You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>PEACEHIKER</strong><br />
<strong>OKOLI</strong> <strong>ZEMLJE</strong><br />
<strong>BREZ</strong> <strong>DENARJA</strong><br />
Matej Sedmak
CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />
<br />
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />
<br />
821.163.6-992(0.034.2)<br />
910.4(100)(0.034.2)<br />
SEDMAK, Matej<br />
<br />
Peacehiker okoli zemlje brez denarja [Elektronski vir] : vse<br />
<br />
kar piše se je dejansko res zgodilo / Matej Sedmak ; [foto v Indiji<br />
<br />
Brane Sedmak]. - El. knjiga. - V Ljubljani : samozal., 2013<br />
<br />
ISBN 978-961-276-722-8<br />
266678016
Ljudje, ki so brali moje reportaže s poti, so me stalno<br />
spraševali, če so zgodbe resnične, ker za kaj takega še niso<br />
slišali. Odgovoril sem jim, da jaz tudi ne ...<br />
... preden sem to doživel sam.<br />
V tej knjigi so zgodbe še bolj neverjetne. Tiste, katerim moji<br />
bralci prej zagotovo ne bi verjeli.<br />
Na tem mestu polagam roko na srce in zagotovim:<br />
VSE KAR JE V TEJ KNJIGI NAPISANO,<br />
SE JE DEJANSKO ZGODILO.
KAZALO<br />
UVOD<br />
IMEL SEM SANJE ............................................. 9<br />
I. DEL OD MATENJE VASI DO MADRIDA<br />
BOJ ZA OBSTANEK ............................................. 16<br />
NA RAZGOVOR Z BOGOM ................................... 24<br />
TEDEN PRESENEČENJ ......................................... 27<br />
800 KILOMETROV PEŠ ....................................... 31<br />
NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI ................ 36<br />
II. DEL OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP<br />
ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU ..................... 44<br />
SPET DOMA ....................................................... 51<br />
ŽELITE MASAŽO? ............................................... 56<br />
POD SLOVENSKIMI PALMAMI ............................ 62<br />
ODSLEJ VEGETARIJANEC .................................... 67<br />
INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST ....... 77<br />
DESET DNI V TIŠINI ............................................ 79<br />
PRODAJAL KINO VSTOPNICE .............................. 84<br />
ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO ..................... 86<br />
III. DEL <strong>PEACEHIKER</strong> ALI AMERIŠKI VOHUN?<br />
DOKUMENT SANJSKI SVET 2100 ........................ 102<br />
OČE NESE STVARI DOMOV ..................................113<br />
SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE ..............................121<br />
NA KUBI V ARESTU ............................................ 127<br />
IV. DEL ZALJUBIL SE V MEHIKO<br />
POSVOJEN V NOVO DRUŽINO ............................ 138<br />
GROZLJIV DAN ................................................... 139<br />
NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO ................... 147<br />
V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE ................ 149<br />
S TANIO NA POT <strong>BREZ</strong> $ .....................................151
NA OZEMLJU ZAPATISTOV .................................. 153<br />
ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO ..................... 159<br />
MOJA MEHIŠKA PRINCESA ................................. 160<br />
KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!! ....................... 164<br />
ODSLEJ <strong>BREZ</strong> SEKSA ...........................................171<br />
V. DEL ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA<br />
VI. DEL INDIJA<br />
