13.01.2021 Views

demokracija_37_low2

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

74 | 37/XXV | 10. september 2020

■ Vse cene vsebujejo 5 % DDV. V ceno naročnine je vključena brezplačna dostava. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Nova obzorja d.o.o., Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana.

■ Akcija velja za vse fizične in pravne osebe, ki niso naročniki tednika Demokracija na dan 1.5.2020.

■ Splošni pogoji naročniške akcije Le védenje šteje! so objavljeni na spletni strani http://www.demokracija.si in dostopni na sedežu podjetja Nova obzorja d.o.o., Linhartova

cesta 13, 1000 Ljubljana. Nov naročnik se zaveže, da bo reden plačnik vsaj tri mesece. V primeru predčasne odpovedi se zaveže knjigo plačati po redni ceni.

■ Pritožbe oz. reklamacije v zvezi z naročilom in dostavo tednika Demokracija lahko sporočite naročniški službi, in sicer na tel. št. 01 24 47 200 ali na e-mail narocnine@

demokracija.si, ta pa vam bo najkasneje v 8 dneh odgovorila. Naročnik lahko uveljavlja stvarne napake revije pri podjetju Nova obzorja d. o. o.

■ Pogodba oz. naročnina je sklenjena za tri mesece, po preteku teh pa se podaljša za nedoločen čas. Pogodbo oz. naročnino lahko naročnik odjavi pisno. Odjave sprejemamo do

15. v mesecu z veljavnostjo na prvi dan v naslednjem mesecu.

■ Naročnik ima pravico, da v 14 dneh po prejemu prvega izvoda revije sporoči na naslov Nova obzorja d. o. o., Linhartova cesta 13, Ljubljana ali na e-mail narocnine@demokracija.si, da odstopa od

pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za tako odločitev. Lahko pa svojo odstopno izjavo poda na obrazcu za odstop, ki je objavljen na spletni strani www.demokracija.si. Naročnik vrne

revijo na naslov podjetja brez odlašanja, v vsakem primeru pa najkasneje v 14 dneh od dneva, ko je obvestil podjetje o odstopu od pogodbe. Rok se upošteva, če naročnik pošlje sporočilo podjetju,

da odstopa od pogodbe pred iztekom 14-dnevnega roka. Če naročnik odstopi od pogodbe, mu podjetje brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 dneh od dneva prejetja

obvestila o odstopu od pogodbe povrne vsa prejeta plačila z istim plačilnim sredstvom, kot je bilo uporabljeno pri izvedbi prvotne transakcije. Neposredne stroške vračila revije nosi naročnik.

OSEBNA PRIVOLITEV

Naročam tednik Demokracija, naročnino bom plačeval/a: letno s 15 % popusta polletno z 10 % popusta četrtletno s 5 % popusta

Naročam e-Demokracijo (cena posameznega izvoda: 2,75 EUR)

- pošljite izpolnjeno naročilnico

- pišite nam na narocnine@demokracija.si

- pokličite nas na 01 24 47 200

NAROČILA

(139,66 €) (72,54 €) (38,29 €)

"

ZA NOVE NAROČNIKE TEDNIKA DEMOKRACIJA!

• cenejši izvod tiskane in elektronske izdaje Demokracije

• brezplačna dostava Demokracije na želeni naslov

• brezplačna preusmeritev Demokracije za čas dopusta in možnost prejema elektronske Demokracije za čas dopusta

• popust pri nakupu knjig naše založbe Nova obzorja

• druge ugodnosti, ki jih za naročnike pripravlja naša založba

PREDNOSTI NAROČNIKOV DEMOKRACIJE

Na podlagi 6. člena (1. alineja odstavek a, b) uredbe EU 2016/679 dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov, ki sem jih navedel v spodaj napisanih rubrikah podjetju Nova obzorja d.o.o. za

namen obveščanja o njihovih tiskanih edicijah, pošiljanja njihovih tiskovin na moj naslov in obveščanja glede vseh novosti na področju njihove založniške dejavnosti vse do mojega preklica.

NAROČILNICA

Ime in priimek (podjetje): .............................................................................................................................................

Datum rojstva: ................................................................................................................................................................

Kraj, poštna št.: ...............................................................................................................................................................

Telefon: ....................................... E-naslov: ...................................................................................................................

Datum naročila: .............................................................................................................................................................

