demokracija_37_low2

slovenija
slovenija
Borut Korun
Wikipedia, sloveniadna.wordpress.com
Značilno je, da se z zgodovino našega naroda ukvarjamo predvsem amaterji. Kriva za to je politična
usmeritev sedanjih slovenskih zgodovinarjev (seveda ne vseh!), ki slovensko zgodovino
do 19. stoletja preprosto zanikajo z absurdno trditvijo, da smo kot narod nastali šele takrat.
O preučevanju staroselstva
in iskanju korenin z genetiko
Genetska slika
Slovencev je zelo
podobna genetski
sliki Slovakov,
vzhodnih Avstrijcev,
severozahodnih
Hrvatov in
– Madžarov.
Zemljevid prikazuje najpogostejše haploskupine Y na posameznih delih Evrope. V nekaterih
primerih je najpogostejša skupina manj kot polovica prebivalstva. Vir: Wikipedia
Če do takrat nismo bili narod – po
tej politični logiki − ni obstajalo
ničesar, kar bi bilo narodna zgodovina.
O tem bi bilo treba pisati in
tako zgodovinopisje razgaliti, toda
začnimo na začetku.
Pomen genetike
Na začetku zgodovinopisja stoji genetika.
Ko kombiniramo izsledke genetike,
ki je eksaktna znanost z izsledki
arheologije, postane jasno marsikaj,
kar se je prej zdelo zagonetno. Genetiki
raziskujejo gene na kromosomu Y,
ki ga moški dobimo od svojih očetov
in jih spet predajamo svojim sinovom.
So kot izkaznica rodu, ki se deduje iz
roda v rod. V tej »izkaznici« nastajajo
tudi spremembe. V genih se dogodijo
spremembe, mutacije, zaradi katerih
lahko genetiki ljudi razdelijo v skupine,
označijo pa te skupine s črkami. Identična
izkaznica nekega sodobnika in
recimo nekega okostja izpred tisočletij
je potem dokaz, da oba − tako živa
oseba kot že dano umrli človek − genetsko
pripadata isti skupini. Ker genetiki
vejo kako pogosto, v kakšnih
časovnih razmikih se pojavljajo mutacije,
lahko določijo njihovo starost.
Tako lahko neki skupini ljudi, plemenu
ali ljudstvu sledimo tako v časovnem
kot geografskem pogledu.
Genetske korenine
Nekoliko poenostavljeno povedano
smo vsi Evropejci po genetski plati
potomci treh osnovnih genetskih populacij
in vsi smo genetska mešanica,
le da je pri vsakem narodu mešanica
drugačna.
Najstarejša plast med nami so
potomci evropskih ledenodobnih
lovcev, ki so v Evropo prišli pred 45 do
40.000 leti. Genetiki njihovo haploidno
skupino označujejo s črko I, deli pa se
na dve podskupini, na skandinavsko
in balkansko.
Pred 8.000 leti so v Evropo prek
Balkana začele prihajati prve poljedelske
skupine z Bližnjega vzhoda, ki so
prinesle skupine kot so J, G in E. Te
skupine so se naseljevale po plodnih
nižinah in izrinjale potomce ledenodobnih
lovcev v manj plodne, hribovite
ali severne kraje Evrope. Ker so
bili očitno izrinjeni iz Podonavja, Podravja
in Posavja v bosanske hribe,
doseže odstotek potomcev kromanjoncev,
potomcev ledenodobnih lovcev, v
Hercegovini vrednost do 60 odstotkov.
To so ljudje močnih postav in grobih
potez. Nekaj nižji je ta odstotek v primorskih
delih Hrvaške. V Sloveniji
znaša odstotek te populacije 20 odstotkov.
Navsezadnje so med 3. in 2. tisočletjem
pred Kristusom v Evropo prišli
Indoevropejci in bistveno spremenili
genetsko strukturo »staroevropejcev«.
Genetik z Inštituta Maksa Plancka v
Jeni Johannes Krause piše, da tako zelo,
kot če bi sedaj v Evropo priselili deset
milijard tujih ljudi. Povedano narav-
nost in brez politično korektnih olepšav
to pomeni, da so Indoevropejci pobili
večino moških in si jemali njihove
ženske. V genetskih raziskavah je
bistven namreč kromosom Y, ki ga
moški dobimo od svojih očetov. Genetika
žensk pa je drugo poglavje.
Genetska slika Slovencev
Indoevropejci so v Evropo prinesli
haploidne strukture z oznako R. Ta se
deli na R1 in R2, prva pa na R1a in R1b,
ki sta za nas pomembni. Vsaka od teh
se deli naprej na številne podskupine.
R1a prevladuje v Vzhodni, R1b v
Zahodni Evropi. R1a je slovansko-baltska
skupina, R1b pa keltso-italsko-germanska.
Najbolj čisti Slovani so Belorusi
s skoraj 60 odstotki haploidne
skupine R1a. Najbolj čisti potomci
Keltov na drugi strani so Irci s 87 odstotki
skupine R1b. Skupini R1a in R1b
sta ločeni tudi jezikovno. Ljudstva na
zahodu Evrope govorijo kentumske
indoevropske jezike, ljudstva R1a pa
satemske, to je slovanske in baltske.
