oglaševalci bodo

vedeli, da takšna oddaja prodaja oglase

le polovici Slovenije.

Kot bo nesprejemljivo, da je njihov

portal MMC ekstravaganca poveličevanja

internacionalnih delavskih revolucij

in demonizacije kapitala. Tam bodo oglaševali

le proizvajalci izdelkov za

reveže. Studio City pa bo morda dobil

bratranca z imenom Studio Reality, pa

bo javna hiša pobrala gledalce, hkrati pa

oglaševalce tako na levi kot na desni.

Širok svetovni nazor se prodaja. In

tega je RTV Slovenija najbolj strah. Tistih

8 odstotkov je drobiž. Tudi prodaja oddajnikov

in zvez ni noben bavbav, saj se

bodo hkrati znebili 84 visoko plačanih

delavcev (2,4 milijona evrov) in obnove

infrastrukture, ki jih je samo lani stala

910.000 evrov, pa tudi njihovi računovodski

izkazi pravijo, da oddajniki niso

ravno krava molznica. Ne, ne. Ne gre za

denar. Gre za to, da bo zakon RTV Slovenija

prisilil v meritokracijo. Prisiljeni se

bodo potegovati za oglaševalce. Prisiljeni

bodo iskati skupne sinergije z STA, ki

jih bodo zdaj financirali (saj si portal

MMC in STA že zdaj delita lep del

člankov, davkoplačevalci pa plačujejo

oboje, za dejansko iste članke). Če pa se

državni mastodont ne bo dobro znašel

na trgu, bo pač moral iskati sinergije od

znotraj.

Vlada ne želi politično uravnotežiti

RTV Slovenija niti je ne želi narediti bolj

pluralne. Želi jo narediti bolj prostotržno.

Vreči jo želi v morje meritokracije,

da se nauči plavati brez rešilnega jopiča,

narejenega iz davkoplačevalskega

denarja. Uravnoteženost, finančna

vzdržnost in tudi pluralnost bodo nato

prišle same od sebe.

18 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 19

slovenija

slovenija

Kršiteljem

odloka

bodo

izrekali

globe

Prihaja jesensko-zimsko obdobje,

ko klinično ne bo mogoče ločiti,

ali ima posameznik COVID -19,

gripo ali navaden prehlad, zato je

še pomembnejše, da si ob znakih

okužbe dihal nadenemo masko in

zaščitimo vse okoli sebe.

https://www.nijz.si/

42

8.09.

2

01.06.

Dnevni potrjeni

primeri v Sloveniji

Petra Janša

iStock, Infografika Demokracija

Slabša epidemiološka slika v Sloveniji in večini evropskih

držav, tudi v neposredni soseščini, je vzrok, da je vlada z odlokom

določila začasno obvezno uporabo zaščitnih mask v

zaprtih javnih prostorih in obvezno razkuževanje rok.

Odlok je vlada sprejela na podlagi

ocene strokovne skupine

za zajezitev in obvladovanje

epidemije COVID-19 pri ministrstvu

za zdravje. Kot je dejal vladni govorec

Jelko Kacin, odločitev ne velja

za vzgojno-izobraževalne zavode ter

športno in rekreativno dejavnost,

za katero se glede uporabe zaščitnih

mask še naprej uporabljajo priporočila

Nacionalnega inštituta za javno

zdravje (NIJZ). Če šole ne bi bile

izvzete, bi namreč morali tudi otroci

v razredih nositi maske, kar pa ni

predvideno, je pojasnil Kacin. Velja

pa obvezno nošenje mask ali druge

oblike zaščite ustnega in nosnega

predela obraza tudi v javnem potniškem

prometu.

Globe za kršitelje

Vlada je v objavi na družbenem

omrežju Facebook napovedala tudi

nadzor uporabe mask. »V skladu z določbami

zakona o nalezljivih boleznih

bodo lahko kršiteljem odloka izrekali

tudi globe,« so poudarili. Po zakonu o

nalezljivih boleznih je predvidena

kazen od 400 do 4000 evrov, so pojasnili

na ministrstvu za zdravje. Kacin

je na novinarski konferenci dodal, da

maska ni obvezna, če je zagotovljena

primerna razdalja. »Če je pisarna, kjer

delata dva, v javnem prostoru dovolj

velika, potem maska ni obvezna, še

posebej če je omogočeno prezračevanje,«

je dejal. Po njegovih besedah so

še naprej v veljavi tudi veljavne omejitve

glede zbiranja ljudi na javnih

krajih, pri čemer je strokovna skupina

opozorila, da morajo omejitve veljati

tudi za vsa zasebna zbiranja. »Vse, kar

je veljalo doslej, velja tudi naprej,« je

poudaril Kacin. Obvezno nošenje mask

in razkuževanje rok po Kacinovih navedbah

velja od prejšnje srede, odlok

pa je bil isti dan objavljen tudi v

uradnem listu.

Mnogi ne razkrijejo natančnih

podatkov

Po Kacinovih besedah podatki kažejo,

da smo bili pri zamejevanju vnosa okužb

iz tujine uspešni. Ob upoštevanju, da se

epidemiološka slika v večini evropskih

držav, tudi v naši neposredni soseščini,

znova slabša, je po njegovih besedah

spodbudno in pomeni, da se virus znova

širi predvsem z lokalnimi prenosi. Pri

tem je Kacin opozoril, da precejšnje

število posameznikov s potrjeno okužbo

žal ne razkrije natančnih podatkov, kje

so se z virusom okužili, zato je znova

pozval k doslednemu upoštevanju samozaščitnih

ukrepov.

Ob tem je izpostavil, da so epidemiologi

ob preverjanju izvora okužb deležni

celo kričanja in žaljivk okuženih in laži,

»s katerimi skušajo zavarovati svoje stike

pred karanteno«. Največ primerov, pri

katerih epidemiologom nikakor ne uspe

najti vira okužbe, je v Ljubljani (102) in

na Savinjskem (58), je navedel Kacin.

Dodal je tudi, da so kapacitete laboratorijev,

ki potrjujejo okužbo z novim koronavirusom,

na skrajnem robu. »Bojimo

se, da bo prišlo do zamud, da bomo rezultate

še naslednji dan čakali in da s

tem ne bomo imeli več realne slike,« je

dejal. Ob večanju števila okuženih je

minuli četrtek po Kacinovih besedah

začel spet delovati tudi tretji center za

obravnavo bolnikov s COVID-19 v državi,

in sicer na Univerzitetni kliniki Golnik.

V sosednjih državah

Dotaknil se je tudi razmer v sosednjih

državah in napovedal, da bo Slovenija

prisiljena spremeniti sezname držav

glede tveganja za COVID-19. Po njegovih

besedah svetovalna skupina razpravlja

o tem, ali bi hrvaškim državljanom, ki

živijo ob meji, vendarle pustili urejati

grobove v Sloveniji. Po Kacinovih

besedah želijo do 1. novembra najti način,

da bi bil takšen obisk mogoč. A je opozoril,

da se na Hrvaškem epidemiološka

slika slabša in bodo v nekaj dneh imeli

blizu 100 okuženih na 100.000 ljudi. V

Italiji imajo zadnje dni 27,04 okuženega

na 100.000 prebivalcev, Madžarska je

bila minuli četrtek pri 16,7 okuženega na

100.000 prebivalcev, razmere v Bosni in

Hercegovini pa je Kacin označil za zelo

dramatične. Slabše kot v Sloveniji so tudi

razmere v Avstriji.

Starost dejavnik tveganja

Predstojnica klinike za infekcijske

bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega

kliničnega centra (UKC) Ljubljana

Tatjana Lejko Zupanc je opozorila, da se

stanje v bolnišnicah slabša, saj je vse več

hospitaliziranih bolnikov s COVID-19, vse

več jih tudi potrebuje intenzivno terapijo.

Hospitalizirani so povprečno stari 63 let,

v drugem valu je povprečna starost po

besedah Lejko Zupančeve zelo podobna

kot v prvem valu. Tudi zdaj so hospitalizirani

zlasti kronični bolniki, a ne s tako

hudimi kroničnimi težavami. Tudi v

drugem valu so imeli v bolnišnicah kar

Inšpektorji na

terenu že preverjajo

spoštovanje odloka

o obvezni uporabi

mask in razkuževanju

rok v zaprtih

javnih prostorih.

nekaj starostnikov, nekateri od njih niso

preživeli. Po njenih besedah je starost pri

COVID-19 glavni dejavnik tveganja, če pa

ima oseba še sladkorno bolezen, kronično

bolezen obtočil in čezmerno telesno težo,

je še toliko bolj ogrožena. Če želimo ohraniti

kolikor toliko normalno življenje,

se »poskusimo držati osnovnih principov,

ki nič ne stanejo, to je nošnja mask, ohranjanje

telesne razdalje in razkuževanje

rok«, je pozvala. Prihaja namreč jesensko-

-zimsko obdobje, ko klinično ne bo mogoče

ločiti, ali ima posameznik COVID-19, gripo

ali navaden prehlad, zato je po besedah

Lejko Zupančeve še pomembnejše, da si

ob znakih okužbe dihal nadenemo masko

in zaščitimo vse okoli sebe.

V šoli znakov za alarm še ni

Maske niso obvezne, temveč le priporočene

za vse šolarje. Ukrep je vlada

uvedla za prvi teden šolskega leta in ga

podaljšala še za en teden. Kacin je takrat

ocenil, da kljub prvim primerom odrejenih

karanten za posamezne razrede ali

vrtčevske skupine znakov za alarm ni.

»Ni razlogov za paniko, je pa to pravo

opozorilo šolskim kolektivom, naj bodo

pozorni na zdravje otrok,« je dodal. Kot

je dejal, si vlada želi, da bi celotno šolsko

leto potekalo v šoli, tudi če bodo posamezni

razredi morali v karanteno. V

primeru, da bo takih primerov preveč,

pa ni izključil »dodatnih ukrepov«. Ob

tem je ponovil, da so starši otroka, ki

mora ostati doma zaradi okužbe z novim

koronavirusom, upravičeni do nadomestila

za nego otroka. »To je razlog, da

starši ostanejo doma. Tudi zato, ker

obstaja velik razlog, da bodo pozitivni

tudi oni. Gre za odgovorno presojo, ali

naj starši še hodijo v službo, če imajo

doma virus. Potrebna je karantena in

nadomestilo,« je dejal.

6

5

4

3

2

1

20 | 37/XXV | 10. september 2020

| 10/XXV | 37/XXV | 10. september 2020

21

INTERVJU

INTERVJU

Dr.

Vinko

Vidmar

»Vesel bi bil, če bi kdaj

dočakal potrebne reforme

v zdravstvu, s katerimi

bi se skrajšale čakalne

dobe na zdravniški ali

zobozdravniški poseg«

Petra Janša

Veronika Savnik

»Vesel pa bi seveda bil, če bi kdaj

dočakal (morda bo Morana milostna)

potrebne reforme v zdravstvu,

s katerimi bi se skrajšale čakalne

dobe na zdravniški ali zobozdravniški

poseg. Menim, da bi k temu lahko veliko

pripomogla organizacija zdravstva

po zgledu Nemčije ali Švice,« je v pogovoru

med drugim dejal prof. dr. Vinko

Vidmar, dr. dent. med.

22 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 23

INTERVJU

INTERVJU

DEMOKRACIJA: Vzrok za

najin pogovor je nedavna

objava članka v Demokraciji,

kjer kolega opisuje zamolčan

zločin, ki se je zgodil leta 1944

na Jesenicah. Tega ste sami

opisali tudi v svoji knjigi spominov,

naslovili pa ste ga

Tragičen dogodek iz vojnih

let.

VIDMAR: Ko se je dogodek,

o katerem govoriva, zgodil,

sem bil še otrok, star komaj

11 let, in o tem takrat seveda

nisem vedel ničesar. Po naključju

sem zanj izvedel šele

mnogo let kasneje od svoje

žene Maje, ki je bila učenka

tega razreda. Takrat je bila

stara 9 let in je sedela v učilnici,

ob katere zadnji steni je

bila nastavljena tempirana

bomba. Eksplozijo je žena −

lahko rečem − po čudežnem

naključju preživela skoraj nepoškodovana.

Tudi ona je

sedela prav v zadnji vrsti

klopi, vendar ji je le nekaj trenutkov

pred detonacijo učiteljica

naročila, naj nese neke

papirčke v koš za smeti, ki je

bil v sprednjem delu razreda.

To je Maji rešilo življenje.

Nemška učiteljica, ki je bila

naslonjena na zadnjo steno,

je bila takoj mrtva. Ubitih je

bilo še 7 Majinih sošolk.

Menim, da je to ponesrečeno

akcijo vaš novinar g. Gašper

Blažič opisal zelo dobro in

natančno tako, kot se je tragični

dogodek res pripetil. Le

vzrok zanj je moja pokojna

tašča opisovala malo drugače.

Dejala je, da so v tisti šoli

ponoči spali nemški vojaki,

podnevi pa je bil pouk. Zato

je bila mnenja, da je bil peklenski

stroj časovno napačno

naravnan. Kakšna je bila

prava resnica, lahko danes le

ugibamo.

DEMOKRACIJA: Mi smo razkrili tudi

obraz Zdravka Slamnika oziroma kasneje

Pavleta Zidarja. Vi ste njegovo ime omenili

le z inicialkami, ob tem pa dodali, da »med

vsemi tedanjimi prebivalci ni bilo človeka,

ki bi ga izdal, niti med globoko prizadetimi

starši umrlih deklic ne, kar kaže, da

so tedaj prave moralne vrednote nekaj

veljale. Danes je izdajstvo na žalost skoraj

vrlina«. Mar ne gre tu bolj za zaroto

molka, ki jo uporablja vsak totalitarizem,

med mafijo pa se to imenuje omertà?

»Oče je bil v Dravski banovini res na dokaj pomembnem

položaju. Kot član takratne stranke SLS, ki je izvirala

še iz avstro-ogrske monarhije, se je povzpel do

mesta okrajnega glavarja v Novem mestu.«

VIDMAR: Pavleta Zidarja sem v knjigi

imenoval le z inicialkami, ker je bil takrat

tudi on še otrok, pravi krivci za to tragedijo

so bili naročniki ponesrečene akcije,

ki pa še do danes niso bili nikjer omenjeni.

Verjetno so zdaj tudi ti že vsi

pokojni. Stavek v narekovajih, ki sem ga

zapisal, je samo moje razmišljanje z

velike časovne distance od dogodka. Da

je danes izdajstvo skoraj vrlina, sem

dodal z nekoliko sarkazma, ker opažam,

s kakšno lahkoto nekateri politiki zapustijo

svoje še včerajšnje somišljenike in

se obrnejo proti njim. Morda je izdajstvo

malo prehuda beseda. Lahko pa, da je

vaša teza o zaroti molka seveda bliže

resnici.

DEMOKRACIJA: Ne smemo zanemariti,

da gre pri omenjenem teroristu za

fanta, starega 12 let. Komunizem je odobraval

totalno zlorabo otrok, ki so ga za

zločin nagradili.

VIDMAR: Tudi tu imate zelo verjetno

prav.

DEMOKRACIJA: Besedo partizan v

knjigi dajete med narekovaje. Zakaj?

VIDMAR: Besedo partizan sem dal v

svoji knjigi v narekovaje le na enem ali

»Menim, da je prava

pot v povezovanju in

sodelovanju in ne v

sovraštvu in razdvajanju.«

dveh mestih. Po pripovedovanju ljudi,

tudi nekaterih mojih sorodnikov, ki so

med vojno živeli na Jesenicah, je bila

takrat pogosteje uporabljena beseda

»gošar«. Po podatkih iz leksikona Leksikografskega

zavoda je beseda partizan v

srednjem veku pomenila najemniškega

vojaka, kasneje pa borca paravojaških

enot, ki so iz ozadja pomagale svoji redni

vojski. Šele ženevska konvencija jih je

avgusta leta 1949, štiri leta po končani

drugi svetovni vojni, pravno izenačila z

redno vojsko.

DEMOKRACIJA: Večkrat omenite, da

so Nemci med okupacijo vladali s tršo roko

kot Italijani. Kako ste to občutili?

VIDMAR: Med vojno sem imel priložnost

od blizu opazovati ene in druge in

nam. otrokom, so se Nemci zdeli veliko

trši, vojaški, narod kot Italijani. Lahko

dodam, da so na ozemlju pod nemško

okupacijo imeli otroci v šolah od prvega

dne pouk le v nemščini. Pod italijansko

oblastjo pa smo se učili še naprej v materinščini.

Morda še nekaj; ne spominjam

se, da bi bil kak moj starejši sorodnik

kdaj vpoklican v italijansko vojsko. V

nemški pa je bilo prisiljenih sodelovati

kar precejšnje število slovenskih fantov

– vojaških obveznikov. Menim, da se je

tudi zato na ozemlju, ki je bilo pod nadzorom

Italijanov, odporniško gibanje

mnogo bolj razraslo kot pa na ozemlju,

ki so ga zasedli Nemci.

DEMOKRACIJA: Pravite tudi, da je bila

revolucija prva, boj z okupatorjem pa

»drugorazredna« tema.

VIDMAR: To seveda ni samo moje

mnenje. Obstajajo ohranjeni dokumenti,

zapisi in drugi eksponati v Muzeju

novejše zgodovine, ki to dokazujejo.

Večkrat je bilo že izpričano tudi v delih

naših priznanih zgodovinarjev, kot so

dr. Jože Možina, dr. Mitja Ferenc, dr.

Jože Dežman in dr. Tamara Griesser

Pečar, če jih navedem le nekaj. Da pa mi

ne bi kdo očital, da navajam samo

»desno« usmerjene zgodovinarje, naj

dodam še, da je to dejstvo nedvoumno

zapisal tudi dr. France Bučar, partizan

(!), v knjigi Usodne odločitve, Časopis

za kritiko znanosti, Ljubljana, 1988. V

tej mali knjižici, za katero gotovo skoraj

nihče več ne ve, je vse dogajanje pred in

med drugo svetovno vojno ter po njej

na Slovenskem izključno na podlagi

dejstev izjemno pronicljivo in analitično

opisano.

DEMOKRACIJA: Pokazali ste mi tudi

dokument, ki nosi datum 1. 7. 1937. Kot

lahko razberemo iz njega, je na kmečkem

taboru govoril Turnšek, ki je znan kot

idejni vodja Društva kmečkih fantov in

deklet v Zagradcu. Napovedal je: »Kakor

bo sedajle ob košnji padla trava, tako bodo

padale glave, kadar bomo na vladi mi.«

Je bil Turnšek, ki je napovedal komunistično

revolucijo, že takrat podtaknjen

med kmečko mladino?

VIDMAR: Dokument, o katerem me

sprašujete, je bil napisan že daljnega leta

1937. Našel sem ga v majhnem očetovem

arhivu šele po njegovi smrti pred približno

30 leti. Zame je bilo zelo zanimivo,

tega prej namreč nisem vedel, da je oče

shranil nekaj listin in aktov še iz časov

svojega službovanja v Kraljevini Jugoslaviji.

Ne vem sicer, kdaj je bilo ustanovljeno

Društvo kmečkih fantov in deklet,

niti tega, kdo je bil ustanovitelj. Presenetilo

pa me je, da so bili njihovi protestni

shodi večinoma neprijavljeni, izrazje

protestnikov proti tedanji oblasti pa

skoraj na las podobno parolam, kot jih

lahko slišimo danes na petkovih protestih.

Tudi grožnje s smrtjo. To me je

navedlo na misel, da se nekateri ljudje z

leti ne spremenijo prav veliko. To je

povsem v skladu s tisočletja starim latinskim

pregovorom: Vulpes pilum

mutat, non mores. (Volk dlako menja,

svoje nravi pa ne. Op. a.)

DEMOKRACIJA: Vaš oče je bil pomemben

mož v Novem mestu. Kaj bi izpostavili

pri njegovem delu? Kako se ga spominjate?

VIDMAR: Oče je bil v Dravski banovini

res na dokaj pomembnem položaju.

Kot član takratne stranke SLS, ki je izvirala

še iz avstro-ogrske monarhije, se

je povzpel do mesta okrajnega glavarja

v Novem mestu. Bil je dober govorec,

odličen pravnik, zapisan pravici in

resnici. Dober oče in mož. Skromen in

dobrodušen. Kot tak je na ovadbe skrajnežev

različnih strank po navadi reagiral

precej dobrohotno. Morda kar preveč,

kar so mu nekateri, bolj radikalno usmerjeni,

večkrat tudi očitali. Vse to lahko

razberem iz njegovih shranjenih dokumentov

iz tistega časa.

DEMOKRACIJA: Sicer pa vaša knjiga

nosi naslov Življenje ni praznik. Zakaj tak

naslov?

VIDMAR: To je prvi del verza iz pesmi

Simona Gregorčiča, ki jo je napisal

svojemu prijatelju Josipu Godniču iz

Grgarja ob nastopu njegovega službovanja,

in se v celoti glasi: »Življenje ni

praznik, je delovni dan.« To sem izbral

predvsem zato, ker pripadam generaciji,

ki je bila vzgajana še v duhu pozitivnih

vrednot, kot so poštenost, marljivost,

vestnost … predvsem pa z mislijo, da brez

trdega, lahko rečem garaškega dela

seveda ne more biti uspeha. Čeprav je

bilo seveda naše življenje tudi lepo, smo

že v osnovnošolskih letih spoznali, kaj

je vojna in okupacija. Kasneje smo morali

preživeti tri totalitarne režime in tudi

zgodnje povojno obdobje, ki je bilo od

vseh najtežje. Ne morem reči, da nam je

bilo ravno z rožicami postlano, vendar

se mi zdaj zdi, da je starost vseeno prišla

prehitro (moj sogovorec se je ob teh

besedah rahlo nasmehnil).

DEMOKRACIJA: Spomine ste opisali

tudi prek znanstev, mnogi med njimi so

bili tudi vaši pacienti. Opravljali ste

namreč poklic zobozdravnika.

Biografija

Prof. dr. Vinko Vidmar, dr. dent.

med., je bil rojen leta 1933 v Ljubljani.

Oče je bil pravnik, mati pa finančna

uradnica. Imel je tudi dve leti starejšo

sestro. Osnovno šolo je obiskoval

v Novem mestu, maturiral pa je leta

1951 na Klasični gimnaziji v Ljubljani.

Na Odseku za stomatologijo Medicinske

fakultete v Ljubljani je diplomiral

leta 1957. Dobra tri leta je bil zaposlen

v Zdravstvenem domu Ljubljana – Šiška.

Od leta 1961 dalje pa v Kliničnem

centru v Ljubljani in na MF, na Odseku

za stomatologijo, kjer je nadaljeval podiplomski

študij in ga uspešno sklenil

z magisterijem in doktoratom znanosti.

Leta 1983 je dosegel naziv izrednega

profesorja. Leto prej je štiri mesece

delal kot znanstveni sodelavec Poliklinike

za stomatološko protetiko Univerze

Johannesa Gutenberga v Mainzu.

V stroki se je veliko ukvarjal z oralno

rehabilitacijo bolnikov z disgnatijami

in protetično oskrbo palatoshiz.

Poleg pedagoškega in strokovnega

dela je proučeval aktivnost encimov,

ki sodelujejo pri prenosu bolečinskega

dražljaja v zobni pulpi. Udeležil se je

več strokovnih srečanj doma in v tujini.

Po upokojitvi leta 1994 je še dvajset

let delal v zasebni stomatološki ordinaciji.

Je član Društva zobozdravstvenih

delavcev Slovenije in častni član

Sekcije za stomatološko protetiko SZD.

Je poročen in oče dveh sinov. Ima vnukinjo

in vnuka.

24 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 25

INTERVJU

VIDMAR: Z zgodbami svojih znancev,

prijateljev in sorodnikov, ki so bili skoraj

vsi dolga leta tudi moji pacienti, menim,

da sem malo popestril vsebino knjige.

DEMOKRACIJA: Upokojili ste se v samostojni

Sloveniji. Kako gledate današnji

čas, najprej kot državljan, potem upokojenec

in tudi kot dr. dentalne medicine?

VIDMAR: Na osamosvojitev gledam

kot na največji dosežek Slovencev v vsej

naši zgodovini. Vesel sem, da smo končno

dočakali demokracijo. Sam nikoli nisem

bil član nobene stranke in tudi danes

nisem, vendar dnevno z zanimanjem

spremljam vse politično in gospodarsko

dogajanje doma in v svetu. S sedanjo

vlado, ki je prisegla 13. marca, sem zelo

zadovoljen. V njej za zdaj dovolj dobro in

uspešno sodelujejo sposobni ljudje desne

in leve sredine. Menim, da je prava pot

v povezovanju in sodelovanju in ne v

sovraštvu in razdvajanju. Kot upokojenec

sem razmeroma zadovoljen. Vesel pa bi

seveda bil, če bi kdaj dočakal (morda bo

Morana milostna) potrebne reforme v

zdravstvu, s katerimi bi se skrajšale

čakalne dobe na zdravniški ali zobozdravniški

poseg. Menim, da bi k temu lahko

veliko pripomogla organizacija zdravstva

po zgledu Nemčije ali Švice. Pri nas,

govoril bom le o zobozdravstvu, ki ga

»Besedilo Molitev za zdravnika zelo

lepo opiše bolnikova pričakovanja in

prošnjo za zdravnikovo pomoč.«

najbolje poznam, imamo tri vrste ambulant.

Zdravstvene domove, zasebne

ordinacije s koncesijo in zasebne ordinacije

brez koncesij. V neenakem položaju

so tako zobozdravniki sami kot tudi

njihovi pacienti. Pacient pravzaprav

nima nobene izbire. Ko sem pred

mnogimi leti štiri mesece delal v takratni

Zahodni Nemčiji, sem imel priložnost

spoznati njihov zdravstveni sistem. Tam

so vse ambulante v zasebnih rokah, le

klinike in učne ustanove so večinoma

državne. Pacient si lahko izbere katerokoli

ambulanto. Denar, ki ga plačuje zavarovalnici,

gre z njim. Če hoče na

kliniko, gre lahko na kliniko. Jasno pa

je, da ni zavarovalnice na svetu, ki bi

pacientu lahko plačala prav vse storitve.

Plača mu toliko, kolikor mu po pogodbi,

ki jo ima sklenjeno z zavarovalnico,

pripada. Druge stroške pa mora nositi

sam. O tem, o čemer pripovedujem, sem

se imel priložnost na lastne oči prepričati

pred približno 35 leti. Sistem je

takrat deloval dobro. Čakalne dobe so

bile mnogo krajše kot pri nas. Kako je

tam danes, žal ne vem.

DEMOKRACIJA: Še tole, na koncu vaše

knjige lahko preberemo Molitev za zdravnika.

VIDMAR: Molitev za zdravnika sem

dodal zadnjemu poglavju svoje knjige,

kjer kot bolnik pišem o svojih izkušnjah

z našim zdravstvom skozi nekaj desetletij.

V časovnem obdobju petdesetih let

sem bil desetkrat operiran in v bolnišnični

oskrbi. Če seštejem vse dni skupaj,

sem v bolniški postelji vsega skupaj preživel

skoraj tri mesece. Večina izkušenj

je bilo zelo pozitivna. Molitev za zdravnika

je bila pred mnogimi leti objavljena

v strokovni reviji ISIS. Nista znana ne

avtor ne čas nastanka te molitve, vendar

se mi zdi, da besedilo zelo lepo opiše

bolnikova pričakovanja in prošnjo za

zdravnikovo pomoč.

v najboljši družbi

z vrhunskimi kozarci vivo

Iskrena povezanost ustvarja trenutke uživanja. Izberite elegantno kolekcijo

kristalnih kozarcev Villeroy & Boch, ki vam bodo s svojo kakovostjo

in dizajnom popestrili vsakodnevne priložnosti. Z zbiranjem nalepk v

Mercatorju prejmete do 85 % popusta za vrhunski set kozarcev .

Za vsakih 10 evrov nakupa ter za vsak

izdelek z oznako Moje znamke in z

oznako Vivo prejmete ali e-nalepko na

svoji Pika kartici ali običajno nalepko.

Zbirajte e-nalepke ali običajne nalepke

od 3. 9. do 31. 12. 2020. Nalepke lahko

unovčite do 9. 1. 2021.

Več na www.mercator.si

žgane pijače voda/sok pivo gin penina belo vino rdeče vino dekanter

Kozarci

ponovno v

Mercatorju

z unovčenjem e-nalepk

ali običajnih nalepk

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

26 | 37/XXV | 10. september 2020


27

slovenija

slovenija

Borut Korun

Wikipedia, sloveniadna.wordpress.com

Značilno je, da se z zgodovino našega naroda ukvarjamo predvsem amaterji. Kriva za to je politična

usmeritev sedanjih slovenskih zgodovinarjev (seveda ne vseh!), ki slovensko zgodovino

do 19. stoletja preprosto zanikajo z absurdno trditvijo, da smo kot narod nastali šele takrat.

O preučevanju staroselstva

in iskanju korenin z genetiko

Genetska slika

Slovencev je zelo

podobna genetski

sliki Slovakov,

vzhodnih Avstrijcev,

severozahodnih

Hrvatov in

– Madžarov.

Zemljevid prikazuje najpogostejše haploskupine Y na posameznih delih Evrope. V nekaterih

primerih je najpogostejša skupina manj kot polovica prebivalstva. Vir: Wikipedia

Če do takrat nismo bili narod – po

tej politični logiki − ni obstajalo

ničesar, kar bi bilo narodna zgodovina.

O tem bi bilo treba pisati in

tako zgodovinopisje razgaliti, toda

začnimo na začetku.

Pomen genetike

Na začetku zgodovinopisja stoji genetika.

Ko kombiniramo izsledke genetike,

ki je eksaktna znanost z izsledki

arheologije, postane jasno marsikaj,

kar se je prej zdelo zagonetno. Genetiki

raziskujejo gene na kromosomu Y,

ki ga moški dobimo od svojih očetov

in jih spet predajamo svojim sinovom.