Davčni zavezanec: Da Ne ID ZA DDV: ..................................................................................................

Podpis (žig podjetja): ...................................................................................................................................................

KOT DARILO OB NAROČNINI na tednik Demokracija vam v zahvalo podarimo knjigo Zgodbe iz kavarne Hayek.

Marko Juhant: specialni pedagog: »Televizije

ne gledam, v avtu poslušam pet radijskih postaj.

Vsakih nekaj let z ženo zamenjava naročeni

dnevni časopis. Demokracijo prebiram po vzgibu

– enkrat je to polemična vsebina, drugič

cenjeni avtor, tretjič tema, o kateri vem premalo.

Kar se virov tiče, sem previden. Ne zaupam

mediju, le posamezniku, avtorici ali avtorju. Tistim,

pri katerih čas pokaže, da pišejo korektno in

da je osnova opravljeno novinarsko, zahtevno in

strokovno delo.«

Knjige.

VSEKnjige

VSE

Prijazna spletna knjigarna

Prijazna spletna knjigarna

si

si

Le védenje šteje!

… zato si podarite informacije in prihranite!

Sedaj tudi v elektronski obliki!

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela

Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,

da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon

migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski

val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske

države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo

potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -

na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -

voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele

poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so

se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,

so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se

začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva

migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -

nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo

v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.

Zgodovinski spomin

Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države

v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je

glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na

vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,

začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem

so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje

Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,

deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)

in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -

atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -

migracije

migracije

sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega

so države srednje in vzhodne Evrope ra -

zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim

ali drugačnim migracijam iz tretjega

sveta in posledično multikulturalizaciji.

Seveda pa migrantoljubske elite ter z

njimi zlizani politiki in mediji vodijo

ostro medijsko vojno proti državam, ki

migracijam tretjega sveta nasprotujejo.

Še posebno proti Madžarski in Poljski,

ki sta postali zastavonoši tega odpora.

Vendar pa se pritisk migantoljubcev na

»uporne« evropske države ne omejuje

samo na medije, pritiski se odražajo tudi

-

nem področju.

Posledice kulturne obogatitve

Kljub vsem tem pritiskom in negativni

propagandi, ki pljuska iz velikih me -

dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske

države vztrajajo pri svojem odporu

proti migracijam in to se jim obrestuje.

Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in

kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne

kot »multikulturno ozaveščene« zahod -

noevropske države. V upornih državah

ni avtonomnih con, v katerih priseljen -

ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,

ni množičnih napadov na ženske, ni

množičnih posilstev, ni množičnega van -

dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih

tolp, ki bi ropale in ustrahovale

prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih

napadov. Tega je na žalost v zahod -

noevropskih mestih na pretek, vendar

pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -

toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te

primere »kulturne obogatitve«, če pa jih

že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim

bolj bagatelizira.

Molk medijev

Tak primer medijskega molka smo

lahko videli v preteklih dneh v Franciji

največja etnična skupina na Nizozemskem).

In mimogrede, če oblast ene

države, v tem primeru nizozemsko poli -

cijo, napade množica pod zastavo druge

države, v tem primeru maroške, temu

težko rečemo samo vandalizem, ampak

gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,

osvajanje. A kot rečeno, mediji v

Franciji in na Nizozemskem kot tudi v

celotni Evropi so se zavili v molk. Na

drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -

rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -

ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi

migrantske horde pustošile po njihovih

mestih, zato zavračajo sprejem migrantov

iz tretjega sveta.

Proti migracijam protestirajo

celo muslimani v Bosni

Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev

zlilo celo na prebivalce Unsko-

-sanskega kantona na zahodu Bosne in

Hercegovine. Že več let je to območje neke

vrste počivališče za migrante iz tretjega

sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,

da jim pomagajo prestopiti schengensko

mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do

grla siti stalnega pritoka migrantov in

vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,

nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva

je torej vodstvo kantona ukazalo

policiji, naj migrantov ne spušča več na

območje kantona. Predsednik kantonal -

ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je

cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki

jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj

okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -

tora v sprejemnih centrih, tako da živijo

na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci

protestnike razglasili za islamofobne in

fašistoidne rasiste in pri tem prikladno

pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne

večina prebivalstva muslimanske vere in

da so torej tudi protestniki večinoma

muslimani.