EPILOG<br />
NEZNANEC PODARIL 600 DOLARJEV .................. 176<br />
<strong>PEACEHIKER</strong> MEGUMI - ZVEZDA JE ROJENA ........ 194<br />
IZ OKINAWE <strong>BREZ</strong> PRTLJAGE .............................. 194<br />
MIROVNA KONFERENCA V MESTU LUCKNOW .... 212<br />
Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE ...................... 213<br />
SE BOM PREDAL SPOLNI NASLADI? ...................220<br />
ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN? .................................228<br />
PISMO PREDSEDNIKU INDIJE ............................ 231<br />
V PAKISTAN <strong>BREZ</strong> VIZE ......................................234<br />
SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM ..................242<br />
ZADNJI DAN POTOVANJA ....................................247<br />
MOJA OPOROKA ................................................262<br />
KONEC ali NOV ZAČETEK ....................................269
UVOD<br />
Naslov knjige se mi ne zdi ravno primeren, saj je denar na moji<br />
poti igral stransko vlogo oziroma je večinoma sploh ni igral. Nisem<br />
ga imel in nisem ga rabil. Nekaj sem si zamislil in je prišlo. A sedaj<br />
sem spet v svetu, kjer je lažje, če denar imaš, kot če ga nimaš,<br />
zato moram tudi knjigi dati naslov, ki se bo bolje prodal. :)<br />
Naj se predstavim. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta.<br />
Odvisno od dneva pač...<br />
V mojem študentskem indeksu sicer piše, da se imenujem Matej<br />
Sedmak in da sem bil 18. maja leta 1984 rojen v Postojni. Moje<br />
stalno prebivališče se po uradnih podatkih nahaja blizu rojstnega<br />
kraja, v Matenji vasi, v mali sobici v prvem nadstropju velike hiše<br />
s široko zelenico, sadnimi drevesi in brstečimi rdečimi rožami<br />
na balkonih. Imam očeta po imenu Brane, mamo Ireno, dve stari<br />
mami in sestrico Niko. A moj pravi dom je pravzaprav – Svet. Moja<br />
družina – človeštvo.<br />
Julija 2004 sem se odpravil na dolgo potovanje in, geografsko<br />
gledano, prišel okoli sveta. Finančno je bilo breme neopazno.<br />
Osebnostno – huh – zdi se mi, da sem prišel tja, kjer sem vedno<br />
bil, a se tega prej nisem zavedal – nazaj k sebi. Rešil sem se<br />
strahov, prevrednotil prepričanja in vzljubil človeštvo. Zdaj se<br />
čutim svoboden, srečen, neomejen, privlačen ... in še mnogo<br />
drugih čustev in pridevnikov, ki sem jih prej redko izkusil.<br />
Poleg tega, da sem leto dni potoval praktično brez prtljage, sem<br />
okusil tudi raznolikost prevozov. Potoval sem peš, na štop, z letali,<br />
vlaki, kolesi, ladjami, motorji, z vozovi z vpreženimi voli, s kamelo<br />
in s predsedniško limuzino. Spal sem v vseh mogočih tipih sob in<br />
postelj pri lokalnih ljudeh. Nekaj dni pod milim nebom. Pa tudi v<br />
hotelu za 500 dolarjev na noč. Jedel sem hrano, ki so mi jo podarili<br />
ulični prodajalci, pa tudi v najbolj luksuzni restavraciji s pogledom<br />
na večerni Tokio, kjer je kuhar pripravljal izvrstno hrano posebej<br />
zame pred mojimi očmi.<br />
Slovenijo sem zapustil s par sto dolarji, nato sem prvi del poti<br />
pošteno garal za preživetje. Po šestih mesecih sem odvrgel stvari<br />
in denar zavračal, potem pa dovolil, da so mi neznanci, ki sem<br />
jih srečal na poti, dajali denar sami od sebe. Včasih sem prosil.<br />
Včasih sem dajal. Razbijal sem svoje vloge in maske in nazadnje<br />
prekršil svoj najbolj trdovraten princip, klical svojega očeta ter ga<br />
prosil, če mi pošlje denar za povratek.<br />
uvod<br />
7
8<br />
Naučil sem se španščine, japonščine, malo kitajščine in hindi.<br />