So kot izkaznica rodu, ki se deduje iz

roda v rod. V tej »izkaznici« nastajajo

tudi spremembe. V genih se dogodijo

spremembe, mutacije, zaradi katerih

lahko genetiki ljudi razdelijo v skupine,

označijo pa te skupine s črkami. Identična

izkaznica nekega sodobnika in

recimo nekega okostja izpred tisočletij

je potem dokaz, da oba − tako živa

oseba kot že dano umrli človek − genetsko

pripadata isti skupini. Ker genetiki

vejo kako pogosto, v kakšnih

časovnih razmikih se pojavljajo mutacije,

lahko določijo njihovo starost.

Tako lahko neki skupini ljudi, plemenu

ali ljudstvu sledimo tako v časovnem

kot geografskem pogledu.

Genetske korenine

Nekoliko poenostavljeno povedano

smo vsi Evropejci po genetski plati

potomci treh osnovnih genetskih populacij

in vsi smo genetska mešanica,

le da je pri vsakem narodu mešanica

drugačna.

Najstarejša plast med nami so

potomci evropskih ledenodobnih

lovcev, ki so v Evropo prišli pred 45 do

40.000 leti. Genetiki njihovo haploidno

skupino označujejo s črko I, deli pa se

na dve podskupini, na skandinavsko

in balkansko.

Pred 8.000 leti so v Evropo prek

Balkana začele prihajati prve poljedelske

skupine z Bližnjega vzhoda, ki so

prinesle skupine kot so J, G in E. Te

skupine so se naseljevale po plodnih

nižinah in izrinjale potomce ledenodobnih

lovcev v manj plodne, hribovite

ali severne kraje Evrope. Ker so

bili očitno izrinjeni iz Podonavja, Podravja

in Posavja v bosanske hribe,

doseže odstotek potomcev kromanjoncev,

potomcev ledenodobnih lovcev, v

Hercegovini vrednost do 60 odstotkov.

To so ljudje močnih postav in grobih

potez. Nekaj nižji je ta odstotek v primorskih

delih Hrvaške. V Sloveniji

znaša odstotek te populacije 20 odstotkov.

Navsezadnje so med 3. in 2. tisočletjem

pred Kristusom v Evropo prišli

Indoevropejci in bistveno spremenili

genetsko strukturo »staroevropejcev«.

Genetik z Inštituta Maksa Plancka v

Jeni Johannes Krause piše, da tako zelo,

kot če bi sedaj v Evropo priselili deset

milijard tujih ljudi. Povedano narav-

nost in brez politično korektnih olepšav

to pomeni, da so Indoevropejci pobili

večino moških in si jemali njihove

ženske. V genetskih raziskavah je

bistven namreč kromosom Y, ki ga

moški dobimo od svojih očetov. Genetika

žensk pa je drugo poglavje.

Genetska slika Slovencev

Indoevropejci so v Evropo prinesli

haploidne strukture z oznako R. Ta se

deli na R1 in R2, prva pa na R1a in R1b,

ki sta za nas pomembni. Vsaka od teh

se deli naprej na številne podskupine.

R1a prevladuje v Vzhodni, R1b v

Zahodni Evropi. R1a je slovansko-baltska

skupina, R1b pa keltso-italsko-germanska.

Najbolj čisti Slovani so Belorusi

s skoraj 60 odstotki haploidne

skupine R1a. Najbolj čisti potomci

Keltov na drugi strani so Irci s 87 odstotki

skupine R1b. Skupini R1a in R1b

sta ločeni tudi jezikovno. Ljudstva na

zahodu Evrope govorijo kentumske

indoevropske jezike, ljudstva R1a pa

satemske, to je slovanske in baltske.

V Sloveniji skupina R1a s 40 odstotki

relativno prevladuje. Slovani, ki so

prišli v naše kraje v 2. polovici 6. Stoletja,

torej niso mogli biti neznatna

manjšina. Če bi bili manjšina in bi

drugim prebivalcem samo vsilili svoj

jezik, bi bilo v naši populaciji pač

mnogo manj moških z R1a haploidno

strukturo.

Prav to pa se je zgodilo na Balkanu.

Ko je Cankar govoril o tem, da smo

Slovenci civilizacijsko bliže Avstrijcem

kot pa našim »bratom« na Balkanu, se

je glede »bratov« zelo zmotil. Genetska

slika Slovencev je zelo podobna genetski

sliki Slovakov, vzhodnih Avstrijcev,

severozahodnih Hrvatov in – Madžarov.

Najbližji smo si s Slovaki. Genetsko

zelo različni pa smo od Srbov, Bošnjakov,

Makedoncev, Črnogorcev. Kot je

pričakovati, pa je največja razlika med

nami in Albanci, ki se imajo za potomce

Deleži Y-DNK skupin po regijah Slovenije na osnovi podatkov o lokacijah 253 slovenskih

haplotipov. Slika se nanaša na Tabelo 3, ki je bila objavljena v referatu Analiza Y-DNK

haplotipov Slovencev. Slike v referatu ni, je pa bila predstavljena na 12. mednarodni

konferenci Izvor Evropejcev v Ljubljani, 2014. Vir: sloveniadna.wordpress.com

Ilirov. Tudi drugi Balkanci so genetsko

zagotovo v veliki meri potomci Ilirov,

čeprav manj kot Albanci. Na Balkanu

prevladujejo eksotične haploidne

skupine, ki so posledica različnih priselitev:

od ledenodobnih lovcev, prvih

poljedelcev do mongolskih Hunov in

Avarov. Taka je recimo skupina Q, ki

je v Sloveniji ni, na Hrvaškem jo je 1

odstotek, na otoku Hvaru celo 6 odstotkov.

Ta skupina izvira iz osrednje

Azije.

Neodgovorjena vprašanja

Tu se pojavi vprašanje Ilirov, za katere

ne vemo, kdo so bili, od kod so prišli,

kakšen jezik so govorili. Ena teza pravi,

da so okrog 1600 pred Kristusom prišli

iz porečja spodnje Volge, od koder so

prinesli tudi skupino Q.

Za nas, Slovence, bi bilo zelo zanimivo

vedeti, kdo so bili ustvarjalci neverjetno

napredne halštatske kulture

na Dolenjskem. Kot je zapisal J. Rant,

bi postalo marsikaj jasno, če bi genetsko

raziskali ostanke njihovih okostij.

Obstaja namreč možnost – za zdaj

samo domneva, da so bili njeni tvorci

Kelti. Med Slovenci dosega odstotek

keltske haploidne skupine R1b skoraj

20% odstotkov. To gre na račun nekdanjih

Keltov, Venetov in nemških priseljencev.

Da je keltsko Noriško kraljestvo

segalo tudi na današnje

slovensko ozemlje, je zgodovinsko

dokazano. V takratnem Celju so imeli

celo kovnico svojega denarja. Nejasno

ostaja, kje v Sloveniji je bila meja med

keltsko in ilirsko naselitvijo, kolikor

so bili Iliri sploh neka homogena

skupina plemen, ki bi se jih dalo genetsko

opredeliti in kolikor so Iliri

sploh bili bistven narodni element v

današnji Sloveniji.

Med slovenskim prebivalstvom je

tudi 10 odstotkov skandinavske ledenodobne

haploidne skupine I, ki lahko

izvira samo iz nekdanjih Gotov, Langobardov

in nekaj seveda od nemških

naseljencev.

R1b skupino so strokovnjaki razdelili

na mnogo podskupin, ki jih celo

vežejo na posamezna keltska in germanska

ljudstva oziroma njihove naselitvene

valove. Vse te skupine so

navzoče tudi v Sloveniji. Zanimivo je,

da se delež vsake od teh keltskih

podskupin R1b zelo zmanjša, ko

pridemo na hrvaško ozemlje in se pomikamo

proti jugu. So bili tvorci predzgodovinskih

kultur v Sloveniji torej

Kelti? Zgodovinarji se s tem verjetno

ne bi strinjali. Dokončen odgovor bi,

ponavljam, dale genetske raziskave

prazgodovinskih kosti.

Nujno odstiranje preproge

Naši predniki so najkasneje na

začetku 7. stoletja ustanovili državo,

na našem ozemlju so nastali najstarejši

napisi v kakem slovanskem jeziku.

Vse te dosežke naših prednikov pa slovensko

zgodovinopisje potiska pod

preprogo, jih zanikuje. O tem bom kaj

več napisal za eno prihodnjih številk

revije Demokracija.

28 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 29

slovenija

slovenija

Vida Kocjan

Matic Štojs Lomovšek, MNZ, Arhiv Demokracije

Z jedilnika, ki smo ga iz angleščine prevedli v slovenščino in ga tudi objavljamo, je razvidno,

da je prehrana tujcev v postojnskem centru za tujce vrhunska. Obroki so dnevno energijsko

ovrednoteni, dnevno prejmejo 3.300 kcal in več.

Center za tujce Postojna:

Ne koncentracijsko taborišče,

hotel z več zvezdicami!

Hrana je izredno raznovrstna in

se v tednu dni ne ponavlja. Česa

takšnega si slovenski državljani

večinoma ne morejo privoščiti. Za odrasle

tujce je mesečno za tri vrhunske

obroke namenjeno od 360 do 407 evrov

(brez davka).

Nevladniki o »sramotnem

taborišču«

Konec avgusta je skupina približno 50

članov več nevladnih organizacij pred

Centrom za tujce v Postojni pripravila

protest v podporo »zaprtim v tem koncentracijskem

taborišču«. Objavljali so sporočila

o nevzdržnih razmerah v tem centru

in navajali domnevne kršitve pravic tam

nastanjenih tujcev. V nevladni organizaciji

Delovna skupina za azil so navajali, da

Pred dnevi si je Center za tujce v Postojni ogledal državni sekretar Franc Kangler. V centru je

zagotovljena popolna zdravstvena oskrba. V njem je tudi sodobna pralnica in še bi lahko naštevali.

v centru prihaja do hudih zlorab človekovih

pravic, zaprti tujci pa pripovedujejo,

da je center slabši kot navaden zapor in

da so prepuščeni na milost in nemilost

enega inšpektorja. Domnevno naj bi prihajalo

tudi do poskusov samomorov, kar

naj bi bilo nekaj vsakdanjega, v centru naj

bi potekala tudi gladovna stavka.

Nevladniki so še dodali, da gre za »sramotno

taborišče«. Država naj bi v zadnjih

mesecih v center začela zapirati tudi prosilce

za azil, od tam pa naj bi jih vračala

hrvaški policiji. Prosilci za azil naj bi bili

brez osnovne oskrbe, mnogi poškodovani

in brez čistih oblačil. Stanovalci hrano

prejemajo skozi rešetke, za njihovo zdravstveno

varnost pa naj ne bi bilo poskrbljeno.

Prebivalci centra naj bi zato upirali

in zahtevali svobodo. Skupinica protestnikov

jim je s protestom izrazila solidarnost,

zahtevali so, da se to »koncentracijsko

taborišče« nemudoma zapre.

Zahtevajo tudi ustavitev sistema množičnih

izgonov na Hrvaško.

Pristojni očitke odločno zanikali

Policija je vse trditve odločno zavrnila.

Poudarili so tudi, da v centru ne poteka

Za prehrano mesečno

od 359,70 do 406,80 evra

na osebo (brez davka)

Po podatkih policije so odrasli,

nastanjeni v Centru za tujce, upravičeni

do treh obrokov dnevno, za otroke

pa je predvidenih pet obrokov. Hrano

v centru naročajo vsak dan posebej.

Določene so tudi cene za posamezne

obroke. Cene brez davka na dodano

vrednost so:

za odrasle za otroke

zajtrk: 3,07 evra 2,21 evra

kosilo: 4,79 evra 3,97 evra

večerja: 4,13 evra 4,08 evra

dopoldanska malica: 0,70 evra

popoldanska malica: 0,70 evra

Skupno je to dnevno 11,99 evra brez davka

za odraslo osebo in 11,66 evra za otroka.

Mesečno je to 359,70 evra za odraslo

osebo in 349,80 evra za otroka. Za zdaj

ni znano, da bi bili v centru tudi otroci.

Posamezniki se lahko odločijo tudi za

suhi obrok, ki je ovrednoten na 6,40

evra. Za sladkorno ali žolčno dieto

imajo na voljo 12,81 evra, za obroke

brez glutena ali laktoze pa 13,56 evra

(vse brez davka na dodano vrednost). V

primeru diete to mesečno znese 384,30

evra ali 406,80 evra na osebo.

gladovna stavka, nastanjeni tujci pa svoje

nestrinjanje s postopki ali z nastanitvijo

oziroma omejitvijo gibanja občasno res

izražajo na različne načine. Eden od teh

je, da občasno odklanjajo hrano. Tako v

enem od preteklih dni na enem od oddelkov

niso hoteli prevzeti večerje.

Nevladnikom se je nato pridružila še

skupina kulturnikov, ki je od vlade zahtevala

vzpostavitev dostojnih življenjskih

razmer v postojnskem centru. Pod

zahtevo so bili podpisani pesniki in pisatelji

Boris A. Novak, Svetlana Makarovič

in Dušan Šarotar ter igralka Draga

Potočnjak. Gre za kulturnike, zelo naklonjene

levičarskim strankam v Sloveniji.

Razmere v postojnskem centru je

nato obravnaval tudi varuh človekovih

pravic. Izsledki še niso znani, z vsemi pa

se je strinjala tudi vršilka dolžnosti predsednice

stranke SD Tanja Fajon, znana

kot velika zagovornica migrantov in migracij

ter odprtih mej. O tem, da je njen

vzornik George Soros, pa je bilo v javnosti

že tudi veliko napisanega.

Center za tujce je nato nenapovedano

obiskal državni sekretar Franc Kangler in

ugotovil, da so razmere v tem postojnskem

centru vzorno urejene. Nevladna delovna

skupina za azil pa je nato pohitela z izjavo,

da »četudi so taborišča vzorno urejena,

niso sprejemljiva«. O drugih očitkih, ki

so jih pred tem navedli, pa so molčali.

Državni sekretar si je ogledal vse prostore,

vključno z bivalnimi enotami. Z

videnim je bil zelo zadovoljen, saj so

razmere za bivanje zelo dobre. Nastanjene

osebe imajo na voljo televizijo, internet,

prostore za športne aktivnosti, zagotovljeno

pa imajo tudi popolno

zdravstveno oskrbo.

V centru je bilo 28. avgusta 2020 nastanjenih

96 tujcev. Največ jih je iz Pakistana,

Maroka, Afganistana in Alžirije. Od

vseh nastanjenih je 55 tujcev v postopku

mednarodne zaščite (azila), za preostalih

41 pa se ureja vrnitev v sosednje države

na podlagi dvostranskih sporazumov ali

vrnitev v domovino.

Kangler je vse zaposlene še posebej

pohvalil za njihovo profesionalno in

zahtevno delo. V sporočilu za javnost je

nato ministrstvo za notranje zadeve

zapisalo, da so zaposleni še posebej specializirani

za sodelovanje s tujimi veleposlaništvi

glede identifikacije tujcev

in usposobljeni za opravljanje spremstva

na letalih. Zdravstveno oskrbo pa je

Evropski odbor za preprečevanje

mučenja in nehumanega ter poniževalnega

ravnanja ali kaznovanja ocenil kot

dobro prakso.

Center je bil v zadnjih letih tudi obnovljen

in posodobljen. Njegova zasnova

zagotavlja vse standarde o varovanju

človekovih pravic in ustrezne bivalne

razmere v času omejitve gibanja. Državni

sekretar Kangler je še posebej pozdravil

samoiniciativnost vodstva centra pri

črpanju sredstev iz evropskega Sklada za

azil, migracije in vključevanje (za oskrbo,

vračanje, nadgradnje kapacitet in bivalnih

razmer centra). Tako so samo lani

pridobili več kot 800.000 evrov evropskih

sredstev. Na podlagi obiska je

Kangler ocenil, da ni prav nobenih razlogov

za nedavne proteste pred postojnskim

centrom.

Hrana v centru je vrhunska

Kangler je nato na Twitterju zapisal, da

se je v času obiska med drugim pozanimal

o tedenskem jedilniku za nastanjene v

centru in je tudi objavil fotografijo jedilnika.

Pri tem je Fajonovo in poslanca

Matjaža Nemca (podpredsednika stranke

SD, ki so ga bila polna usta kritike tega

centra) povabil tja na kosilo in ju vprašal

ali je jedilnik kaj slabši kot v dragih bruseljskih

restavracijah. Fajonova in Nemec

se potem nista več oglasila.

30 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 31

INTERVJU

Marjan Golavšek

»Kmetom v zadnjem obdobju največje težave povzročajo

prodaja pridelkov in nizke odkupne cene«

Vida Kocjan

Polona Avanzo

Pogovarjali smo se s kmetovalcem

Marjanom Golavškom iz

Matk pri Preboldu, podpredsednikom

Kmetijsko-gozdarske

zbornice Slovenije in predsednikom

Perutninarske zadruge Pivka. Na

tokratnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske

zbornice Slovenije

znova kandidira na listi Društva forum

za kmetijstvo in podeželje SDS.

Člani zbornice bodo svoje predstavnike,

ki bodo tudi v naslednjem mandatu

zastopali njihove interese, volili

4. oktobra 2020. Golavšek navaja, da

je ostalo še kar nekaj nerešenih zadev,

za katere želi, da se uredijo, kar

je tudi razlog za njegovo kandidaturo.

57-letni kmetovalec ne mara velikega

besedičenja, saj je človek dejanj.

Zagovarja trdo in pošteno delo, kar je

po njegovem prepričanju prava pot

do uspeha.

DEMOKRACIJA: Delate na svoji

kmetiji, tako da kmetijstvo dobro

poznate. Kakšno je stanje v tej dejavnosti

v zadnjem obdobju?

GOLAVŠEK: Kmetom v zadnjem

obdobju največje težave pozročajo

prodaja izdelkov in nizke odkupne

cene.

DEMOKRACIJA: Kmetje že nekaj

časa opozarjajo tudi na težave v prireji

mesa. Razlog so nizke odkupne cene in

zastoji pri prodaji živali, kar je povezano

tudi s cenovnimi razmerji. Pravijo,

da še vedno ni videti poti iz krize.

Kakšne so dejanske težave, kaj je razlog

za to in od kdaj to že traja?

GOLAVŠEK: Težave v tej panogi

trajajo že dalj časa, vendar pa so se

zaradi zmanjšanega odkupa goveda

in posledično povečanja stroškov

krmljenja na kmetijskih gospodarstvih

zaradi epidemije te še povečale,

saj so govedorejci utrpeli več kot dvajsetodstotni

izpad dohodka.

DEMOKRACIJA: Kakšne so težave

pri prodaji drugih kmetijskih pridelkov

in proizvodov, je tudi tam podobno?

GOLAVŠEK: V vseh panogah v kmetijstvu

so podobne težave, da pa to ni

dovolj, nekatere panoge pestijo še

naravne nesreče, ki so uničile ali

zmanjšale pridelek.

DEMOKRACIJA: Kako pa sicer ocenjujete

verigo preskrbe s hrano, so tu

kakšni zapleti?

GOLAVŠEK: V tej verigi je kmet še

vedno najšibkejši člen, saj težko dosega

primerne odkupne cene. Moje mnenje

je, da trgovci na neki način izkoriščajo

slovenskega kmeta, ki jim pridela

zelo kvalitetno in varno hrano. Tako

na veliko oglašujejo, da je slovensko,

ko pa je treba za to kvaliteto plačati

primerno ceno, pa se delajo gluhe.

Minister Dejan Židan

je bil bolj naklonjen

večjim kmetijskim

družbam tako pri

zemljiški politiki kot na

področju gozdarstva.

DEMOKRACIJA: Kaj pričakujete od

države, konkretno od ministrstva za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?

GOLAVŠEK: V prvi vrsti pričakujem,

da bodo prisluhnili kmetom in njihovim

predstavniškim organizacijam pri

reševanju nastalih razmer ter v novem

programskem obdobju do 2027 zagotovili

ukrepe, ki bodo krepili prehransko

varnost in razvoj slovenskih

kmetij, da bodo mladi na njih videli

svojo prihodnost.

DEMOKRACIJA: Prav v času novega

koronavirusa je bil v Sloveniji dan večji

poudarek na tem, naj potrošniki kupujemo

domače, lokalno pridelano. Nekaj

časa so bila še obvestila, da prodaja

neposredno na kmetijah in tržnicah

narašča, nato se je na to postopoma

pozabilo. Kako je s tem zdaj, mislite, da

je bila akcija ministrstva pravilno zastavljena?

GOLAVŠEK: Osebno na to, da

kupujmo domače, poudarjam in opozarjam

že zelo dolgo, saj imajo kratke

poti od vil do vilic zelo velik pomen

za kvaliteto pridelkov. Poleg tega smo

se kmetje v zadnjem obdobju zelo

dobro pripravili za prodajo na domu

in bližnjih tržnicah in prav bi bilo, da

bi kupci to izkoristili. Zato mora ministrstvo

s podporo temu načinu

prodaje nameniti največjo mogočo

podporo in promocijo.

DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete

ukrepe, ki jih je vlada Janeza Janše sprejela

za pomoč kmetom in kmetijstvu v

času pandemije, ukrepe, ki jih lahko

uveljavljajo kmetje? So bili ti zadostni

in usklajeni s Kmetijsko-gozdarsko

zbornico Slovenije (KGZS)?

GOLAVŠEK: V večjem delu so bili

ukrepi primerni in so omilili težave,

ki so nastale zaradi virusa in upada

prodaje, je pa žal prišlo tudi do problema

predvsem na področju živinoreje,

ker so mesarji in trgovci v tem

času znižali cene govejega mesa za

deset centov, to pa pomeni, da so bili

rejci goveda znova za približno sedem

centov v minusu.

DEMOKRACIJA: V pripravi je načrt

okrevanja zaradi posledic pandemije

COVID-19. Kakšna so pričakovanja

panoge za pomoč in ali potekajo kakšni

pogovori o tem?

GOLAVŠEK: Tu zagotovo pričakujemo,

da bo vlada kmetijstvu pomagala

s podobnimi ukrepi kot do sedaj,

morda tudi z odkupom viškov za blagovne

rezerve ali kakšen podoben

ukrep. Predvsem bo treba paziti, da ne

bo prišlo do tega, da bi zaradi trenutne

krize kdo nehal kmetovati. Saj vemo,

da ko enkrat nehaš s proizvodnjo, jo

potem težko spet zaženeš, pa tudi

stroški so večji.

DEMOKRACIJA: Koliko pri vsem tem

sodeluje KGZS, kakšna je njena vloga,

32 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 33

INTERVJU

KOLUMNA

Kdo vam laže?

Tehnologija 5G in lažne novice

kakšni so bili uspehi doslej? Ali je bila

zbornica dovolj slišana in uslišana?

GOLAVŠEK: Zbornico je vlada povabila,

da poda svoje predloge, sodelovala

je tudi na določenih delovnih

srečanjih. Precej predlogov je bilo sprejetih,

nekateri žal ne, upam pa, da bodo

predlogi, ki niso bili še upoštevani,

podlaga za nove ukrepe.

Ministrica Aleksandra

Pivec po mojem

mnenju dela dobro,

kar pa ne pomeni,

da se katera zadeva

ne bi dala rešiti bolje,

predvsem pa hitreje.

DEMOKRACIJA: Kakšno pa je vaše

stališče do aktualne kmetijske ministrice

Aleksandre Pivec tudi v primerjavi

z njenim predhodnikom Dejanom

Židanom?

GOLAVŠEK: Ministrica po mojem

mnenju dela dobro, kar pa ne pomeni,

da se katera zadeva ne bi dala rešiti

bolje, predvsem pa hitreje. Zelo

uspešno ocenjujem njeno delo v čase

koronakrize. Morda bi bilo treba na

ministrstvu narediti tudi nekaj kadrovskih

osvežitev, kar bi pripomoglo

k učinkovitejšemu delu.

Razlika med obdobji, ko so bili ministri

iz vrst leve politične opcije in

sedanjo, je predvsem v tem, da je bilo

zaznati pri prvih, ki jih je poosebljal

minister Židan, večjo naklonjenost

večjim kmetijskim družbam tako pri

zemljiški politiki kot na področju gozdarstva.

DEMOKRACIJA: KGZS bo v letu 2020

izvedla že šeste volitve v svoje organe.

Zaradi pandemije so bile volitve prestavljene.

V zdajšnji sestavi ste podpredsednik

Sveta KGZS. Verjetno boste

znova kandidirali. Kaj vas vodi pri tem

delu, za kaj ste se in se še boste zavzemali?

GOLAVŠEK: Ja, prav imate. Res sem

se odločil, da znova kandidiram, in

sicer na listi Društva forum za kmetijstvo

in podeželje SDS, saj je ostalo

še kar nekaj nerešenih zadev, za katere

želim, da jih uredimo.

Zato se bom zavzemal, da zagotovimo:

primerno plačilo za vse kmetijske

Biografija

Marjan Golavšek je kmetovalec iz

Matk pri Preboldu, podpredsednik

Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije

in predsednik Perutninarske

zadruge Pivka. Poklicno se ukvarja

z rejo piščancev ter pridelavo zelja in

bučnega olja.

proizvode; čim več slovenske hrane v

javnih zavodih (šole, vrtci, bolnišnice,

domovi za starejše); primerno in spodbudno

zemljiško politiko na način, da

damo kmetom zemljo, ki je v lasti

države, v medgeneracijski zakup in na

podoben način tudi državne gozdove;

nov način reševanja škod po naravnih

in drugih nesrečah; da bo delo kmeta

cenjeno in bo ta imel zagotovljeno primerno

pokojnino za opravljeno delo

in s tem zagotovljeno socialno varnost

tudi ob izročitvi kmetije naslednikom.

DEMOKRACIJA: Je še kaj, kar bi bilo

treba izpostaviti, pa sva izpustila?

GOLAVŠEK: Ja, vse člane zbornice

pozivam, da gredo v nedeljo, 4.

oktobra, na volitve in izvolijo svoje

predstavnike v organe zbornice, ki zastopajo

njihove interese.

Zala

Tomašič

Zala Tomašič je

podiplomska

študentka mednarodnoh

odnosov na

Kraljevem kolidžu v

Londonu.

Dostop do informacij nikoli ni bil lažji kot

danes. Če smo povezani z internetom,

lahko v sekundi najdemo potrebne informacije

in preberemo najnovejše novice. Ljudje

se ne borimo več za dostop do novic, temveč za

njihovo filtriranje in dostop do točnih podatkov.

Ob poplavi novic, ki si velikokrat tudi nasprotujejo,

povprečen človek težko ugotovi, kaj je resnično

in kaj ni. Do neke mere se manipulacija

dogaja po televiziji, radiu in pisnih virih, večinoma

pa na spletu, kjer lahko vsak z internetnim

dostopom objavlja kakorkoli želi, ne glede na resničnost

objavljenih informacij.

Donald Trump je neke vrste začetnik besedne

zveze lažne novice, ki jo sam uporablja pogosto

in z njo imenuje tudi novice, ki niso lažne, mu pa

niso pogodu. S takim ravnanjem se ustvarja zmešnjava

in se zmanjšuje pomembnost dejanskih

lažnih novic, s katerimi se manipulira javnost.

Lažne novice obstajajo in se velikokrat širijo z

namenom političnega manipuliranja, čeprav jih

velikokrat širijo tudi ljudje in politiki, ne da bi se

sploh zavedali, da so novice lažne. Posebej socialna

omrežja so se izkazala

za idealen medij širjenja

napačnih informacij, ki

lahko tudi spremenijo rezultat

volitev. To se je

mogoče že zgodilo tudi pri

ameriških predsedniških

volitvah 2016, ko so lažne

novice v prid Donaldu

Trumpu in proti Hillary

Clinton preplavile svetovni

splet. Ne želim odpreti

kontroverzne debate o tem,

kdo bi bil boljši predsednik

-Trump ali Clintonova -,

nujno pa je treba opozoriti

na dejstvo, da kolikor se je

manipulacija volivcev s pomočjo tehnologije in

napačnih informacij zgodila, sta demokracija in

racionalno odločanje volivcev resno ogrožena.

Ogrožena pa ni le demokracija ali liberalni svetovni

red, ki ga ta čas poznamo v mednarodnih

odnosih, lažne novice ogrožajo tudi naše vsakdanje

življenje. Novice o nevarnosti cepljenja, čeprav

raziskovalci in zdravniki niso našli nobenih

resnih dokazov, se po spletu širijo kot ogenj in

necepljenje otrok proti boleznim, ki povzročajo

pandemije, ogroža vse. Podobno se širijo druge

teorije, kot je na primer teorija o tem, da je Zemlja

Veliko ljudi na položajih

ali tistih, ki se želijo na

te položaje povzpeti, ima

raje ljudi, ki ne mislijo

kritično in nimajo znanja

o ekonomiji in delovanju

države, saj jih je veliko

laže zmanipulirati.

ploščata. Večini se to sliši absurdno, ampak teorija

o ploščati Zemlji hitro nabira privržence in škodi

razvoju naše civilizacije. Lažnim novicam ni treba

imeti političnega pridiha, tudi podjetja jih širijo

− tobačna industrija je v času novega koronavirsua

začela širiti novico o tem, da je bolje biti kadilec

v boju proti virusu, čeprav to ni le neresnično,

ampak je kajenje celo nevaren dejavnik pri novem

koronavirusu.

Zadnje čase je v Sloveniji vse bolj na tapeti tehnologija

5G in to, kako nam bodo z njeno uporabo

lahko sledili. Glede 5G je mogočih več debat – o

vplivu na zdravje, o uporabnosti, o nujnosti, o

tem, kdo bo to nadzoroval itd. – ampak vprašanja

glede sledenja prihajajo vsaj kako desetletje

prepozno. Z uporabo interneta, satelitov in pametnih

telefonov, ki jih nosimo s seboj praktično

povsod, lahko povprečnemu človeku z lahkoto

sledijo že kar nekaj let – brez 5G. Naivno je misliti,

da to ni mogoče, prav tako kot je naivno misliti,

da nam nihče ne more vdreti v naš telefon in

računalnik, medtem ko hekerji vdirajo v veliko

bolj zavarovanje sisteme, kot jih imamo sami

doma.

Proti lažnim novicam in

tistim, ki nam lažejo, se

lahko borimo le s kritičnim

mišljenjem in z izobraževanjem.