in na Nizozemskem. V Parizu, vendar

tudi v nekaterih drugih francoskih

mestih, so v preteklem tednu množice

migrantov oziroma »novodobnih Fran -

cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,

kar jim je prišlo pod roke. Za nameček

so se lotili še malce plenjenja. In o tem

večdnevnem divjanju niso veliki

»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso

-

ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se

je o tem lahko informirala le prek neka -

terih manjših neodvisnih medijev, pred -

vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so

objavila posnetke plenilske drhali, kako

razbija izložbe v središču Pariza in nato

pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli

so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -

no sedijo v kombiju, medtem ko drhal

brca in tolče po vozilu. Skoraj identično

se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni

oziroma noči so množice migrantov

divjale po mestih, uničevale in plenile,

policisti pa si niso upali posredovati niti

v svojo zaščito, raje so se umikali pred

migrantsko hordo, ki je med svojim div -

janjem celo nastopala pod zastavami

države svojega izvora, v tem primeru

maroško (skupaj s Turki so Maročani

Mediji spet ignorirali

divjanje migrantov

Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.

Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza

teh problemov nimajo.

zavračajo sprejem migrantov,

ki

Države,

migrantov iz tretjega sveta.

Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine

Deset največjih etničnih skupin tretjega

sveta na Nizozemskem

(leta 2019 v tisočih)

Bogdan Sajovic

Infografika Demokracija, Twitter, Youtube

Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.

Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega

kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično

ignorirajo plenjenja

in vandalizem, ki jih

migranti zganjajo po

zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!

… zato si podarite informacije in prihranite!

Sedaj tudi v elektronski obliki!

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela

Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,

da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon

migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski

val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske

države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo

potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -

na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -

voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele

poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so

se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,

so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se

začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva

migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -

nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo

v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.

Zgodovinski spomin

Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države

v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je

glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na

vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,

začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem

so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje

Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,

deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)

in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -

atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -

migracije

migracije

sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega

so države srednje in vzhodne Evrope ra -

zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim

ali drugačnim migracijam iz tretjega

sveta in posledično multikulturalizaciji.

Seveda pa migrantoljubske elite ter z

njimi zlizani politiki in mediji vodijo

ostro medijsko vojno proti državam, ki

migracijam tretjega sveta nasprotujejo.

Še posebno proti Madžarski in Poljski,

ki sta postali zastavonoši tega odpora.

Vendar pa se pritisk migantoljubcev na

»uporne« evropske države ne omejuje

samo na medije, pritiski se odražajo tudi

-

nem področju.

Posledice kulturne obogatitve

Kljub vsem tem pritiskom in negativni

propagandi, ki pljuska iz velikih me -

dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske

države vztrajajo pri svojem odporu

proti migracijam in to se jim obrestuje.

Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in

kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne

kot »multikulturno ozaveščene« zahod -

noevropske države. V upornih državah

ni avtonomnih con, v katerih priseljen -

ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,

ni množičnih napadov na ženske, ni

množičnih posilstev, ni množičnega van -

dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih

tolp, ki bi ropale in ustrahovale

prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih

napadov. Tega je na žalost v zahod -

noevropskih mestih na pretek, vendar

pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -

toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te

primere »kulturne obogatitve«, če pa jih

že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim

bolj bagatelizira.

Molk medijev

Tak primer medijskega molka smo

lahko videli v preteklih dneh v Franciji

največja etnična skupina na Nizozemskem).

In mimogrede, če oblast ene

države, v tem primeru nizozemsko poli -

cijo, napade množica pod zastavo druge

države, v tem primeru maroške, temu

težko rečemo samo vandalizem, ampak

gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,

osvajanje. A kot rečeno, mediji v

Franciji in na Nizozemskem kot tudi v

celotni Evropi so se zavili v molk. Na

drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -

rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -

ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi

migrantske horde pustošile po njihovih

mestih, zato zavračajo sprejem migrantov

iz tretjega sveta.

