PRIMERI NEVROLOŠKIH BOLNIKOV - IBMI

Katedra za nevrologijo 

1. 41-letna tekstilna delavka z bolečinami v rokah (DBV) 

41-letno, doslej zdravo tekstilno delavko, ki ima dva zdrava otroka, pošilja njena 

zdravnica zaradi težav z rokami. Te težave ima že vsaj eno leto, vendar so v zadnjih 3 

mesecih hujše. Navaja, da se ponoči zbuja z mravljinčavo desnico, ki jo tudi boli. 

Roko nato »stresa«, težave nekoliko preminejo in ponovno zaspi. Zjutraj se vedno 

zaspi z omrtvičeno in mravljinčavo, bolečo roko. Težave ji pravzaprav v teku jutra 

kmalu izginejo. Čez dan ji je roka občasno pričela mravljinčiti, ko je dalj časa vozila 

avto. Zdi se ji, da je pri delu postala roka manj spretna. 

Na posebno vprašanje pove: da ji bolečina sega skoraj do komolca; da ima včasih 

podobne, vendar veliko lažje težave tudi z levico. Druge zdravstvene težave zanika. 

Preiskovanka je desnična. Pri nevrološkem pregledu ni najti izpadov, tudi ne na 

desnem zgornjem udu. Miotatični refleksi so slabotno izvabljivi in simetrični. 

Kakšna je vaša delovna diagnoza? 

Katero preiskavo bi naročili za razjasnitev problema? 

Kakšen rezultat preiskave pričakujete? 

Kakšne so možnosti zdravljenja? 

Ali so potrebni posebni ukrepi? 

1


2. Študent z bolečim vratom in mravljinčavim palcem (DBV) 

26-letni študent je na počitnicah na morju skočil z velike višine na glavo. Takoj zatem 

je začutil močno bolečino v vratu, predvsem po levi strani, z izžarevanjem v levo ramo 

in nadlaht. Vratu tudi ni mogel več povsem zlahka obračati, predvsem ne v levo, 

navzad in navspred. Težave so mu vztrajale naslednji dan, ko se mu je bolečina 

razširila še na levo podlaht. Ko se bolečina tudi tretji dan ni umirila in je dobil precej 

izrazito mravljinčenje v levem palcu, se je vrnil s počitnic in obiskal svojega 

zdravnika. 

Pri pregledu je bil fant neprizadet, pri gibanju drži vrat »trše« in giblje pri obračanju 

glavo hkrati z zgornjim delom telesa. Vrat je omejeno aktivno gibljiv in pri preizkusu 

pasivne gibljivosti navaja bolečino že po četrtini giba, praktično v vse smeri. Pri 

iztegovanju levega zgornjega uda navzgor in navzad navaja pojačane bolečine v vratu, 

nadlahti in podlahti. 

Pri nevrološkem pregledu so vse motnje omejene na levi zgornji ud. Pri preizkusu 

moči je fleksija v levem komolcu nekoliko slabša, miotatični refleksi na zgornjih udih 

so dobro izvabljivi na desni roki, na levi roki pa sta bila levi bicepsov in stiloradialni 

refleks ugasla, izvabljiv pa je tricepsov refleks. Pri preizkusu senzibilitete navaja 

hipestezijo in hipalgezijo na radialni strani distalne tretjine leve podlahti ter na tenarju 

in palcu levo. 

Katera živčna struktura je okvarjena? 

Kaj je najverjetnejši vzrok okvare? 

Katere preiskave se vam zdijo potrebne? 

Kakšne ukrepe oziroma zdravljenje je možno oziroma potrebno? 

2


3. 35-letni učitelj s težavami pri hoji (DBV) 

35-letni moški, ki je bil sicer doslej zdrav, je pred kakšnim letom prvič dobil težave z 

žolčnimi kamni, ki so se mu pred dvema mesecema ponovile. Pred 3 tedni je bil 

operiran, pooperativni potek je bil brez posebnosti. Pred 3 dnevi je v službi opazil, da 

ga noge bolijo in stopala je imel nekoliko mravljinčava. Menil je, da se je »zasedel«, 

vendar je v teku dneva mravljinčenje vztrajalo in se celo nekoliko razširilo proti 

kolenom. Zvečer si je izmeril temperaturo, ki je bila normalna, vendar je vzel Aspirin 

in šel spat, pa ni dobro spal. Zjutraj sta bili nogi še vedno mravljinčavi, zdelo se mu je, 

da so nekoliko mravljinčavi tudi prsti na rokah. Ko je vstal, je videl, da je nesiguren na 

nogah, vendar je šel v službo, ker je imel važen sestanek. V šoli je opazil, da težko 

hodi po stopnicah in je po nasvetu kolegov šel do svojega zdravnika. 