Veliko ljudi na položajih

ali tistih, ki se želijo

na te položaje povzpeti, ima

raje ljudi, ki ne mislijo kritično

in nimajo znanja o

ekonomiji in delovanju

države, saj jih je veliko laže

zmanipulirati. Taki ljudje

ne postavljajo nadležnih in

logičnih vprašanj in se

pustijo zavesti oziroma verjamejo

praktično vsemu. Če

želimo ohraniti demokracijo in racionalno odločanje,

ki ni zgrajeno na lažnih novicah, moramo

kritično pristopiti k vsaki stvari in raziskovati

stvari, ki se zdijo nelogične, kot je na primer ta,

da nam bodo s 5G lahko sledili, brez 5G pa tega

ne morejo. V šolah bi morali poudarjati kritično

mišljenje in razmišljanje in ne »piflanja« podatkov,

ki jih lahko v današnjem svetu pridobimo v

sekundi na internetu. Tehnologija je spremenila

naš svet, družbo in ob poplavi informaciji se jih

je treba naučiti filtrirati in jih ne sprejemati kot

suho zlato.

34 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 35

Regije in občine

Regije in občine

Priprave na

črpanje sredstev EU

Kot je zagotovil minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač,

priprava načrta, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski

krizi, intenzivno poteka. Za načrt naj bi bilo rezerviranih približno 12 milijard evrov.

Maruša Opeka

Evropski svet je 21. julija 2020 dosegel

dogovor o proračunu Evropske

unije (EU), ki obsega tako večletni

finančni okvir (VFO) 2021−2027 kot nov

instrument, imenovan Evropska unija

naslednje generacije (NGEU). Upoštevajoč

neporabljena sredstva iz zdajšnje finančne

perspektive bo imela Slovenija

do leta 2029 na voljo približno 12 milijard

evrov; v okviru VFO 2014−2020 1,8 milijarde

evrov neporabljenih sredstev in iz mehanizma

React-EU še dodatnih 312 milijonov

(rok porabe do konca leta 2023), v

okviru VFO 2021−2027 2,9 milijarde evrov

za evropsko kohezijsko politiko (EKP) in

1,6 milijarde za skupno kmetijsko politiko

(rok porabe do konca leta 2029), NGEU

5,5 milijarde evrov, od

tega 3,6 milijarde povratnih

sredstev in 2,1

milijarde nepovratnih

sredstev, večinoma v

okviru novega Mehanizma

za okrevanje in

odpornost (rok porabe

do konca leta 2026).

Podlaga za črpanje

sredstev EKP bo nov

Kabinet predsednika vlade, Matic Štojs Lomovšek

(operativni) program

za obdobje 2021−2027,

hkrati naj bi se do septembra

spremenil obstoječi

operativni program

zaradi vključitve

sredstev React-EU. Za

črpanje sredstev iz

Mehanizma za okrevanje in odpornost

mora država pripraviti nacionalni načrt

za okrevanje in odpornost. Minister Černač

je izpostavil, da je finančni okvir za

Slovenijo zgodovinski in da je pred nami

velika priložnost in hkrati odgovornost.

Pri porabi sredstev bomo moralo upoštevati

smernice Evropske komisije, investicije

bodo tako morale podpirati izvedbo

strukturnih reform, zeleno in digitalno

12 MILIJARD evrov

VFO 2014−2020

1,8 mrd evrov

ReactEU

312 mio evrov

VFO 2021-2027

4,5 mrd evrov

NGEU 5,5

mrd evrov

preobrazbo, krepitev zdravstvenega sistema,

ustvarjanje novih delovnih mest itd.

Posvet z občinami

Predsednik vlade Janez Janša in delegacija

ministrov sta se o porabi sredstev

za projekte in naložbe 20. avgusta v Kongresnem

centru Brdo pri Kranju pogovarjala

na posvetu z občinami in razvojnimi

agencijami. Predsednik vlade je v

vabilu na posvet začrtal osrednja področja,

kjer vlada vidi sodelovanje občin

pri porabi evropskih sredstev, in sicer:

področje okrevanja po pandemiji (investicije

v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo),

krepitev zelene EU (okoljska infrastruktura,

trajnostna mobilnost, krožno gospodarstvo),

digitalna

transformacija (širokopasovna

omrežja in

digitalizacija občin),

drugi ukrepi z učinki

v lokalnih okoljih (poslovne

cone, turizem,

železniški promet, razvojne

osi itd.).

Župane in direktorje

regionalnih razvojnih

agencij pa je zanimalo,

kako bi

Slovenija lahko najučinkoviteje

pridobila

odobrena sredstva. Po

besedah predsednika

vlade je ključno, kako

odstraniti ovire, da bi

evropska sredstva produktivno in učinkovito

porabili. Posvet je bil namenjen

iskanju teh odgovorov. Vlada naj bi že

oblikovala strateški svet za debirokratizacijo,

ki bo naredila načrt, kako občine

in državljane razbremeniti administrativnih

ovir. Na posvetu je Janša izpostavil,

da se administrativne ovire presegajo,

s tem ko se sprejemajo programi in

investicije. Ob tem je napovedal tudi

oblikovanje operativne skupine za učinkovito

črpanje odobrenih sredstev.

Prednost pripravljenim

projektom

Razprava je bila odprta tudi za župane

in direktorje razvojnih agencij, tako da

so lahko podali svoje predloge – nekateri

že precej konkretne. Posveta se je

udeležil tudi župan občine Cerknica Marko Rupar, ki meni, da

so pristojne institucije ustrezno začrtale prioritete. Veseli ga

predvsem to, da so finančna sredstva iz tako imenovanih

mehkih projektov preusmerili v konkretne investicije, ki pomenijo

dobre obete za gospodarstvo. »Pravilen način je tudi

vključitev lokalnih skupnosti v samo načrtovanje,« je prepričan

Rupar. Pri tem je dodal, da bo občina Cerknica v prihodnji finančni

perspektivi lahko črpala sredstva za nadaljevanje opremljanja

naselij s kanalizacijo, za hidravlične izboljšave na

vodovodnih sistemih pa tudi za ureditev kolesarske mreže,

muzeja in prireditvenega prostora. »Od pristojnih ministrstev

pričakujemo, da bodo za sofinanciranje prioritetno upoštevale

tiste projekte, ki imajo projektno dokumentacijo pripravljeno

do te mere (pravnomočno gradbeno dovoljenje), da se začnejo

lahko takoj izvajati, sicer bo problematično pravočasno končati

projekt, kar posledično pomeni, da odobrenih sredstev ne bo

mogoče črpati,« je dejal Marko Rupar.

Ministrstva in občine so pred posvetom pripravili sezname

potencialnih projektov, pri čemer je vrednost projektov, ki so

jih izbrali državni organi, približno 10,8 milijarde evrov , vrednost

občinskih pa 11 milijard evrov. Tudi župani in županje so

se zavzeli za čim večjo operativnost in sodelovanje med vlado

in občinami. Na splošno so predstavniki lokalnih skupnost

zadovoljni s pridobljenimi sredstvi v okviru večletnega finančnega

okvira in v okviru sklada za okrevanje, kar tudi za lokalne

skupnosti pomeni nov zagon in boljše obete, kot so se napovedovali

pred koronavirusno krizo. Že oktobra naj bi pristojni

pripravili prvi osnutek dokumenta nacionalnega načrta za

okrevanje in odpornost.

V uvodnem delu se premier ni pozabil zahvaliti županom za

opravljeno delo v času epidemije, saj so prav lokalne skupnosti

odigrale ključno vlogo za zajezitev prvega vala epidemije. Po

koncu posveta je premier na družbenih omrežjih še enkrat

izpostavil, da so občine osrednji dejavnik zagotavljanja kvalitete

življenja in razvoja.

Občina Cerknica bo v prihodnji finančni perspektivi lahko črpala

sredstva za nadaljevanje opremljanja naselij s kanalizacijo, za

hidravlične izboljšave na vodovodnih sistemih pa tudi za ureditev

kolesarske mreže, muzeja in prireditvenega prostora.

Predsednik vlade Janez Janša in ministri so se o porabi sredstev za projekte in naložbe 20. avgusta v Kongresnem centru Brdo pri Kranju

pogovarjali na posvetu z občinami in razvojnimi agencijami.

36 | 37/XXV | 10. september 2020


37

slovenija

slovenija

Dejan Židan se je nenehno zelo zavzemal za

to, da bi nad bogastvom v državnih gozdovih

bedel njegov izbranec Damjan Oražem.

Razkritje množične

nezakonite sečnje

slovenskih državnih

gozdov in prodaje lesa

Avstrijcem na črno

ima vse nastavke

za eno največjih

politično-kriminalnih

afer pri nas.

Slovenski gozdovi

kot bančni avtomat

Vida Kocjan

STA/Tamino Petelinšek, Nebojša Tejić, Anže Malovrh

»Gre za izjemno sofisticirano naštudirani sistem kraje lesa,

ki na letni ravni po najbolj optimistični različici državni proračun

oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov. Številke gredo

lahko tudi v večkratnike tega zneska. Vse skupaj močno

spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije,

ki izčrpava slovensko zdravstvo.«

Razkritje množične nezakonite

sečnje slovenskih državnih gozdov

in prodaje lesa Avstrijcem na

črno ima vse nastavke za eno največjih

politično-kriminalnih afer pri nas. Tatvine

po navedbah poznavalcev potekajo

že vrsto let, javnost pa o tem praktično

ne ve nič, saj levici naklonjeni mediji −

očitno v navezi z glavnimi akterji − o

tem molčijo. Naveze segajo globoko v

vodilne levičarske stranke, naslednice

nekdanje komunistične partije.

Afera državni gozdovi in

večinski mediji

S slovenskimi državnimi gozdovi gospodarijo

posamezniki, povezani s političnimi

strankami in strankarskimi voditelji,

ki držijo roko nad državnim

gospodarjenjem z gozdovi že več desetletij.

Med poznavalci razmer in tudi

širše je tudi dobro znano, da so slovenski

gozdovi že več desetletij »bančni avtomat

ene ali dveh političnih strank«.

O nekaterih razkritjih so v Dosjeju Slovenski

gozdovi letos poročali tudi na

Portalu Plus, pomenljivo pa je, da poročanje

o tem ni spodbudilo niti Televizije

Slovenija, kaj šele druge, z levičarskim

zaledjem povezane televizijske hiše.

Zgodba pa v marsičem spominja na tisto

z žilnimi opornicami iz slovenskega

zdravstva. Številke so po navedbah

portala, kjer so s pomočjo zunanjih sodelavcev

in žvižgačev pripravili več prispevkov

o tem, na letni ravni še nekoliko

višje od tistih v zdravstvu.

Državni gozdovi

pod okriljem stranke SD

Državne gozdove je leta 2016, v času,

ko je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano, dodatno utiril Dejan

Židan, takratni predsednik SD. Za gospodarjenje

z državnimi gozdovi so ustanovili

podjetje Slovenski državni gozdovi

(SiDG) s sedežem v Kočevju. Vlado je

tedaj vodil Miro Cerar. Med razloge za

ustanovitev podjetja, v katerega so med

drugim pretočili več kot 20 milijonov

davkoplačevalskih evrov, so navedli

upravljanje z gozdovi (teh je približno

petina vseh v državi) ter spodbujanje

domače predelave in obdelave lesa, kar

naj bi imelo pozitiven vpliv na razvoj

slovenske lesne industrije. Vse skupaj se

je izkazalo za pravljico.

Vodenje SiDG sprva pod okrilje

stranke DeSUS

Vodenje podjetja SiDG je takrat na

veliko presenečenje dobila stranka

DeSUS, s 1. majem 2017 je to prevzel

Zlatko Ficko. Maja letos so ga razrešili.

Glede na znane podatke je moral oditi

zato, ker je leta 2017 goljufal na razpisu,

saj naj bi bil predložil ponarejeno dokazilo

o zahtevanih vodstvenih izkušnjah

(teh sploh ni imel). Ficko je načrtoval tudi

graditev nove poslovne stavbe v Kočevju,

vredne kar 6 milijonov evrov, najverjetnejši

izvajalec pa naj bi bilo podjetje Riko

v lasti Kučanovega Janeza Škrabca.

Naveza z Židanovim .

Oražmom na čelu

Ficka je začasno nasledil dotedanji

predsednik nadzornega odbora Samo

Mihelin. Njegov izziv naj bi bila tudi

sestava strokovnega sveta SiDG, ki ga

vodi Damjan Oražem, direktor Zavoda

za gozdove Slovenije. Na Oražma je bilo

doslej že veliko javno izrečenih kritik.

Med drugim so mediji poročali o vedno

večjem nezadovoljstvu številnih zaposlenih

z njegovim načinom dela, vložene

naj bi bile tudi kazenske ovadbe, poslovanje

Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS)

pa je bilo tudi pod drobnogledom Komisije

za preprečevanje korupcije (KPK).

Oražma so bremenili številni očitki in

obtožbe, bremenijo ga tudi nenormalno

visoki zneski za nadurno delo, izplačani

s plačami v decembru 2017, prav tako

tudi povečan obseg dela, izplačan v decembru

2019. Po navedbah je šlo za približno

120.000 evrov davkoplačevalskega

denarja. Računsko sodišče RS pa še

vedno opravlja revizijo.

Židan Pivčevo potisnil v kot

Oražmu je prvi štiriletni mandat pri

vodenju ZGS potekel konec leta 2018.

Portal Plus je nato poročal, da se je, tik

preden bi morali na seji Šarčeve vlade ugotoviti,

da je Oražmu prenehal štiriletni

mandat, in za njegovega naslednika imenovati

na razpisu že izbranega Gregorja

Daneva, ki ga je predlagala nova resorna

ministrica Aleksandra Pivec, zgodil neverjeten

zasuk. Do Pivčeve je pred sejo

vlade privihral njen predhodnik Dejan

Židan (takrat že predsednik državnega

zbora) in jo dobesedno zvlekel na samo v

neko pisarno ter ji tam »razložil«, da mora

Oražem ostati na položaju in naj sklep o

imenovanju novega direktorja umakne!

Aleksandra Pivec naj bi bila tako šokirana

nad Židanovim vedenjem in zahtevami,

da si Daneva potem ni upala predlagati

za naslednika in je Šarčeva vlada

samo potrdila še en Oražmov mandat.

Potrdilo se je tudi, da je Oražem zelo

povezan z Židanom in s SD. Židan je

kasneje v nekem zasebnem pogovoru

zanikal, da bi bil Oražem »njihov«. Članstvo

v stranki javno zanika tudi Oražem.

Podatek je tajen in mu tega ni treba razkrivati,

zato se lahko do tega ograjujemo.

Tako je Židan spravljal

Oražma na vrh

Damjan Oražem je decembra 2013 na

mestu direktorja ZGS kot vršilec dolžnosti

generalnega direktorja nasledil Iva

Trošta. Predlog za Troštovo razrešitev je

podal Dejan Židan, na dopisni seji ga je

nato razrešila vlada Alenke Bratušek.

Židan je bil namreč tudi v njeni vladi

minister za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano tako kot pozneje v vladi Mira

Cerarja. Oražem je nato postal direktor

s polnimi pooblastili v Cerarjevem času

na Židanov predlog. Leta 2017 je prav tako

na Židanov predlog postal prvi predsednik

Strokovnega sveta SiDG. Po oceni

poznavalcev je bilo to lahko tudi sporno,

saj tako ZGS kot SiDG v državnih gozdovih

opravljata komplementarni vlogi. ZGS

načrtuje in odkazuje gozdno drevje, SiDG

pa predlaga višino poseka, drevje dejansko

poseka in prodaja. Stvari med ZGS

in SiDG pa se prepletajo tudi kadrovsko.

KPK: Oražem je bil v konfliktu

interesov

KPK je maja letos objavila poročilo o

Oražmovem nepotističnem zaposlovanju

v ZGS, kjer so ugotovili nepravilnosti,

znašel se je v konfliktu interesov, do KPK

naj bi vedel vzvišeno. Pri zaposlovanju

naj bi šlo tudi za vezano trgovino, med

drugim omenimo zaposlitev razvpitega

Darija Krajčiča, nekdanjega poslanca

Šarčeve LMŠ, ki je bil nato v okviru

Zavoda za gozdove Slovenije imenovan

za vodjo Območne enote Nazarje. Oražem

pa je prejšnji teden za Demokracijo

navedel, da KPK ni ugotovila nobenih

nepravilnosti z izjemo neke manjše, ki

se je nanašala na eno od zaposlitev.

Sledi vodijo tudi v Prekmurje

Zakaj je Židan tako očitno lobiral za

Oražma, postaja jasno, so ugotovili na

38 | 37/XXV | 10. september 2020


39

slovenija

Revizorji pregledujejo poslovanje Zavoda za gozdove, Oražem meni, da bodo »svoje delo

končali konec letošnjega leta«.

Ministrica Aleksandra Pivec je končno

zbrala pogum in se odločila za predčasno

zamenjavo Damjana Oražma, s čimer se je

nedvomno zamerila tudi stranki SD.

Resorna ministrica

Aleksandra Pivec

je prejšnji teden

v pogovoru pri

Igorju Pirkoviču na

nacionalni televiziji

potrdila številne

nepravilnosti in

razkrila, da upravljanje

z državnimi

gozdovi preiskujejo

ustrezni organi.

Portalu Plus. Sledi vodijo v Prekmurje,

po navedbah naj bi bil Oražem Židana z

nečim »očitno držal v šahu«. Vendar pa

se nič od tega ne tiče Aleksandre Pivec,

ki lahko sedaj končno in brez pritiskov

stori tisto, kar je nameravala že pred

poldrugim letom: predlaga razrešitev

Damjana Oražma.

Vlada se je seznanila z razlogi za

Oražmovo razrešitev

Očitno je Pivčeva to tudi storila, saj se

je vlada Janeza Janše na seji prejšnji teden

na predlog Pivčeve seznanila z obvestilom

o razlogih za razrešitev direktorja

Zavoda za gozdove Slovenije. Ministrica

je vladi predlagala, da razreši Damjana

Oražma s položaja direktorja Zavoda za

gozdove Slovenije pred potekom časa, za

katerega je bil imenovan (iztekel bi se

mu decembra 2022). Direktorja zavoda

namreč imenuje in razrešuje vlada. Iz

vladnega sporočila za javnost po seji

vlade pa več kot to, da so se seznanili z

Damjanu Oražmu se dnevi na mestu

direktorja Zavoda za gozdove iztekajo.

Vlada se je prejšnji teden seznanila z razlogi

za njegovo razrešitev.

obvestilom o razlogih za Oražmovo razrešitev,

ni razvidno. Nadaljevanje bo torej

sledilo.

Kaj odgovarja Oražem?

Prejšnji teden smo na Damjana

Oražma naslovili več vprašanj. Vprašali

smo ga, kako komentira navedbe, da

iz slovenskih državnih gozdov letno

izpuhti od 15 do 30 milijonov evrov. Odgovoril

je, da s temi navedbami »ni seznanjen«,

če pa se je to morda dogajalo,

»morajo pristojni organi« izvesti zakonsko

predvidene postopke, zavod pa je v

preteklosti organom pregona vedno

postregel s podatki, ki so v njegovi pristojnosti,

»slednja pa se v veliki večini

konča, ko se les poseka oz. odpelje iz

gozda«.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je

družba Slovenski državni gozdovi dovolj

skrben gospodar in kako komentira

navedbe, da gre za fevd stranke SD, pa

je odgovoril, da za dajanje ocen omenjene

družbe in komentiranje »stvari, ki

sodijo pretežno v politično retoriko dela

politike«, ni pristojen. Zanimiv je še

njegov odgovor glede zapisov na Portalu

Plus, kjer so mu vsaj enkrat poslali več

kot sto vprašanj, v katerem je zapisal, da

v njih »težko najde kakršenkoli stavek

resnice«. Glede osebnega srečanja z

Židanom je potrdil, naj bi se bila srečevala

»na vseh sestankih, ki jih je sklical,

in na različnih prireditvah, ogledih

gozdov ipd.«, posebnih evidenc pa »ni

vodil«.

ŠE VČERAJ SO SE

VOZILI V OTROŠKEM SEDEŽU.

DANES VOZIJO VAŠ AVTO.

ZAVAROVANJE MLADI VOZNIK JE VEZANO NA VOZNIKA

IN NE NA AVTO. NAJ ODGOVORNO VOZI KATERIKOLI AVTO.

VOZIM LAHKO

KATERIKOLI

AVTO

40 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 41

ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO

ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO

Draga 2020: Ostanimo

zvesti slovenski besedi

Zadnji konec tedna v avgustu so parku Finžgarjevega

doma na Opčinah potekali 55. študijski dnevi Draga 2020.

Minili so v znamenju podobnosti in razlik med slovenščino

v Italiji in standardno slovenščino, predvojnega primorskega

upora fašizmu in podobe Cerkve v času krize.

Lucija Kavčič

Danilo Pahor

Organizatorji, Društvo slovenskih

izobražencev (DSI) iz Trsta,

so študijske dneve izpeljali

kljub pandemiji novega koronavirusa

in to, kot so zapisali v priložnostnem

biltenu, »ne zato, ker bi nam bilo všeč

tveganje, pač pa, ker se nočemo odpovedati

normalnosti, ki je navsezadnje

podlaga življenja in produktivnih

medčloveških odnosov«. Zaradi varne

udeležbe je bilo število udeležencev

omejeno, zahvaljujoč moderni tehnologiji

pa je imela letošnja Draga poslušalce

in gledalce tudi prek spleta na

družbenem omrežju Facebook in spletnem

kanalu YouTube. Draga 2020 se

je začela v petek, 28. avgusta, popoldne

z okroglo mizo na temo Slovenski jezik

v Italiji in standardna slovenščina:

blizu ali daleč? Pri poslušanju govorne

različice slovenskega jezika v Italiji

ali tudi pri branju posegov na spletnih

omrežjih imamo večkrat občutek, da

se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo

oddaljuje od standardne slovenščine,

je pisalo v biltenu. Okrogla miza je ponudila

iztočnice za razmišljanje, v kolikšni

meri je ta odmik sprejemljiv ali

pa že zaskrbljiv. Na njej so sodelovali

jezikoslovec Kozma Ahačič, prevajalki

in tolmački Laura Sgubin in Fedra Paclich

ter slovenistki Maja Melinc Mlekuž

in dr. Jadranka Cergol, ki je tudi

vodila pogovor o tem, kako se jezik

Slovencev v Italiji hitro oddaljuje od

knjižne slovenščine, sporazumevalne

kompetence pa pri tem slabijo, kar

opažajo zlasti pri branju slovenskih

Letošnja Draga 2020; sobotno predavanje zgodovinarjev Egona Pelikana in Renata Podbersiča

spletnih strani. Letos je bila na panelu

nad govorniškim odrom Drage zapisana

misel tržaškega pisatelja Borisa

Pahorja: »Imeli bomo svoje mesto

v evropski književnosti in tudi v prihodnosti,

če bomo ostali zvesti svoji

besedi.«

Primorski upor fašizmu

Drugi, sobotni dan Drage je minil v

znamenju predavanja zgodovinarjev

Egona Pelikana in Renata Podbersiča

ml. o predvojnem primorskem uporu

fašizmu, po njem pa so predvajali radijsko

igro Brune Pertot Srca, ki se ljubijo,

se iščejo in se vselej najdejo v režiji

Danila Pertota. Z nastopom dveh priznanih

primorskih zgodovinarjev je

Draga zaznamovala pomembne zgodovinske

obletnice, kot so zlasti 100. obletnica

požiga Narodnega doma v Trstu,

100. obletnica rapalske mirovne

pogodbe med Kraljevino Italijo ter Kraljevino

Srbov, Hrvatov in Slovencev, 90.

obletnica ustrelitve bazoviških junakov

pa tudi 80. obletnica vstopa Italije v 2.

svetovno vojno. Predavatelja sta govorila

o politiki Italije do primorskih Slovencev

v tistem črnem dvajsetletju ter

predstavila različne oblike in načine, s

katerimi so se primorski Slovenci uprli

lastni narodnostni obsodbi na smrt.

Izpostavila sta pomen, ki ga ima predvojni

primorski antifašizem v slovenski

in širši zgodovini. Egon Pelikan je dejal,

da je rapalska pogodba razkosala slovensko

etnično ozemlje, istega leta

(1920) pa je Slovenija na plebiscitu izgubila

tudi slovensko Koroško, s čimer

je slovenski narod ostal razdeljen med

štiri države, odrezan od morja, od Trsta

in Gorice in nacionalne zibelke Koroške.

Potem pa je prišel fašizem, ki je z nasiljem

na vseh področjih zatiral vse, kar

je bilo slovenskega. Do leta 1928 je bilo

razpuščenih več kot 400 slovenskih kulturnih

in političnih društev, njihovo

imetje pa zaplenjeno. Ukinjen je bil ves

slovenski periodični tisk in obe Zadružni

zvezi. »Slovenski srednji sloj je bil

uničen in si v Trstu in Gorici ne bo nikoli

več opomogel,« je dejal Pelikan in opozoril,

da je bilo popolnoma uničena slovenska

laična inteligenca: zdravniki,

odvetniki, sodniki, učitelji in drugi,

Primorci so bili iz

navdušenja nad

svobodo pripravljeni

sodelovati v OF in s

partizani, nato pa

je leta 1942 prišlo

do obračunavanja

z dejanskimi in

namišljenimi

političnimi

nasprotniki.

ostala je le duhovščina, ki se je odločila

na tajno protirežimsko delovanje, slovenstvo

in slovenski jezik pa sta bila

zaradi konkordata med fašističnim

režimom in Vatikanom izrinjena tudi

na cerkvenem področju. Nato se je do

leta 1940 iz Julijske krajine izselilo

100.000 Slovencev. Pelikan je na predavanju

dejal tudi, da brez italijanskega

(in nemškega) napada na nevtralno Kraljevino

Jugoslavijo ne bi prišlo do komunizma

v Jugoslaviji, niti do fojb. Zgodovinar

dr. Renato Podbersič pa je

poslušalce spomnil, da se je raznarodovalna

politika začela že leta 1915; tudi

poboji Slovencev so se začeli že takrat

in so se nato stopnjevali. Slovenci so

svoj jezik ohranjali predvsem na skrivaj.

Podelitev 9. Peterlinove nagrade Nužeju Tolmajerju

Razložil je, da so šli Primorci nato v

partizane iz navdušenja nad svobodo,

zato so bili pripravljeni na sodelovanje

v OF in s partizani. Kljub temu je nato

leta 1942 prišlo do obračunavanja z dejanskimi

in namišljenimi političnimi

nasprotniki. V dogajanje Drage 2020 so

se v soboto dopoldne vključili tudi

mladi, ki so se srečali z ministrico za

Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno

Jaklitsch. Dogodek sta priredila novinarski

krožek Mladih v odkrivanju

skupnih poti in Slovenski kulturni klub.

Cerkev v karanteni

Študijski dnevi so dosegli vrhunec v

nedeljo, 30. avgusta, s tradicionalno

mašo, ki jo je za udeležence Drage daroval

celovški škof Jože Marketz. Marketz je

nato predaval na temo Kdo pa smo, ko so

cerkve zaprte? V predavanju o podobah

Cerkve v času novega koronavirusa je

koroški škof poudaril, da je krizi na dan

pridejo šibkosti skupnosti, družbe in

Cerkve; kriza namreč bolj pokaže, kje res

stojimo in kje so potrebne spremembe.

Dejal je, da si želi, da bi se iz zdajšnje

krize lahko učili že takoj, pretekli odziv

Cerkve pa je označil za pragmatičnega in

dejal, da so cerkvene skupnosti v času

koronakrize ostale povezane v molitvi,

da smo lahko kristjani v tem času iskali

pot k svojim koreninam; majhnim

skupnostim, ki so krščanstvo sprva živele

v družinah in po domovih. Duhovniki

so ostali blizu ljudem, predvsem na razpolago

po telefonu. Cerkev ostaja kraj

upanja, skupnost, v kateri vladajo vera,

upanje in ljubezen do bližnjega. Marketz

je dejal še, da se je Cerkev močno posvečala

ukrepom in premalo pastorali. Televizijski

prenos maš med karanteno je

pritegnil mlade, ki so se tudi na ta način

vključili v Cerkev, slovenske maše pa so

lahko spremljali tudi koroški Slovenci,

kar je bilo zanje nekaj popolnoma novega.

Marketz je v tem videl potencial za tesnejšo

povezanost slovenskega cerkvenega

občestva s te in z one strani meje. Opozoril

je še, da Cerkev ni v polnosti izpolnila

svoje vloge duhovne ustanove, ki

skuša vernikom ohraniti upanje na boljšo

prihodnost, in ni bila dovolj dobra zagovornica

starejših in tistih, ki so se znašli

v težkem položaju, in skoraj ni bila

navzoča v javnem diskurzu, čeprav bi

imela marsikaj povedati predvsem na

področju obvladovanja strahu, nevarnih

učinkov prisiljene medsebojne distance,

brezposelnosti, dostojanstva starejših,

končnosti človeškega življenja, odgovornosti

za svobodo in demokracijo v času

krize. Poleg tega tudi ni spadala med

sistemsko relevantne ustanove in zato

pri važnejših odločitvah ni bila upoštevana,

je še dejal koroški škof in dodal, da

je bila Cerkev najbolj navzoča v karitativni

službi. Sklenil je z besedami, da so

se avstrijski škofje v nadaljevanju odločili

za mešanico starega in novega.

Vernike želijo spremljati na pot duhovno

prenovljene normalnosti, zato poudarjajo

darove svetega duha in spodbujajo

duha hvaležnosti, duha povezanosti, ki

nikogar ne izključuje, duha solidarnosti,

spoštovanja, pozornosti do drugih in

drugih mnenj, duha radosti in duha zaupanja.

Peterlinova nagrada

Kot je že običajno, so v nedeljo popoldne

podelili letos že 9. Peterlinove

nagrade, ki jo je tokrat prejel koroški

kulturni in družbeni delavec Nužej Tolmajer.

Ta je bil vrsto let tajnik Krščanske

kulturne zveze in je nagrado prejel

za delovanje na podlagi vrednot slovenstva,

demokracije in krščanstva. 55.