In naučil sem se tantrične seksualnosti.<br />
Bil sem zvezda na nacionalnih televizijah, zapornik na Kubi,<br />
berač na japonskih ulicah, glasbenik v newyorški podzemni, del<br />
delegacije predsednika republike, skrivnostni ljubimec in menih.<br />
Že med pisanjem sem se počutil, kot da me je Steven Spielberg<br />
prosil za scenarij za novo holywoodsko uspešnico. Zgodba je<br />
tako neverjetna, pretresljiva, romantična, intenzivna, duhovna,<br />
pustolovska ..., da ji včasih še sam komaj sledim. Ampak zato ni<br />
nič manj resnična.<br />
Seveda ne morem trditi, da sem zapisal čisto resnico, saj te ne<br />
poznam. Zapisal pa sem stvari tako, kot sem jih doživel in videl sam.<br />
Zapisal sem skoraj vse. Tudi tiste izkušnje, ki me jih je malo<br />
sram priznati. Tiste dogodke, ki sem jih najprej mislil malo... saj<br />
veste... olepšati.<br />
To iskrenost ti namreč dolgujem, dragi popotnik, ker samo<br />
tedaj bo ta zgodba uporabna tudi zate in za tvoje potovanje skozi<br />
življenje.<br />
Ni namreč tako pomembno moje potovanje, kot je zate<br />
pomembno tvoje.<br />
JAVLJAM SE IZ: Matenja vas, Slovenija<br />
19. julij 2004<br />
Odlocil sem se pustiti vse svoje uspehe, vse pridobitve in vse<br />
materialne stvari, ki me vezejo na to zivljenje in to identiteto doma<br />
in oditi na pot v neznano.<br />
Iskat grem modrost brez denarja v zepih, v neznane kraje, k<br />
neznanim ljudem. Grem na pot k popolni svobodi, brez zelja in<br />
nacrtov, brez rocne ure in brez misli na jutri.<br />
"Ti ne bos nikoli vedel, kaj ob tem cuti mama. Ti ne ves, da s<br />
tabo na tako dolgo pot odhaja del mene in da se ta del mene trga,<br />
ko vidim prazno posteljo in se sprasujem, ce je moj otrok se ziv,"<br />
mi je pred odhodom rekla mama. In oba sva jokala.<br />
Oce me je objel in videl sem cisto majhno solzico v njegovem<br />
ocesu, ki se je posusila v ponosu in sreci.<br />
uvod
Dva meseca me je prepriceval in me na vse nacine poskusal<br />
ustaviti, da ne bi odsel na pot. Tudi zdaj bi najraje videl, da<br />
ostanem doma. Hkrati pa vem, da je ponosen name. Vem, da je<br />
srecen, ko vidi, da izpolnjujem tisto, kar si je sam nekoc zelel. Lesk<br />
v njegovih oceh, medtem ko mu govorim o tujih krajih, ga izdaja.<br />
"Matej, kdo mi bo pomagal pri nalogah? Komu bom zvecer dala<br />
lupcka preden bom sla spat? Komu bom lahko vse zaupala?" me<br />
med jokom sprasuje Nika - sestrica in najboljsa prijateljica. Srce<br />
se mi trga, ker jo bom deset mesecev pustil samo doma in je ne<br />
bom videl kako raste in vsak dan postaja vecja lepotica. "Kaksna<br />
bejba bo to! Trgali se bodo zanjo," pomislim ob tem, ko jo gledam<br />
kako se sprosceno igra z vrstniki, se ji vsi smejejo in si zelijo njene<br />
druzbe.<br />
V zadnjem letu smo se zelo zblizali z mojima "nonama". Obe<br />
imam tako rad. Pravijo mi, da ne vedo, ce bodo pri svojih 80-ih<br />
dozivele moj prihod domov.<br />
Sploh se nisem dobro zavedal, kaj vse imam. Solze mi stopijo v<br />
oci, ko se poslavljam od prijateljev in vidim, koliko ljudem JE MAR<br />
ZAME! Sploh ne stejem vec daril in spominkov ter iskrenih besed,<br />
ki sem jih dobil v zadnjih dneh.<br />
Nocem, da iz mojega potovanja naredite mit o velikem drznem<br />
junaku, ki je sel v svet staviti glavo na prodaj. Za vas, ki boste brali<br />
reportaze bo moje potovanje morda divja, nenavadna avantura,<br />
zame pa nekaj povsem drugega. Zame bo to duhovna poglobitev,<br />
odkrivanje sebe in drugih ljudi ter izkusnja popolne svobode.<br />
Vesel bom ce bom svoje lepe in tezke trenutke lahko delil s<br />
