demokracija_37_low2

INTERVJU
KOLUMNA
Kdo vam laže?
Tehnologija 5G in lažne novice
kakšni so bili uspehi doslej? Ali je bila
zbornica dovolj slišana in uslišana?
GOLAVŠEK: Zbornico je vlada povabila,
da poda svoje predloge, sodelovala
je tudi na določenih delovnih
srečanjih. Precej predlogov je bilo sprejetih,
nekateri žal ne, upam pa, da bodo
predlogi, ki niso bili še upoštevani,
podlaga za nove ukrepe.
Ministrica Aleksandra
Pivec po mojem
mnenju dela dobro,
kar pa ne pomeni,
da se katera zadeva
ne bi dala rešiti bolje,
predvsem pa hitreje.
DEMOKRACIJA: Kakšno pa je vaše
stališče do aktualne kmetijske ministrice
Aleksandre Pivec tudi v primerjavi
z njenim predhodnikom Dejanom
Židanom?
GOLAVŠEK: Ministrica po mojem
mnenju dela dobro, kar pa ne pomeni,
da se katera zadeva ne bi dala rešiti
bolje, predvsem pa hitreje. Zelo
uspešno ocenjujem njeno delo v čase
koronakrize. Morda bi bilo treba na
ministrstvu narediti tudi nekaj kadrovskih
osvežitev, kar bi pripomoglo
k učinkovitejšemu delu.
Razlika med obdobji, ko so bili ministri
iz vrst leve politične opcije in
sedanjo, je predvsem v tem, da je bilo
zaznati pri prvih, ki jih je poosebljal
minister Židan, večjo naklonjenost
večjim kmetijskim družbam tako pri
zemljiški politiki kot na področju gozdarstva.
DEMOKRACIJA: KGZS bo v letu 2020
izvedla že šeste volitve v svoje organe.
Zaradi pandemije so bile volitve prestavljene.
V zdajšnji sestavi ste podpredsednik
Sveta KGZS. Verjetno boste
znova kandidirali. Kaj vas vodi pri tem
delu, za kaj ste se in se še boste zavzemali?
GOLAVŠEK: Ja, prav imate. Res sem
se odločil, da znova kandidiram, in
sicer na listi Društva forum za kmetijstvo
in podeželje SDS, saj je ostalo
še kar nekaj nerešenih zadev, za katere
želim, da jih uredimo.
Zato se bom zavzemal, da zagotovimo:
primerno plačilo za vse kmetijske
Biografija
Marjan Golavšek je kmetovalec iz
Matk pri Preboldu, podpredsednik
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
in predsednik Perutninarske
zadruge Pivka. Poklicno se ukvarja
z rejo piščancev ter pridelavo zelja in
bučnega olja.
proizvode; čim več slovenske hrane v
javnih zavodih (šole, vrtci, bolnišnice,
domovi za starejše); primerno in spodbudno
zemljiško politiko na način, da
damo kmetom zemljo, ki je v lasti
države, v medgeneracijski zakup in na
podoben način tudi državne gozdove;
nov način reševanja škod po naravnih
in drugih nesrečah; da bo delo kmeta
cenjeno in bo ta imel zagotovljeno primerno
pokojnino za opravljeno delo
in s tem zagotovljeno socialno varnost
tudi ob izročitvi kmetije naslednikom.
DEMOKRACIJA: Je še kaj, kar bi bilo
treba izpostaviti, pa sva izpustila?
GOLAVŠEK: Ja, vse člane zbornice
pozivam, da gredo v nedeljo, 4.
oktobra, na volitve in izvolijo svoje
predstavnike v organe zbornice, ki zastopajo
njihove interese.
Zala
Tomašič
Zala Tomašič je
podiplomska
študentka mednarodnoh
odnosov na
Kraljevem kolidžu v
Londonu.
Dostop do informacij nikoli ni bil lažji kot
danes. Če smo povezani z internetom,
lahko v sekundi najdemo potrebne informacije
in preberemo najnovejše novice. Ljudje
se ne borimo več za dostop do novic, temveč za
njihovo filtriranje in dostop do točnih podatkov.
Ob poplavi novic, ki si velikokrat tudi nasprotujejo,
povprečen človek težko ugotovi, kaj je resnično
in kaj ni. Do neke mere se manipulacija
dogaja po televiziji, radiu in pisnih virih, večinoma
pa na spletu, kjer lahko vsak z internetnim
dostopom objavlja kakorkoli želi, ne glede na resničnost
objavljenih informacij.
