demokracija_37_low2

74 | 37/XXV | 10. september 2020
■ Vse cene vsebujejo 5 % DDV. V ceno naročnine je vključena brezplačna dostava. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Nova obzorja d.o.o., Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana.
■ Akcija velja za vse fizične in pravne osebe, ki niso naročniki tednika Demokracija na dan 1.5.2020.
■ Splošni pogoji naročniške akcije Le védenje šteje! so objavljeni na spletni strani http://www.demokracija.si in dostopni na sedežu podjetja Nova obzorja d.o.o., Linhartova
cesta 13, 1000 Ljubljana. Nov naročnik se zaveže, da bo reden plačnik vsaj tri mesece. V primeru predčasne odpovedi se zaveže knjigo plačati po redni ceni.
■ Pritožbe oz. reklamacije v zvezi z naročilom in dostavo tednika Demokracija lahko sporočite naročniški službi, in sicer na tel. št. 01 24 47 200 ali na e-mail narocnine@
demokracija.si, ta pa vam bo najkasneje v 8 dneh odgovorila. Naročnik lahko uveljavlja stvarne napake revije pri podjetju Nova obzorja d. o. o.
■ Pogodba oz. naročnina je sklenjena za tri mesece, po preteku teh pa se podaljša za nedoločen čas. Pogodbo oz. naročnino lahko naročnik odjavi pisno. Odjave sprejemamo do
15. v mesecu z veljavnostjo na prvi dan v naslednjem mesecu.
■ Naročnik ima pravico, da v 14 dneh po prejemu prvega izvoda revije sporoči na naslov Nova obzorja d. o. o., Linhartova cesta 13, Ljubljana ali na e-mail narocnine@demokracija.si, da odstopa od
pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za tako odločitev. Lahko pa svojo odstopno izjavo poda na obrazcu za odstop, ki je objavljen na spletni strani www.demokracija.si. Naročnik vrne
revijo na naslov podjetja brez odlašanja, v vsakem primeru pa najkasneje v 14 dneh od dneva, ko je obvestil podjetje o odstopu od pogodbe. Rok se upošteva, če naročnik pošlje sporočilo podjetju,
da odstopa od pogodbe pred iztekom 14-dnevnega roka. Če naročnik odstopi od pogodbe, mu podjetje brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 dneh od dneva prejetja
obvestila o odstopu od pogodbe povrne vsa prejeta plačila z istim plačilnim sredstvom, kot je bilo uporabljeno pri izvedbi prvotne transakcije. Neposredne stroške vračila revije nosi naročnik.
OSEBNA PRIVOLITEV
Naročam tednik Demokracija, naročnino bom plačeval/a: letno s 15 % popusta polletno z 10 % popusta četrtletno s 5 % popusta
Naročam e-Demokracijo (cena posameznega izvoda: 2,75 EUR)
- pošljite izpolnjeno naročilnico
- pišite nam na narocnine@demokracija.si
- pokličite nas na 01 24 47 200
NAROČILA
(139,66 €) (72,54 €) (38,29 €)
"
ZA NOVE NAROČNIKE TEDNIKA DEMOKRACIJA!
• cenejši izvod tiskane in elektronske izdaje Demokracije
• brezplačna dostava Demokracije na želeni naslov
• brezplačna preusmeritev Demokracije za čas dopusta in možnost prejema elektronske Demokracije za čas dopusta
• popust pri nakupu knjig naše založbe Nova obzorja
• druge ugodnosti, ki jih za naročnike pripravlja naša založba
PREDNOSTI NAROČNIKOV DEMOKRACIJE
Na podlagi 6. člena (1. alineja odstavek a, b) uredbe EU 2016/679 dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov, ki sem jih navedel v spodaj napisanih rubrikah podjetju Nova obzorja d.o.o. za
namen obveščanja o njihovih tiskanih edicijah, pošiljanja njihovih tiskovin na moj naslov in obveščanja glede vseh novosti na področju njihove založniške dejavnosti vse do mojega preklica.
NAROČILNICA
Ime in priimek (podjetje): .............................................................................................................................................