Proti migracijam protestirajo

celo muslimani v Bosni

Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev

zlilo celo na prebivalce Unsko-

-sanskega kantona na zahodu Bosne in

Hercegovine. Že več let je to območje neke

vrste počivališče za migrante iz tretjega

sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,

da jim pomagajo prestopiti schengensko

mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do

grla siti stalnega pritoka migrantov in

vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,

nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva

je torej vodstvo kantona ukazalo

policiji, naj migrantov ne spušča več na

območje kantona. Predsednik kantonal -

ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je

cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki

jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj

okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -

tora v sprejemnih centrih, tako da živijo

na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci

protestnike razglasili za islamofobne in

fašistoidne rasiste in pri tem prikladno

pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne

večina prebivalstva muslimanske vere in

da so torej tudi protestniki večinoma

muslimani.

in na Nizozemskem. V Parizu, vendar

tudi v nekaterih drugih francoskih

mestih, so v preteklem tednu množice

migrantov oziroma »novodobnih Fran -

cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,

kar jim je prišlo pod roke. Za nameček

so se lotili še malce plenjenja. In o tem

večdnevnem divjanju niso veliki

»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso

-

ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se

je o tem lahko informirala le prek neka -

terih manjših neodvisnih medijev, pred -

vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so

objavila posnetke plenilske drhali, kako

razbija izložbe v središču Pariza in nato

pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli

so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -

no sedijo v kombiju, medtem ko drhal

brca in tolče po vozilu. Skoraj identično

se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni

oziroma noči so množice migrantov

divjale po mestih, uničevale in plenile,

policisti pa si niso upali posredovati niti

v svojo zaščito, raje so se umikali pred

migrantsko hordo, ki je med svojim div -

janjem celo nastopala pod zastavami

države svojega izvora, v tem primeru

maroško (skupaj s Turki so Maročani

Mediji spet ignorirali

divjanje migrantov

Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.

Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza

teh problemov nimajo.

zavračajo sprejem migrantov,

ki

Države,

migrantov iz tretjega sveta.

Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine

Deset največjih etničnih skupin tretjega

sveta na Nizozemskem

(leta 2019 v tisočih)

Bogdan Sajovic

Infografika Demokracija, Twitter, Youtube

Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.

Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega

kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično

ignorirajo plenjenja

in vandalizem, ki jih

migranti zganjajo po

zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!

… zato si podarite informacije in prihranite!

Sedaj tudi v elektronski obliki!

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela

Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,

da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon

migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski

val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske

države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo

potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -

na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -

voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele

poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so

se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,

so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se

začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva

migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -

nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo

v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.

Zgodovinski spomin

Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države

v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je

glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na

vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,

začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem

so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje

Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,

deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)

in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -

atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -

migracije

migracije

sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega

so države srednje in vzhodne Evrope ra -

zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim

ali drugačnim migracijam iz tretjega

sveta in posledično multikulturalizaciji.

Seveda pa migrantoljubske elite ter z

njimi zlizani politiki in mediji vodijo

ostro medijsko vojno proti državam, ki

migracijam tretjega sveta nasprotujejo.

Še posebno proti Madžarski in Poljski,

ki sta postali zastavonoši tega odpora.

Vendar pa se pritisk migantoljubcev na

»uporne« evropske države ne omejuje

samo na medije, pritiski se odražajo tudi

-

nem področju.

Posledice kulturne obogatitve

Kljub vsem tem pritiskom in negativni

propagandi, ki pljuska iz velikih me -

dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske

države vztrajajo pri svojem odporu

proti migracijam in to se jim obrestuje.

Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in

kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne

kot »multikulturno ozaveščene« zahod -

noevropske države. V upornih državah

ni avtonomnih con, v katerih priseljen -

ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,

ni množičnih napadov na ženske, ni

množičnih posilstev, ni množičnega van -

dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih

tolp, ki bi ropale in ustrahovale

prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih

napadov. Tega je na žalost v zahod -

noevropskih mestih na pretek, vendar

pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -

toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te

primere »kulturne obogatitve«, če pa jih

že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim

bolj bagatelizira.

Molk medijev

Tak primer medijskega molka smo

lahko videli v preteklih dneh v Franciji

največja etnična skupina na Nizozemskem).

In mimogrede, če oblast ene

države, v tem primeru nizozemsko poli -

cijo, napade množica pod zastavo druge

države, v tem primeru maroške, temu

težko rečemo samo vandalizem, ampak

gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,

osvajanje. A kot rečeno, mediji v

Franciji in na Nizozemskem kot tudi v

celotni Evropi so se zavili v molk. Na

drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -

rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -

ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi

migrantske horde pustošile po njihovih

mestih, zato zavračajo sprejem migrantov

iz tretjega sveta.