Pri pregledu je neprizadet, brez vročine. Zanesljive nevrološke motnje so omejene na 

spodnje ude. Ne zmore hoje po prstih in petah, in s težavo se dvigne iz počepa. 

Miotatični refleksi so ugasli na zgornjih in spodnjih udih. Plantarna odziva sta prav 

tako ugasla. Pri preizkusu občutljivosti pravzaprav ne navaja jasnih izpadov, tudi na 

stopalih ne. 


Kakšne preiskave predlagate? 

Kakšne rezultate preiskav pričakujete? 

Kakšni po potrebni ukrepi? 

Kakšno je možno zdravljenje? 

3


4. 65-letna sladkorna bolnica z nenadnim glavobolom in dvojnim vidom (DBV) 

65-letna preiskovanka, ki je precej adipozna in ima že 10 let diagnosticirano sladkorno 

bolezen (zdravi se z dieto) je pred 3 dnevi začutila bolečine po desni polovici glave 

(predvsem v okolici očesa). Desno oko se ji je zaprlo. Ker se zbala, da jo je zadela 

kap, je šla takoj k svojemu zdravniku, ta pa jo je nekoliko pomiril in jo poslal na 

pregled k nevrologu. Dal ji je sredstva proti bolečinam, ki so ji dobro pomagala. 

Pri pregledu je preiskovanka neprizadeta. Na dodatna vprašanja pove, da jo po malem 

vseskozi bolijo noge, predvsem ima tudi neprijetne pekoče občutke v podplatih 

obojestransko. Sicer se zdravi zaradi zvišanega krvnega pritiska (ki je z zdravili 

urejen). 

Pri pregledu najdemo ptozo desne veke, ki skoraj povsem zapira oko. Desno zrklo je 

deviirano navzven in navzdol ter ga ne more adducirati, močno pa zaostaja tudi pri 

pogledu navzgor in navzdol. Zenične reakcije so ohranjene. Sicer je pri nevrološkem 

pregledu najti še ugasle miotatične reflekse na zgornjih udih, na spodnjih udih pa so 

ugasli Ahilovi refleksi. Plantarna odziva sta v fleksiji. Pri preizkusu senzibilitete se 

nakazuje hipestezija in hipalgezija distalno na spodnjih udih nekako do nivoja gležnja; 

na gležnjih tudi ne čuti vibracije. 

Za kaj gre pri preiskovanki? 

Ali so vsi nevrološki izpadi razložljivi z enim samim bolezenskim stanjem? 

Kakšne preiskave se vam zdijo smiselne? 

Kakšno zdravljenje oziroma ukrepe predlagate? 

Kakšna je prognoza bolničinih težav? 

4


5. 25-letna študentka z dvojnim vidom (DBV) 

25-letna študentka se javlja zaradi občasnih, 2 meseca trajajočih težav z dvojnim 

vidom. V zadnjem času je nekaj več študirala, popoldne in proti večeru je opazila, da 

težko bere – videla je dvojno. Sicer je bila doslej zdrava. Jemlje hormonsko 

kontracepcijo, kadi 10 do 20 cigaret na dan. 

Na posebno vprašanje pove, da je ob jutrih vedno brez težav. V zadnjem času se ji je 

zvečer dvakrat zgodilo, da ji je pri pitju šla pijača na nos, kar se ji prej ni dogajalo. 

Pred nekaj dnevi je imela javno predstavitev seminarja, pri katerem je proti koncu 

začela nekoliko težje govoriti (kot da bi »izgubljala glas«). 

Pri pregledu (v dopoldanskem času) je opazna ptoza levo (zgornja veka sega nakazano 

čez zgornji rob zenice). Drugih izpadov pri nevrološkem pregledu ni. 


Ali bi pri nevrološkem pregledu opravili kakšen dodaten preskus? 


Kakšno zdravljenje je možno oziroma priporočljivo? 