Datum rojstva: ................................................................................................................................................................
Kraj, poštna št.: ...............................................................................................................................................................
Telefon: ....................................... E-naslov: ...................................................................................................................
Datum naročila: .............................................................................................................................................................
Davčni zavezanec: Da Ne ID ZA DDV: ..................................................................................................
Podpis (žig podjetja): ...................................................................................................................................................
KOT DARILO OB NAROČNINI na tednik Demokracija vam v zahvalo podarimo knjigo Zgodbe iz kavarne Hayek.
Marko Juhant: specialni pedagog: »Televizije
ne gledam, v avtu poslušam pet radijskih postaj.
Vsakih nekaj let z ženo zamenjava naročeni
dnevni časopis. Demokracijo prebiram po vzgibu
– enkrat je to polemična vsebina, drugič
cenjeni avtor, tretjič tema, o kateri vem premalo.
Kar se virov tiče, sem previden. Ne zaupam
mediju, le posamezniku, avtorici ali avtorju. Tistim,
pri katerih čas pokaže, da pišejo korektno in
da je osnova opravljeno novinarsko, zahtevno in
strokovno delo.«
Knjige.
VSEKnjige
VSE
Prijazna spletna knjigarna
Prijazna spletna knjigarna
si
si
Le védenje šteje!
… zato si podarite informacije in prihranite!
Sedaj tudi v elektronski obliki!
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
V
teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela
Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,
da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon
migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski
val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske
države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo
potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -
na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -
voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele
poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so
se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,
so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se
začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva
migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -
nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo
v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.
Zgodovinski spomin
Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države
v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je
glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na
vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,
začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem
so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje
Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,
deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)
in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -
atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -
migracije
migracije
sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega
so države srednje in vzhodne Evrope ra -
zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim
ali drugačnim migracijam iz tretjega
sveta in posledično multikulturalizaciji.
Seveda pa migrantoljubske elite ter z
njimi zlizani politiki in mediji vodijo
ostro medijsko vojno proti državam, ki
migracijam tretjega sveta nasprotujejo.
Še posebno proti Madžarski in Poljski,
ki sta postali zastavonoši tega odpora.
Vendar pa se pritisk migantoljubcev na
»uporne« evropske države ne omejuje
samo na medije, pritiski se odražajo tudi
-
nem področju.
Posledice kulturne obogatitve
Kljub vsem tem pritiskom in negativni
propagandi, ki pljuska iz velikih me -
dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske
države vztrajajo pri svojem odporu
proti migracijam in to se jim obrestuje.
Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in
kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne
kot »multikulturno ozaveščene« zahod -
noevropske države. V upornih državah
ni avtonomnih con, v katerih priseljen -
ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,
ni množičnih napadov na ženske, ni
množičnih posilstev, ni množičnega van -
dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih
tolp, ki bi ropale in ustrahovale
prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih
napadov. Tega je na žalost v zahod -
noevropskih mestih na pretek, vendar
pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -
toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te
primere »kulturne obogatitve«, če pa jih
že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim
bolj bagatelizira.
Molk medijev
Tak primer medijskega molka smo
lahko videli v preteklih dneh v Franciji
največja etnična skupina na Nizozemskem).
In mimogrede, če oblast ene
države, v tem primeru nizozemsko poli -
cijo, napade množica pod zastavo druge
države, v tem primeru maroške, temu
težko rečemo samo vandalizem, ampak
gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,
osvajanje. A kot rečeno, mediji v
Franciji in na Nizozemskem kot tudi v
celotni Evropi so se zavili v molk. Na
drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -
rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -
ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi
migrantske horde pustošile po njihovih
mestih, zato zavračajo sprejem migrantov
iz tretjega sveta.