V Sloveniji skupina R1a s 40 odstotki
relativno prevladuje. Slovani, ki so
prišli v naše kraje v 2. polovici 6. Stoletja,
torej niso mogli biti neznatna
manjšina. Če bi bili manjšina in bi
drugim prebivalcem samo vsilili svoj
jezik, bi bilo v naši populaciji pač
mnogo manj moških z R1a haploidno
strukturo.
Prav to pa se je zgodilo na Balkanu.
Ko je Cankar govoril o tem, da smo
Slovenci civilizacijsko bliže Avstrijcem
kot pa našim »bratom« na Balkanu, se
je glede »bratov« zelo zmotil. Genetska
slika Slovencev je zelo podobna genetski
sliki Slovakov, vzhodnih Avstrijcev,
severozahodnih Hrvatov in – Madžarov.
Najbližji smo si s Slovaki. Genetsko
zelo različni pa smo od Srbov, Bošnjakov,
Makedoncev, Črnogorcev. Kot je
pričakovati, pa je največja razlika med
nami in Albanci, ki se imajo za potomce
Deleži Y-DNK skupin po regijah Slovenije na osnovi podatkov o lokacijah 253 slovenskih
haplotipov. Slika se nanaša na Tabelo 3, ki je bila objavljena v referatu Analiza Y-DNK
haplotipov Slovencev. Slike v referatu ni, je pa bila predstavljena na 12. mednarodni
konferenci Izvor Evropejcev v Ljubljani, 2014. Vir: sloveniadna.wordpress.com
Ilirov. Tudi drugi Balkanci so genetsko
zagotovo v veliki meri potomci Ilirov,
čeprav manj kot Albanci. Na Balkanu
prevladujejo eksotične haploidne
skupine, ki so posledica različnih priselitev:
od ledenodobnih lovcev, prvih
poljedelcev do mongolskih Hunov in
Avarov. Taka je recimo skupina Q, ki
je v Sloveniji ni, na Hrvaškem jo je 1
odstotek, na otoku Hvaru celo 6 odstotkov.
Ta skupina izvira iz osrednje
Azije.
Neodgovorjena vprašanja
Tu se pojavi vprašanje Ilirov, za katere
ne vemo, kdo so bili, od kod so prišli,
kakšen jezik so govorili. Ena teza pravi,
da so okrog 1600 pred Kristusom prišli
iz porečja spodnje Volge, od koder so
prinesli tudi skupino Q.
Za nas, Slovence, bi bilo zelo zanimivo
vedeti, kdo so bili ustvarjalci neverjetno
napredne halštatske kulture
na Dolenjskem. Kot je zapisal J. Rant,
bi postalo marsikaj jasno, če bi genetsko
raziskali ostanke njihovih okostij.
Obstaja namreč možnost – za zdaj
samo domneva, da so bili njeni tvorci
Kelti. Med Slovenci dosega odstotek
keltske haploidne skupine R1b skoraj
20% odstotkov. To gre na račun nekdanjih
Keltov, Venetov in nemških priseljencev.
Da je keltsko Noriško kraljestvo
segalo tudi na današnje
slovensko ozemlje, je zgodovinsko
dokazano. V takratnem Celju so imeli
celo kovnico svojega denarja. Nejasno
ostaja, kje v Sloveniji je bila meja med
keltsko in ilirsko naselitvijo, kolikor
so bili Iliri sploh neka homogena
skupina plemen, ki bi se jih dalo genetsko
opredeliti in kolikor so Iliri
sploh bili bistven narodni element v
današnji Sloveniji.
Med slovenskim prebivalstvom je
tudi 10 odstotkov skandinavske ledenodobne
haploidne skupine I, ki lahko
izvira samo iz nekdanjih Gotov, Langobardov
in nekaj seveda od nemških
naseljencev.
R1b skupino so strokovnjaki razdelili
na mnogo podskupin, ki jih celo
vežejo na posamezna keltska in germanska
ljudstva oziroma njihove naselitvene
valove. Vse te skupine so
navzoče tudi v Sloveniji. Zanimivo je,
da se delež vsake od teh keltskih
podskupin R1b zelo zmanjša, ko
pridemo na hrvaško ozemlje in se pomikamo
proti jugu. So bili tvorci predzgodovinskih
kultur v Sloveniji torej
Kelti? Zgodovinarji se s tem verjetno
ne bi strinjali. Dokončen odgovor bi,
ponavljam, dale genetske raziskave
prazgodovinskih kosti.
Nujno odstiranje preproge
Naši predniki so najkasneje na
začetku 7. stoletja ustanovili državo,
na našem ozemlju so nastali najstarejši
napisi v kakem slovanskem jeziku.
Vse te dosežke naših prednikov pa slovensko
zgodovinopisje potiska pod
preprogo, jih zanikuje. O tem bom kaj
več napisal za eno prihodnjih številk
revije Demokracija.
28 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020 29