demokracija_37_low2

migracije
migracije
Migranti tretjega sveta so prej
strošek in breme kot rešitev
Poziv nemške kanclerke iz leta 2015 je avstrijski kancler označil kot usodno napako.
Dve tretjini migrantov tretjega sveta si nikoli ne najdeta dela. Začaran krog, ki niti
najmanj ne koristi državi gostiteljici. V današnji ekonomski situaciji je sprejemanje
migrantov popolna norost.
Bogdan Sajovic
Matic Štojs Lomovšek, STA/Dpa, Pixabay
Pretekli teden je avstrijski kancler
Sebastian Kurz okrcal nemško
kanclerko Angelo Merkel, češ da
je bil njen poziv migrantom leta 2015
usodna napaka. Gre seveda za znameniti
kanclerkin »Zmoremo«, ko je trdila,
da lahko Nemčija brez težav sprejme
milijon migrantov tretjega sveta, kar je
sprožilo migrantski naskok na Evropo,
še posebno Nemčijo in nekatere druge
s socialo darežljive države. Seveda so tedaj,
kadar zmanjka prostora v socialno
najbolj širokosrčnih državah, za prvo
silo za migrante sprejemljive tudi tiste
nekoliko manj darežljive, saj še vedno
dobijo tudi tam veliko več, kot bi dobili
v domovini. In seveda, tudi Nemčija je
kmalu spoznala, da se je s pozivom nekoliko
zaletela. Vendar pa tega niti po
naključju niso pripravljeni priznati ne
kanclerka, ne levi liberalni globalisti
in ne mediji. Zato raje poskušajo »višek«
prihajajočih migrantov navesiti
svojim sosedom in v bistvu kar vsem
drugim članicam Unije. To siljenje drugih
evropskih držav, naj sprejemajo migrante,
je eden glavnih razlogov, da se
odnosi v Uniji v zadnjih letih vedno bolj
zapletajo in celo grozijo, da bo prišlo do
zloma EU. Ampak globalistični migrantoljubci
ne popuščajo, sklicujejo se na
kanclerkino izjavo in so očitno pripravljeni
tvegati tudi zlom Unije. Prav zato
je avstrijski predsednik vlade označil
poziv nemške kolegice kot napako.
Obdobje »velikih demografskih
sprememb«
A seveda so takoj nato globalistični migrantoljubci
skočili kanclerki v bran. Med
njimi je tudi neki Herbert Becker z Inštituta
za raziskave trga dela, ki je za medije
izjavil, da gre Nemčija »skozi obdobje
velikih demografskih sprememb« in
zaradi tega nujno potrebuje uvoz delovne
sile iz tretjega sveta. Becker pravi, da je
letos zaradi upokojevanja prišlo do manka
340 tisoč oseb na trgu delovne sile, ki jo
je treba nujno zapolniti z migranti tretjega
sveta. Poziva torej vlado, naj takoj spodbudi
(kot da jih je treba spodbujati) nove
migrante k prihodu v Nemčijo − čim več,
tem bolje. Kajti po Beckerjevih besedah
samo množična migracija lahko reši
nemški trg delovne sile in s tem tudi
nemško ekonomijo. In seveda, ker je
Nemčija motor Evrope, to posledično
pomeni, da bi morali enak model prevzeti
tudi vse druge evropske države.
65% migrantov
tretjega sveta, ki pridejo v
Nemčijo, si ne najde dela in živi od
socialne podpore.
Uvažanje nekvalificiranih
migrantov
Seveda Beckerjeve izjave ne držijo. Raziskave
in študije, ki jih delajo različni
nemški inštituti, kažejo, da so migranti
tretjega sveta prej strošek in breme kot
rešitev.
Za začetek so migranti, ki pridejo v
Evropo, v veliki večini nekvalificirani.