Draga 2020 se je končala predavanjem

nekdanjega evropskega komisarja

Janeza Potočnika na temo Pomen odgovornega

ravnanja z naravnimi viri v

globalno povezanem svetu. Smo prva

generacija, ki je tesno povezana na planetarni

ravni, njen napredek je v prihodnosti

odvisen od človekovega ravnanja

z naravo, ki pa je omejevalni

dejavnik. Način gospodarskega delovanja

je tako po njegovem treba prilagoditi

trajnostnemu razvoju, saj se je

v 50 letih poraba naravnih virov potrojila,

je med drugim opozoril Potočnik.

42 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 43

Tribuna

Tribuna

Komunisti »podarili«

slovensko zemljo Italiji

Zgodba o tem, da so komunisti

Slovencem izbojevali ugodno

zahodno mejo, ni nič drugega

kot zlagan mit. Resnica je ravno

nasprotna. Če ne bi bilo komunistične

revolucije, bi se slovenska

državna meja bržkone vila globoko

na sedanjem italijanskem in tudi

hrvaškem ozemlju.

mag. Tadej Ian

MNZS, Twitter, Facebook

Zemljevid, na katerem je s svetlo modro črto označena

meja med Habsburško monarhijo in Kraljevino Italijo

(1866−1918), z rdečo črto pa je označena meja, določena

z rapalsko pogodbo (1920−1941). Vir: Začasna meja –

življenje in hrepenenje v coni A (1945−1947).

Popolnoma jasno je, da v časih,

ko narodu oz. domovini

trda prede, stopijo v prve

vrste domoljubi in za blagor domovine

zastavijo tudi svoje življenje.

Nesporno je, da so slovenski

domoljubi množično odhajali v

partizane, da bi obranili Slovenijo

pred tujo agresijo. Žalostno pa je,

če narodni odpor domoljubov za

svoje partikularne interese zlorabi

brezvestna klika, ki izide iz naroda.

In prav to se je zgodilo v Sloveniji

med drugo svetovno vojno. Zgodila

se je komunistična revolucija in

komunisti so s svojo subverzivno

dejavnostjo slovensko osvobodilno

domoljubno silo spremenili v svojo

zasebno vojsko zaradi političnega

okoriščanja. Resnični slovenski

domoljubi, ki so odšli v partizane,

so to tedaj prepozno spoznali. Nekateri

so umrli v komunističnih

čistkah ali padli v bojih, dezertirali,

se pridružili kontrarevoluciji

ali pa samo škripali z zobmi, ostali

v partizanih in z grenkobo v

srcu zdržali do bridkega konca, ko

se je cel narod znašel v brezumju. V

članku špekuliramo, vendar gre za

obravnavo mednarodnih odnosov

oz. ravnotežja sil v tedanjem času

ter primerjave razpletov dogodkov

v podobnih zgodovinskih situacijah,

zato so špekulacije dokaj verjetne.

Nesporno pa je, da je bil komunistični

internacionalizem škodljiv

za slovenski nacionalni interes.

Nesrečni »mali Sovjeti«

Ko so se po vojni slovenski komunisti

z zavezniki pogajali za jugoslovansko-italijansko

mejo, so se Američani

aktivno zavzemali za interese

Italije, četudi so Italijani prej v vojni

množično pobijali ameriške vojake.

Toda situacijo je treba razumeti v

luči povojne grozeče hladne vojne

(poleg nekaterih katastrofalnih

potez partizanskega vodstva). Američani

so jugoslovanske partizane

posmehljivo imenovali mali Sovjeti

in pridobivali ozemeljske pozicije

Italiji tudi zaradi grozečega konflikta

s komunističnim blokom. Sever

Jadrana je bil strateško preveč pomemben,

da bi ga zahodni zavezniki

prepustili sovjetskim lakajem.

Italijanski strani je zato zrasel

pogum, saj je kot poraženka vojne

zahtevala skoraj rapalsko mejo.

Italija meje z Jugoslavijo zato še

dolgo ni priznala. Slovenci imamo

pravzaprav veliko srečo, da se je socialistična

Jugoslavija zaradi konflikta

s sovjetskim blokom morala

vsaj delno nagibati na zahod, saj je

prav to odprlo pot osimskim sporazumom,

ki so začeli veljati šele leta

1977 in dokončno zaprli vprašanje

meje z Italijo le dobrih 13 let pred

slovenskim plebiscitom. Če ne bi

bilo teh sporazumov, bi se Slovenija

po osamosvojitvi lahko soočila z

izredno hudim problemom meje na

zahodu, ker bi Italija kaj lahko zahtevala

popravke, če meje z osimskimi

sporazumi ne bi prej že priznala.

Lahko bi bilo

bistveno drugače

Na italijanskem delu slovenskega

ozemlja so se slovenski domoljubi

soočali s fašističnim nasiljem že dve

desetletji. Zato so bile razmere za

narodni upor ob okupaciji sil osi tam

zrele. Domoljubna organizacija TIGR

je bila na območju aktivna že pred

vojno. Na drugi strani rapalske meje

se je pojavila plava garda, slovenski

četniki, gverilske enote, ki so nastale

iz poražene jugoslovanske vojske. Tu

je bilo veliko jugoslovanskih oficirjev.

Slovenski četniki so med vojno

delovali kot obveščevalci zahodnih

obveščevalnih služb in diverzanti.

Partizani so jih uničili leta 1943.

Veliko pripadnikov TIGR je odšlo

v partizane. Na drugi strani se je

plava garda povezala z okupatorjem,

ker je videla veliko nevarnost v komunistični

revoluciji, kar je moralno

slabo delovalo na številne slovenske

četnike. Ob odsotnosti komunistične

revolucije bi ti dve organizaciji

odpor proti okupatorju vsekakor izvajali.

Z nadzorom obsedeni komunistični

glavni štab je zelo pozno

vzpostavil neposredni nadzor nad

slovenskimi partizani, kar pomeni,

Slovenija bi bila

brez komunistične

revolucije lahko

samostojna in

ozemeljsko bistveno

večja država ter del

zahodne sfere in

prva v obrambi pred

železno zaveso.

da bi bil odpor v Sloveniji brez komunistov

izključno slovenski do

poraza sil osi. Če bi TIGR in plava

garda vodila odpor po nizozemskem

ali norveškem principu (diverzantske

akcije, atentati, obveščevalna

dejavnost), bi med zavezniki Slovenci

uživali velik ugled. Po drugi strani

bi z usklajenimi akcijami aktivistov

v smislu razorožitve italijanskih vojaških

enot in deponije orožja na

skritih mestih imeli dovolj potenciala

udarne moči, da bi lahko ob

dobri predhodni organizaciji in

množični mobilizaciji domoljubov

spomladi 1945 pripravili vstajo proti

Nemcem v fazah, ko so se ti že

umikali. Tedaj bi nova slovenska

vojska lahko osvobodila vsaj tako

veliko ozemlje na zahodu, kot so ga

osvojili partizani; nadzor bi vzpostavila

tudi v drugih delih Slovenije (z

izjemo Prekmurja). Značilno za partizane

je bilo, da so na ozemljih, kjer

so živeli tudi Italijani, takoj začeli

izvajati trdo revolucionarno politiko,

zaradi česar so si nakopali jezo

italijanskega prebivalstva. Če bi

zahodno usmerjena slovenska vojska

izvajala prijazno politiko do italijanskega

življa, proti sebi ne bi

obrnila javnega mnenja.

Na drugi strani bi domoljubni slovenski

politiki oz. diplomati lahko

preko Šubašićeve jugoslovanske

vlade v Londonu navezali stike z zahodnimi

diplomati in postali igralec

v povojni ureditvi Evrope. Zaradi

lege Slovenije in specifike tedanjega

mednarodnega položaja Jugoslavije

(Stalin, Churchill in Roosevelt so se

na Jalti dogovorili, da bo vpliv

Zahoda in Sovjetske zveze v Jugoslaviji

50:50) bi lahko slovenski politiki

in diplomati uspešno udejanjili

nekaj takega, kar je uspelo

Čehom po drugi svetovni vojni.

Zaradi bataljonov čeških vojakov

prostovoljcev na strani antante na

vseh treh frontah prve svetovne

Najprej nasmehi, a že čez nekaj dni pogledi čez puškine cevi. Slovenski partizani so

se morali pred Novozelandci zelo hitro umakniti iz Trsta. Če bi bil slovenski narodni

odpor prozahodno usmerjen, slovenske vojske nihče nikoli ne bi podil iz Trsta.

Če bi južno od Kolpe oblast po 2. sv. vojni prevzel srbski kralj in bi v Italiji zmagala komunistična

revolucija, bi se slovenski internacionalistični komunisti prodali v Italijo in Slovenija bi bila še

danes italijanska avtonomna pokrajina.

vojne ter zaradi briljantne diplomatske akcije

Beneša in Masaryka je Češka med zmagovitimi

zavezniki po vojni uživala neverjeten ugled in

bila zraven pri vseh pomembnih odločitvah. Tako

so se na pariški mirovni konferenci celo pojavljale

ideje, da bi Čehi dobili koridor do Jadranskega

morja in mesto Reko.

Ob situaciji po drugi svetovni vojni, ko je sovjetska

Rdeča armada osvajala vzhodno Evropo,

bi se ob učinkoviti slovenski vojaški in diplomatski

akciji kaj lahko zgodilo, da bi bili zavezniki

zainteresirani ustanoviti Slovenijo v dosti večjih

mejah, kot jo poznamo danes. Vse naše sosednje

države (Avstrija, Italija, Madžarska in celo Hrvaška

– NDH) so bile namreč del sil osi, torej so imele

po vojni zelo slabe pogajalske pozicije. Zato bi bilo

zelo verjetno, da bi bili zahodni zavezniki zainteresirani,

da se v tem delu razvije močnejša njim

naklonjena državica. To bi pomenilo, da bi Slovenija

brez zadržkov dobila Trst, Gorico in večje

ozemlje v Italiji, denimo po meji med Italijo in

Avstrijo pred 1. sv. vojno, ali pa bi celo dobila še

slovensko Benečijo. V tem kontekstu bi bile

nemara mogoče celo korekcije meje na Koroškem,

o čemer pa zaradi komunistične oblasti v Jugoslaviji

za zahodne zaveznike sploh ni bilo govora.

Istra je bila tedaj narodno mešana, tako da bi jo

vključno z Reko verjetno dobila Slovenija kot

dedinja stare Avstrije. Zelo verjetno bi Jugoslavija

tedaj razpadla zaradi akcije Titovih partizanov

in položaja Sovjetov na vzhodu, saj srbski kralj ne

bi mogel prevzeti oblasti. V vzhodnem delu Jugoslavije

bi tako zagotovo zmagal komunizem.

Vsi indici kažejo, da bi bila Slovenija brez komunistične

revolucije samostojna in ozemeljsko bistveno

večja država ter del zahodne sfere in prva

v obrambi pred železno zaveso.

Tadej Ian je magister ameriških študij,

družboslovec in politolog.

44 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 45

Tribuna

Tribuna

Polno posilstvo Socialnih

demokratov in Fajonove

Tanja Fajon je verjetno najbolj farsična

ženska med javnimi delavkami

in političarkami v dosedanji

zgodovini Slovenije. V dvoličnosti,

nedoslednosti, propagandnosti,

idolatriji, indoktrinaciji in v lažnem

človekoljubju, v lažni morali

torej, JI sledijo tudi Ljudmila

Novak (NSi), Alenka Bratušek

(SAB), Violeta Tomić (Levica) in

Irena Joveva (LMŠ).

Politične stranke SD, Levica, SAB, LMŠ (ki

najraje igrajo na upokojensko vprašanje, v

glavnem le na pokojnine, pa na vprašanje

enakopravnosti žensk, na nasilje nad ženskami

ter na človekoljubje z ilegalnimi migranti) so

nasploh velika šola, kaj je farsa, kaj je fake news

ali lažna NOVICA, kaj je sovražni govor. V tej

farsi jim pomagajo neetični mediji, kot so stari

socmediji Delo, Večer, Dnevnik, Mladina, RTV

SLO, v katerih bom po tem zapisu, ker kažem na

dejansko nasilje nad žensko, zagotovo označen

za fašista, islamofoba, ksenofoba, seksista.

Farsični protesti proti nasilju

nad ženskami

Stranki SD in Levica, predvsem Fajonova, ki je

lagala že, da tretjič ne bo kandidirala za evropski

parlament, ter Ženski forum SD v sodelovnju s

FDV in z Mirovnim ištitutom v Ljubljani radi

organizirajo konference, posvete, seminarje o

ženskih vprašanjih in proteste za enakopravnost

žensk. Kaže, da predvsem zato, da opravičijo Komunistični

manifest, točke programa oz. v propagandne

ter volilne namene.

Zadnji protest proti nasilju nad ženskami, bil

je v Ljubljani, kjer je izstopala Fajonova, je sploh

višek sodobne propagande, farse, farsa fars. Ti

farsični propagandni protesti so redno okrog 8.

marca in 25. novembra, ko je mednarodni dan

boja proti nasilju nad ženskami. SD gre tu za

nevromarketing, kjer povsod vstavlja žensko in

prikriti seks, torej subliminalna, podzavestno

delujoča prikrita sporočila. Kot k oglasu za avto

oglaševalci dodajo žensko (in prikrito spolno

pozivnost).

Tanja Fajon obsoja neznana virtualna posilstva,

a ne v javnosti, ne v medijih, ne v evropskem

Gregor Preac

parlamentu ne sproža vprašanj množičnega

posilstva Jazidinj in njihove

prodaje za spolne sužnje borcem

ISIS, ne boja mladih Irank za

odpravo obvezne naglavne rute in

dolgega plašča abeje, ne vprašanj

pravic žensk v Savdski Arabiji, ne

ubijanja žensk iz časti, ne kamenjanja

žensk v islamu.

V Sloveniji je Fajonova molčala,

podobno pa omenjene ženske,

stranke in mediji tudi ob nedavnem

velikem posilstvu Maročana, prosilca

za azil, ki je dokazano posilil

dve mladi Slovenki tudi v imenu

islama in džihadizma, verjetno pa

je bilo njegovih posilstev še več, pa

si posiljena dekleta ne upajo v

STA/Nik Jevšnik, Daniel Novaković; Pixabay, Wikimedia

javnost, ker nimajo podpore niti pri

Fajonovi, ne SD, ne Ženskem forumu

SD, ne pri varuhu človekovih pravic

Petru Svetini.

Po EU, predvsem v Franciji,

Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji,

v Veliki Britaniji, na Švedskem,

strmo rase število muslimanskih

getov, kriminala v njih, muslimanskih

in migrantskih posilstev ter

število tako imenovanih varnih hiš,

ki dajejo zatočišča dekletom,

ženskam, ki doživljajo nasilje v

družini, v zakonu …

Žgoč problem je nasilje nad dekleti

in ženskami prav v muslimanskih

družinah. Posilstev med migranti,

z migranti je veliko tudi v Sloveniji,

kar sta Cerarjeva in Šarčeva vlada

tajili, cenzurirali, da zadeva ne bi

vznemirila javnosti. Oddaje, kot je

Tarča na RTV Slovenija, ki jo vodijo

ženske, tega nočejo preiskovati. O

muslimanih in migrantih vse dobro.

Torej farsično, lažno, idilično, cenzurirano!

Dvolični varuh

človekovih pravic

Tudi varuh človekovih pravic Peter

Svetina pa prejšnja varuhinja Vlasta

Nussdorfer raje nista odpirala vprašanja

obrezovanja muslimanskih in

romskih deklic v Sloveniji, kakor

tudi ne prisilnih porok, nakupov

deklet med kosovskimi Albanci v

Sloveniji. To je vse pogostejše z

velikim priseljevanjem, saj je med

200.000 priseljenci v zadnjih desetih

letih večina z Balkana, več kot polovica

pa muslimanov iz BiH in s

Kosova.

Tudi glasni feministki dr. Sandra

Bašić (FDV) in Večerova kolumnistka

Svetlana Slapšak ostajata raje

varno na floskulah in protislovenski

propagandi z nekimi psevdo in virtualnimi

duhovi, ne pa da bi pošteno

Pri prikrivanju te žalostne

zgodbe muslimank s svojo

dvoličnostjo prednjači prav Tanja

Fajon, za katero je islam samo

dobra vera miru, migracije z

Balkana in migranti iz islama

pa kulturna obogatitev!

pokazali na prave in resnične ter

poimenske primere oziroma pojave.

Oziroma bi morali z nekaj ženske

časti in splošne morale na FDV in

na Mirovnem inštitutu v Ljubljani

sprožiti študije, raziskave ter v

medijih, do katerih imata širok

dostop, objaviti te velike anomalije

islama, ki jih dobro poznata, a jih

moralno zavrženo in sprevrženo z

molkom prikrivata.

Nasilje nad ženskami je v islamu

globoko vsajeno v Koranu, Hadith

(Mohamedovi izreki), suni (običajih),

šeriatskem pravu, kjer je ženska le

polovica moškega in gospodinja,

spolna zadostitev in rojevalka

oziroma jo je moškemu dovoljeno

fizično kaznovati v primeru neubogljivosti

in neizpolnjevanja zapovedanih

vlog.

Prerok Mohamed je bil za današnji

čas pedofil, saj je bila njegova tretja

žena Ajša stara 6 let pri poroki in 9

let pri spolnem konzumiranju te

zveze. Ta oblika pedofilije, ker je vse,

kar je počel Mohamed med muslimani,

čisto, dobro, visokomoralno

in zaželeno posnemanja, je še zmeraj

močno zakoreninjena v muslimanskem

svetu. Na primer v Jemnu kar

60 odstotkov deklet prisilno poročijo

do njihovega 16. leta.

Tudi v bolj razvitem Egiptu še

zmeraj polovici deklic izrežejo klitoris,

v Veliki Britaniji pa med muslimankami

kar četrtini žensk. Strokovno

ime za to krutost, da ženska

ne bi čutila spolne sle, skratka

ničesar v spolnem aktu, da bi torej

ostala le predmet moškega za

njegovo spolno zadovoljitev, je mutilacija

žensk.

Pri mutilaciji, ki velikokrat poteka

pri mazačkah in vračkah ali v skrivnih,

improviziranih, nehigieničnih

ordinacijah, je precej primerov izkrvavitve

in smrti deklic. Kje in kdo

opravlja mutilacije

v Sloveniji,

bodo enkrat vendarle

morali raziskati

policija,

kriminalisti, ministrstvo

za notranje

zadeve, ministrstvo

za

zdravje, ministrstvo

za šolstvo,

ministrstvo za

delo in družino,

če že politiki, poslanci,

mediji

nočejo! Verjetno

pa šele takrat, ko bo kakšna od deklic

pri tem posegu življenjsko ogrožena

in jo bodo morali prepeljati v

državno bolnišnico, razen če ne

bodo svojci uspešno podkupili

osebja. Oziroma če bo šlo za smrtni

primer.

Moralna izpraznitev

postsocialistične voditeljice

Kaže, da imamo v Sloveniji v tej

30-letni postsocialistični travmi

moralno izpraznitev, praznost,

praznino tudi pri tako imenovanih

ženskih voditeljicah, feministkah,

univerzitetnih profesoricah, političarkah,

visokih uradnicah, voditeljicah

ustanov, v NVO, humanitar-

Žgoč problem je nasilje nad dekleti in ženskami prav

v muslimanskih družinah. Posilstev med migranti, z

migranti je veliko tudi v Sloveniji,

nih organizacijah in predvsem tudi v uradu

predsednika republike ter v uradu varuha človekovih

pravic.

Vse v članku omenjene ženske, ustanove in

uradi s podpiranjem islamskih migracij z Balkana

in iz Afrike, Azije v bistvu posredno in neposredno,

a predvsem zavestno sprejemajo in širijo

nasilje nad ženskami, ki ga z islamom prinašajo

muslimani z Balkana, iz Afrike in Azije v Slovenijo!

Od tod tudi največ povečanja nasilja nad

ženskami tudi v Sloveniji!

Pri skrivanju, prikrivanju te žalostne zgodbe

muslimank, obrezovanja deklic, prisilnih porok,

posilstev migrantov pa s svojo propagandno izprijenostjo

in dvoličnostjo prednjači prav Tanja

Fajon, za katero je islam samo dobra vera miru,

migracije z Balkana in migranti iz islama pa kulturna

obogatitev! Potemtakem so burka, nikab,

pedofilija, obrezovanje, kupovanje in prodajanje

žensk pa množično posiljevanje velika kulturna

obogatitev Slovenije in Slovencev; žlahten dodatek

h Krstu pri Savici in Zdravljici!

Gregor Preac je novinar, pisatelj, pesnik,

fotograf in svetovni popotnik. Je dober

poznavlaec muslimanskega sveta.

V Egiptu še zmeraj polovici deklic izrežejo klitoris, v

Veliki Britaniji pa med muslimankami kar četrtini

žensk.

46 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 47

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKA UNIJA

Lokalne volitve v sedmih

italijanskih pokrajinah,

desnica vodi v šestih

Desna opozicija vodi v šestih od sedmih italijanskih pokrajin, kjer bodo v tem mesecu potekale

lokalne volitve. Če se bodo uresničile napovedi, bo opozicija kontrolirala 17 od 20 pokrajin

v državi. V tem primeru bodo parlamentarne volitve neizbežne.

Bogdan Sajovic

Facebook, Pixabay, Arhiv Demokracije

V

drugi polovici septembra se

bodo v Italiji odvile regionalne

volitve v sedmih pokrajinah.

Volitve bi morale sicer biti že letos spomladi,

v maju, vendar so bile zaradi

pandemije kitajskega virusa prestavljene

na čas, ko se bodo razmere stabilizirale.

Po stabilizaciji razmer in poletnih

počitnicah so torej volitve določene za

20. in 21. september, volilna kampanja

pa prehaja v višje obrate.

toljubci s spretnim manevrom lansko

poletje izrinili iz vlade in sklepali koalicijo

med kvaziliberalnim Gibanjem Petih

zvezd ter levičarsko Demokratsko

stranko; koalicijo, ki je odkrito naklonjena

migracijam. Salvini je po izrinjenju

pozval k parlamentarnim volitvam, kar

pa je vladna koalicija zavrnila, zato je

Salvini začel skupaj s svojimi zavezniki,

Brati Italije in »Naprej, Italija«, z rezervnim

načrtom: Salvini želi prevzeti oblast

v toliko italijanskih pokrajinah, da bo

postalo vladanje za vladno koalicijo nemogoče

in bodo prisiljeni razpisati predčasne

volitve. Načrt se je razvijal dobro.

Od pretekle jeseni pa vse do januarja so

Salvini in njegovi zavezniki kot po

tekočem traku prevzemali oblast po italijanskih

pokrajinah, potem pa je udarila

pandemija in ustavila njihov pohod.

Podla igra globalistov

Precej zdelana in demoralizirana vladna

koalicija si je malce oddahnila in se lotila

tudi malo umazane igre. S pomočjo političnih

aktivistov na tožilstvu in sodiščih

so si izmislili kazenski pregon Salvinija,

češ da je izvedel »ugrabitev«, ker kot notranji

minister ni dovolil ladji z migranti

vpluti v italijanska pristanišča. Očitno

pa namera Salvinijevih nasprotnikov ni

uspela, ampak je podporo Salviniju pri

njegovih privržencih le še okrepila, pa

tudi mnogi neopredeljeni volivci jo vidijo

kot podlo, obupano in zahrbtno potezo

vlade, da se odkriža konkurence. Redni

Salvinijeva podpora ostaja trdna kljub

umazanim trikom, ki jih izvajajo njegovi

nasprotniki.

Še celo v Apuliji, kjer

je desnica zadnjič

zmagala leta 2000,

ima desni izzivalec

tesno prednost.

Pohod na pokrajine

Lokalne volitve so del strategije vodje

opozicije in voditelja Lige Mattea Salvinija,

da izsili tudi zvezne volitve. Salvinija,

ki je glasen nasprotnik migracij iz

tretjega sveta, so globalistični migranprihodi

plovil z migranti na italijanske

obale in za nameček še dejstvo, da je

večina teh migrantov okužena s kitajskim

virusom, le še dvigujejo podporo Salviniju,

kar kažejo tudi volilne napovedi.

Desnica v prednosti

V treh od sedmih pokrajin, kjer bodo

ta mesec volitve, vlada že zdaj desnica in

bo po napovedih vladala tudi v prihodnje.

V treh pokrajinah pa desni izzivalci vodijo

pred sedanjimi levičarskimi pokrajinskimi

voditelji. Še celo v Apuliji, kjer je

desnica zadnjič zmagala leta 2000, ima

desni izzivalec tesno prednost. Izguba

Apulije bi bila za levico strahovit udarec

in v kombinaciji z vsemi drugimi izgubami

po pokrajinah bi morala vladna koalicija

prej ali slej ugrizniti v kislo jabolko

in priznati, da ne uživa več podpore javnosti

ter posledično razpisati parlamentarne

volitve. Po napovedih ima opozicija

treh desnih strank zadostno podporo,

da osvoji parlamentarno večino, kar

pomeni, da bi Salvini postal novi predsednik

italijanske vlade.

Frizerka obtožena

diskriminacije

Politično korektni debilizem,

ki zaliva zahodno civilizacijo,

prehaja v groteskne oblike. Britanski

frizerki so zavrnili objavo

oglasa, ker je diskriminatoren

proti »nesrečnim osebam«! Frizerka

v pokrajini Gloucestershire

je lokalnemu zavodu za zaposlovanje

poslala oglas, da vodi

majhen, prijazen in vesel frizerski

salon ter išče prijazno in veselo

frizersko pomočnico. Z zavoda za zaposlovanje so jo poklicali in ji dejali, da oglasa

ne bodo objavili, če ne bo spremenila teksta, ker je diskriminatoren do nesrečnih

oseb. Frizerka je najprej misila, da gre za šalo, ko pa ji je postalo jasno, da politično

korektni birokratski obsedenec misli resno, je oglas raje umaknila, kot da bi

se uklonila kaprici mizernega osebka.

Davke bo mogoče plačati s

kriptovalutami

Švicarski kanton Zug v osrčju švicarskih

Alp je postal prva švicarska pokrajina, ki

omogoča svojim prebivalcem, da plačajo

davke v kriptovalutah bitcoin ali ether.

Nekaj švicarskih mest in občin je sicer do

sedaj že omogočila svojim prebivalcem

plačilo dajatev v kriptovalutah, tokrat pa

je prvič zajet v novem načinu plačevanja

kar celoten kanton. Kantonska davčna

blagajna bo sprejemala kriptodavke v

višini do sto tisoč švicarskih frankov,

možnost plačila pa ne bo omejena le na zasebnike, ampak jo bodo lahko uporabile

tudi pravne osebe, registrirane v kantonu. Projekt, ki bo zaživel februarja

prihodnje leto, je del načrtovane ekonomske preobrazbe kantona v »kriptodolino«.

Seveda pa kantonalni davčni urad niti po naključju ne bo zavrnil plačila v dobrih

starih švicarskih frankih.

Progresivni Disney

obtožen rasizma

Britanski temnopolti

igralec John Boyega je obtožil

vodstvo filmske hiše Disney

rasizma, češ da so karakter,

ki ga je igral v ZF sagi »Vojna

zvezd« potisnili ob stran

samo zato, ker je črnec. Glede

na to, da je igral podporno

vlogo, bi bilo seveda čudno,

če bi dobil več prostora na

platnu kot tisti, ki so igrali

nosilne vloge, ampak Boyege

to pri njegovem pritoževanju ne ustavi. Sicer pa se vsi tisti, ki so ogorčeni, kako

je Disney v imenu politične korektnosti izmaličil priljubljeno filmsko franšizo,

zabavajo, da super progresivno kompanijo z rasizmom obklada igralec, ki je vlogo

tako ali tako dobil predvsem zato, ker je želela poudarjeno progresivna kompanija

film čim bolj nabutati z igralci, ki pripadajo »zatiranim manjšinam«.

48 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 49

globus

globus

Bogdan Sajovic

iStock, Facebook, Pixabay

Nekdanji

volilni

operativec

o volilnih

prevarah

Uničevanje krščanskih

cerkva v Turčiji se nadaljuje

V turškem mestu Bursi so oblasti zrušile

nekdanjo grško pravoslavno cerkev sv. Jurija

iz devetnajstega stoletja, ki so jo zaradi njene

lepote imenovali »Hagia Sophia v Bursi«.

Prav zaradi te lepote je nekdanja sekularna

oblast prevzela lastništvo nad cerkvijo in so

spremenila v muzejski objekt. Z nastopom

islamistične Erdoganove vlade pa so

lastništvo cerkve prenesli na verski sklad, ki

je želel cerkev spremeniti v džamijo, potem

pa je samevala in zaradi zanemarjanja začela

razpadati, zato so jo zdaj zrušili. Krščanska

skupnost je sicer večkrat skušala cerkev odkupiti, a sklad je to zavračal, češ da

lahko cerkev postane le džamija, nikakor pa se ne sme uporabljati za krščansko

bogoslužje.

Demokratski volilni operativec

je spregovoril za časopis

o volilnih prevarah, v katerih

je tudi sam sodeloval.

Volitve po pošti ponujajo

velike možnosti za volilne

goljufije. Tudi nekaj sto

ukradenih glasov lahko popolnoma

spremeni izid.

Ozračje pred novembrskimi volitvami

v ZDA je vse bolj razgreto

in ena najbolj vročih tem je vprašanje

izvedbe volitev po pošti. Demokrati

»zaradi pandemije« zagovarjajo

izvedbo volitev po pošti. Republikanci

jim nasprotujejo in demokratom očitajo

hinavščino, češ da jih prav nič ne

skrbi širjenje virusa na nemirih v režiji

Antife in BLM. Menijo tudi, da bi bile

tako izvedene volitve pravi kaos, da o

možnostih manipulacij in goljufij niti

ne govorimo.

Prav o goljufijah pa je govor v članku,

ki ga je objavil NY Post. Njihov anonimni

vir je demokratski operativec, ki je dolga

leta sodeloval pri volilnih goljufijah v

zvezni državi New Jersey, in sicer tako

na zveznih kot tudi na lokalnih in županskih.

Žvižgač je privrženec Bernieja

Sandersa, za katerega meni, da ga je

strankarski esteblišment demokratske

stranke že dvakrat zahrbtno spodnesel,

zato je razočaran tudi sklenil spregovoriti

o goljufijah.