5


6. 56-letna upokojenka z bolečinami v desnem ramenu in roki (DBV) 

56-letna preiskovanka prihaja zaradi 3 mesece trajajočih bolečin v desni roki in 

ramenskem predelu. Težave so se začele z bolečinami v roki, ki so se širile proti 

nadlahti in nekoliko tudi v desno stran vratu. V roki ima tudi »neprijeten občutek«, 

postala je tudi manj spretna. Zdi se ji, da je dlan postala »bolj suha«. Že dalj časa ima 

suh kašelj, kar povezuje s svojo kadilsko razvado (od mladih let kadi po škatlico 

cigaret na dan). V zadnjem času je nekoliko shujšala. 

Pri nevrološkem pregledu je v področju možganskih živcev najti lažjo ptozo desno, 

desna zenica je nekoliko ožja od leve, sicer pa dobro reagira na osvetlitev. Vrat je 

prosto gibljiv in neboleč. Na področju zgornjih udov je opaziti atrofijo v prvem 

interosalnem prostoru desnice in moč addukcije desnega palca je oslabljena. 

Miotatični refleksi na zgornjih udih so zelo slabotni (nezanesljivo izvabljivi) 

obojestransko. Pri preizkusu senzibilitete navaja nakazano hipestezijo in hipalgezijo 

po ulnarni strani dlani in po mezincu ter po ulnarni strani prstanca. 


Katere preiskave predlagate? 

6


7. 18-letno dekle z jutranjimi krči (DBV) 

18-letna gimnazijka prihaja na pregled, ker so jo zjutraj našli v kopalnici praktično 

nezavestno. Nekoliko je bila krvava po ustih, menili so, da se je pri padcu udarila. Bila 

pa je tudi pomočena. V času pregleda je že povsem ojasnjena, orientirana in 

neprizadeta. Pove, da se je doslej nekajkrat zgodilo v zadnjem letu, da je imela zjutraj, 

potem ko je vstala, posamične kratke krče oziroma »trzaje« v zgornjih udih. Sicer je v 

šoli prav dobra, ukvarja se s športom, doslej ni bila niti poškodovana, niti pomembneje 

bolna in tudi v času pregleda se pravzaprav počuti dobro. 

Pri nevrološkem pregledu ni izpadov, opaziti pa je manjšo ranico na levem robu 

jezika. 



7


8. 21-letni natakar, ki bi rad vozil avto (DBV) 

21-letni moški prihaja na pregled, ker so ga pri zdravniškem pregledu pred učenjem 

šofiranja zavrnili. Iz prinesene dokumentacije je razvidno, da so mu pri 14-letih 

postavili diagnozo epilepsije in mu predpisali Tegretol. Tega je jemal 3 leta, nato pa – 

posebej, ker se mu težave niso bistveno spremenile – ga je prenehal jemati. Njegove 

težave so v tem, da mu občasno – ne več kot nekajkrat na leto – postane roka 

mravljinčava. Najprej v dlani, nato pa postopoma mravljinčavost zajame celo roko in 

se včasih razširi tudi na levo polovico obraza. To je bilo menda predvsem levo, vendar 

se je včasih zgodilo tudi po desni strani. To postopno širjenje mravljinčenja traja 

kakšnih 20 minut, potem pa izzveni. Praviloma ga kmalu zatem začne boleti glava. 

Glavobol je dokaj močan, utripajoč, predvsem ga čuti v čelu in senceh, navadno bolj 

po eni strani glave. Včasih mu glavobol po Aspirinu popusti, velikokrat pa ne. 

Glavobol je navadno tako moteč, da težko kaj dela. Skuša iti kar spat, vendar ga je 

včasih bolela glava tudi še naslednji dan. Vsekakor ga ob glavobolu močno moti 

močna svetloba, pa tudi nekoliko slabo mu je, vendar bruha ne. V zadnjih šestih 

mesecih je imel dve takšni epizodi. 

Iz prinesene dokumentacije je razvidno, da je bil pri preiskovancu nekajkrat posnet 

EEG, ki je bi vedno ocenjen kot patološki; vseboval je nekaj period ostre aktivnosti, ki 

se je javljala generalizirano že v mirovanju. Te aktivnosti ni bilo več med 

poglobljenim dihanjem oziroma ob draženju z bliskavico. Pri nevrološkem pregledu ni 

nenormalnosti. 



Kakšne ukrepe oziroma zdravljenje predvidevate? 

8


9. Upokojeni strojevodja ni napovedal »pagat ultimo« (AG) 

78-letni upokojeni strojevodja je, tako kot vsako popoldne, preživel v svoji stalni 

družbi in igral tarok. Med eno od partij ni mogel napovedati »pagat ultimo«, čeprav je 

igri lahko sledil, saj je vse razumel, pravilno je prepoznaval karte, spretno je držal 

karte. Seveda so ga soigralci zaradi te napake ozmerjali. Čez nekaj minut je ponovno 

lahko normalno govoril. 