Čeprav so migrantoljubci na veliko oglašali,
da z migracijami iz tretjega sveta
prihajajo visokokvalificirani profili,
zdravniki, inženirji in tako naprej, je to
preprosto izmišljija. Velika večina migrantov
je nepismenih ali polpismenih
in tudi pri tistih, ki so pismeni, je vprašanje,
v katerem jeziku so. Ne samo da ne
obvladajo evropskih jezikov, mnogi migranti,
tudi če so pismeni, ne obvladajo
latinice. Kot drugo, migranti praviloma
prihajajo iz popolnoma drugačnega socialnega
okolja, iz drugačnih tradicij,
kulture, vere, družbenih struktur. Prihajajo
iz družbe, ki temelji na plemenskih
ali klanskih ureditvah, in kot takšni niso
najprimernejši material za vključitev v
postindustrijsko informacijsko družbo
enaindvajsetega stoletja. In sploh, velik
del migrantov sploh ne prihaja v Evropo
zato, da bi delali, ampak zato, da bi prejemali
socialno podporo. Prišleke v
Zahodno Evropo k temu pravzaprav celo
spodbujajo politično korektni levičarji, ki
stalno oglašajo, češ da smo belci krivi za
vse gorje tega sveta in smo zatorej dolžni
vsakemu prišleku, ki se mu zljubi priti v
Evropo, ponuditi zastonj, karkoli mu pade
na misel − podporo, zdravstveno oskrbo,
bivališče …
Če vse našteto zberemo skupaj, potem
se ne čudimo, da po statističnih podatkih
nemških inštitutov in pristojnih služb 65
odstotkov migrantov tretjega sveta, ki
pridejo v Nemčijo, ne najde nobenega dela
in ga niti ne išče. Okoli dvajset odstotkov
pa jih tam občasno najde začasno delo,
praktično pa tudi ti živijo od socialne
podpore. Nekateri sicer delajo tu in tam
kaj na črno ali pa se ukvarjajo z drobnim
Velik del migrantov
sploh ne pride v
Evropo zato, da bi
delali, ampak zato,
da bi prejemali
socialno podporo.
Migranti tretjega sveta so popolnoma
neprimerni za vključitev v postindustrijsko
informativno družbo 21. stoletja.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz meni, da je bil poziv Angele Merkel usodna napaka.
kriminalom, kar pa ne spremeni slike. K
trgu dela ne prispevajo ničesar in črpajo
socialo!
Začarani krog
Okoli petnajst odstotkov migrantov, ki
pridejo v Nemčijo, se torej zaposli, kar je
sicer zelo visok odstotek glede na raziskave
iz drugih držav, kjer navadno namerijo
približno polovico te številke. Ti, ki se
zaposlijo, seveda ne zasedajo visokokvalificiranih
delovnih mest z dodano vrednostjo.
Velika večina se jih zaposli v uslužnostnih
dejavnostih, v trgovinicah in
minimarketih, v okrepčevalnicah in skladiščih
ter transportu, praviloma delajo
za »gospodarje«, za tiste nekoliko bolj
podjetne rojake. Ta delovna mesta so praviloma
v migrantskih četrtih, so praktično
nekvalificirana, slabo plačana ali pa
sploh ne, mnogi delajo preprosto za hrano
in streho nad glavo. In nekateri moški
delajo tudi kot varnostniki, spet predvsem
v migrantskih četrtih, se pravi, da varujejo
premoženje tistih maloštevilnih migrantov,
ki so se lotili kakšnega dela pred
veliko večino rojakov, ki se ga niso in se
ukvarjajo z drobnim kriminalom. Iz tega
sledi, da se še tisti priseljenci iz tretjega
sveta, ki se ob prihodu v Evropo lotijo
dela, v glavnem zaposlijo v dejavnostih,
v katerih servisirajo druge migrante, se
pravi populacijo, ki zaradi množičnega
priseljevanja in visoke rodnosti strmo
narašča. Uvažajo se torej novi migranti,
da servisirajo pa potrebe prejšnjih migrantov
in nato prihajajo najnovejši migranti,
da bi servisirali potrebe novih
migrantov in tako naprej v začaranem
krogu. Krogu, ki ne koristi državi gostiteljici
in njenim staroselcem na noben
način. Uvoz migrantov tretjega sveta v
evropske države je torej brezplodno
dejanje, ki ne koristi prav nikomur, še več,
je škodljiv in izčrpava države gostiteljice
celo v času obilja. V zdajšnjem trenutku,
ko je celotna ekonomija popolnoma razmajana
zaradi posledic pandemije kitajskega
virusa, pa je uvažanje stotisočev
migrantov tretjega sveta preprosto
norost. Zatorej ima prav avstrijski kancler,
ko meni, da je bil poziv Merklove leta 2015
usodna napaka in zato imajo tiste evropske
države, v prvi vrsti višegrajska
skupina, ki se upirajo temu, da bi jim globalisti
navesili migrante, še kako prav.
52 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020 53