biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
biotska pestrost je naše življenje - Zavod RS za varstvo narave
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
12 pa<strong>je</strong>k lijakar | 13 usnjati krešič <strong>je</strong> <strong>naše</strong>l poginulo<br />
bogomolko | 14 kranjski petoprstnik, Zasav<strong>je</strong><br />
Gozd<br />
Zakaj ohranjati biotsko raznovrstnost?<br />
12<br />
13<br />
14<br />
Ohran<strong>je</strong>na <strong>biotska</strong> raznovrstnost <strong>je</strong> podlaga<br />
<strong>za</strong> najširši nabor ekosistemskih uslug, ki so bistvene<br />
<strong>za</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ljudi. Rastline in živali nam<br />
v svo<strong>je</strong>m naravnem okolju nudijo različne<br />
ekosistemske usluge:<br />
• rastline proizvajajo kisik in porabljajo ogljikov<br />
dioksid - ta proces <strong>je</strong> še posebej intenziven<br />
v gozdovih;<br />
• vežejo in razgraju<strong>je</strong>jo snovi, ki onesnažu<strong>je</strong>jo<br />
okol<strong>je</strong>, pri čemer so še posebej učinkovita<br />
mokrišča - ta delu<strong>je</strong>jo kot čistilne<br />
naprave <strong>za</strong> izpuste civili<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>;<br />
• čistijo zrak in vodo;<br />
• varu<strong>je</strong>jo pred poplavami, saj mokrišča in<br />
obvodni prostori služijo kot razlivna površina<br />
<strong>za</strong> narasle vode;<br />
• varu<strong>je</strong>jo pred erozijo, ker rastline s koreninami<br />
utrju<strong>je</strong>jo in <strong>za</strong>držu<strong>je</strong>jo tla;<br />
• <strong>za</strong>gotavljajo hrano, saj organske snovi in s<br />
tem vsa naša hrana izvirajo iz rastlin, večino<br />
teh pa oprašu<strong>je</strong>jo živali;<br />
• nastanek in razvoj plodnih tal <strong>je</strong> posledica<br />
delovanja in odmiranja živih bitij;<br />
• in nena<strong>za</strong>dn<strong>je</strong>, ohran<strong>je</strong>na narava nam da<strong>je</strong><br />
možnosti <strong>za</strong> rekreacijo, oddih in sprostitev,<br />
kar vpliva na fizično in psihično zdrav<strong>je</strong><br />
ljudi in s tem na zdravstveno blagajno.<br />
Narava ima čudovito lastnost samočiščenja,<br />
samoobnavljanja in razvoja. Vendar le do takrat,<br />
ko <strong>naše</strong> izkoriščan<strong>je</strong> ostane v mejah trajnostne<br />
rabe.<br />
Zelo težko si <strong>je</strong> predstavljati, da <strong>je</strong> v naravi<br />
vse pove<strong>za</strong>no, soodvisno, in da so te pove<strong>za</strong>ve<br />
zelo <strong>za</strong>pletene. Metulji, hrošči, polži in<br />
drobne žuželke v tleh so majhni, a nepogrešljivi<br />
sestavni delci človekovega živl<strong>je</strong>njskega<br />
prostora, ki mora ohraniti ravnoves<strong>je</strong>, moč<br />
obnavljanja, čiščenja in rasti, da bomo ljud<strong>je</strong><br />
lahko preživeli. Žuželke morajo opraševati<br />
<strong>naše</strong> pridelke; vodno rastlin<strong>je</strong>, polžki, vrtinčarji,<br />
rakci in drugi mali organizmi morajo<br />
ohranjati samočistilno moč naših rek. Za nas<br />
morda nepomembni hrošči morajo biti hrana<br />
pticam in netopir<strong>je</strong>m, ki bodo poskrbeli <strong>za</strong> to,<br />
da se nam nepri<strong>je</strong>tne ali škodljive žuželke ne<br />
razmnožijo preveč… Rastline morajo ohranjati<br />
tisto količino kisika v ozračju, ob kateri<br />
smo se razvili in ki <strong>je</strong> primerna <strong>za</strong> <strong>naše</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />
Preplet odnosov med organizmi sestavlja<br />
trdno ogrod<strong>je</strong> piramide, na katere vrhu tiči<br />
blagostan<strong>je</strong> človeka. Blagostanja ne merimo<br />
le v denarju in prepričan<strong>je</strong>, da lahko manjkajoče<br />
člene <strong>narave</strong> brez škode nadomestimo z<br />
umetnimi konstrukcijami, <strong>je</strong> iluzija.<br />
Posledice izginotja neke vrste metulja se ne<br />
pokažejo takoj. Iz piramide lahko morda brez<br />
večjih posledic izmaknemo nekaj kamnov,<br />
a mi smo jih ukradli že veliko. Kdaj se bo to<br />
ogrod<strong>je</strong> zrušilo, ne vemo; <strong>za</strong>trdno pa že danes<br />
vemo, da se bo. Vemo, da raznolikost vrst<br />
in živl<strong>je</strong>njskih okolij naravi da<strong>je</strong> stabilnost, od<br />
katere smo odvisni. Ta stabilnost pomeni, da<br />
imamo <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>ne dobrine, ki smo jih va<strong>je</strong>ni<br />
– pitno vodo, primerno podneb<strong>je</strong>, hrano in<br />
pridelke. Porušena stabilnost <strong>narave</strong> <strong>za</strong> nas<br />
pomeni pojav nepredvidenih in nepredvidljivih<br />
dogodkov.<br />
Me<strong>je</strong> trajnostne rabe <strong>je</strong> svet prekoračil v 80.<br />
letih 20. stoletja. Najprej <strong>za</strong>radi nevednosti in<br />
nepoznavanja naravnih <strong>za</strong>konitosti, pozne<strong>je</strong><br />
pa <strong>za</strong>radi koristoljubja in brezbrižnosti do<br />
tega, kar <strong>je</strong> skupno. V <strong>za</strong>četku tret<strong>je</strong>ga tisočletja<br />
obremenitev ekosistemov s strani človeštva<br />
<strong>za</strong> 30 odstotkov presega absorpcijske in<br />
obnovitvene sposobnosti planeta Zemlja.<br />
Danes kljub kompleksnosti <strong>narave</strong> in nepoznavanju<br />
vseh podrobnosti vemo dovolj, da<br />
neznan<strong>je</strong> ni več opravičilo. Brezbrižnosti si<br />
preprosto ne moremo več privoščiti!<br />
5
Change language