cimvec ljudmi doma in po svetu in vas vse vzpodbudil, da greste<br />
svojim sanjam naproti, pa ce so navidez se tako nore.<br />
IMEL SEM SANJE<br />
Bil sem študent prvega letnika mednarodnih odnosov na<br />
FDV – študij, ki sem si ga vedno želel. A ni bil dovolj, da bi me<br />
uvod<br />
9
10<br />
izpolnjeval. Na faksu sem bil uspešen. Toda čutil sem, da je moje<br />
življenje prazno. Bil sem pobožen obiskovalec nedeljskih maš. A<br />
nisem izkusil Boga.<br />
Sreča (ali morda izbira) me je prinesla v družino, kjer smo se<br />
dobro razumeli in mi materialnih stvari ni nikoli manjkalo. Nisem<br />
se pa razumel z vrstniki. Bil sem človek, ki ga ljudje gledajo z<br />
zavistjo in si želijo živeti tako kot on, a jaz nisem bil srečen.<br />
Prizadeval sem si za dobrinami, za kakršnimi si prizadeva večina.<br />
Začel sem vstopati v igro modernega sveta, kjer je pomembna<br />
diploma, dobro delovno mesto, velika hiša in najnovejši računalnik.<br />
Ob tem seveda še partner, s katerim se poročiš in si te pridobitve<br />
deliš – skupaj s svojimi strahovi in negotovostmi. Globlje kot sem<br />
se pogrezal v to igro, bolj praznega sem se počutil.<br />
Začutil sem, da moram nekaj spremeniti. Predvsem moram<br />
ugotoviti, kaj sploh hočem od svojega življenja.<br />
Junij 2003<br />
Nekega sredinega jutra sem se odpravil v majhno vasico na<br />
vzhodu Francije – v Taize. Tam sem v tednu dni tišine prvič v<br />
življenju zapisal svoje sanje. V neki motivacijski knjigi sem namreč<br />
prebral, da smo neomejeni in si lahko izpolnimo vse kar si želimo!<br />
Potrebno pa je svoje sanje zapisati.<br />
„Piše se leto 2034. Star sem 50 let,“ sem začel in se ob tem<br />
nasmihal, „in živim življenje svojih sanj. Sem pomemben politik,<br />
imam veliko denarja, ljudje me imajo radi in ... počutim se srečnega<br />
in svobodnega! V svoji mladosti sem se odpravil na štop okoli<br />
sveta in prišel nazaj v Slovenijo. Na poti sem se preživljal zgolj s<br />
tistim, kar sem sam zaslužil.“<br />
Zaprl sem oči in postajal vse bolj navdušen. Pozabil sem na tiste<br />
sanje o karieri in denarju in se posvetil občutkom svobode, ki sem<br />
jih želel doživeti. Popisal sem več kot 200 strani malih zvezkov!<br />
Nadaljeval sem z zapisom bližnjih sanj.<br />
uvod
CILJI DO JUNIJA 2004<br />
„Danes je 14. junij, stojim na cesti pred svojo hišo v Matenji vasi<br />
in se odpravljam na štop okoli sveta. (to sem zapisal z rdečo barvo)<br />
Naredil sem vse izpite za drugi letnik in postal samozavesten. S<br />
sabo imam nahrbtnik, kitaro in 1000 dolarjev. Da to dosežem,<br />
sem pripravljen narediti karkoli bo potrebno.“<br />
Meseci, ki so sledili, so bili polni vzponov in padcev, ohranil pa<br />
sem navado, da sem vsaj enkrat tedensko svoje sanje prebral in<br />
jih vsake toliko ponovno zapisal.<br />
April 2004<br />
Svoji družini sem oznanil, da se odpravljam na pot okoli sveta.<br />
ŠOK! JOK!<br />
Maj 2004<br />
Po nekaj diplomatskih poskusih, da sinu razbistri um, mi je<br />
oče ukinil dotok finančnih sredstev. Narejenega nisem imel še<br />
nobenega izpita in na banki me je čakal zajeten dolg za poravnavo.<br />
Mama me je vsaj enkrat dnevno klicala in po vsakem pogovoru<br />
bruhnila v jok. Oče mi je prigovarjal, naj si premislim, on pa bo<br />
poravnal dolg in mi plačal enomesečne počitnice na Kubi.<br />
„Sebičen si, Matej! Vsi trpimo zaradi tebe!“ je bil jasen oče.<br />
Stare mame so mi rekle, da me verjetno ne bodo nikoli več<br />
videle in njihova ostarela telesa so se tresla od žalosti.<br />
Junij 2004<br />