Proti migracijam protestirajo
celo muslimani v Bosni
Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev
zlilo celo na prebivalce Unsko-
-sanskega kantona na zahodu Bosne in
Hercegovine. Že več let je to območje neke
vrste počivališče za migrante iz tretjega
sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,
da jim pomagajo prestopiti schengensko
mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do
grla siti stalnega pritoka migrantov in
vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,
nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva
je torej vodstvo kantona ukazalo
policiji, naj migrantov ne spušča več na
območje kantona. Predsednik kantonal -
ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je
cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki
jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj
okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -
tora v sprejemnih centrih, tako da živijo
na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci
protestnike razglasili za islamofobne in
fašistoidne rasiste in pri tem prikladno
pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne
večina prebivalstva muslimanske vere in
da so torej tudi protestniki večinoma
muslimani.
in na Nizozemskem. V Parizu, vendar
tudi v nekaterih drugih francoskih
mestih, so v preteklem tednu množice
migrantov oziroma »novodobnih Fran -
cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,
kar jim je prišlo pod roke. Za nameček
so se lotili še malce plenjenja. In o tem
večdnevnem divjanju niso veliki
»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso
-
ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se
je o tem lahko informirala le prek neka -
terih manjših neodvisnih medijev, pred -
vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so
objavila posnetke plenilske drhali, kako
razbija izložbe v središču Pariza in nato
pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli
so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -
no sedijo v kombiju, medtem ko drhal
brca in tolče po vozilu. Skoraj identično
se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni
oziroma noči so množice migrantov
divjale po mestih, uničevale in plenile,
policisti pa si niso upali posredovati niti
v svojo zaščito, raje so se umikali pred
migrantsko hordo, ki je med svojim div -
janjem celo nastopala pod zastavami
države svojega izvora, v tem primeru
maroško (skupaj s Turki so Maročani
Mediji spet ignorirali
divjanje migrantov
Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.
Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza
teh problemov nimajo.
zavračajo sprejem migrantov,
ki
Države,
migrantov iz tretjega sveta.
Indija
Afganistan
Irak
Kitajska
Sirija
Nizozemski Karibi
Surinam
Indonezija
Maroko
Turčija
48
49
402
409
63
77
98
155
353
358
Vir: CBS StatLine
Deset največjih etničnih skupin tretjega
sveta na Nizozemskem
(leta 2019 v tisočih)
Bogdan Sajovic
Infografika Demokracija, Twitter, Youtube
Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.
Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega
kantona v Bosni.
Veliki mediji
sistematično
ignorirajo plenjenja
in vandalizem, ki jih
migranti zganjajo po
zahodnoevropskih
mestih.
Le védenje šteje!
… zato si podarite informacije in prihranite!
Sedaj tudi v elektronski obliki!
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
V
teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela
Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,
da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon
migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski
val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske
države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo
potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -
na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -
voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele
poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so
se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,
so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se
začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva
migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -
nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo
v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.
Zgodovinski spomin
Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države
v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je
glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na
vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,
začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem
so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje
Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,
deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)
in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -
atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -
migracije
migracije
sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega
so države srednje in vzhodne Evrope ra -
zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim
ali drugačnim migracijam iz tretjega
sveta in posledično multikulturalizaciji.
Seveda pa migrantoljubske elite ter z
njimi zlizani politiki in mediji vodijo
ostro medijsko vojno proti državam, ki
migracijam tretjega sveta nasprotujejo.
Še posebno proti Madžarski in Poljski,
ki sta postali zastavonoši tega odpora.
Vendar pa se pritisk migantoljubcev na
»uporne« evropske države ne omejuje
samo na medije, pritiski se odražajo tudi
-
nem področju.
Posledice kulturne obogatitve
Kljub vsem tem pritiskom in negativni
propagandi, ki pljuska iz velikih me -
dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske
države vztrajajo pri svojem odporu
proti migracijam in to se jim obrestuje.
Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in
kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne
kot »multikulturno ozaveščene« zahod -
noevropske države. V upornih državah
ni avtonomnih con, v katerih priseljen -
ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,
ni množičnih napadov na ženske, ni
množičnih posilstev, ni množičnega van -
dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih
tolp, ki bi ropale in ustrahovale
prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih
napadov. Tega je na žalost v zahod -
noevropskih mestih na pretek, vendar
pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -
toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te
primere »kulturne obogatitve«, če pa jih
že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim
bolj bagatelizira.
