demokracija_37_low2

TO JE NJEgovA ZGODBA
TO JE NJEgovA ZGODBA
Lucija Kavčič
Arhiv Demokracije, STA/Aljoša Rehar, Arhiv MKC, Pixabay
Pater Simon Ašič:
Ozdravljenje po uporabi
zdravilnih zelišč pride počasi, ko
pa pride, je temeljito!
Slovenski rimskokatoliški duhovnik, zeliščar
in zdravilec Simon Ašič, čigar zeliščarska
dejavnost je hitro prerasla zidove
stiškega samostana in je postal široko
znan kot »stiški dohtar«, je svoje bogato
znanje o zdravilnih rastlinah strnil v
treh knjigah. To je njegova zgodba.
Pater Simon Ašič se je rodil 30. novembra 1906 v posavskem
zaselku Trebež kot prvi od treh otrok. Pri krstu je
dobil ime Jožef. Ob kmetovanju so starši družino preživljali
tudi s priložnostnimi deli: oče kot kovaški mojster, mama
pa kot šivilja. Mama Marija je bila globoko verna in je tako
vzgajala tudi otoke, piše v Slovenskem biografskem leksikonu.
Družina je obiskovala maše v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu,
danes Brestanici, ne daleč od trapistovskega samostana
na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih materin bratranec p.
Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s
trdim delom. Živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja,
tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki
je pozneje postal stiški opat z redovnim imenom Rafael. Ker
je družina živela v veliki revščini, se je oče Franc odločil, da
kot kovač poskusi srečo v Ameriki, ter je leta 1910 odpotoval
tja. Vendar tam ni našel delovnega mesta kot kovač, zato se je
zaposlil v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s
čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla.
Na Poljsko
Mali Jožef Ašič pa je rastel in ljudsko šolo obiskoval v Brestanici,
in kot beremo v njegovih zapiskih, je sestro Marijo
sam učil branja, pisanja in računanja; to mu je uspelo tako
dobro, da ji ni bilo treba opravljati prvega razreda in se je
takoj vpisala v drugi razred osnovne šole. S pomočjo botra
Jakoba Sotoška in tete Malke Sotošek se je Jožef Ašič kljub
materialni stiski 1919 pri trinajstih vpisal v želeno šolo, na
gimnazijo pa v samostanu v Stični. Bil je med boljšimi dijaki,
zaradi česar je bil oproščen plačevanja šolnine. Oče je sprva
nasprotoval njegovi želji, da postane duhovnik, vendar je
njegovo šolanje finančno vseeno podprl. Po dopolnjenem
osemnajstem letu je Jožef Ašič svojo prošnjo za vstop v red
naslovil na stiškega priorja in magistra novincev Evgena
Fidererja in prve redovne zaobljube izrekel 1925 pred stiškim
opatom Avguštinom Kostelcem, ki se je ravno vrnil iz Rima,
kjer so se na cistercijanskem generalnem kapitlju dogovorili
za reševanje propadajočega cistercijanskega samostana Mogila
pri Krakovu na Poljskem. Še istega leta je odšlo na Poljsko
dvanajst oseb, med njimi Ašič. Kleriki so iz Stične odpotovali
zaradi obvladanja koralnega petja. Ogrožen samostan v
Mogili je bil vendarle rešen tudi s slovensko pomočjo. Ašič
se je očitno brez težav naučil poljščine in gimnazijo z maturo
končal kar na Poljskem v cistercijanskemu samostanu Mogila
pri Krakovu. Bogoslovje je nato študiral v cistercijanskem
samostanu Marienstatt v Nemčiji in v Ljubljani. V duhovnika
je bil posvečen 24. avgusta leta 1930 v Stični. Nato je še
dvakrat odšel v Mogilo na Poljsko, kjer je bil magister novincev
redovnih bratov, predavatelj teologije in spovednik. Potem
je bil v Ljubljani od 1936 do 1941 prefekt v samostanskem
Slomškovem zavodu, nato je v samostanu v Stični opravljal
različne samostanske službe. Nekaj časa je poučeval
teologijo, bil 20 let župnik stiške župnije, 30 let
pa tudi samostanski prior: opatov pomočnik v predstojniški
službi. Poleg maternega jezika je govoril še nemško,
poljsko in latinsko. Pater Simon Ašič je umrl 25. avgusta
1992.
Stiški dohtar
Patra Simona Ašiča so zdravilne rastline zanimale
že od otroških let. Za naravno zdravilstvo pa se je nekoliko
bolj začel zanimati med drugo svetovno vojno,
ko je v stiški samostan prišlo veliko duhovnikov. Številni
od njih so bili
starejši in pogosto
V Stično je
prihajalo vedno
več ljudi, ki so se
obračali na patra s
prošnjo za pomoč
pri telesnih in
duševnih tegobah.
bolni, zdravil pa je v
tistem času hudo primanjkovalo.
Pater
Simon jim je začel
pomagati s pomočjo
čajev iz domačih
zdravilnih rastlin.
Svoje znanje si je
poleg praktičnih izkušenj
pridobival
tudi s pomočjo strokovne
literature. Zanimivo
je, da se je
zanimal tudi za radiestezijo.
Njegova zeliščarska dejavnost je bila najprej
omejena samo na potrebe samostana, vendar je čez čas
Stična začela postajati pomembno zdravilsko središče,
saj je število bolnih, ki so se zatekali k njemu po pomoč,
hitro naraščalo. Pater Simon Ašič je postal znan kot
»stiški dohtar«. V štiridesetih letih delovanja je nabral
veliko izkušenj in te je rad posredoval vsem, ki so imeli
z zdravjem kakršnekoli težave, ter jih strnil v knjigah.
Postal je pomemben predstavnik slovenskega zeliščarstva,
ki je v svojem delu združeval tako poklic duhovnika
kot poslanstvo zdravilca, saj ga je odlikoval močan
notranji čut za pomoč vsem bolnikom. Preučeval je tudi
glino za terapevtske učinke, za kar ga je navdušil Sebastijan
Kneipp, ki je začel glino terapevtsko uporabljati
in se z njo uspešno boril proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji.
Leta 1992, v zadnjem letu njegovega življenja,
mu je pri delu začel pomagati farmacevt Jože Kukman,
ki je poskrbel, da se je Ašičeva zeliščarska zapuščina še
naprej ohranjala.
Pater Simon Ašič je bil
Ašičeva spominska soba
Ašič: »Za vsako bolezen
znan kot »stiški dohtar«.
v stiškem samostanu
rož'ca raste.«
62 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020
63