Pregledan je naslednji dan: brez nevroloških izpadov, desničen, RR 180/100, srčna 

akcija redna, nad levo vratno arterijo je slišen sistoličen šum. 

Kakšna je vaša anatomska diagnoza? 


Katere preiskave bi predlagali? 

Katera zdravila bi mu predpisali? 

Kaj menite o kirurškem posegu? 

9


9. Šivilja z nenadnim glavobolom (AG) 

36-letna šivilja je med delom v tovarni »Srajca in bluza« nenadoma začutila močan 

glavobol, sprva v zatilju, nato po celi glavi, ki se je hitro stopnjeval. Tako močnega 

glavobola ni imela še nikoli. Bruhala je. Sodelavke so ji svetovale naj leže, a ji je bilo 

še slabše. 

Ob pregledu, pol ure po začetku glavobola, je prizadeta, normalno komunikativna, 

bruha, ima otrpel tilnik, refleksi zenic, kakor tudi proprioceptivni refleksi so normalni. 


Kaj boste storili na mestu samem? 

Kakšen naj bo nadaljni postopek? 


10


11. Starejši moški ne more govoriti, ohromeli sta desni okončini (AG) 

68-letni upokojenemu avtobusnemu sprevodniku je med pitjem dopoldanske kave 

omahnila desnica, tako da je skodelica zgrmela po tleh. Tudi sam je omahnil v desno 

na kavč. Ohromeli sta mu desni okončini. Žena je opazila, da se mu je povesilo desno 

lice. Ni mogel govoriti, bil je nemiren. Ni razumel, kaj so mu svojci govorili. 

Ob pregledu, dvajset minut po dogodku, je desnični bolnik globalno afazičen, ima 

desnostransko hemiplegijo, oslabljene proprioceptiven reflekse na desnih okončinah, 

plantarni odziv na desni okončini je v ekstenziji. RR 140/90, srčna akcija redna, 

šumov na vratu ni slišati. 






Zakaj je potreben nujni prevoz v bolnišnico? 

11


12. Nezavesten rudar (AG) 

42-letni rudar, ki je imel že leta visok krvni tlak, a ni hotel jemati zdravil, je med 

malico tožil o glavobolu, sililo ga je na bruhanje. Šel je na WC, od koder pa se po 

desetih minutah ni vrnil, zato sta ga šla dva sodelavca iskat. Našla sta ga pobruhanega 

in nezavestnega ležečega poleg školjke. Hropel je. 

Ob pregledu čez deset minut je nezavesten, na bolečinske dražljaje reagira z 

ekstenzijskimi krči levih okončin, desni zgornjo okončino pokrči v komolcu, desna 

spodnja okončina ohlapno pade na podlago. Dihanje je hropeče, neenakomerno z 

apnoičnimi pavzami. Desni zenica meri 6 mm v premeru, leva 3 mm v premeru, obe 

brez reakcij. Ugasel levi kornealni refleks, pri dihanju se napihuje levo lice. Plantarni 

odziv je obojestransko v ekstenziji. RR 250/150. 






12


13. Upokojenka se je zgrudila na blagajni (AG) 

59-letno upokojeno delavko pripeljejo reševalci iz trgovine, kjer se je pred petnajstimi 

minutami nezavestna zgrudila. Ni znano, ali je že dobila račun ali ne. Na klic, 

bolečinske dražljaje ne reagira, dihanje spontano, pospešeno, globoko. Zenici merita 6 

mm v premeru, brez reakcij. Kornealna refleksa sta ugasla. Ima spontane ekstenzijske 

krče, platarni odziv je v ekstenziji. RR 120/80, srčna akcija redna, brez šumov. 


Kaj ni v skladu z lezijo v področju ponsa? 





Dodatno: CT glave ni pokazal patoloških sprememb. Bolnica je po aplikaciji glukoze 

postala nemirna, po nekaj urah pa se je prebudila. Pred tem vzet vzorec krvi je 

vseboval 0.8 mmol/l glukoze. Bolnica je nato povedala, da si je pred odhodom v 

trgovino, v kateri se je zadržala dlje kot pa je načrtovala, aplicirala inzulin, saj je bila 

vrednost krvnega sladkorja vzeta ob jutranji kontroli previsoka: 13.8 mmol/l. Brez 

vseh posledic je po nekaj urah zapustila bolnico. 