Molk medijev
Tak primer medijskega molka smo
lahko videli v preteklih dneh v Franciji
največja etnična skupina na Nizozemskem).
In mimogrede, če oblast ene
države, v tem primeru nizozemsko poli -
cijo, napade množica pod zastavo druge
države, v tem primeru maroške, temu
težko rečemo samo vandalizem, ampak
gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,
osvajanje. A kot rečeno, mediji v
Franciji in na Nizozemskem kot tudi v
celotni Evropi so se zavili v molk. Na
drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -
rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -
ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi
migrantske horde pustošile po njihovih
mestih, zato zavračajo sprejem migrantov
iz tretjega sveta.
Proti migracijam protestirajo
celo muslimani v Bosni
Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev
zlilo celo na prebivalce Unsko-
-sanskega kantona na zahodu Bosne in
Hercegovine. Že več let je to območje neke
vrste počivališče za migrante iz tretjega
sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,
da jim pomagajo prestopiti schengensko
mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do
grla siti stalnega pritoka migrantov in
vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,
nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva
je torej vodstvo kantona ukazalo
policiji, naj migrantov ne spušča več na
območje kantona. Predsednik kantonal -
ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je
cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki
jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj
okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -
tora v sprejemnih centrih, tako da živijo
na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci
protestnike razglasili za islamofobne in
fašistoidne rasiste in pri tem prikladno
pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne
večina prebivalstva muslimanske vere in
da so torej tudi protestniki večinoma
muslimani.
in na Nizozemskem. V Parizu, vendar
tudi v nekaterih drugih francoskih
mestih, so v preteklem tednu množice
migrantov oziroma »novodobnih Fran -
cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,
kar jim je prišlo pod roke. Za nameček
so se lotili še malce plenjenja. In o tem
večdnevnem divjanju niso veliki
»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso
-
ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se
je o tem lahko informirala le prek neka -
terih manjših neodvisnih medijev, pred -
vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so
objavila posnetke plenilske drhali, kako
razbija izložbe v središču Pariza in nato
pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli
so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -
no sedijo v kombiju, medtem ko drhal
brca in tolče po vozilu. Skoraj identično
se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni
oziroma noči so množice migrantov
divjale po mestih, uničevale in plenile,
policisti pa si niso upali posredovati niti
v svojo zaščito, raje so se umikali pred
migrantsko hordo, ki je med svojim div -
janjem celo nastopala pod zastavami
države svojega izvora, v tem primeru
maroško (skupaj s Turki so Maročani
Mediji spet ignorirali
divjanje migrantov
Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.
Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza
teh problemov nimajo.
zavračajo sprejem migrantov,
ki
Države,
migrantov iz tretjega sveta.
Indija
Afganistan
Irak
Kitajska
Sirija
Nizozemski Karibi
Surinam
Indonezija
Maroko
Turčija
48
49
402
409
63
77
98
155
353
358
Vir: CBS StatLine
Deset največjih etničnih skupin tretjega
sveta na Nizozemskem
(leta 2019 v tisočih)
Bogdan Sajovic
Infografika Demokracija, Twitter, Youtube
Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.
Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega
kantona v Bosni.
Veliki mediji
sistematično
ignorirajo plenjenja
in vandalizem, ki jih
migranti zganjajo po
zahodnoevropskih
mestih.
Le védenje šteje!
… zato si podarite informacije in prihranite!
Sedaj tudi v elektronski obliki!
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
V
teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela
Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,
da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon
migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski
val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske
države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo
potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -
na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -
voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele
poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so
se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,
so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se
začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva
migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -
nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo
v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.
Zgodovinski spomin
Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države
v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je
glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na
vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,
začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem
so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje
Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,
deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)
in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -
atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -
migracije
migracije
sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega
so države srednje in vzhodne Evrope ra -
zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim
ali drugačnim migracijam iz tretjega
sveta in posledično multikulturalizaciji.