Bila je deževna junijska noč in celo noč sem prebedel v<br />
razmišljanju. Pisal sem dnevnik in nanj so mi kapljale solze. Tisto<br />
noč je padla dokončna odločitev.<br />
Naslednji dan je bila cela družina zbrana ob kosilu. Mama je<br />
uvod<br />
11
12<br />
spet bruhnila v jok in za njo moja mala sestrica. Takrat sem udaril<br />
po mizi in v trenutku so vsi utihnili.<br />
„Rad bi vam nekaj povedal in želim, da me poslušate!“ sem začel svoj<br />
govor. „Vi niste moji prijatelji! Niste moji prijatelji, ker mi ne pustite, da<br />
živim svoje sanje! Če me boste še enkrat samkrat skušali omejevati,<br />
vas bom zapustil in to za vedno. Briga me, tudi če grem potem v svet<br />
brez denarja! Nikoli več ne bom nikomur dovolil, da manipulira z mojimi<br />
čustvi in me ovira pri izpolnjevanju MOJIH SANJ!“<br />
Tišina, ki je sledila, mi je dala vedeti, da so me razumeli. Spoznali<br />
so, da me nič več ne more ustaviti.<br />
Od takrat naprej je zgledalo, kot da mi celotno vesolje stoji ob<br />
strani pri izpolnitvi zastavljenih SANJ.<br />
V naslednjih tednih sem naredil vse izpite (ali bolje rečeno, so<br />
bili narejeni). Na najbolj neverjeten način sem zaslužil okrog 600<br />
tisoč tolarjev (je bilo zasluženih). Odplačal sem dolg, pa še mi je<br />
ostalo.<br />
Za mojo zgodbo so se začeli zanimati mediji. 24ur.com portal<br />
mi je obljubil, da bodo objavljali moje prispevke s poti. Podjetje<br />
Domenca iz Jesenic mi je naredilo super spletno stran.<br />
Starši so mi obljubili pomoč pri nakupu opreme. Če bom želel,<br />
mi je rekel oče, mi bo kupil tudi letalske karte.<br />
Domenca mi je dejansko tekom celotne poti stala ob strani ob<br />
mojih spletnih vzponih in padcih.<br />
15. julij 2004<br />
Z mamo sva šla po nakupih. Podjetje IGLU ŠPORT mi je<br />
odgovorilo na email, ki sem jim ga poslal. Obljubili so mi 40%<br />
popust pri nakupu opreme.<br />
– Madonca, dober si, ej, mi je rekel prodajalec. Ne vem, kako<br />
si prepričal direktorja! Še alpinistične odprave ne dobijo toliko<br />
popusta!<br />
Mama mi je (že prejšnji mesec) obljubila, da mi bo častila drugih<br />
60% (nekaj je prispeval tudi oče). Kupila sva 80-litrski nahrbtnik, še<br />
uvod
en mali nahrbtnik, kuhalnik, šotor, spalno vrečo in set loncev. Pa še<br />
nekaj oblačil, novo uro, očala in kvalitetne sandale.<br />
PETEK, 16. julij 2004<br />
Obiskala nas je ekipa televizije POP TV in z njimi novinarka<br />
osrednjih poročil 24 ur.<br />
Postojna | 16.7.2004 |<br />
P.J.<br />
Ambiciozni popotnik, ki pravi, da mu je palec nepogrešljiv del<br />
telesa, za svoje najdaljše počitnice ni pripravil nobenega načrta.<br />
Na potovanju si bo pomagal tudi z igranjem na kitaro<br />
Matej Sedmak se na svoje ambiciozne počitnice odpravlja brez<br />
kakršnih koli priročnikov in posebnih ciljev. Ve samo, da bo začel in<br />
končal v Postojni, kjer je tudi doma. S seboj bo vzel 150 evrov in 100<br />
dolarjev ter nekaj malega rezerve, tako da bo pot okoli sveta tudi<br />
trda in delovna.«Igral bom kitaro, izvajal ulično igro in komedijo.<br />
Na Tajvanu v Indoneziji bom mogoče učil angleški jezik. Praktično<br />
bom počel, karkoli bom dobil pod roke,« je povedal mladi popotnik.<br />
Kot študent mednarodnih odnosov si želi preizkusiti mednarodne<br />
odnose tudi v praksi, glavni namen poti pa je iskanje samega sebe.«<br />
Končal sem drugi letnik faksa in si postavil življenjske načrte.<br />
Mislim, da vem kdo sem in vem, kaj hočem. Ampak ravno to je<br />
mogoče past. Na tem potovanju bi rad ugotovil, kdo sem v resnici.«In<br />
kje na širnem svetu se bo Matej najdlje zadržal?«Predvidevam, da<br />