Donald Trump je neke vrste začetnik besedne
zveze lažne novice, ki jo sam uporablja pogosto
in z njo imenuje tudi novice, ki niso lažne, mu pa
niso pogodu. S takim ravnanjem se ustvarja zmešnjava
in se zmanjšuje pomembnost dejanskih
lažnih novic, s katerimi se manipulira javnost.
Lažne novice obstajajo in se velikokrat širijo z
namenom političnega manipuliranja, čeprav jih
velikokrat širijo tudi ljudje in politiki, ne da bi se
sploh zavedali, da so novice lažne. Posebej socialna
omrežja so se izkazala
za idealen medij širjenja
napačnih informacij, ki
lahko tudi spremenijo rezultat
volitev. To se je
mogoče že zgodilo tudi pri
ameriških predsedniških
volitvah 2016, ko so lažne
novice v prid Donaldu
Trumpu in proti Hillary
Clinton preplavile svetovni
splet. Ne želim odpreti
kontroverzne debate o tem,
kdo bi bil boljši predsednik
-Trump ali Clintonova -,
nujno pa je treba opozoriti
na dejstvo, da kolikor se je
manipulacija volivcev s pomočjo tehnologije in
napačnih informacij zgodila, sta demokracija in
racionalno odločanje volivcev resno ogrožena.
Ogrožena pa ni le demokracija ali liberalni svetovni
red, ki ga ta čas poznamo v mednarodnih
odnosih, lažne novice ogrožajo tudi naše vsakdanje
življenje. Novice o nevarnosti cepljenja, čeprav
raziskovalci in zdravniki niso našli nobenih
resnih dokazov, se po spletu širijo kot ogenj in
necepljenje otrok proti boleznim, ki povzročajo
pandemije, ogroža vse. Podobno se širijo druge
teorije, kot je na primer teorija o tem, da je Zemlja
Veliko ljudi na položajih
ali tistih, ki se želijo na
te položaje povzpeti, ima
raje ljudi, ki ne mislijo
kritično in nimajo znanja
o ekonomiji in delovanju
države, saj jih je veliko
laže zmanipulirati.
ploščata. Večini se to sliši absurdno, ampak teorija
o ploščati Zemlji hitro nabira privržence in škodi
razvoju naše civilizacije. Lažnim novicam ni treba
imeti političnega pridiha, tudi podjetja jih širijo
− tobačna industrija je v času novega koronavirsua
začela širiti novico o tem, da je bolje biti kadilec
v boju proti virusu, čeprav to ni le neresnično,
ampak je kajenje celo nevaren dejavnik pri novem
koronavirusu.
Zadnje čase je v Sloveniji vse bolj na tapeti tehnologija
5G in to, kako nam bodo z njeno uporabo
lahko sledili. Glede 5G je mogočih več debat – o
vplivu na zdravje, o uporabnosti, o nujnosti, o
tem, kdo bo to nadzoroval itd. – ampak vprašanja
glede sledenja prihajajo vsaj kako desetletje
prepozno. Z uporabo interneta, satelitov in pametnih
telefonov, ki jih nosimo s seboj praktično
povsod, lahko povprečnemu človeku z lahkoto
sledijo že kar nekaj let – brez 5G. Naivno je misliti,
da to ni mogoče, prav tako kot je naivno misliti,
da nam nihče ne more vdreti v naš telefon in
računalnik, medtem ko hekerji vdirajo v veliko
bolj zavarovanje sisteme, kot jih imamo sami
doma.
Proti lažnim novicam in
tistim, ki nam lažejo, se
lahko borimo le s kritičnim
mišljenjem in z izobraževanjem.
Veliko ljudi na položajih
ali tistih, ki se želijo
na te položaje povzpeti, ima
raje ljudi, ki ne mislijo kritično
in nimajo znanja o
ekonomiji in delovanju
države, saj jih je veliko laže
zmanipulirati. Taki ljudje
ne postavljajo nadležnih in
logičnih vprašanj in se
pustijo zavesti oziroma verjamejo
praktično vsemu. Če
želimo ohraniti demokracijo in racionalno odločanje,
ki ni zgrajeno na lažnih novicah, moramo
kritično pristopiti k vsaki stvari in raziskovati
stvari, ki se zdijo nelogične, kot je na primer ta,
da nam bodo s 5G lahko sledili, brez 5G pa tega
ne morejo. V šolah bi morali poudarjati kritično
mišljenje in razmišljanje in ne »piflanja« podatkov,
ki jih lahko v današnjem svetu pridobimo v
sekundi na internetu. Tehnologija je spremenila
naš svet, družbo in ob poplavi informaciji se jih
je treba naučiti filtrirati in jih ne sprejemati kot
suho zlato.
34 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020 35