Proti migracijam protestirajo

celo muslimani v Bosni

Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev

zlilo celo na prebivalce Unsko-

-sanskega kantona na zahodu Bosne in

Hercegovine. Že več let je to območje neke

vrste počivališče za migrante iz tretjega

sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,

da jim pomagajo prestopiti schengensko

mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do

grla siti stalnega pritoka migrantov in

vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,

nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva

je torej vodstvo kantona ukazalo

policiji, naj migrantov ne spušča več na

območje kantona. Predsednik kantonal -

ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je

cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki

jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj

okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -

tora v sprejemnih centrih, tako da živijo

na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci

protestnike razglasili za islamofobne in

fašistoidne rasiste in pri tem prikladno

pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne

večina prebivalstva muslimanske vere in

da so torej tudi protestniki večinoma

muslimani.

in na Nizozemskem. V Parizu, vendar

tudi v nekaterih drugih francoskih

mestih, so v preteklem tednu množice

migrantov oziroma »novodobnih Fran -

cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,

kar jim je prišlo pod roke. Za nameček

so se lotili še malce plenjenja. In o tem

večdnevnem divjanju niso veliki

»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso

-

ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se

je o tem lahko informirala le prek neka -

terih manjših neodvisnih medijev, pred -

vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so

objavila posnetke plenilske drhali, kako

razbija izložbe v središču Pariza in nato

pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli

so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -

no sedijo v kombiju, medtem ko drhal

brca in tolče po vozilu. Skoraj identično

se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni

oziroma noči so množice migrantov

divjale po mestih, uničevale in plenile,

policisti pa si niso upali posredovati niti

v svojo zaščito, raje so se umikali pred

migrantsko hordo, ki je med svojim div -

janjem celo nastopala pod zastavami

države svojega izvora, v tem primeru

maroško (skupaj s Turki so Maročani

Mediji spet ignorirali

divjanje migrantov

Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.

Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza

teh problemov nimajo.

zavračajo sprejem migrantov,

ki

Države,

migrantov iz tretjega sveta.

Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine

Deset največjih etničnih skupin tretjega

sveta na Nizozemskem

(leta 2019 v tisočih)

Bogdan Sajovic

Infografika Demokracija, Twitter, Youtube

Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.

Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega

kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično

ignorirajo plenjenja

in vandalizem, ki jih

migranti zganjajo po

zahodnoevropskih

mestih.

Le védenje šteje!

… zato si podarite informacije in prihranite!

Sedaj tudi v elektronski obliki!

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

52 53

| 35/XXV | 27. avgust 2020

| 35/XXV | 27. avgust 2020

V

teh dneh mineva pet let, odkar je nemška kanclerka Angela

Merkel izrekla svoj znameniti »Zmoremo« in razglasila,

da ima Nemčija potencial, da sprejme milijon

migrantov iz tretjega sveta. S tem je sprožila ne le migrantski

val leta 2015, pač pa tudi trend odprtega priseljevanja v evropske

države. Roko na srce, migracije iz tretjega sveta v Evropo

potekajo že nekaj desetletij, a v glavnem so bile nekako obrob -

na tema, ki je evropski staroselci, zazibani v stanje samozado -

voljnega obilja, preprosto niso ali pa niso želeli opaziti. Šele

poziv nemške kanclerke in posledično kolone migrantov, ki so

se kot invazijska vojska valili prek Balkana proti osrčju Evrope,

so marsikateremu Evropejcu odprli oči. Nenadoma so se

začeli mnogi zavedati, da se njihove domovine zaradi priliva

migrantov in potuhe, ki jo leve liberalne elite dajejo množič -

nemu priseljevanju, demografsko, socialno in kulturno spreminjajo

v multikulturne utopije in greznice tretjega sveta.

Zgodovinski spomin

Takšnemu spreminjanju Evrope najbolj nasprotujejo države

v srednji in vzhodni Evropi. Vzrokov za to je več, vendar pa je

glavni zgodovinski spomin. V teh državah je še živ spomin na

vdore azijskih barbarov, ki so stoletja sejali smrt in uničenje,

začenši z mongolskimi vdori in pustošenjem v 13. stoletju, tem

so sledila stoletja turških vpadov (samo na ozemlju današnje

Slovenije se je v dvesto letih vpadov izgubilo 200 tisoč življenj,

deloma so ljudi odpeljali v suženjstvo, deloma so jih pomorili)

in neskončnih vojn proti aziatskim hordam vse do vdora azi -

atskih boljševikov v sredini prejšnjega stoletja, katerega po -

migracije

migracije

sledice čutimo še dandanes. Zaradi tega

so države srednje in vzhodne Evrope ra -

zumljivo pretežno nenaklonjene takšnim

ali drugačnim migracijam iz tretjega

sveta in posledično multikulturalizaciji.