Domovi za starejše

zlata jama za goljufije

Goljufije pri glasovanju po pošti so

preproste, pravi zdaj že nekdanji operativec.

Glasovnice lahko skopiraš, ne

moreš pa ponarediti kuvert, ker imajo

vodni znak. Zato je poslal svojo skupino

na teren, da so po hišah zbirali kuverte,

češ da jih bodo v okvirju javnih del

odnesli na pošto in volivcem prihranili

čas in pot. Kuverte so nato odprli nad

paro, zamenjali glasovnico in »popravljane«

res oddali na pošto. »Potrebuješ

največ pet minut, da urediš zadevo,«

pravi informator. Drug način je bil, da

so našli kakšnega zagretega demokratskega

privrženca, ki je delal na pošti v

močnih republikanskih okrožjih, zato je

bila velika možnost, da so glasovi po

pošti oddani za republikanskega kandidata.

Takšen insajder je zato preprosto

izmaknil kuverto z glasovnico in jo

potem vrgel v smeti ali pa kuverte z glasovnicami

»založil«. Zgodilo se je, da so

takšne založene kuverte našli šele mesece

po končanih volitvah. »Domovi za starejše

so zlata jama,« trdi nekdanji operativec.

Pri tem nastopajo navadno podkupljeni

negovalci. Ti varovance

prepričajo, da volijo, potem pa v njihovem

imenu izpolnijo glasovnice. Ali pa jih

niti ne prepričujejo, ampak kar »volijo«

v njihovem imenu, če gre za onemogle

ali »duševno odsotne« varovance.

Goljufati se da tudi na voliščih

Seveda pa se da goljufati tudi na voliščih

samih, pravi žvižgač. Pridobil je

stara volilna poročila in s tem sezname

ljudi, ki nikoli ne gredo na volitve.

Njihova imena je nato izročil strankarskim

»aktivistom«, ki so tako volili

pod lažnimi imeni, kar je zelo preprosto,

saj mnoge zvezne države, New Jersey je

med njimi, od volivcev sploh ne zahtevajo

nobenega dokumenta. Sam pa se je

posluževal tudi podkupovanja; najraje

Demokrati zahtevajo, da se letošnje volitve v

ZDA izvedejo po pošti, republikanci pa temu

odločno nasprotujejo.

50 dolarjev

stane volilni glas v zavetišču za

brezdomce.

je šel v zatočišča brezdomcev. Tam je

»mobiliziral« brezdomce, da so odšli na

najbližje volišče in za petdesetaka glasovali,

za kogarkoli jim je pač naročil.

»Nekaj sto, nekaj tisoč zgoljufanih glasov

se ne zdi veliko, a na tesnih volitvah

pomenijo zmago ali poraz,« je še dejal

žvižgač.

Indija prepovedala uporabo

118 kitajskih aplikacij

Napetosti med Indijo in Kitajsko na obmejnem

območju v Himalaji so se že pred

časom razširile tudi na ekonomsko področje.

Indija v zadnjih mesecih pospešeno blokira

prodajo kitajskih izdelkov v Indiji, deloma z

uvedbo višjih uvozih carin, deloma pa kar z

neposredno prepovedjo uvoza na indijski

trg. Prepovedi zajemajo široko področje izdelkov,

od blaga za široko potrošnjo do informacijske

tehnologije. Pretekli teden so

tako indijske oblasti prepovedale uporabo

118 aplikacij, ki jih ponujajo kitajske tehnološke

firme. Aplikacije, nekatere zelo priljubljene,

je Indija prepovedala, češ da predstavljajo

grožnjo indijski suverenosti in integriteti, grožnjo njeni obrambi, varnosti

ter javnemu redu in miru.

V Ugandi

pretepen do

smrti, ker je

postal kristjan

V Ugandi je družina

do smrti pretepla dvajsetletnika,

ker se je

spreobrnil v krščanstvo,

njegov tri leta starejši

bratranec pa je še vedno

na intenzivni negi. Mladeniča

sta lansko jesen poslušala po radiu predavanje nekdanjega muslimanskega

klerika, ki se je spreobrnil v krščanstvo in razgalil neresnice, ki jih širi Koran.

Oktobra sta se udeležila krščanskega zborovanja in tam sprejela krst. Njuna

muslimanska družina se ju je odrekla in morala sta pobegniti iz domače vasi na

vzhodu Ugande v mesto. Zaradi pandemije sta ostala brez dela, se vrnila v domačo

vas, tam pa so ju zagrabili sorodniki in ju po »zaslišanju« pretepli s koli. Mlajši

spreobrnjenec je zaradi ran na glavi in ledvicah umrl, njegov bratranec pa se še

vedno bori za življenje.

50 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 51

migracije

migracije

Migranti tretjega sveta so prej

strošek in breme kot rešitev

Poziv nemške kanclerke iz leta 2015 je avstrijski kancler označil kot usodno napako.

Dve tretjini migrantov tretjega sveta si nikoli ne najdeta dela. Začaran krog, ki niti

najmanj ne koristi državi gostiteljici. V današnji ekonomski situaciji je sprejemanje

migrantov popolna norost.

Bogdan Sajovic

Matic Štojs Lomovšek, STA/Dpa, Pixabay

Pretekli teden je avstrijski kancler

Sebastian Kurz okrcal nemško

kanclerko Angelo Merkel, češ da

je bil njen poziv migrantom leta 2015

usodna napaka. Gre seveda za znameniti

kanclerkin »Zmoremo«, ko je trdila,

da lahko Nemčija brez težav sprejme

milijon migrantov tretjega sveta, kar je

sprožilo migrantski naskok na Evropo,

še posebno Nemčijo in nekatere druge

s socialo darežljive države. Seveda so tedaj,

kadar zmanjka prostora v socialno

najbolj širokosrčnih državah, za prvo

silo za migrante sprejemljive tudi tiste

nekoliko manj darežljive, saj še vedno

dobijo tudi tam veliko več, kot bi dobili

v domovini. In seveda, tudi Nemčija je

kmalu spoznala, da se je s pozivom nekoliko

zaletela. Vendar pa tega niti po

naključju niso pripravljeni priznati ne

kanclerka, ne levi liberalni globalisti

in ne mediji. Zato raje poskušajo »višek«

prihajajočih migrantov navesiti

svojim sosedom in v bistvu kar vsem

drugim članicam Unije. To siljenje drugih

evropskih držav, naj sprejemajo migrante,

je eden glavnih razlogov, da se

odnosi v Uniji v zadnjih letih vedno bolj

zapletajo in celo grozijo, da bo prišlo do

zloma EU. Ampak globalistični migrantoljubci

ne popuščajo, sklicujejo se na

kanclerkino izjavo in so očitno pripravljeni

tvegati tudi zlom Unije. Prav zato

je avstrijski predsednik vlade označil

poziv nemške kolegice kot napako.

Obdobje »velikih demografskih

sprememb«

A seveda so takoj nato globalistični migrantoljubci

skočili kanclerki v bran. Med

njimi je tudi neki Herbert Becker z Inštituta

za raziskave trga dela, ki je za medije

izjavil, da gre Nemčija »skozi obdobje

velikih demografskih sprememb« in

zaradi tega nujno potrebuje uvoz delovne

sile iz tretjega sveta. Becker pravi, da je

letos zaradi upokojevanja prišlo do manka

340 tisoč oseb na trgu delovne sile, ki jo

je treba nujno zapolniti z migranti tretjega

sveta. Poziva torej vlado, naj takoj spodbudi

(kot da jih je treba spodbujati) nove

migrante k prihodu v Nemčijo − čim več,

tem bolje. Kajti po Beckerjevih besedah

samo množična migracija lahko reši

nemški trg delovne sile in s tem tudi

nemško ekonomijo. In seveda, ker je

Nemčija motor Evrope, to posledično

pomeni, da bi morali enak model prevzeti

tudi vse druge evropske države.

65% migrantov

tretjega sveta, ki pridejo v

Nemčijo, si ne najde dela in živi od

socialne podpore.

Uvažanje nekvalificiranih

migrantov

Seveda Beckerjeve izjave ne držijo. Raziskave

in študije, ki jih delajo različni

nemški inštituti, kažejo, da so migranti

tretjega sveta prej strošek in breme kot

rešitev.

Za začetek so migranti, ki pridejo v

Evropo, v veliki večini nekvalificirani.

Čeprav so migrantoljubci na veliko oglašali,

da z migracijami iz tretjega sveta

prihajajo visokokvalificirani profili,

zdravniki, inženirji in tako naprej, je to

preprosto izmišljija. Velika večina migrantov

je nepismenih ali polpismenih

in tudi pri tistih, ki so pismeni, je vprašanje,

v katerem jeziku so. Ne samo da ne

obvladajo evropskih jezikov, mnogi migranti,

tudi če so pismeni, ne obvladajo

latinice. Kot drugo, migranti praviloma

prihajajo iz popolnoma drugačnega socialnega

okolja, iz drugačnih tradicij,

kulture, vere, družbenih struktur. Prihajajo

iz družbe, ki temelji na plemenskih

ali klanskih ureditvah, in kot takšni niso

najprimernejši material za vključitev v

postindustrijsko informacijsko družbo

enaindvajsetega stoletja. In sploh, velik

del migrantov sploh ne prihaja v Evropo

zato, da bi delali, ampak zato, da bi prejemali

socialno podporo. Prišleke v

Zahodno Evropo k temu pravzaprav celo

spodbujajo politično korektni levičarji, ki

stalno oglašajo, češ da smo belci krivi za

vse gorje tega sveta in smo zatorej dolžni

vsakemu prišleku, ki se mu zljubi priti v

Evropo, ponuditi zastonj, karkoli mu pade

na misel − podporo, zdravstveno oskrbo,

bivališče …

Če vse našteto zberemo skupaj, potem

se ne čudimo, da po statističnih podatkih

nemških inštitutov in pristojnih služb 65

odstotkov migrantov tretjega sveta, ki

pridejo v Nemčijo, ne najde nobenega dela

in ga niti ne išče. Okoli dvajset odstotkov

pa jih tam občasno najde začasno delo,

praktično pa tudi ti živijo od socialne

podpore. Nekateri sicer delajo tu in tam

kaj na črno ali pa se ukvarjajo z drobnim

Velik del migrantov

sploh ne pride v

Evropo zato, da bi

delali, ampak zato,

da bi prejemali

socialno podporo.

Migranti tretjega sveta so popolnoma

neprimerni za vključitev v postindustrijsko

informativno družbo 21. stoletja.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz meni, da je bil poziv Angele Merkel usodna napaka.

kriminalom, kar pa ne spremeni slike. K

trgu dela ne prispevajo ničesar in črpajo

socialo!

Začarani krog

Okoli petnajst odstotkov migrantov, ki

pridejo v Nemčijo, se torej zaposli, kar je

sicer zelo visok odstotek glede na raziskave

iz drugih držav, kjer navadno namerijo

približno polovico te številke. Ti, ki se

zaposlijo, seveda ne zasedajo visokokvalificiranih

delovnih mest z dodano vrednostjo.

Velika večina se jih zaposli v uslužnostnih

dejavnostih, v trgovinicah in

minimarketih, v okrepčevalnicah in skladiščih

ter transportu, praviloma delajo

za »gospodarje«, za tiste nekoliko bolj

podjetne rojake. Ta delovna mesta so praviloma

v migrantskih četrtih, so praktično

nekvalificirana, slabo plačana ali pa

sploh ne, mnogi delajo preprosto za hrano

in streho nad glavo. In nekateri moški

delajo tudi kot varnostniki, spet predvsem

v migrantskih četrtih, se pravi, da varujejo

premoženje tistih maloštevilnih migrantov,

ki so se lotili kakšnega dela pred

veliko večino rojakov, ki se ga niso in se

ukvarjajo z drobnim kriminalom. Iz tega

sledi, da se še tisti priseljenci iz tretjega

sveta, ki se ob prihodu v Evropo lotijo

dela, v glavnem zaposlijo v dejavnostih,

v katerih servisirajo druge migrante, se

pravi populacijo, ki zaradi množičnega

priseljevanja in visoke rodnosti strmo

narašča. Uvažajo se torej novi migranti,

da servisirajo pa potrebe prejšnjih migrantov

in nato prihajajo najnovejši migranti,

da bi servisirali potrebe novih

migrantov in tako naprej v začaranem

krogu. Krogu, ki ne koristi državi gostiteljici

in njenim staroselcem na noben

način. Uvoz migrantov tretjega sveta v

evropske države je torej brezplodno

dejanje, ki ne koristi prav nikomur, še več,

je škodljiv in izčrpava države gostiteljice

celo v času obilja. V zdajšnjem trenutku,

ko je celotna ekonomija popolnoma razmajana

zaradi posledic pandemije kitajskega

virusa, pa je uvažanje stotisočev

migrantov tretjega sveta preprosto

norost. Zatorej ima prav avstrijski kancler,

ko meni, da je bil poziv Merklove leta 2015

usodna napaka in zato imajo tiste evropske

države, v prvi vrsti višegrajska

skupina, ki se upirajo temu, da bi jim globalisti

navesili migrante, še kako prav.

52 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 53

KNJIGARNA

KNJIGARNA

SAMOTNO

POTOVANJE (V

DALJNE DEŽELE)

Avtor: Alma M. Karlin

Od začetka osamljenega Alminega potovanja okoli

sveta je minilo že polnih sto let. Alma Maximiliana

Karlin, po rodu Celjanka, je bila svetovna popotnica,

poliglotka, ljubiteljska etnologinja, biologinja

in še kaj, njeno študijsko potovanje okrog sveta,

ki ga je nameravala opraviti v treh letih, je trajalo

približno trikrat toliko.

Srečanja in spoznanja s poti so se ji vtisnila v dušo in jo

preoblikovala za vse življenje. Ni hitela, pač pa je potovala v

človeškem ritmu, zato je v vseh deželah našla čas za vživljanje

v duše domačinov, spoznala njihove notranje stiske in

napetosti in jih nakazala že v potopisih, poglobljeno pa jih

je opisala v svojih literarnih delih. Samotno potovanje sto

let po njenem odhodu v svet med bralce prihaja v četrtem

natisu in nam izrisuje ogromen podvig nenavadne in nadarjene

ženske, ki je po svetu potovala z vizijo, s hotenjem,

z znanstveno radovednostjo, voljo in disciplino. V prvem

delu pisateljičinega popotnega dnevnika, zapisanega leta

1929, spremljamo Almine osebne izkušnje in težave, s katerimi

se je kot ženska, ki je potovala sama, spoprijemala od

24. 11. 1919, ko se je iz Celja podala na študijsko potovanje,

pa do začetka njenega pustolovskega otoškega življenja, ko

se je jeseni 1924 odpravila na otočje Fidži, kjer se prvi del

potovanja, ki ga je Karlinova opisala v Samotnem potovanju,

konča. Samotno potovanje je Alma Karlin zasnovala kot

trilogijo že kmalu po vrnitvi domov leta 1928, njen prvi del

pa leta 1930 pri založbi Köhler, v slovenskem prevodu Mete

Sever, pri Mladinski knjigi pa prvič šele leta 1969, pa še to

vsebinsko nekoliko okrnjeno. Čez desetletja so sledili trije

natisi Celjske Mohorjeve družbe: leta 2006, in 2007 ter 2020.

Alma Karlin je svoja doživetja z južnopacifiških otokov opisala

v drugem delu Urok Južnega morja, ki je v prevodu izšel pri

Celjski Mohorjevi družbi leta 1996, kot zadnji del trilogije

pri Mohorjevi izide še Doživeti svet. Usoda ženske. Samotno

potovanje je bilo prevedeno tudi v angleščino in finščino.

Izid je sprožil veliko zanimanje med bralci, ki so želeli Almo

srečati ali jo poslušati v živo, zato je 1930–1933 opravila vrsto

predavanj in javnih branj po Evropi. Njena popularnost je

narasla do take mere, da so po Nemčiji, Avstriji in Švici, kakor

poročajo različni viri, ustanavljali t. i. klube ljubiteljev Alme

Karlin. Popolnoma drugače pa je bilo v njeni domovini, saj

je bila vrnitev v rodno Celje za Karlinovo razočaranje. L. K.

Redna cena: 23,50 €

POHOD RESNICE IN PORAZ

ZMAGOVALCEV

Avtor: Milan Gregorič

»O revolucionarnem nasilju

na Slovenskem je že nastala

težko pregledna gora zapisov

in knjig. Milan Gregorič je kot

publicist, široko razgledan

intelektualec in zaveden Slovenec

spremljal vse, kar je o

tej temi slišal ali prebral po

slovenski osamosvojitvi. V tej

knjigi je zbral najpomembnejša

pričanja, izluščil pomembna

dejstva in ugotovitve ter

jih sistematično uredil v

tekoče berljivo besedilo.

Splača se prebrati,« je o knjigi

zapisal Marko Štrovs.

V knjigi se avtor loti primerjave

in skupnih izvorov

komunizma in nacizma, pri

čemer citira tudi zgodovinarko

Tamaro Griesser Pečar, ter

se ustavi pri vrednotni oz.

družbeni krizi Zahoda. Na

tem mestu se sklicuje med

drugim na citate italijanskega

teologa Bartolomea Sorgea.

V drugem poglavju podrobneje

piše o OF, KP Slovenije in

medvojnih ter povojnih

pobojih, v tretjem pa o protirevoluciji

in kolaboraciji z

vidika zgodovinskih odkritij

in zamolčanih dejstev. Zadnje

poglavje je posvečeno problemu

sprave in ugotavlja, da jo

najbolj ovira prav prevelika

koncentracija moči v rokah

ene opcije.

VSAKODNEVNI STRES

Avtorica: Maria Treben

V tej knjigi so poleg

namigov za uporabo zdravilnih

zelišč pri boleznih, ki so

posledica stresa, zbrani tudi

primeri uspešnega zdravljenja,

nasveti za preprečevanje

bolezni, koristne informacije

o zdravilnih zeliščih in

domačih zdravilih ter ilustriran

seznam zdravilnih zelišč.

V glavnem delu knjige so najpogostejša

obolenja navedena

po abecednem vrstnem redu,

kar vam bo omogočalo, da

boste zlahka poiskali želeno

informacijo.

Avtorica, avstrijska zeliščarica

Maria Treben (1907−1991)

je znana po vsem svetu, zlasti

zaradi njene uspešne knjige

Zdravje iz božje lekarne. S

svojimi recepti želi bralce

navdušiti za spoznavanje

zdravilnih učinkovin zelišč,

ki rastejo v domačem okolju,

za preverjanje starih receptov

in za pripravo domačih

zdravil. »Stremim k temu, da

ljudi ne bi opozarjala le na

zdravilna zelišča in na njihovo

moč, temveč predvsem na

vsemogočnost Stvarnika, ki

s svojo roko varuje naše življenje

in ga določa. Pri njem

iščemo pomoč in tolažbo, v

težki bolezni pa ponižno in

pobožno izbiramo zelišča iz

Njegove lekarne. On nas vodi

in obdaruje ter usmerja naše

življenje po svoji volji!«


Akcijska cena*: 7,50 €

* akcijska cena velja samo

od 10.9. do 16.9.2020 Redna cena: 19,90 €

NAUČEN SOVRAŠTVA, DOŽIVEL

LJUBEZEN

Avtor: Eric Yassir

»V koranski šoli, v mošeji in

doma sem se naučil sovražiti.

Zviška sem gledal na drugoverce

in sem jih bil pripravljen umoriti.

Ko sem veliko prepozno opazil,

da sem škodoval samemu

sebi, je bil moj svet, v katerem

sem živel, postavljen na glavo.«

V Nemčiji začne novo življenje.

Njegova knjiga je nujno potreben

priročnik za vse tiste, ki jih zanima

kritični dialog z islamom.


SREČANJA IN RAZHAJANJA

Avtor: Dimitrij Rupel

Knjiga je pričevanje dr. Dimitrija

Rupla o desetletju, ki je bilo odločilnega

pomena za slovensko državnost

in mednarodno priznanje

naše države. Sestavljena je iz izpovedi,

kritičnih komentarjev, poročil

in beležk, ki v dnevniški obliki

podrobno obravnavajo ključna obdobja

slovenske zunanje politike in

diplomacije. Začne se z 11. julijem

1992 in se konča z 19. majem 2001.


LEŠKI KNAPI

Avtor: Rudi Mlinar

Roman pripoveduje o rudarstvu

v koroški vasici Leše, kjer je bilo

pred 200 leti eno največjih nahajališč

rjavega premoga v Evropi. Kot

skriti opazovalec se avtor poda po

sledeh protagonistov romana: rudarstva

in prebivalstva kraja, ki

mu je bilo knapovstvo prekletstvo

in blagoslov – težaško garanje za

borni vsakdanji kruh. Kot koroški

kronist je Mlinar napisal še en literarni

dragulj.


RAZISKAVA O BOGU

Avtorica: Sophie de Mullenheim

Mar Bog obstaja? Je Jezus izmišljena

oseba? Kako postaneš kristjan? Je

Sveto pismo polno zgodbic? Kako je

lahko Marija zanosila? Kako bomo

videti ob vstajenju? Kakšen je raj?

Poleg zabavnih in bistrih vprašanj

Tomaža in Sofije, njunih poročil in

vseh dokazov, ki so na vsaki strani,

lahko Boga poiščeš tudi sam.

V knjigi boš glede na svoje želje

in raziskave našel vse odgovore na

vprašanja.


produkcija in

snemanje prireditev

in dogodkov

digitalna video

montaža in

grafična obdelava

izdelava

predstavitvenih

in reklamnih filmov

nov 300m2 full HD

snemalni studio,

tudi s Chroma key ozadjem

Naslov: ETV, d.o.o., Loke pri Zagorju 22, KISOVEC

Kontakt: etv-info@evj.si, 041 779 390

P R O D U K C I J A

Spoštovani!

Predstavljamo življenjske preizkušnje

družin, ki potrebujejo podporo in pomoč.

Pomoč potrebuje družina, ki je po hudi bolezni ostala brez očeta. Pred smrtjo se je oče

trudil, da bi družini uredil primeren dom. Obe hčeri, ki zdaj živita sami se še šolata. Že

pred nastopom bolezni je oče začel obnavljati dotrajano stanovanje. Za obnovo je najel

kredit, ki ga je kasneje zaradi bolezni, le s težavo odplačeval. Ob hudi bolezni so mu

stali ob strani prijatelji in starši, ki so z delom in materialom pomagali pri obnovi doma.

Stroški obnove so vsi pokriti, ostal pa je neporavnan večji račun za okna in vrata. Hčeri

ga ne zmoreta plačati.Spoštovani bralci tednika Demokracija, prosimo vas za pomoč.

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel: 01 300 59 60,

TRR : SI56 0214 0001 5556 761, BIC banke: LJBASI2X, Koda namena:

CHAR, Sklic: SI00 904 Namen: ZAUPANJE. Ljudem v stiski lahko pomagate

tudi z namenitvijo 0.5% dohodnine. D.Š. Slovenske karitas je 20210795.

Obrazec in vse informacije so na voljo na www.karitas.si in na 01/300 59 60.

AVGUST ČERNIGOJ

Avtor: Peter Krečič

Knjiga je izšla ob ti ob rojstva znamenitega

slovenskega avantgardističnega

slikarja in grafika, v njej

pa avtor podrobno prikaže njegov

prehod iz nove stvarnosti v magični

in poetični realizem, pozneje pa

iz kubizma, abstrakcije in informela

v novi konstruktivizem.


JAZ, ČAS IN ZGODOVINA

Več avtorjev

V knjigi več kot 50 vidnih slovenskih

intelektualcev razmišlja o svojem

izkustvu časa. V ospredju ni

le vprašanje o enkratnosti lastnega

življenja, ampak bolj vprašanje

individualnega razmerja do civilizacije

in sveta, ki nas obkroža.

Izhodišče celotne obsežne knjige

je zato zasnovano širše, namreč z

vprašanjem: Kaj je jaz, kaj je čas,

kaj zgodovina?


Naročnik oglasa je ETV mediji in turizem d.o.o.

54 | 37/XXV | 10. september 2020


55

Novosti v knjigarni

KNJIGARNA

VSEKnjige

Knjige.

si


Vabimo vas v prijazno spletno knjigarno

. Na enem mestu smo zbrali vaše najljubše knjige

iz naše založbe in vrsto novih naslovov, ki jim bomo dodajali vedno nove.




VSE TI JE ZAUPANO

Avtorja: J. Robert Ouimet, Yves Semen

Zgodba uspešnega podjetnika, ki

je sledil nasvetom matere Terezije

in v svojem podjetju uresničil krščanski

socialni nauk. Zato si je kot

direktor podjetja postavil jasen cilj:

vzpostaviti poslovno prakso, ki zagotavlja

dolgoročno donosnost in

konkurenčnost podjetja ter hkrati

povečuje dolgoročno srečo in zadovoljstvo

zaposlenih.

SOS KRISTJANOV

Avtorica: Pilar Rahola

Pretresljivi podatki o preganjanju

kristjanov po svetu so avtorico

spodbudili, da je o tem napisala

pregledno in poglobljeno poročilo.

Sama pravi, da ne deli krščanskega

verskega prepričanja, a jo poskusi

izbrisa celotnih krščanskih skupnosti

v nekaterih predelih sveta silijo

v glasen odziv za zavarovanje

temeljnih človekovih pravic.

VODNIK PO STARODAVNEM

DUBROVNIKU

Avtor: Ignacij Voje

Starodavni Dubrovnik spada med

tiste kraje na svetu, ki jim ni mogoče

najti ustrezne primerjave ne po

zgodovinskem razvoju ne po arhitekturnem

videzu. Dr. Ignacij Voje

nas kot vrhunski poznavalec tega

področja popelje na sedem obhodov

po Dubrovniku in nam strnjeno

predstavi zgodovinske in naravne

bisere tega edinstvenega mesta.

SOS KRISTJANOV

Avtorica: Monika Matschnig

Takojšnja pomoč pri tremi, nenadni

blokadi spomina in drugih

nevšečnostih. Zaradi vsega naštetega

je strah pred izpostavitvijo

eden najpogostejših in najbolj hromečih

dejavnikov našega družbenega

življenja. Avtorica pa nam v

pričujoči knjižici razkriva odrešujoče

spoznanje: trema je povsem

naraven odziv telesa na izjemne situacije.

SLOVENSKI RAZKOL

Avtor: Jože Možina

Slovenski razkol je prelomno zgodovinsko

delo, znanstvena monografija, ki na poljuden in

dokumentiran način v marsičem podira tabuje

in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o

enostranski krivdi za slovensko bratomorno

vojno. Knjiga dejansko spreminja dosedanje

vedenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem,

predvsem v luči razlogov in odgovornosti za

slovenski narodni razkol, ki nas pesti še danes.

UDBA IN AKCIJA SEVER

Avtor: Igor Omerza

Avtor razkriva mnoga do sedaj neznana

politična in udbovska ozadja, ki so tesno

povezana s tremi ponesrečenimi srbskočrnogorskimi

mitingi, ki jih je načrtoval

Slobodan Milošević v Sloveniji. Najbolj

obsežno je seveda obdelan razvpiti Miting

resnice, ki je dvignil na noge vso Slovenijo in

naj bi bil v Ljubljani 1. decembra 1989.

ILONIKA, SAGA O CESARJU FELIKSU

Avtor: Domen Mezeg

Iloniko lahko uvrstimo na področje fantazijske

književnosti, ki je v slovenskem prostoru slabo razvit

žanr. V sebi pa nosi tudi biblično sporočilo. Prav zato

ni napak trditi, da gre za nadaljevanje tolkienovskega

izročila. Zgodba se začne z umirajočim starim

cesarjem, ki da prestolonasledniku Feliksu popolno

svobodo: lahko nadaljuje dinastijo, lahko pa

vladanje opusti in zaživi povsem drugače.

256 strani, format: 14 x 21 cm, trda vezava 256 strani, format: 15,3 x 22,8 cm, trda vezava

112 strani, format: 10 x 19,5 cm, mehka vezava

s ščitnim ovitkom

112 strani, format: 10 x 19,5 cm, mehka vezava

Redna cena: 29,90 € Redna cena: 29,90 € Redna cena: 18,50 €


Obseg: 624 strani, format: 23 x 27 cm, trda

vezava, barven tisk


Obseg: 464 strani, format: 13,5 x 20 cm, mehka

vezava


Obseg: 253 strani, format: 13,5 x 22,5 cm, mehka

vezava


NAROČILNICA ZA IZBRANE KNJIGE

OSEBNA PRIVOLITEV

Na podlagi 6. člena (1. alineja odstavek a, b) uredbe EU 2016/679 dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov, ki sem jih navedel v spodaj

napisanih rubrikah podjetju Nova obzorja d.o.o. za namen obveščanja o njihovih tiskanih edicijah, pošiljanja njihovih tiskovin na moj naslov in

obveščanja glede vseh novosti na področju njihove založniške dejavnosti vse do mojega preklica.

Naročam naslednje knjige (vpišite naslove knjig):



Kraj, poštna št.:

Telefon:

Datum naročila:

Davčni zavezanec:


DA

NE

E-naslov:

ID ZA DDV:


Vse cene vsebujejo 5-odstotni DDV. V ceni ni zajeta poštnina, ki jo naročnik plača ob naročilu po veljavnem ceniku Pošte Slovenije, d.d.

Naročilnica

OSEBNA PRIVOLITEV


Datum rojstva:


Kraj, poštna št.:

Telefon:

E-naslov:

Datum naročila:

Davčni zavezanec: DA NE ID ZA DDV:



Vse cene vsebujejo 5-odstotni DDV.

V ceni ni zajeta poštnina, ki jo naročnik plača ob naročilu po veljavnem ceniku Pošte Slovenije, d.d.

Naročila:

- pošljite nam naročilnico,

- pišite nam na info@vseknjige.si,




Naročam knjigo (označite s križcem): Slovenski razkol First class citizens Sence časa

info@vseknjige.si, 01 24 47 200

Pridržujemo si pravico do napak v rubriki Knjigarna.

