demokracija_37_low2

7EDEM
Kronika ponočnjakov
Nožkarja so pridržali
Mariborski možje
postave so v večernih
urah drveli v enega
tamkajšnjih lokalov,
saj je postalo hudo
vroče. Dvainštiridesetletnik
se je pridno
nalival, potem pa mu
je preobilica maliganov
udarila na živce. Izvlekel
je četrt metra dolg
nož in z njim v roki
grozil petim gostom,
da jih bo poklal. Policisti so opravili postopek, mu zasegli nož in ga
odpeljali na pomiritev živcev. Ker je z nožem v roki samo grozil, ne
pa tudi dejansko zamahnil, bo odgovarjal samo za prekršek, odgovarjal
pa bo tudi birt, ki je nasekanemu pridno dolival.
Razgrajal v lokalu
V gostinskem lokalu v Brestanici je s pijačo krepko zastavil štiridesetletni
domačin in se ga do ene popoldne že konkretno naložil
ter postal korajžen. Za začetek je vrgel ob tla steklenico, potem pa
se je zapletel v pretep z dvema gostoma. S pretepanjem je skušal
nadaljevati tudi ob prihodu krških modrih mož, in ko je bil že v
zaletu, je skušal pomeriti moči tudi s postavo. Končalo se je po
pričakovanjih: najprej je zalisičen pristal v kibli, nato pa v prostoru
za hlajenje korajže. Seveda pa ga čaka še plačilo mastne globe.
Rekli so
»Moje dojemanje svobode je drugačno od
tukajšnjega, kajti mi v Iranu nimamo zagotovljenih
niti najosnovnejših človekovih
pravic. Vsak petek, ko gledam ljudi na
ulicah v Ljubljani, me spreletijo žalostni
spomini. Kakšno srečo imate! Greste na
protest, potem se usedete v bar in nato
odidete domov. V Iranu so nas aretirali
pred demonstracijami, med njimi in po
njih. Vedno smo bili poškodovani, zaprti ali pa v hudih skrbeh za
prijatelje.«
Iranska aktivistka Šiva Nazar Ahari je v intervjuju za Mladino opozorila,
kako lepo je našim slovenskim protivladnim protestnikom, saj jih pri nas
policisti lepo »ujčkajo«, v Iranu pa so deležni batin režima.
Talentirana brezbožnost 2
Aleksander Škorc
Samo pri sebi lahko iščete krivdo za svoje deviacije. Vsak
pokvarjenec v resnici ve, da je pokvarjen in da je spaček
postal zaradi lastne pokvarjenosti, ne pa zaradi nekega nesramnega
veseljačenja zlobnih genov, in na smrt jih je strah, da
ne bi tega ugotovili tudi drugi. Od tod torej neverjetna agresija
pri nasilni normalizaciji, njihove nenormalne drugačnosti in
branjenju njihovega deviantnega nemoralnega početja. Resnici
na ljubo je vse to komaj kdo problematiziral, dokler se ni začela
njihova deviantnost nasilno ponujati kot nekaj zveličavnega.
Če preveč propagiraš pravice manjšine in jih postaviš nad pravico
večine, se pri večini rodi odpor. Več propagande, več odpora.
Bolj so migranti dobri, bolj so spolni sprevrženci normalni, bolj
bodo osovraženi. Torej, dragi borci za »nenormalne« pravice,
se zavedate, da s svojim početjem tlakujete pot uničenja manjšin,
za dobro katerih se menda zavzemate? Stanje je pravzaprav
brezupno, tema vse bolj pritiska, deviacije bodo še bolj izrazite
in vsesplošna norost bo vse očitnejša. Apokalipsa je namreč
izliv vse teme, kar so je ljudje kdaj proizvedli, v njihove duše.
Izpraznjenje celotne črne luknje v duše človeštva. Temu se nobena
duša ne more zoperstaviti in zdravo pamet obdržati. Norost
zagotovljena, izhoda ni, je le še iz čistega firbca postavljeno
vprašanje, kako bo Bog očistil Evropo oz. Zahod brezbožne,
migrantsko obogatene zalege. Zahodnjaki bodo spoznali, da so
z dopuščanjem levičarstva oz. opuščanjem Boga zakockali svoje
dežele. Uničili so tradicijo, avtohtono prebivalstvo izumira,
dopustili so stampedo neprilagojenih migrantov, ki velemesta
s pomočjo levih oblasti pospešeno spreminjajo v leglo kriminala.
Vse postaja neobvladljivo in pojavilo se bo vprašanje: Kaj
pa zdaj? V mestih ni več moč živeti, tolpe vladajo, jesti hočejo,
podeželje ropajo, kaj storiti? Od Boga navdahnjeni ljudje bodo
poiskali svoje korenine na podeželju, se vrnili k staremu načinu
življenja, po predhodnem dogovoru bodo vsi, ki bodo pripravljeni
izstopiti iz brezbožne norije, simultano zapustili mesta ter
jih − tega ne boste verjeli, dokler ne boste doživeli − zbombardirali.
Zravnali z zemljo. Svoja mesta. Mesta, ki so postala leglo
najslabšega in v katerih ne bo hotel nihče več živeti, tudi če
bodo očiščena zalege, saj bo vsem jasno, da življenje v velikih
mestih ne more prinesti nič drugega kot vedno nove in nove
Sodome in Gomore.
»Jaz svojih stališč ne spreminjam iz dneva
v dan. Javno sem jasno povedala, da
sprejemam to nezaupnico, je popolnoma
legitimna, ampak takoj smo tudi podali
stališče, da je potrebno v čim krajšem času
sklicati kongres stranke, na njem odločati
o razrešitvi in imenovanju novega vodstva.
V kolikor bi se s tem stališčem takrat
vsi strinjali, bi v roku 14 dni že imeli
kongres in bi bilo vse to zapletanje, nepotrebni pravni dvomi in
pa konflikti popolnoma nepotrebni.«
Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec meni, da njeni nasprotniki nalašč
zavlačujejo s kongresom in želijo izsiliti zamenjavo že pred njim. Očitno imajo
zelo tehtne razloge za svojo naglico in svoje namene, da prehitijo kongres.
6 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020
7