Seveda pa migrantoljubske elite ter z
njimi zlizani politiki in mediji vodijo
ostro medijsko vojno proti državam, ki
migracijam tretjega sveta nasprotujejo.
Še posebno proti Madžarski in Poljski,
ki sta postali zastavonoši tega odpora.
Vendar pa se pritisk migantoljubcev na
»uporne« evropske države ne omejuje
samo na medije, pritiski se odražajo tudi
-
nem področju.
Posledice kulturne obogatitve
Kljub vsem tem pritiskom in negativni
propagandi, ki pljuska iz velikih me -
dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske
države vztrajajo pri svojem odporu
proti migracijam in to se jim obrestuje.
Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in
kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne
kot »multikulturno ozaveščene« zahod -
noevropske države. V upornih državah
ni avtonomnih con, v katerih priseljen -
ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,
ni množičnih napadov na ženske, ni
množičnih posilstev, ni množičnega van -
dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih
tolp, ki bi ropale in ustrahovale
prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih
napadov. Tega je na žalost v zahod -
noevropskih mestih na pretek, vendar
pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -
toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te
primere »kulturne obogatitve«, če pa jih
že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim
bolj bagatelizira.
Molk medijev
Tak primer medijskega molka smo
lahko videli v preteklih dneh v Franciji
največja etnična skupina na Nizozemskem).
In mimogrede, če oblast ene
države, v tem primeru nizozemsko poli -
cijo, napade množica pod zastavo druge
države, v tem primeru maroške, temu
težko rečemo samo vandalizem, ampak
gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,
osvajanje. A kot rečeno, mediji v
Franciji in na Nizozemskem kot tudi v
celotni Evropi so se zavili v molk. Na
drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -
rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -
ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi
migrantske horde pustošile po njihovih
mestih, zato zavračajo sprejem migrantov
iz tretjega sveta.
Proti migracijam protestirajo
celo muslimani v Bosni
Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev
zlilo celo na prebivalce Unsko-
-sanskega kantona na zahodu Bosne in
Hercegovine. Že več let je to območje neke
vrste počivališče za migrante iz tretjega
sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,
da jim pomagajo prestopiti schengensko
mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do
grla siti stalnega pritoka migrantov in
vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,
nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva
je torej vodstvo kantona ukazalo
policiji, naj migrantov ne spušča več na
območje kantona. Predsednik kantonal -
ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je
cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki
jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj
okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -
tora v sprejemnih centrih, tako da živijo
na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci
protestnike razglasili za islamofobne in
fašistoidne rasiste in pri tem prikladno
pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne
večina prebivalstva muslimanske vere in
da so torej tudi protestniki večinoma
muslimani.
in na Nizozemskem. V Parizu, vendar
tudi v nekaterih drugih francoskih
mestih, so v preteklem tednu množice
migrantov oziroma »novodobnih Fran -
cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,
kar jim je prišlo pod roke. Za nameček
so se lotili še malce plenjenja. In o tem
večdnevnem divjanju niso veliki
»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso
-
ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se
je o tem lahko informirala le prek neka -
terih manjših neodvisnih medijev, pred -
vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so
objavila posnetke plenilske drhali, kako
razbija izložbe v središču Pariza in nato
pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli
so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -
no sedijo v kombiju, medtem ko drhal
brca in tolče po vozilu. Skoraj identično
se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni
oziroma noči so množice migrantov
divjale po mestih, uničevale in plenile,
policisti pa si niso upali posredovati niti
v svojo zaščito, raje so se umikali pred
migrantsko hordo, ki je med svojim div -
janjem celo nastopala pod zastavami
države svojega izvora, v tem primeru
maroško (skupaj s Turki so Maročani
Mediji spet ignorirali
divjanje migrantov
Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.
Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza
teh problemov nimajo.
zavračajo sprejem migrantov,
ki
Države,
migrantov iz tretjega sveta.