Seveda pa migrantoljubske elite ter z

njimi zlizani politiki in mediji vodijo

ostro medijsko vojno proti državam, ki

migracijam tretjega sveta nasprotujejo.

Še posebno proti Madžarski in Poljski,

ki sta postali zastavonoši tega odpora.

Vendar pa se pritisk migantoljubcev na

»uporne« evropske države ne omejuje

samo na medije, pritiski se odražajo tudi

-

nem področju.

Posledice kulturne obogatitve

Kljub vsem tem pritiskom in negativni

propagandi, ki pljuska iz velikih me -

dijskih hiš, pa srednje- in vzhodnoevropske

države vztrajajo pri svojem odporu

proti migracijam in to se jim obrestuje.

Ohranjajo svoje nacionalne tradicije in

kulturo, predvsem pa so veliko bolj varne

kot »multikulturno ozaveščene« zahod -

noevropske države. V upornih državah

ni avtonomnih con, v katerih priseljen -

ci tretjega sveta postavljajo svoja pravila,

ni množičnih napadov na ženske, ni

množičnih posilstev, ni množičnega van -

dalizma po mestnih središčih in ni pocestnih

tolp, ki bi ropale in ustrahovale

prebivalstvo. Predvsem pa ni terorističnih

napadov. Tega je na žalost v zahod -

noevropskih mestih na pretek, vendar

pa medijski stroj, ki je zlizan z migran -

toljubskimi elitami, skrbno cenzurira te

primere »kulturne obogatitve«, če pa jih

že ne more čisto ignorirati, jih vsaj čim

bolj bagatelizira.

Molk medijev

Tak primer medijskega molka smo

lahko videli v preteklih dneh v Franciji

največja etnična skupina na Nizozemskem).

In mimogrede, če oblast ene

države, v tem primeru nizozemsko poli -

cijo, napade množica pod zastavo druge

države, v tem primeru maroške, temu

težko rečemo samo vandalizem, ampak

gre za poskus prevzema suverenosti, invazijo,

osvajanje. A kot rečeno, mediji v

Franciji in na Nizozemskem kot tudi v

celotni Evropi so se zavili v molk. Na

drugi strani pa prav ti mediji ne skopa -

rijo s pravičniškim ogorčenjem in obto -

ževanjem vseh tistih, ki ne želijo, da bi

migrantske horde pustošile po njihovih

mestih, zato zavračajo sprejem migrantov

iz tretjega sveta.

Proti migracijam protestirajo

celo muslimani v Bosni

Po novem se je ogorčenje migrantoljubcev

zlilo celo na prebivalce Unsko-

-sanskega kantona na zahodu Bosne in

Hercegovine. Že več let je to območje neke

vrste počivališče za migrante iz tretjega

sveta, kjer si skušajo priskrbeti vodnike,

da jim pomagajo prestopiti schengensko

mejo. Tamkajšnji prebivalci so očitno do

grla siti stalnega pritoka migrantov in

vsega , kar prinašajo s sabo − vandalizem,

nasilje, tatvine. Zaradi protestov prebivalstva

je torej vodstvo kantona ukazalo

policiji, naj migrantov ne spušča več na

območje kantona. Predsednik kantonal -

ne vlade Mustafa Ružnić je dejal, da je

cilj ukrepov ustaviti priliv migrantov, ki

jih je po ocenah lokalnih oblasti že sedaj

okoli 7000. Za več kot polovico ni pros -

tora v sprejemnih centrih, tako da živijo

na ulici. In zato so sedaj migrantoljubci

protestnike razglasili za islamofobne in

fašistoidne rasiste in pri tem prikladno

pozabili omeniti, da je v tem delu Bosne

večina prebivalstva muslimanske vere in

da so torej tudi protestniki večinoma

muslimani.