13


14. Slikar ima epileptične napade (AG) 

58-letni akademski slikar je imel pred tremi meseci prometni nesrečo. V nepojasnjenih 

okoliščinah je zapeljal s ceste in se zaletel v drevo. Dogodka se ne spominja. Bil je 

pregledan pri travmatologu, ki ni našel poškodb in bil po treh dneh opazovanja v 

bolnici odpuščen domov z zaključkom, da je v nesreči utrpel pretres možganov. Mesec 

dni kasneje je nenadno, nekaj minut trajajočo izgubo zavesti, svojci, ki so bili ob tem 

prisotni, so povedali, da je imel krče po celem telesu. Napoten je bil v triažno 

nevrološko ambulanto, kjer je bil nevrološki pregled v mejah normale. Dobil je 

napotnico za EEG in za CT glave – na obe preiskavi še čaka. Teden dni kasneje je 

imel ponovni napad. Ponovno je bil pregledan v triažni nevrološki ambulanti. Uveden 

je bil difenilhidantoin, a je imel je naslednji dan ponovni napad. Kljub povečanemu 

odmerku difenilhidantoina je imel pogoste napade – do trikrat tedensko. Ob zadnjem 

napadu je bila prisotna snaha, višja medicinska sestra, ki je med napadom s težavo 

otipala počasen pulz – 20/min., ki pa je nato narastel in napad je prenehal. 




Zakaj je imel po difenilhidantoinu še več napadov? 

Dodatek: V EKG je AV blok III – imel je Gerbec-Morgagni-Adams-Stokesov napade. 

Po uvedbi srčnega spodbujevalnika ni imel več epileptiformnih napadov. 

14


15. Nenadna izguba vida (AG) 

16-letni dijak, ki se zdravi zaradi bakterijskega endokarditisa, je nenadoma izgubil vid. 

Po desetih minutah se mu je povrnil, a je imel levostransko hemianopsijo. Tudi ta je 

po treh urah izginila. 



Kaj je vzrok? 

15


16. Profesor športne vzgoje ima nenadno vrtoglavico, motnje požiranja, postal je 

hripav (AG) 

40-letni profesor športne vzgoje je imel bolečine v mišicah vratu in desnem ramenu po 

večurnem veslanju s kajakom na divjih vodah. Zaradi tega je obiskal kiropraktika. 

Kmalu po tem je občutil vrtoglavic, postal je hripav, tekočina se mu je zaletavala. 

Ob pregledu je Hornerjev sindrom na levem očesu, povešen levi nebni lok, slabše je 

občutil dotik in vbod po levi strani obraza, ataksijo levih okončin in slabši občutek za 

dotik in vbod po desnih okončinah. 




16


17. Policist s prehodnim meglenim vidom, prehodno hemiparezo (AG) 

26-letni policist, vodnik službenega psa, je imel pred dvema letoma približno teden 

dni meglen vid na levo oko. Menil je, da gre za prehlad in niti ni šel k zdravniku. Šest 

mesecev kasneje pa je imel meglen vid na desnem očesu. Tokrat je šel k osebnemu 

zdravniku, ki se je strinjal, da ima prehlajeno oko po vnetju zgornjih dihal. Meglen vid 

je izginil po treh tednih. Štiri mesece kasneje je imel mravljinčenje po levi strani 

obraza in telesa, ob tem tudi slabšo moč v levih okončinah. Tudi ti simptomi so bili 

povezani s prebolevanjem vnetja zgornjih dihal. Tudi tokrat so težave po mesecu dni 

skorajda izginile. Opazil je, da je levica bolj trda kot desnica in da ima v njej manj 

moči. Sedaj prihaja, ker je včeraj občutil mravljinčenje po desni strani obraza in telesa, 

hkrati pa tudi slabšo moč v desnih okončinah. Pravi, da je sedaj po desni strani telesa 

enake težave, kot jih je imel prej po levi strani. 

Ob pregledu ugotavljamo počasi reagirajoči zenici, hipalgezijo in hipestezijo po desni 

strani obraza in telesa, spastično hemiparezo levih okončin, ima slabšo moč desnih 

okončin ob normalnem mišičnem naponu in proprioceptivnih refleksih. Plantarni 

odziv je obojestransko v ekstenziji. 


Ali lahko razložimo nevrološke simptome in znake z eno samo lezijo? 



Kaj menite glede njegovega delovnega mesta? 