v Hollywoodu, če me bo tako začaral, kot mislim, da me bo. Tam bi<br />
počel, kar se pač v Hollywoodu počne. Preizkusil bi se v disciplini, v<br />
kateri se še nisem preizkusil, to je igralstvo.«<br />
Pri njegovi pustolovšini in iskanju samega sebe, pa mu bodo<br />
seveda pomagali njegovi najbljižji, čeprav ga bodo naslednje leto<br />
zagotovo zelo pogrešali.Matejeva sestrica Nika je povedala, da ga<br />
bo zelo pogrešala, ker ga ima zelo rada.«<br />
Do zadnjega sem upala, da ne bo šel na pot. Sedaj, ko smo pred<br />
dejstvom, mu bomo pa maksimalno pomagali,« je povedala njegova<br />
mamica Irena. Matejevo pot in fotozgodbo boste lahko spremljali<br />
tudi v prihodnje, in sicer na spletni strani www.okolisveta.com in na<br />
naši spletni strani 24ur.com.<br />
13
Santiago de Compostella<br />
Leon<br />
Madrid<br />
ŠPANIJA<br />
Pamplona<br />
FRANCIJA
ŠVICA<br />
I. DEL<br />
OD MATENJE VASI DO MADRIDA<br />
20.julij - 13.september, 2004<br />
Torino<br />
ITALIJA<br />
Bologna<br />
Rim<br />
SLOVENIJA<br />
Postojna
BOJ ZA OBSTANEK<br />
JAVLJAM SE IZ: Torino, Italija<br />
26.julij, 2004<br />
Nikoli nisem bil se tako svoboden, tako srecen in tako brez<br />
denarja.<br />
Bologna<br />
Bologna mi je bila vsec. Prijetno, zaspano mestece, kjer se<br />
trgovine odprejo sele ob 10h. Prvo noc sem prespal pri studentki,<br />
ki sem jo spoznal popoldne, naslednja dva dneva pri neki drugi<br />
zenski. Zadnje tri dni sem prezivel v Rimu in spoznal kopico<br />
neverjetnih ljudi, dobil prost vstop v Planetarium in prvic dozivel<br />
SHIATSU masazo!<br />
Danes me je gospa, ki me gosti, povabila na praznovanje<br />
rojstnega dneva njenih sorodnikov. Hitreje kot sem praznil kroznik,<br />
bolj je bil poln. In ko sem mislil, da hrane ne more biti vec, so prisle<br />
se tri nove okusne jedi. Neverjetno topli ljudje - takoj sem bil njihov!<br />
Prvic po nekaj dneh igranja kitare sem dozivel APLAVZ.<br />
Zelo dobro sem namrec obcutil, kaj pomeni sluziti vsakdanji kruh<br />
na ulici. 3 dolge ure igras kitaro na stopnici ob fontani. Mimo tebe<br />
gre stotine ljudi, a se nihce ne ustavi. Nekaj casa imam obcutek,<br />
da ne pojem dovolj dobro, nekaj casa da se me ne slisi, cel kup<br />
misli se mi podi po glavi med praznim igranjem. Samozavest se<br />
mi veckrat spusti blizu ledisca.<br />
Imel sem prav, zdaj res obcutim kdo sem v resnici, kaksni so<br />
moji obcutki in kako potrebujem tisto osnovno potrditev okolice.<br />
Rim<br />
Vceraj sem zacel igrati pred Kolosejem in k meni je prisla besna<br />
zenska in vrgla moj nahrbtnik 10 metrov stran. To je bil njen<br />
teritorij. Nato sem hodil od restavracije do restavracije, od bara<br />
16 od matenje vasi do madrida
do bara ter se predstavljal kot glasbeni mojster in predlagal, da bi<br />
zvecer zabaval njihove goste za nekaj evrov, a si nihce ni vzel vec<br />
kot 20 sekund, da me je odslovil.<br />
Vstopil sem v posebno sfero, kjer se vsak bori za svoj kvadratni<br />
meter prostora in za vsakih 10 centov. Danes zvecer sem ugotovil,<br />
da moras biti bolj agresiven, ce zelis priti do denarja. V uri in pol<br />
sem zasluzil dovolj za teden dni Francije.<br />
Srecen sem, resnicno srecen, resnicno svoboden. Sprejel sem<br />
realnost boja za prezivetje in bolj kot kdajkoli prej sem odlocen,<br />
da to pot dokoncam, tako kot sem si jo zastavil in s 150 evri<br />
zacetnega kapitala (ki kar prehitro kopnijo). Cutim kako postajam<br />
mocnejsi in odpornejsi.<br />
Jutri zjutraj odrinem na sever - za teden dni v tisino in duhovnega<br />
