biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Površine gozdov se v industrijski dobi drastično<br />
zmanjšu<strong>je</strong>jo; v <strong>za</strong>dnjih 200 do 300<br />
letih so na svetu izginili gozdovi na površini,<br />
večji od Evrope. Gozd ogrožajo intenzivno<br />
gospodar<strong>je</strong>n<strong>je</strong> s pretirano sečnjo, fragmentacija,<br />
onesnaženi zrak in klimatske spremembe.<br />
V zgodovini <strong>je</strong> človek v razvitem<br />
svetu izsekal večino nižinskih gozdov, da bi<br />
pridobil kmetijske površine; tako <strong>je</strong> bilo tri<br />
četrtine gozdov v zmernem pasu že spremen<strong>je</strong>nih<br />
v njive. V <strong>za</strong>dnjih desetletjih pospešeno<br />
izsekavajo tropske in subtropske<br />
gozdove. Tam v letu dni izgine gozd s površine,<br />
velike <strong>za</strong> pet do osem Slovenij.<br />
Ponekod gozd izkrčijo in na istem mestu<br />
<strong>za</strong>sadijo plantaže tropskih lesnih vrst. Te pa<br />
nikakor niso nadomestilo <strong>za</strong> naravni gozd!<br />
Ker vsebu<strong>je</strong>jo le eno drevesno vrsto, <strong>je</strong> živalstvo<br />
v njih skromno. Drev<strong>je</strong> na plantaži<br />
raste hitro, potrebu<strong>je</strong> več vode in hranil kot<br />
naravno rast<strong>je</strong>, pogosto <strong>za</strong>hteva namakan<strong>je</strong><br />
in prekomerno izčrpava tla.<br />
30<br />
V <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času tropske gozdove izsekavajo<br />
tudi <strong>za</strong> nova polja, na katerih pridobivajo<br />
„bio“ pogonska goriva. Nekatere raziskave<br />
kažejo, da <strong>za</strong> proizvodnjo biogoriv potrošimo<br />
več energi<strong>je</strong>, kot pa <strong>je</strong> ta goriva da<strong>je</strong>jo. Ob tem<br />
uničimo gozd, ki bi brez kakršnegakoli energetskega<br />
ali finančnega vložka sam zmanjševal<br />
količino ogljikovega dioksida v ozračju.<br />
Gozd<br />
Zaradi izsekavanja gozdov izginjajo živalske<br />
vrste; najprej in najbolj so pri<strong>za</strong>dete tiste, ki<br />
živijo le v pragozdovih. Opazovanja kažejo,<br />
da so populaci<strong>je</strong> gozdnih živali na svetu od<br />
leta 1970 upadle <strong>za</strong> 60 odstotkov. V severni<br />
in južni Evropi so se v <strong>za</strong>dnjih 30 letih <strong>za</strong><br />
tretjino zmanjšale celo populaci<strong>je</strong> splošno<br />
razšir<strong>je</strong>nih gozdnih vrst ptic. Več kot polovica<br />
gozdnih vrst, ki jih varu<strong>je</strong>jo evropske<br />
direktive, <strong>je</strong> v neugodnem stanju.<br />
V Sloveniji se v <strong>za</strong>dnjih desetletjih <strong>za</strong>radi urbani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong><br />
postopno zmanjšu<strong>je</strong>jo zlasti površine<br />
nižinskega gozda. Skupna površina<br />
gozda pa se <strong>je</strong> nekoliko povečala.<br />
30 hromi volnoritec, metulj toploljubnih grmišč | 31 kisloljubni bukov gozd, Pohor<strong>je</strong> | 32 bukov kozliček | 33 bukev na Gorjancih | 34 izsekana pobočja<br />
nekdan<strong>je</strong>ga gorskega tropskega gozda, Indonezija<br />
31<br />
32<br />
33<br />
9<br />
34
Change language