17


18. Upokojenec s kognitivnimi motnjami, nesigurno hojo in inkontinenco za urin 

(AG) 

68-letni upokojeni veterinar prihaja na pregled v spremstvu svojcev. Na vprašanje, 

kakšne težave ima, odgovori, da nikakršnih in vpraša zdravnika, kakšne težave ima on 

sam. Tudi v nadaljnem pogovoru deluje dezinhibirano, negativistično, ne želi 

odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo orientacijo v času, prostoru in kraju. Žena, ki ga 

spremlja pove, da se je v zadnjih šestih mesecih močno spremenil: vse pozablja, nič 

ga ne zanima, postal je tudi osebnostno spremenjen – slabo komunikativen, dostikrat 

kar zadirčen, daje neprimerne pripombe. V zadnjih treh mesecih opažajo, da je 

nesiguren, počasen pri hoji, kot da bi imel podplate prilepljene na tla. V zadnjem 

mesecu mu večkrat ne more zadržati vode. 



18


19. Izguba mišic in motnje požiranja ter izgovorjave (AG) 

62-letni upokojeni mornariški podoficir, vedno zdrav, prihaja na pregled zaradi tri 

mesece trajajočih težav s požiranjem – zaletava se mu tekočina. V zadnjih tednih je 

hči, ki ga spremlja, opazila, da govori vedno bolj nerazločno. Sam pa pove, da v 

zadnje pol leta ne zmore več fizičnega dela, ki ga je prej lahko (priprava čolna in 

mrež za ribolov, ne more več dvigniti težkega sidra). 

Ob pregledu ugotavljamo dizartrijo, povešena nebna loka, atrofijo in fascikulacije 

jezika. Interosalne mišice in mišice podlakti so obojestransko atrofične, v mišicah 

nadlakti so obojestransko vidne fascikulacije. Groba moč mišic zgornjih okončinje 

oslabljena, bolj izrazito distalno. Nekaj fascikulacij je vidno tudi na stegnih. Groba 

moč spodnjih okončin je primerna. Mišični tonus je spastično zvišan tako v mišicah 

zgornjih kot spodnjih okončin. Vsi proprioceptivni refleksi so živahni. Na zgornjih 

okončinah izzovemo Wartenbergov in Trömerjev znak obojestransko. Brez motenj 

senzibilitete, hoja je normalna. 




Kakšna je prognoza? 

Kaj boste povedali bolniku, kaj svojcem? 

19


20. Spotikanje, nespretnost desnih okončin (AG) 

32-letni univ. dipl. ing. kemije približno pol leta opaža, da se pogosto spotakne na 

desno nogo. Pri nogometu je postal bolj počasen in neroden. V zadnjih treh tednih mu 

padajo predmeti iz desne roke. Težave ima pri laboratojskem delu in pri pisanju na 

računalnik. Včeraj pa se je opekel po levi goleni. Opazil je, da ne občuti dobro razlike 

med toplo in mrzlo vodo. V levih okončinah zadnjih štirinajst dni občuti neko 

nelagodje, mrtvičenje. 

Ob pregledu ugotavljamo spastično desnostransko hemiparezo, hipalgezijo, 

hipestezijo in termoanestezijo levih okončin, palanestezijo in statanestezijo desne 

spodnje okončine. 

Kateri funkcionalni sistemi so prizadeti? 

Katere so anatomske osnove prizadetih sistemov? 


Morda poznate eponim? 




20


21. Študentka s ponavljajočimi glavoboli (AM) 

23-letni študentki so se v zadnjih 6 mesecih začeli ponavljati glavoboli v nerednih 

presledkih po nekaj tednov. Vedno je najprej začutila mravljinčenje po levem licu, ki 

se je v naslednji minuti razširilo na vrat , levo zgornjo okončino in nato še levo stran 

trupa. V levici je bila v tem času nekaj manj spretna. Že po nekaj minutah so ti občutki 

počasi popustili in nikoli ni pri tem uzgubila zavesti. Sledil je sprva rahel glavobol v 

desnem senčnem predelu, ki je v naslednjih urah postal hujši in nekajkrat je ob tem 

tudi bruhala. Olajšanje je čutila že med počitkom v mirnem prostoru. Poškodbe glave 

ali hujših bolezni v preteklosti ni navajala. Le poredko jo je kakšen dan bolela glava. 

Razen kontraceptivnih tablet zadnja leta ni jemala nobenih zdravil. 