in na Nizozemskem. V Parizu, vendar

tudi v nekaterih drugih francoskih

mestih, so v preteklem tednu množice

migrantov oziroma »novodobnih Fran -

cozov« divjale po ulicah in uničevale vse,

kar jim je prišlo pod roke. Za nameček

so se lotili še malce plenjenja. In o tem

večdnevnem divjanju niso veliki

»uradni« mediji zapisali niti vrstice, niso

-

ala, kot da se ne dogaja. Širša javnost se

je o tem lahko informirala le prek neka -

terih manjših neodvisnih medijev, pred -

vsem pa prek spletnih omrežij. Ta so

objavila posnetke plenilske drhali, kako

razbija izložbe v središču Pariza in nato

pleni blago iz notranjosti trgovin. Posneli

so tudi pasivnost policistov, ki preplaše -

no sedijo v kombiju, medtem ko drhal

brca in tolče po vozilu. Skoraj identično

se je dogajalo na Nizozemskem. Več dni

oziroma noči so množice migrantov

divjale po mestih, uničevale in plenile,

policisti pa si niso upali posredovati niti

v svojo zaščito, raje so se umikali pred

migrantsko hordo, ki je med svojim div -

janjem celo nastopala pod zastavami

države svojega izvora, v tem primeru

maroško (skupaj s Turki so Maročani

Mediji spet ignorirali

divjanje migrantov

Na Nizozemskem in v Franciji so migranti spet množično razbijali po mestnih središčih.

Mediji kot po navadi nasilje migrantov ignorirajo. Nasilje je posledica množičnega uvoza

teh problemov nimajo.

zavračajo sprejem migrantov,

ki

Države,

migrantov iz tretjega sveta.

Indija

Afganistan

Irak

Kitajska

Sirija

Nizozemski Karibi

Surinam

Indonezija

Maroko

Turčija

48

49

402

409

63

77

98

155

353

358

Vir: CBS StatLine

Deset največjih etničnih skupin tretjega

sveta na Nizozemskem

(leta 2019 v tisočih)

Bogdan Sajovic

Infografika Demokracija, Twitter, Youtube

Migranti so po središču Pariza razbijali izložbe in ropali trgovine.

Zaradi migrantskega nasilja je prekipelo tudi prebivalcem Unskosanskega

kantona v Bosni.

Veliki mediji

sistematično

ignorirajo plenjenja

in vandalizem, ki jih

migranti zganjajo po

zahodnoevropskih

mestih.

kolumna

Aleksander

Rant

Aleksander Rant je

novinar in urednik

informativnega

programa na

NOVA24TV.

Nič na tem svetu

nam ne pripada

Morda se boste nekoliko čudili naslovu

moje tokratne kolumne. A naj pojasnim.

Naslov je namenjen generacijam

mladih in nekoliko manj mladih, ki mislijo, da

jim na tem svetu kaj pripada le zato, ker so živi.

Poglejmo samo generacije mladih Američanov,

ki te dni požigajo ulice in trge večjih ameriških

mest. Ta mladina izhaja iz predpostavke,

da bi jim morala država zagotoviti denar za

preživetje. Da so upravičeni do brezplačnega

zdravstva, brezplačnega šolstva, brezplačnega

življenja. Država bi jim morala zagotoviti preživetje,

da počnejo, kar se jim v življenju zljubi.

Žal imamo tudi v Sloveniji težave z generacijami

otrok, ki niso nikoli spoznali kaj je odgovornost,

kaj je delo in kako je. ko ti nekdo reče

ne. Starši so te mlade vzgojili v duhu, da lahko

dobijo, kar hočejo, da so posebni, da so zmagovalci,

tudi če so bili povsod zadnji, in da so oni

prihodnost in jih zato moramo poslušati. Ti

mladi ljudje so nato, po šolanju, prišli v resnični

svet in so ugotovili, da niso posebni, da ne

morejo dobiti tega, kar si želijo, da zmagaš, samo

če si zmagovalec, in da nikogar ne zanima

njihovo mnenje.

Nato so padli v roke mednarodnih nevladnih

organizacij, ki tovrstna odklonska ravnanja izkoriščajo

v svoj prid. Ti so jim rekli, da je svet

postavljen narobe, da ga je treba spremeniti,

tudi če z nasiljem. Cilj, ko gre za svetlo prihodnost,

upravičuje sredstva, so učili mlajše generacije.

Začeli so razbijati javno lastnino, nato

zasebno lastnino, grozili ljudem na ulicah, nekatere

celo pretepali, mnoge tudi ubili. Tu seveda

govorim o ZDA, pri nas tega še ni bilo. A zametki

obstajajo, zametki nevarne, radikalne in nasilne

skupine ljudi, ki misli, da jim nekaj pripada.