56 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 57

PISMA BRALCEV

PISMA BRALCEV

Prejel državno

odlikovanje (1)

Pred kratkim je zaslužni profesor

in večkratni doktor

gospod Edi Gobec na Slovenski

pristavi pri Clevelandu v imenu

predsednika Boruta Pahorja

prejel državno odlikovanje za

zasluge za dosežene uspehe Slovencev

v ZDA in svetu. Leta

2006 ga je med obiskom v ZDA

odlikoval tudi takratni predsednik

slovenske vlade Janez

Janša.

Prof. dr. Edi Gobec je za nas

in svet pomembna osebnost,

saj je storil na področju raziskovanja

in povezovanja med

ZDA in Slovenijo ogromno dela.

Zbral in arhiviral je podatke o

slovenskih priseljencih in njihovih

potomcih. Je avtor številnih

člankov in publikacij o

slovenski narodni skupnosti v

ZDA. Njegova dognanja so

zbrana v knjigi Slovensko-ameriški

izumitelji in inovatorji. Je

tudi dolgoletni kolumnist v

tedniku Demokracija. Povezan

je z vsemi domoljubnimi Slovenci

po vsem svetu. Z vsemi

rad sodeluje, svetuje in pomaga.

Kljub visokemu položaju in najvišji

izobrazbi je zanj značilna

ljudska pristopnost in optimistični

duh.

Dopisniki za rubriko Pisma

bralcev (objavljamo v Demokraciji,

Reporterju in Družini) se

pridružujemo čestitkam, marljivemu

in znamenitemu profesorju

ter doktorju pa želimo

pri njegovem delu vse dobro in

veliko uspehov pri prepoznavnosti

Slovenije v svetu.

Ive A. Stanič, Kočevje

Študentsko delo ni redno

delo (1)

V vašem mediju, ki je bil

izdan 26. 8. 2020, smo zasledili

članek o študentskem delu,

ki ga je pripravila novinarka

Zala Tomašič.

Kot največji koncesionar, ki

na področju študentskega dela

deluje že 25 let, bi radi prijazno

opozorili na nekaj netočno navedenih

podatkov v zvezi z

opisano temo in vas prosili za

popravke.

- Od študentskega dela se ne

plačuje delovna doba, pač pa

pokojninska doba. Z delom prek

študentskega servisa pridobi

študent pokojninsko dobo, ki

se mu upošteva, ko se upokoji.

Delovna doba je doba, ki jo

pridobi z delom v rednem delovnem

razmerju. Ko se bo upokojil,

se mu bodo seštele vse

pokojninske dobe – tista, ki jo

je pridobil s študentskim

delom, in tista, ki jo je pridobil

z redno zaposlitvijo. Prispevki,

ki se odvajajo študentom, so

torej prispevki za pokojninsko

dobo.

- Naveden je podatek, da študenti

delajo polni delovnik

Po podatkih ministrstva za

delo, družino in socialne zadeve

dijaki in študenti povprečno

delajo 466 ur letno, kar znaša

39 ur mesečno oz. 8,9 ure tedensko.

Tistih, ki delajo več kot

6 ur na dan, je 1,5 odstotka.

- Navedeno je tudi, da študenti

vlečejo študentsko delo

leta in leta. Status študenta/

dijaka je z zadnjimi zakonodajnimi

spremembami izrazito

omejen (ZGIM, ZPSI, ZVIS,

ZVSI, ZOFVI), zato opravljanje

študentskega dela s prepisovanjem

s študija na študij ni

mogoč.

- Avtorica navaja tudi, da študentski

servisi služijo na račun

študentov, saj jim od zaslužka

poberejo svoj delež

Celoten strošek študentskega

dela plača delodajalec (ne

študent), in sicer po naslednjem

ključu, ki je zakonsko določen

(skico prilagam tudi v priponki):

- Omenjeno je tudi, da so

urne postavke od 4 do 5 evrov

Zdajšnja minimalna, zakonsko

predpisana urna postavka

je 5,4 evra bruto (4,56 evra

neto), povprečna urna postavka

pa znaša okoli 6,00 evrov bruto

(malo več kot 5 evrov neto).

Urne postavke za enostavnejša

dela so nižje oz. se gibljejo okoli

minimalne urne postavke, strokovnejša

dela pa so plačana več.

Kolikor bi s področja študentskega

dela potrebovali kakršnekoli

informacije, smo vam z

veseljem na voljo, saj imamo

veliko statističnih podatkov.

Saša Praček, vodja marketinga,

www.studentski-servis.com

Kdo popačeno dojema

demokracijo?

Našo demokracijo ogroža popačeno

dojemanje demokracije.

To je ugotovitev novinarja Petra

Lovšina o stanju naše demokracije,

Dnevnik, 16. avgusta. Moti

ga, češ da si izvoljeni poslanci,

premier in ministri, iz zlasti iz

vrst SDS, jemljejo daleč preveč

pristojnosti, kar naj bi bilo popačeno

dojemanje mandata, ki

so ga volivci izvoljenim podelili

na volitvah in jim zaupali

oblast » v imenu ljudstva«.

Mnoge, ne le novinarjev, moti

Mahničevo opozorilo: »Generalna

direktorica policije, pomislite

na svojo prihodnost. Jaz

sem voljen, vi pa imenovani s

strani vlade.« Novinar trdi, da

je po vzpostavitvi 14. slovenske

vlade Mahničevo opozorilo

postalo modus operandi največje

vladajoče stranke, posvojili

pa so ga tudi nekateri njeni koalicijski

sopotniki. Mahniču

očita zmoto, da mu 3252 volilnih

glasov poklanja status, s katerim

se lahko dvigne nad ljudstvo in

nad državo. To pa je popačeno

razumevanje demokracije in

neosnovano posmehovanje

poslancu, ki so mu volivci

zaupali mandat za oblast. Peter

Lovšin se sprašuje, kako je lahko

demokratično, ko predsednik

vlade Janez Janša »šefu tožilstva

grozi« z osebno odgovornostjo,

če ne bo od tožilcev zahteval

(česar sploh ne sme), naj v

konkretnih primerih sprožijo

pregon, kot si je zaželel veliki

vodja. Nadaljuje: »Obe potezi se

zdita kot ravnanje samodržca,

ki misli, da ima neomejeno

oblast le zato, ker je bil demokratično

izvoljen. A to ne drži.

Sodobna demokratična družba

ne pozna neomejene oblasti,«

to je vendar jasno, saj le enoumje

pozna neomejeno oblast. »V

sodobni demokratični družbi

demokracija živi tudi skozi človekove

pravice, pravice manjšin,

spoštovanje ločenosti treh vej

oblasti, neodvisnost medijev,

spoštovanje pravne države, spoštovanje

demokratično

vzpostavljenih institucij.« Vse

to je predmet obravnave vsakega

demokratičnega parlamenta, ki

za vsa našteta področja sprejema

zakone , spremlja oz. nadzoruje

njihove učinke in zakone

tudi popravi, da dvigne kakovost

življenja v državi, za kar je

politika oz. parlament odgovoren

državljanom. Novinar še

opozarja: »Hojs celo sam počne

tisto, kar očita drugim. Poskuša

politično vplivati na delo policije,

s kadrovanjem in odstavljanjem

neposlušnih kadrov, ki

niso po volji SDS. Njegov napad

na preiskovalce NPU ni bil nič

drugega kot politični pritisk in

razvrednotenje dela kriminalistov

v konkretnem primeru,

zdaj pa od njih zahteva še revizijo

tistih preiskav, ki se niso

NAJ

BOLJŠA

družba

www.stajerskival.si

končale po meri SDS.« Kaj pa je

sploh sprejemljivo kot vplivanje

na policijo? Prav je, da novinar

trdi in vnaprej opozori, da lahko

tudi minister sicer predlaga revizijo

v policiji za sumljive

primere. Ni pa pošteno trditi,

češ da SDS sedaj zahteva revizijo

preiskav, ki se niso končale po

meri SDS. Katero je to merilo in

kdo ga ima, da se lahko ugotovi,

kateri so to primeri?

Mar ni to blatenje delovanja

sedanje vlade in SDS in partnerjev?

Vsak minister mora tako

delovati, ne da je le »okrasni

fikus« brez pooblastil, a je od-

Na pravi frekvenci.

107.8 in 88,9 Mhz

www.radiovelenje.com | 03 897 50 03

marketing: 03 898 17 55

govoren za rezultate. Novinar

še napiše. »Vsa ta ošabnost in

samovolja gresta včasih tako

daleč, da ju je že težko razumeti.

Gre za osebnostne pomanjkljivosti

in različne patologije?«

Mar ni to nesramno sumničenje

in obtoževanje brez preverjenih

dokazov? Berem še: Gre »za

novo normalnost, v kateri se

pogled na svet okoli nas in

odnose v družbi tako hitro in

tako drastično oddaljuje od

standardov in norm iz bližnje

(še včerajšnje) preteklosti, da

smo zato zmedeni«. Po desetletjih

demokracije ne more biti

glavni problem zmeda, temveč

je prej zmeda, kdo je za kaj odgovoren

in se še vedno ne ve,

kdo vse pije, a kdo naj plača!

Franc Mihič, Ribnica

Krvoločnost pro/

udbovskega dela policije

Ni dolgo tega, ko je minister

MNZ g. Aleš Hojs po politično

motivirani policijski hišni preiskavi

pri ministru Počivalšku,

javno izpostavil, da znotraj

Policije deluje dobro organizirana

klika pro/udbovskih

vazalov, ki služi interesu

globoke države, ko nudi svoje

usluge za potrebe pro/udbovske

dnevne politike častilcev

povojnih klavcev.

S kategoričnim zanikanjem

evidentnih materialnih

dejstev sta v pričakovanju

javnega opravičila g. Aleša

Hojsa takoj skočila v zrak sindikat

policije PSS, ki ga vodi

Kristjan Mlekuš (večina sindikatov

so tako ali tako osnovne

celice pro/udbovske globoke

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji!

Petega septembra 2020 je minilo

24 let, odkar je izšla prva številka

države, op. a.), in Slavko Koroš,

predsednik društva kriminalistov.

Njemu lastne politikantske

abotnosti je javno

dodal tudi tako in drugače levi

dr. Igor Pribac. Liderji levičarjev,

v njim lastni požrešnosti

do vladanja, so javno krulili k

padcu vlade …

Kar posebej moti, je dejstvo,

da taisti deležniki niso v

ničemer javno odreagirali, ko

so raznorazni enoumni osebki

znotraj policije javno grozili s

smrtjo predsedniku vlade g.

Janezu Janši, vse od častilca

povojnih klavcev policista tov.

Zlatka Gomilška, ki je že leta

2006 grozil z likvidacijo tedanjega

premierja g. Janeza Janše,

preko častilca povojnih klavcev

poimensko v celoti izbrisanega

računalniškega alfa/beta pomočnika

komandirja policijske

postaje v Mariboru, ki je leta

2009 grožnjo s smrtjo g. Janezu

Janši naslovil kar preko službenega/policijskega

računalnika,

preko častilca povojnih

klavcev kriminalista PU

Murska Sobota tov. Borisa

Borka, ki je nedavno tega s

transparentom javno pozival

k 'smrti janšizma', pa vse do

zadnjega maloumnega javnega

izpada intelektualno podhranjenega

policista, častilca povojnih

klavcev tov. Dušana

Černilogarja, ko je pred dnevi

njemu neljubim domoljubnim

Slovenkam/Slovencem javno

sporočil: »Prekleta banda belogardistična,

fašistična, ki jo

vodi grosupeljski klavec Janša

s svojimi podložniki SDSovci

in njihovimi podporniki in

tednika Demokracija. S skromnimi

finančnimi sredstvi, a z veliko

energije in volje je Demokracija

postopoma zrasla v vpliven medij,

ki ga bere širok krog ljudi različnega

svetovnonazorskega prepričanja

in družbenega položaja. V

uredništvu Demokracije smo še

posebej predani resnici, pravici,

vrednotam slovenske pomladi in

osamosvojitve, ki so vrednotno

središče slovenskega naroda.

Veseli bomo, če nas boste finančno

podprli pri našem nadaljnjem

delu, da bomo lahko še naprej

vodili uredniško politiko, ki bo

pod okriljem večne morilske

in anarhistične RKC.« Ob tem

pa javno zakrulil: »Kar prijavite

me policiji in me obsodite.

Raje gnijem v zaporu kot da

spremenim mnenje.«

Ni kaj, pravi vernik/i pro/

udbovsko pogojene globoke

države!

Kakorkoli, pro/udbovsko pogojena

globoka država je v njej

lastnem 70-letnem kadrovanju

(v tako prepoznanem kontekstu

negativne selekcije, op.

a.), vzpostavila osnovne celice

praktično v vseh elementih

družbe; vseh medijih, ki izhajajo

iz SFRJ; vseh državnih institucijah,

od policije, preko

tožilstev, vse do sodišč (nekje

vmes je tudi uredništvo Cicibana,

pa področna gasilska

brigada, pa RTV SLO, pa POP

kanalizacija, pa itd, itd, itd., op.

a.), kjer je posebej pomenljivo,

da so pozitivno opravili psiho

test osebki znotraj policije, ki

službeno/privatno razpolagajo

s strelnim orožjem, javno pa

grozijo s smrtjo g. Janezu Janši

in smrtjo krepko preko

200.000 domoljubnim Slovenkam/Slovencem,

posledično je

zaključiti, da so imenovani policisti,

ki so samo vrh pro/udbovske

celice znotraj Policije

– po njim lastni zločinskosti,

ki jo nosijo v sebi, dvakrat hujši

kot povojni komunistični

klavci nad katerimi imenovani

z občo prisotno raznorodno

politično levico prisegajo in

jih častijo …

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Portorož

vodila k boljši, modernejši, evropski

Sloveniji! Da bomo še naprej

lahko objavljali tudi to, kar drugi

zamolčijo. Finančna sredstva za

pomoč pri izdajanju tednika

oziroma revije Demokracija lahko

nakažete na transakcijski račun

SI56 0430 2000 2879 817, odprt pri

Novi KBM, d. d., referenca: SI00

1996, s pripisom »za Demokracijo«.

Naslov našega založniškega

podjetja je: Nova obzorja, d. o. o.,

Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana.

Za nakazila iz tujine poleg

transakcijskega računa pripišite

SWIFT kodo: KBMASI2X.

58 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 59

ZGODovinski spomin

ZGODovinski spomin

Obleganje Malte

Miran Černec I Pogled nazaj od 8. 9. do 14. 9.

11. 9. 1565 se je z zmago malteškega

viteškega reda končalo skoraj 4-mesečno

turško obleganje Malte, ki se ga je z vsemi

razpoložljivimi silami lotil takrat najmočnejši

vladar sveta – otomanski sultan

Sulejman I. Zmaga Maltežanov nad Turki

je bila najbolj slavljen dogodek v Evropi

16. stoletja, in to z razlogom; z njo so

namreč vitezi sv. Janeza – v zadnji večji

bitki katerega od križarskih redov – zelo

verjetno rešili vso celino pred padcem pod

islamski jarem. Malteški vitezi (izvorno

imenovani vitezi sv. Janeza ali hospitalerji)

so imeli pred končnim obračunom s

Turki sicer že dolgo zgodovino bojev proti

Saracenom; za obrambo romarjev v Sveti

deželi so bili ustanovljeni leta 1099 v Jeruzalemu

in vztrajali na Jutrovem vse do

leta 1291, ko je z muslimansko osvojitvijo

Akre tam padla še zadnja utrdba Evropejcev.

Hospitalerji so v širši regiji nato neprekinjeno

delovali še naprej; sprva na

Cipru, od leta 1310 pa na otoku Rodos.

Vedno zvesti svojemu poslanstvu, z bazo

čim bližje Sveti deželi, so z elitno vojaško

silo in mornarico predstavljali velik trn v

peti vsem saracenskim imperijem; na

Rodosu so ostali več kot 200 let in uspešno

odbili več poskusov muslimanskih invazij

– toda tam so tudi prvič naleteli na

svojega zakletega sovražnika, turškega

sultana Sulejmana I. Mož, ki je osvojil

Beograd, potolkel Madžare pri Mohaču in

leta 1529 skoraj zavzel Dunaj, je bil silno

nevaren nasprotnik in celo prekaljeni križarji

so bili v prvem obračunu z njim brez

moči; ko je Turek leta 1522 napadel Rodos

s 400 ladjami in 100.000 možmi, se mu

je 7.000 hospitalerjev zoperstavljalo pol

leta – a kolikor jih je obleganje preživelo,

so morali otok vendarle zapustiti. Sulejman

je verjetno kasneje obžaloval, da je

to peščico križarjev pustil pri življenju;

niso namreč nameravali odnehati in po

papeževem posredovanju, ob odobritvi

španskega cesarja Karla V., so se leta 1530

naselili na otoku, s katerim je njihovo ime

neločljivo povezano še danes – na Malti.

Malta je bila v tem času sicer v krščanskih

rokah že več kot 400 let; toda ob dejstvu,

da so Turki prav takrat osvojili vso obalo

Severne Afrike, bi se lahko v primeru njihovega

zavzetja izkazala kot odskočna

deska za invazijo v Evropo – v Italijo, Francijo,

Španijo … Prav to je imel v mislih tudi

sultan Sulejman I., ki je še celo na stara

leta sanjal o njeni osvojitvi. A vitezi sv.

Janeza po prihodu na otok niso počivali;

pod vodstvom velikega mojstra Jeana Parisota

de Valetta so malteška mesta in

vasi preuredili v prave utrdbe, odbijali

vpade muslimanskih piratov in se iz leta

v leto pripravljali na dan končnega obračuna,

za katerega so vedeli, da se mu ne

bodo mogli izogniti … In ta je res prišel

18. 5. 1565; tega dne se je namreč pred

otokom pojavila do zob oborožena otomanska

flota Sulejmana I., 48.000 mož

na 193 ladjah – sila, ki bi morala križarje

sv. Janeza enkrat za vselej izbrisati iz zgodovine

in končno odpreti pot za otoman-

sko osvojitev Rima. Vsej Evropi je zastal

dih; po 300 letih neprekinjenih turških

osvajanj, po padcu Konstantinopla, po

zavzetju Balkana, po izkušnji z Rodosa so

le redki verjeli, da se lahko 500 malteških

vitezov ob pomoči nekaj sto španskih,

italijanskih in grških prostovoljcev ter

domačih rekrutov ubrani pred najmočnejšo

silo takratnega sveta. Celo tisoče

kilometrov stran so slutili, da se je na

Malti poleti 1565 lomila usoda krščanske

Evrope in sama angleška kraljica Elizabeta

I. je s tesnobo zapisala: »Če Turki prevladajo

na Malti, je zelo nejasno, kakšne

nevarnosti še sledijo za preostanek krščanskega

sveta.« Turki so imeli na svoji

strani navidez vse, toda niso računali na

moč vere in domoljubja, s katerima so

križarski vitezi v naslednjih mesecih navdihnili

dobesedno vsakega prebivalca

otoka, da se je proti osvajalcem bojeval

kot lev. Otomani so sicer dobili prvo bitko;

23. 6. 1565 so zavzeli utrdbo Sv. Elma in

njene branilce poklali brez izjeme – padlo

je okoli 1.500 mož, žena, otrok, vitezov,

krščanskih Maltežanov. Vendar je turški

vojskovodja Mustafa-paša ob tej pirovi

zmagi sam izgubil vsaj 6.000 janičarjev

in zaslutil, da bo nadaljevanje obleganja

terjalo zelo visok krvni davek; zato je malteške

viteze pozval, naj mu sporočijo

pogoje predaje preostalih dveh ključnih

utrdb na otoku, Sv. Angela in Sv. Mihaela.

Odgovor Jeana de Valetta je bil legendaren:

»Imamo le en pogoj: da se obrambni jarki

naših utrdb do roba napolnijo s trupli

vaših janičarjev.« Turki so se v besu odzvali

s še silovitejšim džihadom; kljub ogromnim

izgubam so bili do sredine avgusta

dejansko tik pred tem, da obleganje zmagoslavno

pripeljejo h koncu – a kot so

poročali očividci, jim je to preprečil predvsem

en mož. Takrat že 70-letni de Valette

je s svojim genialnim organiziranjem

obrambe, osebnim zgledom in navdihovanjem

borcev na obzidjih dobesedno

»delal čudeže«; kjerkoli se je pojavil, tam

so Maltežani, ženske, moški in otroci, našli

moč, da so Turke še enkrat vrgli nazaj,

znova in znova … Do septembra je »nepremagljiva«

otomanska armada izgubila

35.000 mož in preživeli so se začeli vkrcavati

na ladje in se pripravljati na vrnitev

domov; ko pa je nato na Malto v istem

času le priplula še odrešilna španska

odprava, je bilo vsega konec in zadnji Turek

je pobegnil z otoka 13. 9. 1565. Maltežani

so slavili zmago, ki je v ključnem trenutku

vsemu krščanskemu svetu dokazala, da

mogočni sultanat ni nepremagljiv; in le 6

let kasneje so Evropejci, navdihnjeni z

zgledom junaškega otoka, v sloviti bitki

pri Lepantu Turke tudi enkrat za vselej

pregnali s svojih obal.

Bitka pri Senti

11. 9. 1697 se je pri Senti v današnji Vojvodini

odvila odločilna bitka krščanske koalicije Svetega

Rimskega cesarstva in Kraljevine Madžarske proti

Otomanskemu sultanatu. Bitka je pomenila vrhunec

Velike turške vojne, ki so jo že vse od obleganja Dunaja

leta 1683 proti sultanatu vodile dežele habsburške

monarhije pod vodstvom legendarnega princa Evgena

Savojskega. Pri Senti je združena krščanska vojska z

minimalnimi izgubami povsem potolkla Turke, nato

celo nadaljevala pohod v Bosno vse do Sarajeva, ter

sultana končno prisilila v podpis mirovnega sporazuma

v Sremskih Karlovcih januarja 1699.

Operacija Hrast

12. 9. 1943, le nekaj dni

po kapitulaciji Italije v 2.

svetovni vojni, je 89

nemških komandosov pod

vodstvom Otta Skorzenyja

in Georga von Berlepscha

izvršilo eno najbolj spektakularnih

rešilnih akcij v

zgodovini; osvoboditev fašističnega

voditelja Benita

Mussolinija iz njegovega zapora v apeninskem gorskem masivu Gran Sasso. Mussolini

se je sicer znašel v zaporu, takoj ko mu je 25. 7. 1943 Veliki fašistični svet

izglasoval nezaupnico in ga je kralj Vittorio Emanuele III. zamenjal z maršalom

Badogliom. Še vedno vplivnega in nevarnega duceja so nato v največji tajnosti

zaprli na eno najbolj nedostopnih lokacij; v na 2.130 m nadmorske višine ležeči

Hotel Campo Imperatore sredi gorskega masiva Gran Sasso. Vendar Adolf Hitler

svojega dolgoletnega zaveznika ni nameraval pustiti na cedilu, in ko so nemški

obveščevalci izvedeli, kje je zaprt, je padla odločitev o drzni akciji za njegovo

osvoboditev. 12. 9. 1943 je tako skupina nemških komandosov in članov Waffen

SS z jadralnimi letali pristala v neposredni bližini Hotela Campo Imperatore,

brez enega samega strela nevtralizirala 200 italijanskih stražarjev in po 10 minutah

Mussolinija odpeljala s sabo na Dunaj. Spektakularna operacija je odmevala po

vsej Evropi in celo Winston Churchill ji je priznal neverjetno drznost; toda duceju

niti vse to ni pomagalo in manj kot 2 leti kasneje so ga obesili lastni rojaki.

»Domobranski denar«

14. 9. 1944 je uprava generala

Rupnika v Ljubljani izdala odlok o

tiskanju denarnih nakaznic za

območje Ljubljanske pokrajine.

Odlok je bil v prvi vrsti finančne

narave, saj so v pokrajini leta 1944

kot plačilno sredstvo še vedno

veljale italijanske lire, teh pa je bilo zaradi vojnih dogodkov na Slovenskem v

obtoku vse manj, kar je oteževalo gospodarsko življenje. Rupnikova uprava je tako

naročila Hranilnici Ljubljanske pokrajine pripraviti nakaznice za 50, 100, 500 in

1000 lir, ki so imele status polno veljavnega plačilnega sredstva in so prvič zakrožile

po Ljubljani novembra 1944. Bile so produkt slovenske tiskarske industrije

in izredno kakovostno izdelane, na njih pa so bili upodobljeni slovenski narodni

motivi; v nasprotju s partizanskimi »boni« so imele tudi na videz vse lastnosti

pravih bankovcev. Mogoče je sklepati, da so bile te nakaznice zametek prihodnjega

slovenskega denarja. Jeseni 1944 so namreč mnogi v protirevolucionarnem

taboru skrivaj že kovali načrte za povojno rojstvo demokratične, zedinjene Slovenije.

60 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 61

TO JE NJEgovA ZGODBA

TO JE NJEgovA ZGODBA

Lucija Kavčič

Arhiv Demokracije, STA/Aljoša Rehar, Arhiv MKC, Pixabay

Pater Simon Ašič:

Ozdravljenje po uporabi

zdravilnih zelišč pride počasi, ko

pa pride, je temeljito!

Slovenski rimskokatoliški duhovnik, zeliščar

in zdravilec Simon Ašič, čigar zeliščarska

dejavnost je hitro prerasla zidove

stiškega samostana in je postal široko

znan kot »stiški dohtar«, je svoje bogato

znanje o zdravilnih rastlinah strnil v

treh knjigah. To je njegova zgodba.

Pater Simon Ašič se je rodil 30. novembra 1906 v posavskem

zaselku Trebež kot prvi od treh otrok. Pri krstu je

dobil ime Jožef. Ob kmetovanju so starši družino preživljali

tudi s priložnostnimi deli: oče kot kovaški mojster, mama

pa kot šivilja. Mama Marija je bila globoko verna in je tako

vzgajala tudi otoke, piše v Slovenskem biografskem leksikonu.

Družina je obiskovala maše v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu,

danes Brestanici, ne daleč od trapistovskega samostana

na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih materin bratranec p.

Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s

trdim delom. Živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja,

tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki

je pozneje postal stiški opat z redovnim imenom Rafael. Ker

je družina živela v veliki revščini, se je oče Franc odločil, da

kot kovač poskusi srečo v Ameriki, ter je leta 1910 odpotoval

tja. Vendar tam ni našel delovnega mesta kot kovač, zato se je

zaposlil v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s

čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla.

Na Poljsko

Mali Jožef Ašič pa je rastel in ljudsko šolo obiskoval v Brestanici,

in kot beremo v njegovih zapiskih, je sestro Marijo

sam učil branja, pisanja in računanja; to mu je uspelo tako

dobro, da ji ni bilo treba opravljati prvega razreda in se je

takoj vpisala v drugi razred osnovne šole. S pomočjo botra

Jakoba Sotoška in tete Malke Sotošek se je Jožef Ašič kljub

materialni stiski 1919 pri trinajstih vpisal v želeno šolo, na

gimnazijo pa v samostanu v Stični. Bil je med boljšimi dijaki,

zaradi česar je bil oproščen plačevanja šolnine. Oče je sprva

nasprotoval njegovi želji, da postane duhovnik, vendar je

njegovo šolanje finančno vseeno podprl. Po dopolnjenem

osemnajstem letu je Jožef Ašič svojo prošnjo za vstop v red

naslovil na stiškega priorja in magistra novincev Evgena

Fidererja in prve redovne zaobljube izrekel 1925 pred stiškim

opatom Avguštinom Kostelcem, ki se je ravno vrnil iz Rima,

kjer so se na cistercijanskem generalnem kapitlju dogovorili

za reševanje propadajočega cistercijanskega samostana Mogila

pri Krakovu na Poljskem. Še istega leta je odšlo na Poljsko

dvanajst oseb, med njimi Ašič. Kleriki so iz Stične odpotovali

zaradi obvladanja koralnega petja. Ogrožen samostan v

Mogili je bil vendarle rešen tudi s slovensko pomočjo. Ašič

se je očitno brez težav naučil poljščine in gimnazijo z maturo

končal kar na Poljskem v cistercijanskemu samostanu Mogila

pri Krakovu. Bogoslovje je nato študiral v cistercijanskem

samostanu Marienstatt v Nemčiji in v Ljubljani. V duhovnika

je bil posvečen 24. avgusta leta 1930 v Stični. Nato je še

dvakrat odšel v Mogilo na Poljsko, kjer je bil magister novincev

redovnih bratov, predavatelj teologije in spovednik. Potem

je bil v Ljubljani od 1936 do 1941 prefekt v samostanskem

Slomškovem zavodu, nato je v samostanu v Stični opravljal

različne samostanske službe. Nekaj časa je poučeval

teologijo, bil 20 let župnik stiške župnije, 30 let

pa tudi samostanski prior: opatov pomočnik v predstojniški

službi. Poleg maternega jezika je govoril še nemško,

poljsko in latinsko. Pater Simon Ašič je umrl 25. avgusta

1992.

Stiški dohtar

Patra Simona Ašiča so zdravilne rastline zanimale

že od otroških let. Za naravno zdravilstvo pa se je nekoliko

bolj začel zanimati med drugo svetovno vojno,

ko je v stiški samostan prišlo veliko duhovnikov. Številni

od njih so bili

starejši in pogosto

V Stično je

prihajalo vedno

več ljudi, ki so se

obračali na patra s

prošnjo za pomoč

pri telesnih in

duševnih tegobah.

bolni, zdravil pa je v

tistem času hudo primanjkovalo.

Pater

Simon jim je začel

pomagati s pomočjo

čajev iz domačih

zdravilnih rastlin.

Svoje znanje si je

poleg praktičnih izkušenj

pridobival

tudi s pomočjo strokovne

literature. Zanimivo

je, da se je

zanimal tudi za radiestezijo.

Njegova zeliščarska dejavnost je bila najprej

omejena samo na potrebe samostana, vendar je čez čas

Stična začela postajati pomembno zdravilsko središče,

saj je število bolnih, ki so se zatekali k njemu po pomoč,

hitro naraščalo. Pater Simon Ašič je postal znan kot

»stiški dohtar«. V štiridesetih letih delovanja je nabral

veliko izkušenj in te je rad posredoval vsem, ki so imeli

z zdravjem kakršnekoli težave, ter jih strnil v knjigah.