Indija
Afganistan
Irak
Kitajska
Sirija
Nizozemski Karibi
Surinam
Indonezija
Maroko
Turčija
48
49
402
409
63
77
98
155
353
358
Vir: CBS StatLine
Deset največjih etničnih skupin tretjega
sveta na Nizozemskem
(leta 2019 v tisočih)
Bogdan Sajovic
Infografika Demokracija, Twitter, Youtube
Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.
Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega
kantona v Bosni.
Veliki mediji
sistematično
ignorirajo plenjenja
in vandalizem, ki jih
migranti zganjajo po
zahodnoevropskih
mestih.
Le védenje šteje!
… zato si podarite informacije in prihranite!
Sedaj tudi v elektronski obliki!
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
52 53
| 35/XXV | 27. avgust 2020
| 35/XXV | 27. avgust 2020
V
teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela
Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,
da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon
migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski
val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske
države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo
potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -
na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -
voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele
poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so
se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,
so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se
začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva
migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -
nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo
v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.
Zgodovinski spomin
Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države
v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je
glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na
vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,
začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem
so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje
Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,
deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)
in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -
atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -
migracije
migracije
sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega
so države srednje in vzhodne Evrope ra -
zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim
ali drugačnim migracijam iz tretjega
sveta in posledično multikulturalizaciji.
Seveda pa migrantoljubske elite ter z
njimi zlizani politiki in mediji vodijo
ostro medijsko vojno proti državam, ki
migracijam tretjega sveta nasprotujejo.
Še posebno proti Madžarski in Poljski,
ki sta postali zastavonoši tega odpora.
Vendar pa se pritisk migantoljubcev na
»uporne« evropske države ne omejuje
samo na medije, pritiski se odražajo tudi
-
nem področju.
Posledice kulturne obogatitve
Kljub vsem tem pritiskom in negativni
propagandi, ki pljuska iz velikih me -
dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske
države vztrajajo pri svojem odporu
proti migracijam in to se jim obrestuje.
Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in
kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne
kot »multikulturno ozaveščene« zahod -
noevropske države. V upornih državah
ni avtonomnih con, v katerih priseljen -
ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,
ni množičnih napadov na ženske, ni
množičnih posilstev, ni množičnega van -
dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih
tolp, ki bi ropale in ustrahovale
prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih
napadov. Tega je na žalost v zahod -
noevropskih mestih na pretek, vendar
pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -
toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te
primere »kulturne obogatitve«, če pa jih
že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim
bolj bagatelizira.
Molk medijev
Tak primer medijskega molka smo
lahko videli v preteklih dneh v Franciji
največja etnična skupina na Nizozemskem).
In mimogrede, če oblast ene
države, v tem primeru nizozemsko poli -
cijo, napade množica pod zastavo druge
države, v tem primeru maroške, temu
težko rečemo samo vandalizem, ampak
gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,
osvajanje. A kot rečeno, mediji v
Franciji in na Nizozemskem kot tudi v
celotni Evropi so se zavili v molk. Na
drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -
rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -
ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi
migrantske horde pustošile po njihovih
mestih, zato zavračajo sprejem migrantov
iz tretjega sveta.
Proti migracijam protestirajo
celo muslimani v Bosni
Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev
zlilo celo na prebivalce Unsko-
-sanskega kantona na zahodu Bosne in
Hercegovine. Že več let je to območje neke
vrste počivališče za migrante iz tretjega
sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,
da jim pomagajo prestopiti schengensko
mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do
grla siti stalnega pritoka migrantov in
vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,
nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva
je torej vodstvo kantona ukazalo
policiji, naj migrantov ne spušča več na
območje kantona. Predsednik kantonal -
ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je
cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki
jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj
okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -
tora v sprejemnih centrih, tako da živijo
na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci
protestnike razglasili za islamofobne in
fašistoidne rasiste in pri tem prikladno
pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne
večina prebivalstva muslimanske vere in
da so torej tudi protestniki večinoma
muslimani.
