biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Celinske vode<br />
Najbolj očitne vroče točke endemizma na<br />
Zemlji so prav v sladkih vodah. To so izolirani<br />
ekosistemi geološko starih <strong>je</strong>zer in spodnji<br />
tokovi velikih rek.<br />
Celinske vode <strong>za</strong>vzemajo le 0,8 odstotka zemeljske<br />
površine ali slabe 3 odstotke kopnega,<br />
naselju<strong>je</strong> pa jih 2,4 odstotka vseh znanih<br />
vrst. Sladkovodni ekosistemi so iz<strong>je</strong>mno raznoliki<br />
in razmeroma izolirani, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> njihovo<br />
živalstvo nesorazmerno raznoliko. Približno<br />
10.000 vrst rib, to <strong>je</strong> kar 40 odstotkov<br />
znanih vrst rib, <strong>je</strong> sladkovodnih. Razen tega<br />
v sladkih vodah živi še okrog 5.000 drugih<br />
vretenčar<strong>je</strong>v, več kot 50.000 vrst žuželk,<br />
6.000 vrst mehkužcev, 12.000 vrst rakov,<br />
5.000 vrst pajkovcev, 200 vrst spužev, 30<br />
vrst ožigalkar<strong>je</strong>v, 500 vrst vrtinčar<strong>je</strong>v, 2.000<br />
vrst kotačnikov, 1.000 vrst kolobarnikov in<br />
še druge manjše skupine, skupaj več kot<br />
100.000 vrst. Ob tem ne smemo po<strong>za</strong>biti,<br />
da sladko vodo nujno potrebu<strong>je</strong> tudi večina<br />
kopenskih živali!<br />
134<br />
135<br />
Celinske vode v Sloveniji - skupna dolžina tekočih<br />
voda v Sloveniji znaša nekaj manj kot<br />
27.000 km - so dom 93 ribjih vrst in podvrst. V<br />
ilovnatih bregovih in med koreninami se skriva<br />
potočni rak <strong>je</strong>lševec, pod kamni v živahnejših<br />
potokih pa rak koščak. V peščenem ali<br />
muljastem dnu živijo vodni polži in školjke,<br />
po katerih Slovenija spada med najbogatejše<br />
dežele na svetu! S temi nevretenčarji<br />
se prehranju<strong>je</strong> vidra, ki izkopl<strong>je</strong> svoj brlog<br />
v zemljaste brežine. Nekatere vrste žuželk<br />
- enodnevnice, mladoletnice, vrbnice, kačji<br />
pastirji - preživijo večji del svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja<br />
v vodi. Preden odrasla žival v nekaj dneh ali<br />
mesecih <strong>za</strong>ključi svo<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, se lahko kot<br />
ličinka več let razvija na dnu potoka.<br />
134 potočni rak | 135 navadni škržek, vedno redkejša vrsta čistih potokov | 136 Rakov Škocjan | 137 plavajoči dristavec | 138 prezimujoče ptice v gramoznici<br />
Vrbina | 139 potok na Notranjskem<br />
136<br />
137<br />
27<br />
138<br />
139
Change language