Postal je pomemben predstavnik slovenskega zeliščarstva,

ki je v svojem delu združeval tako poklic duhovnika

kot poslanstvo zdravilca, saj ga je odlikoval močan

notranji čut za pomoč vsem bolnikom. Preučeval je tudi

glino za terapevtske učinke, za kar ga je navdušil Sebastijan

Kneipp, ki je začel glino terapevtsko uporabljati

in se z njo uspešno boril proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji.

Leta 1992, v zadnjem letu njegovega življenja,

mu je pri delu začel pomagati farmacevt Jože Kukman,

ki je poskrbel, da se je Ašičeva zeliščarska zapuščina še

naprej ohranjala.

Pater Simon Ašič je bil

Ašičeva spominska soba

Ašič: »Za vsako bolezen

znan kot »stiški dohtar«.

v stiškem samostanu

rož'ca raste.«

62 | 37/XXV | 10. september 2020


63

KOLUMNA

Zdrav duh v zdravem telesu (26)

Mojih prvih 14.600 sklec

Teoretično se mora s

telesno vadbo ukvarjati

prav vsak od nas, zatorej

je tudi prehrana enaka –

za vse nas!

Tudi vas moti odlašanje s kakšnim telefonskim

klicem, za katerega veste, da bi

ga bilo dobro opraviti? Ali pa s kakšnim

obiskom, mogoče s pospravljanjem garaže ali pa

z začetkom shujševalne diete? Niste edini.

Odlašanje je odlaganje dejanj ali odločitev na

pozneje. Gre za psihološki mehanizem, s katerim

se spopadamo s tesnobo in z drugimi neprijetnimi

občutki, povezanimi z začetkom ali dokončanjem

dejanj. Medtem ko se med ljudmi šteje

kot normalno, da odlašamo do neke mere, pa

lahko postane to resen problem, če nas odlašanje

ovira, kronično odlašanje pa je lahko tudi znak

psihološke motnje.

Vidnejši avtorji, ki obravnavajo to področje, v

splošnem opredeljujejo dve psihološki kategoriji

odlašanja, obe pa se nanašata na anksioznost

(tesnobo), ne pa na lenobo, kot bi kdo lahko prehitro

sklenil.

Prva kategorija zajema stvari kot premajhne.

To so vse tiste naloge, ki so samo nekakšen nebodigatreba

in zanje

obstajajo na videz

preproste rešitve (npr.

pospravljanje garaže);

v drugo kategorijo pa

sodijo stvari, ki so prevelike

za nadzor. To so

naloge, ki nam celo

vlivajo strah in bi

njihova izvedba lahko

imela velik vpliv na

človekovo življenje

(npr. soočenje študenta

z izpitom).

V začetku avgusta

2019, pred dobrim

letom torej, sem med

dnevnimi novicami zasledil raziskavo harvardske

univerze o vplivu sklec na zdravje moških. Ugotovili

so, da se moškemu, ki je sposoben narediti

vsaj 40 sklec, ni treba posebej bati srčne kapi,

oz. čim več sklec je moški zmožen narediti,

manjša je verjetnost, da ga doleti srčna kap.

Ugotovitev me je dobesedno presunila. Resno

sem se zamislil in siten, kot sem za takšne stvari,

kaj kmalu sprejel odločitev, da vse skupaj preskusim

tudi pri sebi. Samo pol leta pred tem člankom

sem namreč dobil tablete za zniževanje krvnega

tlaka, star sem pa šele dobrih petdeset let. Moja

logika mi je v tem primeru narekovala sklep, da

namesto da se bašem s tabletami in le čakam na

posledice staranja na svojem srcu in ožilju, grem

Ugotovili so, da se moškemu,

ki je sposoben narediti vsaj

40 sklec, ni treba posebej

bati srčne kapi, oz. čim

več sklec je moški zmožen

narediti, manjša je verjetnost,

da ga doleti srčna kap.

aktivno v drugo smer in začnem delati vsaj sklece.

Vsak dan, vsako jutro najmanj štirideset.

Vendar pa sam začetek ni bil tako preprost.

Moja odločitev je po prej zapisanem namreč

sodila v prvo kategorijo, med nekakšne »nebodijihtreba«

vsakdanje stvari. No, po dveh dneh sem

končno začel. Ne s štiridesetimi takoj, temveč

najprej slabih dvajset, komaj in z veliko muko.

Dihal sem kot star parnik in se nostalgično spominjal

vseh tistih let, ki sem jih preživel v svetu

borilnih veščin, kjer so bile sklece lahkotna

dnevna obveznost, včasih pa tudi kazen.

Po svoje imam srečo, da se s spremembami

ukvarjam tudi profesionalno, v okviru mehkih

veščin dela z ljudmi. Na področju osebnostnega

razvoja se tako slepo držim pravila, da je za resne

spremembe v življenju treba spremeniti dnevno

rutino. Ne išči torej velikih novoletnih »od danes

bo pa vse drugače!«, temveč spreminjaj malenkosti

znotraj vsakdanjika. Omenjene sklece so

torej kot nalašč.

Danes, po dobrem

letu dni, so še vedno

dnevi, ko zjutraj komaj

puham in piham, in so

dnevi, ko po sklecah

skočim pokonci kot

kakšen najstnik. Na

začetku sem sicer

mislil, da bo sčasoma

v skupnem laže, vendar

(še) ni. Prvih deset

sklec res sploh ne

čutim, naslednjih

deset je potem ogrevanje,

naslednjih deset

jih že čutim in zadnjih

deset kakor kdaj.

Včasih komaj, včasih pa jih res naredim še deset

za povrh.

Sem pa po prvih 14.600 sklecah dodatno ugotovil,

da včasih odlašam z dejavnostmi, za katere

sploh ne vem, da odlašam. Šele ko se spomnim

na sklece, grem in naredim tudi tisto, kar sem

še nekaj trenutkov pred tem mirno preložil na

jutri. Za povrh pa sem se tudi odločil, da bom s

sklecami nadaljeval, dokler bom le lahko.

Občutek, da vsak dan narediš nekaj zdravega

zase, je preprosto neprecenljiv. Je pa res, da je

treba najprej na vse štiri, nato pa v skleco in šele

potem naprej. Danes, ne jutri in ne pojutrišnjem.

Tudi če se ti upira, je treba vsaj začeti, saj motivacija

pogosto pride tudi kasneje.

Edvard

Kadič

Edvard Kadič je

strokovnjak za

komunikacijo in

osebnostni razvoj,

predavatelj, trener in

svetovalec na

področju osebne

karizme.

Janez Virk

Pixabay

Resnično ne razumem – seveda

razumem –, zakaj bi moral biti

to poseben problem. Jasno, potrošništvo

in Pariz 1968. Kar je staro, ni

dobro, stari načini prehranjevanja niso

dobri, stari recepti, stare modrosti …

Seveda ne. Hrana – živila, zelenjava, pijača,

skoraj vse je drugačno kot včasih,

slabše in zastarelo.

Pa poglejmo, kaj smo v teh kolumnah

že rekli: Svetovna zdravstvena organizacija

WHO je že zdavnaj priporočila,

evropske države pa sprejele kot obvezo

− tudi naša −, da zagotovijo vsem odraslim

možnost najmanj pol ure vsakodnevne

telesno-vzgojne ohranjevalne

razvedrilne dejavnosti. To pa pomeni,

da imajo odrasli možnost teka na za to

primernih (neasfaltiranih) stezah in

poteh brezplačno in možnost uporabe

primernih odprtih in zaprtih športnih

objektov za plačilo vsaj dvakrat po eno

uro tedensko. In še: možnost ustanavljanja

ali sodelovanja v prostovoljnih

civilnih športnih organizacijah – športnih

društvih. To je osnova, to bi moral

biti danes osnovni civilizacijski standard,

ki ga mora zagotoviti država, neposredno

pa prav vsaka slovenska občina.

To imamo tudi pravico zahtevati!

Potem pa se razdelimo: v tiste, ki se s

to dejavnostjo ukvarjamo iz zdravstvenih

in telesnih razlogov ter iz sprostitvenih

in razvedrilnih namenov, kamor sodi

Prehrana in šport

tudi rekreacijsko tekmovanje, in, tiste,

ki si želijo več: izboljševati svoje sposobnosti

v merjenju z drugimi ali pa celo z

doseganjem mej sposobnosti (sebe ali

pa kar človeštva). To je: s tekmovalnim,

mednarodno primerjalnim in vrhunskim

športom. Slednje pa je pretežno profesionalno

in sodi v svojo »obrtno- gospodarsko«

branžo z vsemi svojimi specifičnimi

zahtevami, v kar sodi tudi

prehrana. To pa smo rekli, da ni tisto, o

čemer smo se namenili pogovarjati v teh

kolumnah.

Sedaj mi pa povejte: če smo zgoraj zapisali,

da bi se moral s skrbjo za svoje

telesno zdravje, za ohranjevanje in morda

celo razvijanje svojih telesnih sposobnosti

ukvarjati prav vsak posameznik,

kar kot »obvezo« podpira celo Svetovna

zdravstvena organizacija, potem ne gre

tukaj za nobeno posebno dejavnost,

ampak za normalno življenje vsakega

posameznika. Torej za prav normalno

prehrano, enako zahtevano za res vsakega

izmed nas. No, no, razen seveda razlik,

ki izhajajo iz tega, da si dva izmed nas

nista v vsem enaka, seveda pa podobna

(osvobajam vas pleteničenja o tem še

naprej)! In zakaj moram tako razpredati

o tem? Zato, ker so žal vsi naši v en rog

tuleči mediji v službi gospodarstva=potrošništva,

še več, tajkunstva in »farbanja«

ljudi. Ja, v svetu že z začetkom Pulitzerjevega

rumenega tiska tam v

začetku minulega stoletja. In tako »ta

pravi« silijo k jemanju posebnih prehranskih

dopolnil že otroke, ki se ukvarjajo

šele z začetki športnega udejstvovanja

– in jim najbolj navdušeno te preparate

kupujejo vanje (v svoje otroke) zaljubljeni

starši. Zanimivo, o tem sta javno govorila

dva od najbolj izkušenih, Brigita

Bukovec in Primož Peterka – seveda se

ju še spomnite. Za udeležence najbolj

množičnega, z najboljšimi črnimi tekači

sveta oplemenitenega ljubljanskega »maratonskega«

tekmovanja je pred leti

športna zdravnica zapisala v osrednjem

dnevniku, da »80 odstotkov udeležencev

tega teka uživa dodatna poživila«. Ja!

Torej? Teoretično se mora s telesno

vadbo ukvarjati prav vsak od nas, zatorej

je tudi prehrana enaka za vse nas! Mislim

pa, da se moramo iz več razlogov spet

pogledati v ogledalo in priznati, da se

večina nas napačno hrani – predvsem iz

razloga, ker si za svoje zdravje, ki se kar

precej vzpostavlja »skozi« želodec,

vzamemo premalo časa, posebej še za

prehrano. Zato bo dobro, da to podrobno

pogledamo.

A tokrat le tale nasvet za pokušino: vsaj

dve uri pred načrtovano zahtevno telesno

aktivnostjo ne jemo, enako ne med njo

pa še kake pol ure po njej. V šolo prehranjevanja

gremo pa prihodnjič.

Janez Virk je profesor telesne vzgoje in

dolgoletni športni trener.

64 | 37/XXV | 10. september 2020


65

KULTURA

PROGRAM Nova24TV

Del predvidenih, a tudi letos

neizkoriščenih sredstev za leto 2020 pa

pripada projektoma, katerih upravičenec

do evropskih kohezijskih sredstev je

Javna agencija za knjigo.

Nova24TV tudi na satelitu!

Na Total TV, kanal 13.

ČETRTEK, 10. september

PETEK, 11. september

Pri rebalansu gre za prenos

kohezijskih sredstev

9.00 FAKE NEWS [PONOVITEV]

11.00 NOVICE [VSAKO URO DO 19. ure]

19.30 VEČERNE NOVICE

20.10 AKTUALNO

21.05 TEMA DNEVA

SOBOTA, 12. september

9.00 AKTUALNO [PONOVITEV]



20.10 OBJEKTIV

21.05 PREGLED DOGAJANJA IZ DRŽAV

NEGA ZBORA RS

NEDELJA, 13. september

Rebalans proračuna za letos, ki ga je sprejela vlada, na področju klulture predvideva nekaj manj

kot 189,5 milijona evrov oziroma za 8,3 milijona manj v primerjavi s sprejetim proračunom za

letošnje leto, ki je predvideval 197,8 milijona evrov. Rebalans je treba brati vsebinsko.

Lucija Kavčič

STA/Tamino Petelinšek, Pixabay

Največje znižanje, za 4,1 milijona evrov, je predvideno

za programe v kulturi in medijih, nekaj več kot 1,5 milijona

manj sredstev je predvidenih za založništvo in

skoraj dva milijona evrov manj za umetnostne programe. Za

ohranjanje kulturne dediščine, kamor sodijo varstvo kulturne

dediščine ter arhivska in knjižnična dejavnost, pa je po rebalansku

predvidenih 2,3 milijona sredstev manj od sprejetega

proračuna. Ker so se z več strani vsuli očitki, da gre za neupravičena

nižanja, je ministrstvo za kulturo v odzivu pojasnilo, da

je rebalans treba brati vsebinsko, s temeljito analizo podatkov,

saj v resnici ne gre za tako obsežno krčenje, ampak za prenos

kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti. Vzroki

za to so različni, med njimi je pandemija novega koronavirusa,

zaradi katere so se postopki tako zavlekli, da do črpanja

sredstev ni prišlo. Integralna sredstva se v resnici zmanjšujejo

samo za dva milijonov evrov. 0,4 milijona evrov manj pa

je posledica skrčenega finančnega načrta na ministrstvu, ker

je bila služba za državne proslave na ministrstvu ukinjena in

prenesena na generalni sekretariat vlade.

Zaposleni v kulturi

»Ob upoštevanju dejstva, da so samozaposleni v kulturi dva

meseca in pol prejemali dodatni denar (temeljni mesečni

dohodek), česar v času rednega delovanja ne dobivajo, zaposleni

v kulturi pa lahko še vedno zahtevajo nadomestilo za plače,

so kulturni ustvarjalci iz proračunov drugih ministrstev, npr.

ministrstva za finance, dobili več sredstev, kot jih je ministrstvo

za kulturo z rebalansom izgubilo,« so zapisali na ministrstvu

za kulturo. Večina sredstev, načrtovanih za leto 2020,

se, sporoča ministrstvo za kulturo, znižuje na proračunskih

postavkah evropske kohezijske politike in prestavlja v proračunski

leti 2021 in 2022, saj ocenjujejo, da bo črpanje v drugi

polovici leta 2020 na določenih projektih bistveno nižje, kot

je bilo predvideno. V tem primeru torej ne gre za absolutno

zmanjševanje sredstev, ampak le za prestavitev teh v naslednji

dve proračunski leti, so dodali. Razlogi za manjše črpanje

evropskih kohezijskih sredstev v letu 2020 so predvsem v uveljavitvi

ukrepov in so zaradi novih okoliščin ob razglasitvi

pandemije narekovali zadržanje izvrševanja proračuna, ter

posledic same krize, ki so med drugim terjale podaljšanje postopkov

izbora v prid potencialnim prijaviteljem.

Sredstva za Jak

Del predvidenih, a tudi letos neizkoriščenih sredstev za leto

2020 pa pripada projektoma, katerih upravičenec do evropskih

kohezijskih sredstev je Javna agencija za knjigo (Jak). Slednja

kot upravičenka do evropskih kohezijskih sredstev že od leta

2017 pripravlja projekta Slovenija, osrednja gostja mednarodnega

knjižnega sejma v Frankfurtu v skupni vrednosti 4,5

milijona evrov in blagovne znamke na področju knjige v skupni

Integralna sredstva se

v resnici zmanjšujejo

samo za dva

milijona evrov.

vrednosti 1,32 milijona evrov. Za slednjega

Jak kljub usmeritvam ministrstva še

vedno ni ustrezno pripravila vloge za

službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko

politiko (SVRK), medtem ko za

prvega še vedno pripravlja dokumentacijo

na podlagi že večkrat posredovanih

pripomb SVRK, so zapisali na ministrstvu

in opozorili, da je šele potrjena vloga

z ustrezno pripravljeno dokumentacijo

podlaga za sklenitev pogodbe in posledično

črpanje, kar pa v tem letu zaradi

časovnih zamud ni več izvedljivo, saj da

Jak ni bila aktivna. Določene zamude pri

izvajanju nalog in črpanju kohezijskih

sredstev pa so se dogajale tudi v službi

za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem

ministrstva za kulturo, zaradi

česar je minister že ukrepal in sprožil

postopek za zamenjavo vodje omenjene

službe, so še zapisali na ministrstvu za

kulturo. Na Jaku so temu ugovarjali in v

odzivu med drugim zapisali, da delo na

omenjenih projektih v nobenem trenutku

ni mirovalo.

9.00 OBJEKTIV [PONOVITEV]

11.00 ČASOVNI STROJ

19.30 BLOK NOVIC

20.10 BEREMO

21.05 PREGLED DOGAJANJA IZ DRŽAV-

NEGA ZBORA RS [PONOVITEV]

PONEDELJEK, 14. september

9.00 IZ OČI V OČI [PONOVITEV]



20.10 DIALOG

21.05 TEMA DNEVA

SREDA, 16. september

9.00 DRUGORAZREDNI [PONOVITEV]



20.10 FAKE NEWS

21.05 TEMA DNEVA

9.00 BEREMO [PONOVITEV]

9.55 ČASOVNI STROJ

19.30 TEDENSKI PREGLED NOVIC

20.10 IZ OČI V OČI

22.00 DNEVNI DOGODEK

TOREK, 15. september

9.00 DIALOG [PONOVITEV]



20.10 DRUGORAZREDNI

21.05 TEMA DNEVA

Prvi v službi resnice

66 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 67

FILM

FILM

Režija:

Žanr:

Produkcija:

Scenarij:

Igrajo:

Premiera:

Djibril Diop

Mambéty

drama

Silvia Voser (Waka

Films), Cephéide

Productions, Maag

Daan

Djibril Diop

Mambéty

Lissa Baléra, Moussa

Baldé, Dieynaba

Laam, Tairou

M’Baye, Oumou

Samb/Dieye Ma,

Aminata Fall,

Demba Bâ

13. 9. 2020, Kinodvor

Napovednik

MULAN

Zgodbo o mladem dekletu, ki se preobleče v moškega

in odide v vojno na Kitajskem, pripovedujejo že skoraj

2000 let. Igrana adaptacija Disneyjeve animirane

uspešnice iz leta 1998 bo tako kot izvirnik zgodba

o legendarni junakinji iz kitajske zgodovine, ki

je živela v 5. ali 6. stoletju in jo opeva Balada o

Mulan. Naslovni lik bojevnice, ki se v tradicionalni

patriarhalni družbi izdaja za moškega, je upodobila

enaintridesetletna kitajska igralka, ki je deloma

odraščala v New Yorku, Liu Jifei.

A1 231534

TICKET

Žlahtna filmska oda pogumu otrok in hudomušen, upanja poln film o moči sanj in domišljije

malega človeka – projekcija dveh odličnih kratkih filmov senegalskega režiserja

Djibrila Diopa Mambétyja: Mala prodajalka sonca in Frank.

Petra Janša

Zgodbe malih ljudi

V

okviru otroškega programa Kinobalon

bosta Filmski Festival Kurja polt

in Francoski inštitut v nedeljo, 13. septembra

2020, med 16. in 18. uro v Kinodvoru

organizirala projekcijo dveh odličnih kratkih

filmov senegalskega režiserja Djibrila Diopa

Mambétyja: Mala prodajalka sonca in Frank.

Mala prodajalka sonca (1999, 45 min)

Mala prodajalka sonca je drugi del trilogije, s

katero je želel Djibril Diop Mambéty slaviti

»male ljudi« v krempljih globalne ekonomije, ki

je po njegovih besedah »ponorela«. Film je

snemal v zadnjem letu dolge in izčrpavajoče

bolezni z malo ali nič denarja, in ko je 23. julija

1998 umrl, je bil film še vedno v montirnici.

Dokončali so ga njegovi dolgoletni sodelavci,

vključno z bratom, glasbenikom Wasisom

Diopom (in producentko Silvio Voser). Deklica

Sili živi s slepo babico na ulicah Dakarja. Čeprav

lahko hodi le s pomočjo svojih živo rdečih bergel,

je odločena, da si poišče delo. Postala bo ulična

prodajalka časopisov in svoj svet spremenila na

bolje. Ker, kar zmorejo fantje, zmorejo tudi

dekleta!

Frank (1994, 46 min)

Marigo je zasanjani glasbenik brez prebite

pare. Hišni lastnici dolguje že lepo število najemnin,

zato mu ta zapleni njegov ljubljeni inštrument,

kongomo. Ne preostane mu drugega,

kot da kupi loterijsko srečko in sanja o boljšem

jutri. Da bi bila srečka na varnem, jo prilepi na

vrata. Sreča se Marigoju res nasmehne! Toda

kako naj zdaj srečko odlepi z vhodnih vrat?

»Zanimajo me ljudje z obrobja družbe, saj verjamem,

da ti za evolucijo skupnosti naredijo

daleč več kot konformisti. Marginalizirani ljudje

privedejo skupnost v stik s širšim svetom. Ne

želim biti za vselej pesimističen. Zato sem

izbrskal zgodbe o ljudeh, posameznikih, ki so

zmožni prekositi denar. Pomislite na Franka.

Junaku tega filma se skoraj zmeša zaradi loterijske

srečke, toda uspe obdržati glavo, ker zna

sanjati. V Mali prodajalki sonca si junakinja ne

želi nič drugega kot prodajati časopise, toda

denar spodkoplje njene načrte. Pojavi se bogataš

in časopis, ki bi moral stati 5 frankov, kupi za

500. S tem ustvari težavo, toda deklica jo

premaga, ker sanja o boljši prihodnosti,« pravi

za revijo Transition režiser Djibril Diop Mambéty.

Sada Niang, African Studies Review: »Mala

»Film je čarovnija v

službi sanj.« – Djibril

Diop Mambéty

prodajalka sonca prekipeva od življenja,

se dotakne gledalca z radodarno ljubeznijo,

izkaže ljubečo naklonjenost

slepim, paraplegikom ter tako ali

drugače hendikepiranim ljudem. Še

alkoholike in pokvarjene policaje upodablja

s sočutjem. V zadnji ustvarjalni

gesti svojega življenja Mambéty znova

potrdi dominantne poteze senegalskega

filma 90. let in preplete prevladujoči

tematiki svojih filmov: usodo

mestnih otrok, ki živijo na ulici, in

pomen glasbenih doživetij vseh vrst.«

Olivier Barlet, Africultures: »Ni

besed, ki bi lahko opisale novost njegovega

filmskega sloga, tega, kako mojstrsko

in ekonomično je prevedel v

podobe in zvoke svojo globoko tankočutnost,

svojo nežno vizijo ‘malih ljudi’,

svoj jedki kritični pogled na ustaljeni

red in s tesnobo prežeto težnjo po razumevanju

sveta. Za Mambétyja so

zadnje pribežališče ‘poštenega’ človeka

pred obličjem moči denarja posmeh,

sanje in vedrina. V ekonomskem redu,

ki ne spoštuje ne človeka ne okolja,

privid zmagovalne srečke v filmu Frank

(1995) ne more biti nič drugega kot

izkrivljena tirnica k nečemu drugemu,

nečemu, kar nazadnje odplakne morje.«

Med ogledom obeh filmov se bomo

pogovarjali s pisateljico in prevajalko

Gabrielo Babnik Outtara.

• Režija: Niki Caro • Žanr: akcijska pustolovščina • Produkcija: Chris Bender,

Tendo Nagenda, Jason T. Reed, Jake Weiner • Scenarij: Rick Jaffa, Amanda

Silver, Elizabeth Martin, Lauren Hynek • Igrajo: Yifei Liu, Donnie Yen, Jason

Scott Lee, Jet Li, Li Gong • Premiera: 10. 9. 2020 • Distribucija: Blitz Film &

Video Distribution

10 DNI BREZ MAME

Antoine Mercier je kadrovski direktor velikega

podjetja. Organiziranje odraslih ima v malem prstu,

in ko se njegova preobremenjena žena Isabelle

Mercier nenadoma odloči, da bo odšla na dopust in

mu prepustila skrb za gospodinjstvo ter njune štiri

otroke, ga ne zaskrbi niti za minuto. Toda kmalu

postane jasno, da je precej podcenil nered, ki so ga

štirje nagajivi otroci sposobni narediti. Komedijo je

režiral Ludovic Bernard, pomočnik režiserjev filmov

Ugrabljena 3, Ugrabljena 2, Lucy, 3 dni za uboj.

• Režija: Ludovic Bernard • Žanr: komedija • Produkcija: Dominique

Farrugia, Romain Brémond, Daniel Preljocaj • Scenarij: Ariel Winograd,

Mariano Vera, Juan Vera • Igrajo: Aure Atika, Alexis Michalik, Franck

Dubosc, Héléna Noguerra, Alice David • Premiera: 10. 9. 2020 • Distribucija:

Karantanija Cinemas

OSTRŽEK

V novi različici klasične zgodbe se Matteo Garrone

vrača k prvinam pripovedi o Ostržku. V inovativnem

filmu, ki so ga posneli na prečudovitih italijanskih

ulicah, Garrone pričara bogat fantazijski svet, poln

skrivnosti in čudes, kjer ne manjka žarečih, zabavnih

in ganljivih trenutkov. Oskarjevec Roberto Benigni

upodobi Pepeta, ostarelega rezbarja, ki izdela lutko.

A zgodi se nekaj čarobnega. Nabrita lutka začne

govoriti. Pepe ga poimenuje Ostržek in ga vzgaja kot

sina. A Ostržek težko ostane priden.

• Režija: Matteo Garrone • Žanr: domišljijska drama • Produkcija: Matteo

Garrone, Jean Labadiein drugi • Scenarij: Carlo Collodi, Matteo Garrone,

Massimo Ceccherini • Igrajo: Roberto Benigni, Federico Ielapi, Rocco

Papaleo, Massimo Ceccherini, Marine Vacth • Premiera: 10. 9. 2020 •

Distribucija: Cinemania group

68 | 37/XXV | 10. september 2020


69

Glasba

GLASBA

Kogojevi dnevi letos v nekoliko dru gačni obliki

V Kanalu ob Soči se je minuli teden začel mednarodni

festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Do

sredine oktobra se bo zvrstilo osem koncertov.

Mednarodni

festival sodobne

glasbe je posvečen

ekspresionističnemu

skladatelju Mariju

Kogoju in vsako

leto pritegne veliko

število ljubiteljev

kulture in glasbe.

Slovenska filharmonija (SF) je 8. in

9. septembra začela novo sezono

2020/2021 s koncertom v Cankarjevem

domu, in sicer z Mašo v h-molu Johanna

Sebastiana Bacha. V času epidemije, ko

kulturnih dogodkov ni bilo, so v SF prenovili

abonmajsko shemo, ki po novem

ponuja šest sklopov, poživili pa so tudi

samo vsebino abonmajev. Šest abonmajev

sestavljajo Vokalno-inštrumentalni

program, Pretežno vokalni cikel, Družinski

abonma, Filharmonično klasični

koncerti, abonma Samih mogočnih

skladb in abonma Sodobnih orkestrskih skladb.

Glasbene

drobtinice

Po kratki in hudi bolezni je v Žirovnici umrl velik

človek, domoljub in pevec Korado Buzeti. Buzeti se je

v srca mnogih Slovencev zapisal z nastopi v duetu s

pevskim kolegom Brankom Jovanovićem Vunjakom –

Brendijem. Tvorila sta nepozaben glasbeni par Korado

in Brendi. Legendarni pevec je bil znan po svojih hitih,

kot so Žena me je zapustila, Solza se bo posušila, Sem

pravi Primorec in druge. Junija je sicer minilo že devet

let, odkar je v Koradovem naročju po nastopu zaradi

odpovedi srca umrl njegov glasbeni kolega, s katerim

je s pesmimi lepšal trenutke mnogim poslušalcem.

Jon Petek

STA/Nebojša Tejić, Daniel Novaković; Arhiv

Demokracije, Facebook

V

Kanalu ob Soči se bo ob 19. uri

s slovesnostjo na trgu Kontrada

z razstavo Poldeta Oblaka in

s koncertom Slovenskega okteta začel

mednarodni festival sodobne glasbe

Kogojevi dnevi. Skupno se bo do sredine

oktobra zvrstilo osem koncertov, ki

bodo zaradi pandemije COVID-19 potekali

le v Kanalu.

Festival odprl Slovenski oktet

»Mednarodni festival sodobne glasbe

je posvečen ekspresionističnemu skladatelju

Mariju Kogoju in vsako leto pritegne

veliko število ljubiteljev kulture

in glasbe. Festival, ki se odvija na različnih

lokacijah: v Kanalu, Desklah, Gorici,

Trstu…, vsako leto organizira Prosvetno

društvo Soča,« festival opisuje Turističnoinformacijski

center Kanal. Prireditev

vsako leto zajame več primorskih in zamejskih

krajev, a letos bo zaradi pandemije

bolezni COVID-19 potekal samo v

Kanalu. V petek, 4. septembra, je na trgu

Kontrada potekala uvodna slovesnost,

ki sta jo pospremila odprtje razstave

nedavno preminulega slikarja Poldeta

Oblaka z naslovom Kraška epopeja in

koncert Slovenskega okteta. Umetniški

vodja okteta je Jože Vidic, na festivalu

pa so nastopili prva tenorja Andrej Oder

in Rok Ferenčak, druga tenorja David

Jagodic in Janez Triler, baritona Jože

Vidic in Darko Vidic ter basista Janko

Volčanšek in Matej Voje. Program je

obsegal večinoma slovenske skladatelje

in nekaj krstnih izvedb.

Prihajajoči koncerti

Festival se nadaljuje ta petek, 11. septembra,

z nastopom Alexandra Gadžijeva

na klavirju, sklenil pa se bo 16. oktobra

z godalnim kvartetom Feguš. Nastopili

bodo še Anja Šinigoj in Gašper Vuga,

Trobilni kvintet Slovenske filharmonije,

Ljubljanski klavirski trio in Katja Konvalinka,

Mojca Menoni Sikur in Martin

Sikur ter Luca Ferrini.