in na Nizozemskem. V Parizu, vendar
tudi v nekaterih drugih francoskih
mestih, so v preteklem tednu množice
migrantov oziroma »novodobnih Fran -
cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,
kar jim je prišlo pod roke. Za nameček
so se lotili še malce plenjenja. In o tem
večdnevnem divjanju niso veliki
»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso
-
ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se
je o tem lahko informirala le prek neka -
terih manjših neodvisnih medijev, pred -
vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so
objavila posnetke plenilske drhali, kako
razbija izložbe v središču Pariza in nato
pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli
so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -
no sedijo v kombiju, medtem ko drhal
brca in tolče po vozilu. Skoraj identično
se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni
oziroma noči so množice migrantov
divjale po mestih, uničevale in plenile,
policisti pa si niso upali posredovati niti
v svojo zaščito, raje so se umikali pred
migrantsko hordo, ki je med svojim div -
janjem celo nastopala pod zastavami
države svojega izvora, v tem primeru
maroško (skupaj s Turki so Maročani
Mediji spet ignorirali
divjanje migrantov
Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.
Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza
teh problemov nimajo.
zavračajo sprejem migrantov,
ki
Države,
migrantov iz tretjega sveta.
Indija
Afganistan
Irak
Kitajska
Sirija
Nizozemski Karibi
Surinam
Indonezija
Maroko
Turčija
48
49
402
409
63
77
98
155
353
358
Vir: CBS StatLine
Deset največjih etničnih skupin tretjega
sveta na Nizozemskem
(leta 2019 v tisočih)
Bogdan Sajovic
Infografika Demokracija, Twitter, Youtube
Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.
Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega
kantona v Bosni.
Veliki mediji
sistematično
ignorirajo plenjenja
in vandalizem, ki jih
migranti zganjajo po
zahodnoevropskih
mestih.
kolumna
Aleksander
Rant
Aleksander Rant je
novinar in urednik
informativnega
programa na
NOVA24TV.
Nič na tem svetu
nam ne pripada
Morda se boste nekoliko čudili naslovu
moje tokratne kolumne. A naj pojasnim.
Naslov je namenjen generacijam
mladih in nekoliko manj mladih, ki mislijo, da
jim na tem svetu kaj pripada le zato, ker so živi.
Poglejmo samo generacije mladih Američanov,
ki te dni požigajo ulice in trge večjih ameriških
mest. Ta mladina izhaja iz predpostavke,
da bi jim morala država zagotoviti denar za
preživetje. Da so upravičeni do brezplačnega
zdravstva, brezplačnega šolstva, brezplačnega
življenja. Država bi jim morala zagotoviti preživetje,
da počnejo, kar se jim v življenju zljubi.
Žal imamo tudi v Sloveniji težave z generacijami
otrok, ki niso nikoli spoznali kaj je odgovornost,
kaj je delo in kako je. ko ti nekdo reče
ne. Starši so te mlade vzgojili v duhu, da lahko
dobijo, kar hočejo, da so posebni, da so zmagovalci,
tudi če so bili povsod zadnji, in da so oni
prihodnost in jih zato moramo poslušati. Ti
mladi ljudje so nato, po šolanju, prišli v resnični
svet in so ugotovili, da niso posebni, da ne
morejo dobiti tega, kar si želijo, da zmagaš, samo
če si zmagovalec, in da nikogar ne zanima
njihovo mnenje.
Nato so padli v roke mednarodnih nevladnih
organizacij, ki tovrstna odklonska ravnanja izkoriščajo
v svoj prid. Ti so jim rekli, da je svet
postavljen narobe, da ga je treba spremeniti,
tudi če z nasiljem. Cilj, ko gre za svetlo prihodnost,
upravičuje sredstva, so učili mlajše generacije.
Začeli so razbijati javno lastnino, nato
zasebno lastnino, grozili ljudem na ulicah, nekatere
celo pretepali, mnoge tudi ubili. Tu seveda
govorim o ZDA, pri nas tega še ni bilo. A zametki
obstajajo, zametki nevarne, radikalne in nasilne
skupine ljudi, ki misli, da jim nekaj pripada.