Po njenem mnenju je vzrok opisanim težavam intenzivnejši študij v zadnjem letu. 

Pri nevrološkem pregledu ni bilo najti nobenih odstopanj. Tudi senzibilnost po levi 

strani je bila povsem ohranjena. Arterijski tlak je bil razmeroma nizek (105/70). 

Ali pri opredelitvi takšnega glavobola pomaga tudi družinska anamneza ? 

Ali so potrebne še dodatne preiskave ? 

Kaj bi svetovali študentki ? 

Kakšne so možnosti zdravljenja ? 

21


22. Čudno obnašanje 62-letne gospodinje (AM) 

62-letna gospodinja je pred kratkim izgubila enega od bližnjih svojcev, kar jo je precej 

prizadelo. Zdravila se je zmerno zvišanega krvnega tlaka, sicer je bila razmeroma 

zdrava. 

Med njena vsakdanja opravila so spadali tudi nakupi na tržnici. Na dan pregleda v 

bolnišnici je hotela – svojcem povsem nerazumljivo – ponovno na tržnico, češ da tam 

tistega dne še ni bila. V resnici je nakupe že opravila in se peš vrnila domov. Bila je 

vznemirjena in svojci jo niso mogli prepričati o nasprotnem. 

Ob pregledu v bolnišnici je bila preplašena in si ni znala pojasniti, kaj je z njo narobe. 

Bila je prostorsko in časovno orientirana. Spremljala jo je hčerka, ki je potrdila 

pravilnost bolničinih podatkov o starosti njenih družinskih članov in o dogodkih 

preteklih dni. O dogajanju v dopoldanskih urah – med njenim nakupovanjem – se ni 

spomnila ničesar, dobro pa je opisala voznika, ki jo je pred nekaj minutami pripeljal v 

bolnišnico. 

Ob nevrološkem pregledu ni bilo najti motoričnih ali senzibilnostnih motenj. 

Krvni tlak je bil povišan (170/100), srčna akcija je bila ritmična, nad levo karotidno 

arterijo je bilo slišati rahel sistolični šum. 

Katera kognitivna funkcija je motena ? 

Kateri del osrednjega živčevja je za to funkcijo najbolj pomemben ? 

Katere preiskave se vam zdijo potrebne ? 

Kakšno zdravljenje bi priporočili ? 

22


23. Zapleti po operaciji na želodcu pri 53-letnem podjetniku (AM) 

53-letni lastnik mehanične delavnice je bil nujno sprejet v bolnišnico zaradi krvaveče 

rane na želodcu. Izvidi osnovnih laboratorijskih preiskav so bili normalni in bolnik je 

bil še isti dan operiran. V naslednji noči je spal nemirno in kljub prepovedi vstajal iz 

postelje. Ob pregledu naslednje jutro sta se mu tresli roki, nemirno je pogledoval po 

sobi in vzbujal videz, da ima vidne halucinacije. Močno se je znojil, imel je povišano 

telesno temperaturo (38 stopinj), krvni tlak 130/90, pulz 125/min. Ob nevrološkem 

pregledu so bili Ahilovi refleksi neizvabljivi, podatki o senzibilnosti na spodnjih udih 

so bili nezanesljivi. 

Bolnik je dobil klometiazol (Distraneurin). Še isti dan se je tresenje umirilo, telesna 

temperatura in pulz sta se normalizirala. Ostal je zmeden, vendar je zanikal vidne 

halucinacije. 

Naslednji dan je bil spet huje zmeden, osebje ga je slabše razumelo zaradi nejasne 

govorice. Ob nevrološkem pegledu je bil ugotovljen nistagmus v smer pogleda, 

omejena gibljivost zrkel navzor in dizartrična govorica. 

Katera klinična slika se je razvila dan po operaciji ? 

Katera zdravila bi predpisali takšnim bolnikom ? 

Do kakšnega zapleta je prišlo še dan kasneje ? 

Kako bi ta zaplet preprečili in kako bi ga zdravili ? 

23


24. Učiteljica z »nevrotičnimi« težavami (AM) 

28-letna učiteljica je zadnje leto vse težje opravljala svoje delo. V šoli se je hitro 

utrujala, pri daljšem branju je občasno videla dvojno. V desnici je bila manj spretna, 

kar je občutila zlasti pri pisanju. Pri hoji se je počutila bolj okorno v nogah in ni mogla 

normalno steči. Pred dobrim letom je prvič rodila. 