Prav vsi ti mladi so brez izjeme vključeni v

aktivnosti kakšne nevladne organizacije, kjer

so plačani za nič. Za debatiranje o tem, kaj je

prav, za razglabljanje o ideologijah, za popolnoma

neznanstveno ugotavljanje, kako bo zaradi

vremenskih sprememb vsa Evropa jutri pod

vodo, če takoj ne izklopimo vseh elektrarn in

ne nehamo segrevati planeta. In oni mislijo, da

jim ta plača pripada. Da moramo drugi, ki pridno

delamo, plačevati njihove nebuloze. Da so oni

upravičeni do našega denarja, ker mi ne vemo,

kaj je dobro za nas. Zanje smo možgansko oprani

ujetniki kapitalističnega sistema. Ne razumejo,

da nič na tem svetu ni zastonj, najhuje pa je, da

alternativo vidijo v socializmu, sistemu, ki še

bolj razsloji družbo kot kapitalizem.

Ti mladi imajo popolnoma oprane možgane,

saj sploh ne vidijo druge plati. Ne vidijo, da je

državno financiranje njihovih projektov pobrano

nam, tistim, ki delamo. Z davki. Ne vidijo, da

nikogar ne zanimajo njihove teorije o tem, kako

svet ni pravičen. Seveda ni pravičen. A še najbolj

pravičen je do njih, ki za nič dela dobivajo mastne

zneske. Ne zanima trpljenje delavcev na minimalni

plači, ne zanimajo jih družine s socialnega

roba, ne zanima jih sočlovek. Zanima jih

samo, kako postati enako bogat kot najbogatejši.

Smo v obdobju generacij, ki mislijo, da jim

vse pripada, in so si več, kot zaslužijo, pripravljeni

vzeti tudi z nasiljem. Če pri tem uničijo

izložbo nekomu, ki je 40 let postavljal svoj posel,

in mu pokradejo vse blago, pa kaj. Zanje je ta, ki

ima trgovino, še en gnili kapitalist in mu je zato

treba vzeti.

Se vam zdaj že svita o čem pišem? Komunisti

so pred revolucijo novačili prav takšne ljudi.

Obupane, brezciljne, brez imetja, brez dela, brez

hrbtenice. Takšnim so nato povedali, da ni

pošteno, da ima mesar več kot oni ali pa pek.

Povedali so jim, da je to lahko vse njihovo, ker

jim tako ali tako vse pripada, le vzeti morajo. Ta

ideologija se danes kaže

v mladih generacijah, kar

priča, da so komunisti

uspešno infiltrirali

zahodne izobraževalne

sisteme. Mladim govorijo

enako kot njihovi

predhodniki. Ni prav, da

ima nekdo več kot ti,

lahko je tvoje, pripada ti,

le vzeti moraš. In to vodi

v nasilje, ki ga gledamo

vsak dan po televiziji.

Sedaj pa trenutek streznitve.

Nič nam ne pripada. Nič. Pripada nam zrak,

ki ga dihamo, in pripada nam to, da smo živi,

vse drugo pa je stvar dela, odrekanja, iznajdljivosti,

podjetnosti. Tisti, ki ne dela, ne more

zahtevati od nekoga na minimalni plači, naj

prispeva še več. Tisti, ki ne dela, ne more pričakovati

zastonj kosila, šolanja. Ne more in ne sme

pričakovati, da bo 99 odstotkov ljudi podpiralo

1 odstotek lenuhov, ki se jim ne ljubi delati za

svoj kruh. Smešno, kajne? Da se prav ti razvajeni

otročiči, ki menijo, da jim vse pripada, borijo

proti 1 odstotku najbogatejših. Nihče pa jim ni

povedal, da so tudi oni v enem odstotku. Odstotku

tistih, ki prek nevladnih organizacij živijo

od žuljev vseh drugih. In pomnite, generacija

teh, ki jim vse pripada, bo, če jih ne ustavimo

danes, odgovorna za najhujše zločine in najhujše

nasilje od konca druge svetovne vojne.

Smo v obdobju generacij,

ki mislijo, da jim vse

pripada, in so si več, kot

zaslužijo, pripravljeni

vzeti tudi z nasiljem.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!