demokracija_37_low2

Regije in občine
Regije in občine
Priprave na
črpanje sredstev EU
Kot je zagotovil minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač,
priprava načrta, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski
krizi, intenzivno poteka. Za načrt naj bi bilo rezerviranih približno 12 milijard evrov.
Maruša Opeka
Evropski svet je 21. julija 2020 dosegel
dogovor o proračunu Evropske
unije (EU), ki obsega tako večletni
finančni okvir (VFO) 2021−2027 kot nov
instrument, imenovan Evropska unija
naslednje generacije (NGEU). Upoštevajoč
neporabljena sredstva iz zdajšnje finančne
perspektive bo imela Slovenija
do leta 2029 na voljo približno 12 milijard
evrov; v okviru VFO 2014−2020 1,8 milijarde
evrov neporabljenih sredstev in iz mehanizma
React-EU še dodatnih 312 milijonov
(rok porabe do konca leta 2023), v
okviru VFO 2021−2027 2,9 milijarde evrov
za evropsko kohezijsko politiko (EKP) in
1,6 milijarde za skupno kmetijsko politiko
(rok porabe do konca leta 2029), NGEU
5,5 milijarde evrov, od
tega 3,6 milijarde povratnih
sredstev in 2,1
milijarde nepovratnih
sredstev, večinoma v
okviru novega Mehanizma
za okrevanje in
odpornost (rok porabe
do konca leta 2026).
Podlaga za črpanje
sredstev EKP bo nov
Kabinet predsednika vlade, Matic Štojs Lomovšek
(operativni) program
za obdobje 2021−2027,
hkrati naj bi se do septembra
spremenil obstoječi
operativni program
zaradi vključitve
sredstev React-EU. Za
črpanje sredstev iz
Mehanizma za okrevanje in odpornost
mora država pripraviti nacionalni načrt
za okrevanje in odpornost. Minister Černač
je izpostavil, da je finančni okvir za
Slovenijo zgodovinski in da je pred nami
velika priložnost in hkrati odgovornost.
Pri porabi sredstev bomo moralo upoštevati
smernice Evropske komisije, investicije
bodo tako morale podpirati izvedbo
strukturnih reform, zeleno in digitalno
12 MILIJARD evrov
VFO 2014−2020
1,8 mrd evrov
ReactEU
312 mio evrov
VFO 2021-2027
4,5 mrd evrov
NGEU 5,5
mrd evrov
preobrazbo, krepitev zdravstvenega sistema,
ustvarjanje novih delovnih mest itd.
Posvet z občinami
Predsednik vlade Janez Janša in delegacija
ministrov sta se o porabi sredstev
za projekte in naložbe 20. avgusta v Kongresnem
centru Brdo pri Kranju pogovarjala
na posvetu z občinami in razvojnimi
agencijami. Predsednik vlade je v
vabilu na posvet začrtal osrednja področja,
kjer vlada vidi sodelovanje občin
pri porabi evropskih sredstev, in sicer:
področje okrevanja po pandemiji (investicije
v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo),
krepitev zelene EU (okoljska infrastruktura,
trajnostna mobilnost, krožno gospodarstvo),
digitalna
transformacija (širokopasovna
omrežja in
digitalizacija občin),
drugi ukrepi z učinki
v lokalnih okoljih (poslovne
cone, turizem,
železniški promet, razvojne
osi itd.).
Župane in direktorje
regionalnih razvojnih
agencij pa je zanimalo,
kako bi
Slovenija lahko najučinkoviteje
pridobila
odobrena sredstva. Po
besedah predsednika
vlade je ključno, kako
odstraniti ovire, da bi
evropska sredstva produktivno in učinkovito
porabili. Posvet je bil namenjen
iskanju teh odgovorov. Vlada naj bi že
oblikovala strateški svet za debirokratizacijo,
ki bo naredila načrt, kako občine
in državljane razbremeniti administrativnih
ovir. Na posvetu je Janša izpostavil,
da se administrativne ovire presegajo,
s tem ko se sprejemajo programi in
investicije. Ob tem je napovedal tudi
oblikovanje operativne skupine za učinkovito
črpanje odobrenih sredstev.
Prednost pripravljenim
projektom
Razprava je bila odprta tudi za župane
in direktorje razvojnih agencij, tako da
so lahko podali svoje predloge – nekateri
že precej konkretne. Posveta se je
udeležil tudi župan občine Cerknica Marko Rupar, ki meni, da
so pristojne institucije ustrezno začrtale prioritete. Veseli ga
predvsem to, da so finančna sredstva iz tako imenovanih
mehkih projektov preusmerili v konkretne investicije, ki pomenijo
dobre obete za gospodarstvo. »Pravilen način je tudi
vključitev lokalnih skupnosti v samo načrtovanje,« je prepričan
Rupar. Pri tem je dodal, da bo občina Cerknica v prihodnji finančni
perspektivi lahko črpala sredstva za nadaljevanje opremljanja
naselij s kanalizacijo, za hidravlične izboljšave na
vodovodnih sistemih pa tudi za ureditev kolesarske mreže,
muzeja in prireditvenega prostora. »Od pristojnih ministrstev
pričakujemo, da bodo za sofinanciranje prioritetno upoštevale
tiste projekte, ki imajo projektno dokumentacijo pripravljeno
do te mere (pravnomočno gradbeno dovoljenje), da se začnejo
lahko takoj izvajati, sicer bo problematično pravočasno končati
projekt, kar posledično pomeni, da odobrenih sredstev ne bo
mogoče črpati,« je dejal Marko Rupar.
Ministrstva in občine so pred posvetom pripravili sezname
potencialnih projektov, pri čemer je vrednost projektov, ki so
jih izbrali državni organi, približno 10,8 milijarde evrov , vrednost
občinskih pa 11 milijard evrov. Tudi župani in županje so
se zavzeli za čim večjo operativnost in sodelovanje med vlado
in občinami. Na splošno so predstavniki lokalnih skupnost
zadovoljni s pridobljenimi sredstvi v okviru večletnega finančnega
okvira in v okviru sklada za okrevanje, kar tudi za lokalne
skupnosti pomeni nov zagon in boljše obete, kot so se napovedovali
pred koronavirusno krizo. Že oktobra naj bi pristojni
pripravili prvi osnutek dokumenta nacionalnega načrta za
okrevanje in odpornost.
V uvodnem delu se premier ni pozabil zahvaliti županom za
opravljeno delo v času epidemije, saj so prav lokalne skupnosti
odigrale ključno vlogo za zajezitev prvega vala epidemije. Po
koncu posveta je premier na družbenih omrežjih še enkrat
izpostavil, da so občine osrednji dejavnik zagotavljanja kvalitete
življenja in razvoja.
Občina Cerknica bo v prihodnji finančni perspektivi lahko črpala
sredstva za nadaljevanje opremljanja naselij s kanalizacijo, za
hidravlične izboljšave na vodovodnih sistemih pa tudi za ureditev
kolesarske mreže, muzeja in prireditvenega prostora.
Predsednik vlade Janez Janša in ministri so se o porabi sredstev za projekte in naložbe 20. avgusta v Kongresnem centru Brdo pri Kranju
pogovarjali na posvetu z občinami in razvojnimi agencijami.
36 | 37/XXV | 10. september 2020
| 37/XXV | 10. september 2020
37