Pri natančnejši anamnezi se je pokazalo, da se njene težave niso pojavile hkrati. Že 

med študijem jo je nekaj dni bolelo za levim očesom s katerim je tedaj je videla bolj 

megleno. Pred letom čutila mravljinčenje po desni strani obraza in v desni roki. 

Pojavilo se je po prehladu in nato v nekaj tednih izginilo. Okornost pri hoji je opazila 

med med julijskimi počitnicami na morju in težave doslej niso ponehale. 

Ob nevrološkem pregledu je navajala nekoliko slabši vid na levem očesu. Pri pogledu 

v desno se je pojavil nistagmus v smer pogleda, vendar le na desnem očesu. Pri 

sklanjanju glave je čutila rahlo elektriziranje vzdolž hrbtenice. Gibljivost in groba moč 

vseh udov je bila normalna. Proprioceptivni refleksi so bili dobro izzivni na zgornjih 

in živahnejši na spodnjih udih. Plantarni odziv je bil levo ugasel, desno je bil v 

ekstenziji. Trebušni možni refleksi so bili ugasli, mišični izvabljivi. Položajna 

senzibilnost je bila motena v obeh nogah, vibracij ni čutila na desnem spodnjem udu. 

Hoja je bila rahlo upočasnjena, pri hoji miže je postala nezanesljiva. 

Na okvaro katerih sistemov kažejo anamnestični podatki ? 

Ali so izpadi razložljivi z enim bolezenskim stanjem ? 

Kakšne dodatne preiskave predlagate ? 

Kakšno je možno zdravljenje ? 

24


25. Arhitekt s težavami pri projektiranju (AM) 

52-letni arhitekt je prišel na posvet zaradi tresenja rok. Začelo je takorekoč neopazno 

pred leti in se počasi slabša. Zaradi tega ima težave pri natančnem risanju in tresenje je 

opazno tudi pri njegovem rokopisu. Moti ga n.pr. podpisovanje obrazcev na banki, saj 

je njegov podpis ob psihični napetosti še bolj »stresen«. Težave ima tudi pri družabnih 

dejavnostih, saj se mu rese kozarec ali žlica v roki. Pri javnem govorjenju se mu 

zatrese tudi glas. 

Oče mu je umrl razmeroma mlad, eden od stricev se je tresel desetletja, vse do visoke 

starosti. 

Ob pregledu psihično živahnega moškega je bilo opaziti ustrezno živahnost tudi v 

njegovi mimiki in pri spontanih kretnjah. Gibi v rokah in nogah so bili primerno 

spretni, mišični tonus ni bil zvišan. Med pogovorom je bilo občasno opaziti rahlo 

tresenje glave v obliki odkimavanja. Prsti so se mu zatresli le pri iztegnjenih rokah in 

pri natančnih gibih, zlasti pri pisanju in risanju. 

Pri vstajanju in odhodu iz ordinacije ni bilo opaziti nič posebnega. 

Na katere bolezni bi pomislili ? 

Ali je pomembna tudi družinska anamneza ? 

Kaj pričakujete od dodatnih preiskav ? 


25


26. Upokojenec s spremenljivimi psihičnimi motnjami (AM) 

70-letni upokojenec je po ženini smrti živel ostal sam in brez težav skrbel zase. 

Obdeloval je tudi vrt, se vozil z biciklom in veljal za družabnega človeka. Pri 

obrezovanju drevja je padel z lestve, vendar zdravnik tedaj ni ugotovil nobenih 

resnejših poškodb. 

Sosedje so opazili, da se je v nekaj tednih hudo spremenil. Več je poležaval doma, 

manj se je brigal zase in postal je zelo pozabljiv. Večkrat je potožil tudi o glavobolu. 

Njegovo stanje se je počasi slabšalo, zato so ga ponovno napotili k zdravniku. 

Pri nevrologu je bil nezainteresiran za pregled. Kazal je precejšnje spominske motnje, 

večkrat je težko našel pravo besedo. Navajal je glavobol po levi polovici. 

Desna zenica je bila malenkostno širša in je slabše reagirala na osvetlitev. Pri kazanju 

zob je rahlo zaostajal desni ustni kot in pri poskusu na latentno parezo je proniral 

desnico. Plantarni odziv je bil desno ugasel. 

Kateri del živčevja je okvarjen ? 

Kaj je najbolj verjeten vzrok ? 

Ali so potrebne dodatne preiskave ? katere ? 


26

PRIMERI NEVROLOŠKIH BOLNIKOV - IBMI

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?