Prav vsi ti mladi so brez izjeme vključeni v
aktivnosti kakšne nevladne organizacije, kjer
so plačani za nič. Za debatiranje o tem, kaj je
prav, za razglabljanje o ideologijah, za popolnoma
neznanstveno ugotavljanje, kako bo zaradi
vremenskih sprememb vsa Evropa jutri pod
vodo, če takoj ne izklopimo vseh elektrarn in
ne nehamo segrevati planeta. In oni mislijo, da
jim ta plača pripada. Da moramo drugi, ki pridno
delamo, plačevati njihove nebuloze. Da so oni
upravičeni do našega denarja, ker mi ne vemo,
kaj je dobro za nas. Zanje smo možgansko oprani
ujetniki kapitalističnega sistema. Ne razumejo,
da nič na tem svetu ni zastonj, najhuje pa je, da
alternativo vidijo v socializmu, sistemu, ki še
bolj razsloji družbo kot kapitalizem.
Ti mladi imajo popolnoma oprane možgane,
saj sploh ne vidijo druge plati. Ne vidijo, da je
državno financiranje njihovih projektov pobrano
nam, tistim, ki delamo. Z davki. Ne vidijo, da
nikogar ne zanimajo njihove teorije o tem, kako
svet ni pravičen. Seveda ni pravičen. A še najbolj
pravičen je do njih, ki za nič dela dobivajo mastne
zneske. Ne zanima trpljenje delavcev na minimalni
plači, ne zanimajo jih družine s socialnega
roba, ne zanima jih sočlovek. Zanima jih
samo, kako postati enako bogat kot najbogatejši.
Smo v obdobju generacij, ki mislijo, da jim
vse pripada, in so si več, kot zaslužijo, pripravljeni
vzeti tudi z nasiljem. Če pri tem uničijo
izložbo nekomu, ki je 40 let postavljal svoj posel,
in mu pokradejo vse blago, pa kaj. Zanje je ta, ki
ima trgovino, še en gnili kapitalist in mu je zato
treba vzeti.
Se vam zdaj že svita o čem pišem? Komunisti
so pred revolucijo novačili prav takšne ljudi.
Obupane, brezciljne, brez imetja, brez dela, brez
hrbtenice. Takšnim so nato povedali, da ni
pošteno, da ima mesar več kot oni ali pa pek.
Povedali so jim, da je to lahko vse njihovo, ker
jim tako ali tako vse pripada, le vzeti morajo. Ta
ideologija se danes kaže
v mladih generacijah, kar
priča, da so komunisti
uspešno infiltrirali
zahodne izobraževalne
sisteme. Mladim govorijo
enako kot njihovi
predhodniki. Ni prav, da
ima nekdo več kot ti,
lahko je tvoje, pripada ti,
le vzeti moraš. In to vodi
v nasilje, ki ga gledamo
vsak dan po televiziji.
Sedaj pa trenutek streznitve.
Nič nam ne pripada. Nič. Pripada nam zrak,
ki ga dihamo, in pripada nam to, da smo živi,
vse drugo pa je stvar dela, odrekanja, iznajdljivosti,
podjetnosti. Tisti, ki ne dela, ne more
zahtevati od nekoga na minimalni plači, naj
prispeva še več. Tisti, ki ne dela, ne more pričakovati
zastonj kosila, šolanja. Ne more in ne sme
pričakovati, da bo 99 odstotkov ljudi podpiralo
1 odstotek lenuhov, ki se jim ne ljubi delati za
svoj kruh. Smešno, kajne? Da se prav ti razvajeni
otročiči, ki menijo, da jim vse pripada, borijo
proti 1 odstotku najbogatejših. Nihče pa jim ni
povedal, da so tudi oni v enem odstotku. Odstotku
tistih, ki prek nevladnih organizacij živijo
od žuljev vseh drugih. In pomnite, generacija
teh, ki jim vse pripada, bo, če jih ne ustavimo
danes, odgovorna za najhujše zločine in najhujše
nasilje od konca druge svetovne vojne.
Smo v obdobju generacij,
ki mislijo, da jim vse
pripada, in so si več, kot
zaslužijo, pripravljeni
vzeti tudi z nasiljem.