Marij Kogoj, slovenski

ekspresionist

Festival Kogojevi dnevi je torej posvečen

primorskemu skladatelju Mariju

Kogoja in povezuje kraje, ki jih je skla-

datelj zaznamoval. »Prve nauke v glasbi

mu je dajal učitelj, pevovodja in skladatelj

Mihael Zega, največ pa se je izobraževal

sam s pomočjo tedanjih gor.

glasbenikov. Prva znana skladba Ko

zarja zjutraj je iz leta 1911, že v dijaških

letih pa je izšel v reviji Novi akordi

(XIII) njegov znameniti mešani zbor

Trenotek, ki pomeni v slovenski glasbi

pravo revolucijo – začetek ekspresionizma,«

piše v Primorskem slovenskem

biografskem leksikonu. Njegova dela

uvrščamo med glasbeni ekspresionizem,

ki ga dopolnjuje s komponističnimi

prvinami pozne romantike politonalnosti

in osamosvojenih disonanc.

Vrhunec njegovega opusa predstavlja

opera Črne maske (krstno uprizorjena

leta 1929), po tem letu pa se skladatelj

začne nagibati h glasbenem neoklasicizmu.

Mnogo njegovih skladb in glasbenoteoretskih

del je ostalo nedokončanih.

Njegov ustvarjalni zagon se je

po letu 1930 ustavil zaradi bolezenskih

znakov shizofrenije. Od leta 1932

do smrti je živel v bolnišnici

za duševne bolezni.

V 50. letu starosti je v Miamiju na Floridi umrl

priznani DJ Erick Morillo. Znan je predvsem po

uspešnici I Like To Move It iz leta 1993, pod psevdonimom

Reel 2 Real pa so njegove skladbe v 90.

letih prejšnjega stoletja sedemkrat prišle med najboljših

deset lestvice Hot Dance Music/Club Play.

V svoji karieri je osvojil številne nagrade, med

drugim po tri nagrade za najboljšega house didžeja

in za najboljšega mednarodnega didžeja. Bil je tudi

soustanovitelj založbe Subliminal Records.

Festival Glastonbury, eden največjih

in najbolj priljubljenih glasbenih festivalov

na svetu, organizatorji načrtujejo

junija prihodnje leto, je prek Twitterja

sporočila soorganizatorka festivala

Emily Eavis. S tem je zanikala očitno

neresnične govorice, da bodo festival

prestavili v september. Veljavnost

135.000 vstopnic, ki so jih že prodali za

letošnjo jubilejno, 50., izvedbo, se bo prenesla

na leto 2021. Festival Glastonbury

je prvič potekal leta 1970, takrat se ga je

udeležilo 1500 ljudi, danes pa se na prizorišče

vsako leto zgrne okoli 200 tisoč

obiskovalcev.

70 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 71

PROMENADA

KRIŽANKA

TV Kuloar

Magični gledalec

Posnetek ekrana/24 ur zvečer

Kdor ima, se mu bo

dalo še več ...

Verjetno ste stavek iz naslova že kdaj prebrali v

Svetem pismu. In imam občutek, da je Jezus tu izrazil

nič manj kot temeljni postulat Nieztschejeve filozofije.

Videti je, da so se tudi pomladni politiki že navadili, da iz bojev

pred TV kamerami ne smejo odhajati kot poraženci, ki so se že

vnaprej sprijaznili s svojo usodo. Povedano drugače: s takšnimi

pač nihče ne bo sočustvoval, prej ali slej bodo končali na smetišču zgodovine.

In tudi sam pravim, da je napad najboljša obramba. In to smo

se, upam, naučili že leta 1991. Če je Češkoslovaška leta 1968 pred sovjetskimi

četami počepnila kot kokoš in se niti ni drznila braniti (in se ji to

ni izplačalo, saj je doživela zaprtje za dolga leta), so se osamosvojitveni

heroji iz te lekcije vendarle nečesa naučili. Žal ne povsod – iskanje vloge

žrtve pred mednarodno javnostjo se Bosancem na primer ni izplačalo.

Šele ko so krenili v ofenzivo, se je tok vojne v BiH obrnil. A bilo je prepozno

za številne, ki so končali v rokah likvidatorjev, medtem ko je mednarodna

skupnost obračala glavo stran od Srebrenice.

Kakorkoli že, predvsem dva ministra si v zadnjem času zaslužita čestitke.

Najprej zunanji minister Anže Logar, nato pa še notranji minister

Aleš Hojs. Logar je elegantno pometel z Urošem Slakom na Pop TV,

Hojs pa z Eriko Žnidaršič na nacionalni televiziji. Kaj si želiš še lepšega?

Očitno drži, da sta bila oba kot Luka Dončić, ki je »šopal« trojke drugo

za drugo in brez težav zadeval koše. Slak je namreč skušal vlado stisniti

v kot z očitkom, da se Slovenija pod sedanjo vlado oddaljuje od jedrnih

držav EU. Hm, katere so že to? No, saj je razložil, da je to nemško-francoski

vlak, na katerega smo še nedavno stavili. Ah no, Uroš, to je bilo

pred osmimi leti, stvari so se vmes precej spremenile, prišla je migrantska

kriza, kjer se je pokazalo, da so »višegrajci« bolj zavzeti za obrambo

Evrope. No, za prejšnjo vlado je bila jedrna država Rusija, morda tudi

katera od držav jugovzhodno od nas. Denimo Srbija, s katero je prejšnja

vlada imela celo skupne seje, mediji pa so ji ploskali – sedaj pa so se

zmrdovali, ker je na obisk na Strateški forum na Bledu prišel srbski

predsednik Aleksandar Vučić. No, potolažili so se šele, ko so zagledali

fotografijo, na kateri se je »Aca« stisnil k rojaku »Zokiju« ob ljubljanskem

gradu. Saj vemo, Srbija ni majhna.

In če smo omenili NPU in zlorabo policije, velja spomniti tudi na

»kiks« na Pop TV, ko so zapisali na ekranu, da je minister Počivalšek

pridržan. Aja, obujajo spomine – ali pa pobožne želje.

Horoskop

Oven

21.3. - 20.4.

Bik

21.4. - 20.5.

Dvojčka

21.5. - 21.6.

Rak

22.6. - 22.7.

Lev

23.7. - 22.8.

Devica

23.8. - 22.9.

Tehtnica

23.9. - 22.10.

Škorpijon

23.10. - 21.11.

Strelec

22.11. - 20.12.

Motivacija za dosego ciljev bo ta čas izjemna, in čim

težji in bolj zapleten bo izziv, bolj se boste pognali v

boj. Pa bo to dobro? Malo že, zavedajte pa se, da če je

deset vrat odprtih, se vam ni treba truditi odpreti

tistih, ki so trdno zaprta.

Misli o vsakodnevnih stvareh ter o poslu in denarju

bodo ta teden res jasne ter hitre. Bližnji prihodnosti

se boste približevali na stabilen način, le velikopoteznih

sanj glede daljne prihodnosti se ne oklepajte

preveč, ker se bodo hitro spremenile.

Zablesteli boste v sredini tedna, ko bodo vaše misli

tako vizionarske, da vam priporočamo, da si ideje

zapisujete. V družbi prijateljev pa boste takrat našli

navdih. Pri kariernih korakih bodite pazljivi in poglejte,

kaj se skriva v ozadju.

Čutili boste, da ste vredni in da želite, da to opazijo

tudi drugi. In to bodo res zaznali. Tudi vaši šefi

bodo v tem tednu ugotovili, da imate dobre ideje in

da ste nepogrešljivi. Pogovor z njimi bi vam prav ta

teden utegnil prinesti napredovanje.

Bodite pazljivi pri odločitvah glede premoženja.

Razmišljali boste hitro, rešitve se vam bodo vedno

znova porajale in vedno boljše bodo. Hitro boste reagirali,

konec tedna boste svojo situacijo videli zelo

jasno in tudi občutki varnosti bodo prišli.

Veliko boste razmišljali in analizirali. Ko se vam bo

pokazala priložnost, se pogovorite z osebo, s katero

ste se nedavno sprli. Vsako zavlačevanje lahko

povzroči še večjo distanco med vama. Saj veste, nobena

juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.

V sedanjosti vas bodo ujele pretekle odločitve. Morda

vam to ne bo ravno všeč, ampak stvar je zelo preprosta.

Nič vam ne uide in vse, kar posejemo, enkrat

tudi požanjemo. Čeprav ste zelo potrpežljivi, si ne

boste dovolili, da kdo govori neresnice.

Teden pred vami bo mešanica idealizma in skrbi, od

vas pa bo odvisno, kaj bo v vas zmagalo. Razumeti

boste morali, da boste do izpolnitve svojih želja

prišli le tako, da boste igrali po pravilih življenja. A

ta pravila vam niso vedno pisana na kožo.

Na življenje gledate zelo realno, ste disciplinirani in

resni. Ta teden pa si boste zaželeli narediti nekaj, česar

vas je strah, a vas privlači. Na akcijo bodo vplivali

tudi drugi s svojimi idejami, še posebno ljubljena

oseba. Uživajte v spremembi.

Barbara Korun: RAZPOKE

Razpoka, vodilna metafora v novi pesniški zbirki uveljavljene

slovenske pesnice Barbare Korun, nosi s seboj čutno nazorno

predstavo »vhoda« v njeno liriko in podoživljanje; to je hkrati

zemeljska poč in razpoka neba, simbol spola in možnost izstopa

iz sebe. V zgoščenih, dognanih lirskih oblikah se dotikata ogenj

in hlad, erotično pa prerašča v eksistencialno.

Veno Taufer: PISMO V STEKLENICI

Veno Taufer je prejemnik številnih slovenskih in tujih literarnih

nagrad. V pesniški zbirki Pismo v steklenici (2006) je pesnik

samoten brodolomec in krmar sredi ravnodušno plimujočega

morja. Sporočilo v steklenici je kakor brodolomčev krik, zato

so tudi njegove pesmi samotarke, so le drobci, zapisani v pismo,

odposlano neznano kje neznano kam. Ker se ne ve, ali bo pismu

– pesmi – uspelo prepotovati čas, se pesnik ne more izogniti

trpkosti svojega sporočila.

Kozorog

21.12. - 19.1.

Vodnar

20.1. - 18.2.

Ribi

19.2. - 20.3.

Ideje bodo kar buhtele iz vas, delali boste načrte.

Tokrat se bodo planeti postavili tako, ne bodo dovolili,

da bi bili finančno zadovoljni. Sicer ste tega že

navajeni, a to vas naj ne ustavi pri načrtovanju, ker

se bodo stvari zelo kmalu spremenile.

Seveda je treba slediti sanjam in se odločati, vendar

pa bodite pri odločitvah previdni. Kaj hitro bi

namreč ugotovili, da so take odločitve včasih malo

prehitre. Še posebno to velja za vas na finančnem

področju. Boste pa v mislih šli čez horizonte.

V pristopu do ljudi bodite naravni, ne igrajte, in še

posebno če bo ta pristop iskanje službe ali intervju,

pokažite svojo pravo naravo. Tudi ne kažite bojevitosti,

v kar vas bodo usmerjali planeti, in gasite notranji

ogenj v vseh partnerskih odnosih.

Rešitev prejšnje križanke

JURČIČ, ARIELA, NADPIS,

ENA, CA, ZA, TAR, OŠTIR,

SADOVNJAK, NARO,

PORTORIKO, TVER, ERO, KAM,

FARMAR, VIŽA, VIR, VOAL,

OSIM, ANTITIP, IT, ELISTA,

TOTO, GIMNASTIKA, LED, RJA,

SPANIC, OTI, AAR, KARETA,

GAJ; GESLO: JANEZ ŠKOF

Nagrajenca 35. številke

Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati

pro si mo, da nam pošljeta fotokopijo

svoje davčne številke, kar je pogoj za

izplačilo nagrade.

72 | 37/XXV | 10. september 2020

| 37/XXV | 10. september 2020 73

1. nagrada:

2. nagrada:

ROZALIJA TOMAŽIN,

Rožnik 3, 1311 Turjak

MIHAEL KERSNIK,

Delavska 10, 4281 Mojstrana

Nagradi

1. nagrada:

2. nagrada:

Nagradno križanko izrežite

in najpozneje do 17. 9. 2020

pošljite na naš naslov:

Barbara Korun: RAZPOKE

Veno Taufer: PISMO V STEKLENICI

Demokracija, Linhartova cesta 13,

1000 Ljubljana, s pripisom

»Nagradna križanka«.

Na podlagi 6. člena (1. alineja odstavek a, b) uredbe EU 2016/679 dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov, ki sem jih navedel, podjetju Nova obzorja d.o.o. za namen podelitve nagrad nagradne križanke vse do mojega preklica.

74 | 37/XXV | 10. september 2020

■ Vse cene vsebujejo 5 % DDV. V ceno naročnine je vključena brezplačna dostava. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Nova obzorja d.o.o., Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana.

■ Akcija velja za vse fizične in pravne osebe, ki niso naročniki tednika Demokracija na dan 1.5.2020.

■ Splošni pogoji naročniške akcije Le védenje šteje! so objavljeni na spletni strani http://www.demokracija.si in dostopni na sedežu podjetja Nova obzorja d.o.o., Linhartova

cesta 13, 1000 Ljubljana. Nov naročnik se zaveže, da bo reden plačnik vsaj tri mesece. V primeru predčasne odpovedi se zaveže knjigo plačati po redni ceni.

■ Pritožbe oz. reklamacije v zvezi z naročilom in dostavo tednika Demokracija lahko sporočite naročniški službi, in sicer na tel. št. 01 24 47 200 ali na e-mail narocnine@

demokracija.si, ta pa vam bo najkasneje v 8 dneh odgovorila. Naročnik lahko uveljavlja stvarne napake revije pri podjetju Nova obzorja d. o. o.

■ Pogodba oz. naročnina je sklenjena za tri mesece, po preteku teh pa se podaljša za nedoločen čas. Pogodbo oz. naročnino lahko naročnik odjavi pisno. Odjave sprejemamo do

15. v mesecu z veljavnostjo na prvi dan v naslednjem mesecu.

■ Naročnik ima pravico, da v 14 dneh po prejemu prvega izvoda revije sporoči na naslov Nova obzorja d. o. o., Linhartova cesta 13, Ljubljana ali na e-mail narocnine@demokracija.si, da odstopa od

pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za tako odločitev. Lahko pa svojo odstopno izjavo poda na obrazcu za odstop, ki je objavljen na spletni strani www.demokracija.si. Naročnik vrne

revijo na naslov podjetja brez odlašanja, v vsakem primeru pa najkasneje v 14 dneh od dneva, ko je obvestil podjetje o odstopu od pogodbe. Rok se upošteva, če naročnik pošlje sporočilo podjetju,

da odstopa od pogodbe pred iztekom 14-dnevnega roka. Če naročnik odstopi od pogodbe, mu podjetje brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 dneh od dneva prejetja

obvestila o odstopu od pogodbe povrne vsa prejeta plačila z istim plačilnim sredstvom, kot je bilo uporabljeno pri izvedbi prvotne transakcije. Neposredne stroške vračila revije nosi naročnik.

OSEBNA PRIVOLITEV

Naročam tednik Demokracija, naročnino bom plačeval/a: letno s 15 % popusta polletno z 10 % popusta četrtletno s 5 % popusta

Naročam e-Demokracijo (cena posameznega izvoda: 2,75 EUR)

- pošljite izpolnjeno naročilnico

- pišite nam na narocnine@demokracija.si


NAROČILA

(139,66 €) (72,54 €) (38,29 €)

"

ZA NOVE NAROČNIKE TEDNIKA DEMOKRACIJA!

• cenejši izvod tiskane in elektronske izdaje Demokracije

• brezplačna dostava Demokracije na želeni naslov

• brezplačna preusmeritev Demokracije za čas dopusta in možnost prejema elektronske Demokracije za čas dopusta

• popust pri nakupu knjig naše založbe Nova obzorja

• druge ugodnosti, ki jih za naročnike pripravlja naša založba

PREDNOSTI NAROČNIKOV DEMOKRACIJE



NAROČILNICA

Ime in priimek (podjetje): .............................................................................................................................................

Datum rojstva: ................................................................................................................................................................

Kraj, poštna št.: ...............................................................................................................................................................

Telefon: ....................................... E-naslov: ...................................................................................................................

Datum naročila: .............................................................................................................................................................

Davčni zavezanec: Da Ne ID ZA DDV: ..................................................................................................

Podpis (žig podjetja): ...................................................................................................................................................

KOT DARILO OB NAROČNINI na tednik Demokracija vam v zahvalo podarimo knjigo Zgodbe iz kavarne Hayek.

Marko Juhant: specialni pedagog: »Televizije

ne gledam, v avtu poslušam pet radijskih postaj.

Vsakih nekaj let z ženo zamenjava naročeni

dnevni časopis. Demokracijo prebiram po vzgibu

– enkrat je to polemična vsebina, drugič

cenjeni avtor, tretjič tema, o kateri vem premalo.

Kar se virov tiče, sem previden. Ne zaupam

mediju, le posamezniku, avtorici ali avtorju. Tistim,

pri katerih čas pokaže, da pišejo korektno in

da je osnova opravljeno novinarsko, zahtevno in

strokovno delo.«

Knjige.

VSEKnjige

VSE



si

si

Le védenje šteje!

… zato si podarite informacije in prihranite!

Sedaj tudi v elektronski obliki!

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela

Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,

da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon

migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski

val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske

države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo

potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -

na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -

voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele

poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so

se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,

so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se

začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva

migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -

nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo

v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.

Zgodovinski spomin

Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države

v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je

glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na

vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,

začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem

so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje

Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,

deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)

in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -

atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -

migracije

migracije

sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega

so države srednje in vzhodne Evrope ra -

zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim

ali drugačnim migracijam iz tretjega

sveta in posledično multikulturalizaciji.

Seveda pa migrantoljubske elite ter z

njimi zlizani politiki in mediji vodijo

ostro medijsko vojno proti državam, ki

migracijam tretjega sveta nasprotujejo.

Še posebno proti Madžarski in Poljski,

ki sta postali zastavonoši tega odpora.

Vendar pa se pritisk migantoljubcev na

»uporne« evropske države ne omejuje

samo na medije, pritiski se odražajo tudi

-

nem področju.

Posledice kulturne obogatitve

Kljub vsem tem pritiskom in negativni

propagandi, ki pljuska iz velikih me -

dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske

države vztrajajo pri svojem odporu

proti migracijam in to se jim obrestuje.

Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in

kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne

kot »multikulturno ozaveščene« zahod -

noevropske države. V upornih državah

ni avtonomnih con, v katerih priseljen -

ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,

ni množičnih napadov na ženske, ni

množičnih posilstev, ni množičnega van -

dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih

tolp, ki bi ropale in ustrahovale

prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih

napadov. Tega je na žalost v zahod -

noevropskih mestih na pretek, vendar

pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -

toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te

primere »kulturne obogatitve«, če pa jih

že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim

bolj bagatelizira.

Molk medijev

Tak primer medijskega molka smo

lahko videli v preteklih dneh v Franciji

največja etnična skupina na Nizozemskem).

In mimogrede, če oblast ene

države, v tem primeru nizozemsko poli -

cijo, napade množica pod zastavo druge

države, v tem primeru maroške, temu

težko rečemo samo vandalizem, ampak

gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,

osvajanje. A kot rečeno, mediji v

Franciji in na Nizozemskem kot tudi v

celotni Evropi so se zavili v molk. Na

drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -

rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -

ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi

migrantske horde pustošile po njihovih

mestih, zato zavračajo sprejem migrantov

iz tretjega sveta.

Proti migracijam protestirajo

celo muslimani v Bosni

Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev

zlilo celo na prebivalce Unsko-

-sanskega kantona na zahodu Bosne in

Hercegovine. Že več let je to območje neke

vrste počivališče za migrante iz tretjega

sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,

da jim pomagajo prestopiti schengensko

mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do

grla siti stalnega pritoka migrantov in

vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,

nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva

je torej vodstvo kantona ukazalo

policiji, naj migrantov ne spušča več na

območje kantona. Predsednik kantonal -

ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je

cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki

jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj

okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -

tora v sprejemnih centrih, tako da živijo

na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci

protestnike razglasili za islamofobne in

fašistoidne rasiste in pri tem prikladno

pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne

večina prebivalstva muslimanske vere in

da so torej tudi protestniki večinoma

muslimani.

in na Nizozemskem. V Parizu, vendar

tudi v nekaterih drugih francoskih

mestih, so v preteklem tednu množice

migrantov oziroma »novodobnih Fran -

cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,

kar jim je prišlo pod roke. Za nameček

so se lotili še malce plenjenja. In o tem

večdnevnem divjanju niso veliki

»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso

-

ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se

je o tem lahko informirala le prek neka -

terih manjših neodvisnih medijev, pred -

vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so

objavila posnetke plenilske drhali, kako

razbija izložbe v središču Pariza in nato

pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli

so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -

no sedijo v kombiju, medtem ko drhal

brca in tolče po vozilu. Skoraj identično

se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni

oziroma noči so množice migrantov

divjale po mestih, uničevale in plenile,

policisti pa si niso upali posredovati niti

v svojo zaščito, raje so se umikali pred

migrantsko hordo, ki je med svojim div -

janjem celo nastopala pod zastavami

države svojega izvora, v tem primeru

maroško (skupaj s Turki so Maročani

Mediji spet ignorirali

divjanje migrantov

Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.

Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza

teh problemov nimajo.

zavračajo sprejem migrantov,

ki

Države,

migrantov iz tretjega sveta.

Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine

Deset največjih etničnih skupin tretjega

sveta na Nizozemskem

(leta 2019 v tisočih)

Bogdan Sajovic

Infografika Demokracija, Twitter, Youtube

Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.

Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega

kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično

ignorirajo plenjenja

in vandalizem, ki jih

migranti zganjajo po

zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!



52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

















Zgodovinski spomin











migracije

migracije















-

nem področju.
























bolj bagatelizira.

Molk medijev


















iz tretjega sveta.




























muslimani.










-





















divjanje migrantov





ki

Države,


Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine




Bogdan Sajovic




kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično




zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!



52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

















Zgodovinski spomin











migracije

migracije















-

nem področju.
























bolj bagatelizira.

Molk medijev


















iz tretjega sveta.




























muslimani.










-





















divjanje migrantov





ki

Države,


Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine




Bogdan Sajovic




kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično




zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!



52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

















Zgodovinski spomin











migracije

migracije















-

nem področju.
























bolj bagatelizira.

Molk medijev


















iz tretjega sveta.




























muslimani.










-





















divjanje migrantov





ki

Države,


Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine




Bogdan Sajovic




kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično




zahodnoevropskih

mestih.

kolumna

Aleksander

Rant

Aleksander Rant je

novinar in urednik

informativnega

programa na

NOVA24TV.

Nič na tem svetu

nam ne pripada

Morda se boste nekoliko čudili naslovu

moje tokratne kolumne. A naj pojasnim.

Naslov je namenjen generacijam

mladih in nekoliko manj mladih, ki mislijo, da

jim na tem svetu kaj pripada le zato, ker so živi.

Poglejmo samo generacije mladih Američanov,

ki te dni požigajo ulice in trge večjih ameriških

mest. Ta mladina izhaja iz predpostavke,

da bi jim morala država zagotoviti denar za

preživetje. Da so upravičeni do brezplačnega

zdravstva, brezplačnega šolstva, brezplačnega

življenja. Država bi jim morala zagotoviti preživetje,

da počnejo, kar se jim v življenju zljubi.

Žal imamo tudi v Sloveniji težave z generacijami

otrok, ki niso nikoli spoznali kaj je odgovornost,

kaj je delo in kako je. ko ti nekdo reče

ne. Starši so te mlade vzgojili v duhu, da lahko

dobijo, kar hočejo, da so posebni, da so zmagovalci,

tudi če so bili povsod zadnji, in da so oni

prihodnost in jih zato moramo poslušati. Ti

mladi ljudje so nato, po šolanju, prišli v resnični

svet in so ugotovili, da niso posebni, da ne

morejo dobiti tega, kar si želijo, da zmagaš, samo

če si zmagovalec, in da nikogar ne zanima

njihovo mnenje.

Nato so padli v roke mednarodnih nevladnih

organizacij, ki tovrstna odklonska ravnanja izkoriščajo

v svoj prid. Ti so jim rekli, da je svet

postavljen narobe, da ga je treba spremeniti,

tudi če z nasiljem. Cilj, ko gre za svetlo prihodnost,

upravičuje sredstva, so učili mlajše generacije.

Začeli so razbijati javno lastnino, nato

zasebno lastnino, grozili ljudem na ulicah, nekatere

celo pretepali, mnoge tudi ubili. Tu seveda

govorim o ZDA, pri nas tega še ni bilo. A zametki

obstajajo, zametki nevarne, radikalne in nasilne

skupine ljudi, ki misli, da jim nekaj pripada.

Prav vsi ti mladi so brez izjeme vključeni v

aktivnosti kakšne nevladne organizacije, kjer

so plačani za nič. Za debatiranje o tem, kaj je

prav, za razglabljanje o ideologijah, za popolnoma

neznanstveno ugotavljanje, kako bo zaradi

vremenskih sprememb vsa Evropa jutri pod

vodo, če takoj ne izklopimo vseh elektrarn in

ne nehamo segrevati planeta. In oni mislijo, da

jim ta plača pripada. Da moramo drugi, ki pridno

delamo, plačevati njihove nebuloze. Da so oni

upravičeni do našega denarja, ker mi ne vemo,

kaj je dobro za nas. Zanje smo možgansko oprani

ujetniki kapitalističnega sistema. Ne razumejo,

da nič na tem svetu ni zastonj, najhuje pa je, da

alternativo vidijo v socializmu, sistemu, ki še

bolj razsloji družbo kot kapitalizem.

Ti mladi imajo popolnoma oprane možgane,

saj sploh ne vidijo druge plati. Ne vidijo, da je

državno financiranje njihovih projektov pobrano

nam, tistim, ki delamo. Z davki. Ne vidijo, da

nikogar ne zanimajo njihove teorije o tem, kako

svet ni pravičen. Seveda ni pravičen. A še najbolj

pravičen je do njih, ki za nič dela dobivajo mastne

zneske. Ne zanima trpljenje delavcev na minimalni

plači, ne zanimajo jih družine s socialnega

roba, ne zanima jih sočlovek. Zanima jih

samo, kako postati enako bogat kot najbogatejši.

Smo v obdobju generacij, ki mislijo, da jim

vse pripada, in so si več, kot zaslužijo, pripravljeni

vzeti tudi z nasiljem. Če pri tem uničijo

izložbo nekomu, ki je 40 let postavljal svoj posel,

in mu pokradejo vse blago, pa kaj. Zanje je ta, ki

ima trgovino, še en gnili kapitalist in mu je zato

treba vzeti.

Se vam zdaj že svita o čem pišem? Komunisti

so pred revolucijo novačili prav takšne ljudi.

Obupane, brezciljne, brez imetja, brez dela, brez

hrbtenice. Takšnim so nato povedali, da ni

pošteno, da ima mesar več kot oni ali pa pek.

Povedali so jim, da je to lahko vse njihovo, ker

jim tako ali tako vse pripada, le vzeti morajo. Ta

ideologija se danes kaže

v mladih generacijah, kar

priča, da so komunisti

uspešno infiltrirali

zahodne izobraževalne

sisteme. Mladim govorijo

enako kot njihovi

predhodniki. Ni prav, da

ima nekdo več kot ti,

lahko je tvoje, pripada ti,

le vzeti moraš. In to vodi

v nasilje, ki ga gledamo

vsak dan po televiziji.

Sedaj pa trenutek streznitve.

Nič nam ne pripada. Nič. Pripada nam zrak,

ki ga dihamo, in pripada nam to, da smo živi,

vse drugo pa je stvar dela, odrekanja, iznajdljivosti,

podjetnosti. Tisti, ki ne dela, ne more

zahtevati od nekoga na minimalni plači, naj

prispeva še več. Tisti, ki ne dela, ne more pričakovati

zastonj kosila, šolanja. Ne more in ne sme

pričakovati, da bo 99 odstotkov ljudi podpiralo

1 odstotek lenuhov, ki se jim ne ljubi delati za

svoj kruh. Smešno, kajne? Da se prav ti razvajeni

otročiči, ki menijo, da jim vse pripada, borijo

proti 1 odstotku najbogatejših. Nihče pa jim ni

povedal, da so tudi oni v enem odstotku. Odstotku

tistih, ki prek nevladnih organizacij živijo

od žuljev vseh drugih. In pomnite, generacija

teh, ki jim vse pripada, bo, če jih ne ustavimo

danes, odgovorna za najhujše zločine in najhujše

nasilje od konca druge svetovne vojne.

Smo v obdobju generacij,

ki mislijo, da jim vse

pripada, in so si več, kot

zaslužijo, pripravljeni

vzeti tudi z nasiljem.

INTERVJU

ČAS JE ZA

NOVE PAKETE

NEO SVET

SEDAJ TUDI Z OBILNO

MOBILNO KOMUNIKACIJO

Uživajte v neomejenih klicih, sporočilih

in mesečno do 300 GB prenosa podatkov,

doživite napredno TV-izkušnjo za

vso družino in super hiter internet.

Za več obiščite najbližji prodajni center

Telekoma Slovenije ali neo.io.

neo.io

Naročniško razmerje s paketi NEO Svet lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki, ki so zasebni ali poslovni uporabniki. Hitrost fiksnega interneta 600/40 Mbit/s velja v optičnem omrežju Telekoma Slovenije pri paketu NEO

Svet C. 300 GB prenosa podatkov (od tega brezplačno do 13.903 MB v državah območja EU-tarife) je mogoče porabiti v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije in velja pri paketu NEO Svet C. Neomejeni pogovori v mobilnem

omrežju Telekoma Slovenije, neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja in neomejena sporočila SMS/MMS v vsa slovenska omrežja ter v državah območja EU-tarife so namenjeni običajni uporabi storitve. Uporaba storitve,

ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije, ni dovoljena. Več o ponudbi na www.telekom.si. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana

demokracija_37_low2

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?