poglabljanja v Taize (pravljicna vasica blizu Lyona).<br />
Torek, 20. julij 2004<br />
5:30, moja soba, Matenja vas, Slovenija<br />
Zrl sem v računalniški ekran in znova in znova prebiral zgodbo<br />
o meni, ki so jo zapisali na osrednjem slovenskem informacijskem<br />
portalu. Še enkrat sem prebral tudi članek v Dnevniku.<br />
"Sem to res jaz?" se sprašujem.<br />
"Izpolnjujejo se mi sanje," dahnem in se nasmehnem. Urejal<br />
sem še zadnje stvari pred odhodom na pot. Včeraj sem napisal<br />
stran in pol dolgo poslovilno pismo prijateljem.<br />
Spal sem le kako uro. Urejal sem naslove ljudi, katerim želim iz<br />
poti pisati pisma. Dobil sem eno dopisno listo na internetu, katero<br />
bom moral plačevati - ok, to so mi obljubili starši.<br />
Na to listo sem vključil vse svoje prijatelje in pa emaile ljudi,<br />
ki sem jih spoštoval. Med drugim tudi Jonasa Ž, vse poslance<br />
državnega zbora, Zvoneta Šerugo in Boštjana Romiha.<br />
S sabo sem imel 150 evrov v denarnici, 100 dolarjev v mali torbici<br />
okoli pasu (samo v skrajni nuji) in pa še 20 dodatnih dolarjev. Bili<br />
so darilo prijatelja. Odločil sem se jih razdeliti med reveže, ki jih<br />
bom srečal.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
17
Prišel bom okoli sveta. Kako točno, ne vem. Verjetno do maja<br />
2005.<br />
$ si bom služil sam.<br />
Na celi poti ne bom sprejel keša od staršev! Razen če mi bo šlo<br />
za življenje.<br />
10.00, Matenja vas<br />
Postavil sem se pred domačo hišo in iztegnil palec.<br />
Ustavi mi prvi avtomobil - moja mama.<br />
Pelje me do avtoceste in me še enkrat v solzah objame.<br />
- Matej, ma boš res šel samo s 150 evri!<br />
- Saj nimam samo tega.<br />
Pogledam v denarnico.<br />
- Imam še 20 dolarjev in še 100 dolarjev rezerve!<br />
- Kako si lahko tako neodgovoren, Matej! Lej, vzemi vsaj še ...<br />
100 evrov!<br />
- Hvala mamca, ne rabim.<br />
Poljubil sem jo na lice in se izmuznil iz objema.<br />
10:20, Postojna<br />
Po 10 minutah štopanja vidim siv avto, ki se mi zdi sumljivo<br />
znan. Ustavi mi - oče.<br />
- Tatko, ampak res ne bi telefona jemal s sabo!<br />
- Matej, samo to uslugo mi naredi! Nič drugega te ne prosim!<br />
Imej telefon pri sebi in naj bo stalno vklopljen, da te bomo<br />
lahko poklicali. Stroške ti bom plačal jaz.<br />
Namrdnil sem se in se tiho strinjal.<br />
10:50, Koper<br />
Tretji prevoz mi je ponudil prijatelj Maljo, ki me je želel pripeljati<br />
čez slovensko mejo. Nato me še enkrat pobere oče in me odloži<br />
na avtocesti pred Trstom.<br />
18 od matenje vasi do madrida
11:20, Italijanska avtocesta<br />
Nekdo mi je ustavil. Tovornjak! Pritečem do njega, odprem vrata<br />
in pozdravim voznika. V kabino najprej vržem svoj mali nahrbtnik,<br />
nato kitaro in nato še večji nahrbtnik. Nazadnje se zavihtim na<br />
sopotnikov sedež še sam.<br />
Bil je avtoprevoznik iz Turčije, na poti do Padove.<br />
- I travel around the world, sem mu navdušen zakričal čisto na<br />
začetku najinega pogovora.<br />
Pokimal je z glavo.<br />
Ker se mi je zdelo, da me ne razume, sem se zavrtel na stolu<br />
proti njemu in z rokama naredil kroglo, ki je predstavljala zemljo.<br />
S kazalcem sem naredil krog in zraven govoril imena držav, ki jih<br />
nameravam prepotovati. Nato sem dvignil palec, kot da štopam in<br />
pokazal vozila, katera nameravam na tej poti prositi za prevoz.<br />
Brrm, brrrm, sem posnemal zvok avtomobila in vrtel pesti rok,<br />
kot da držim volan. Nato sem se nagnil naprej in z rokama prijel<br />
namišljeno krmilo od motorja. Nazadnje sem z roko pokazal še let<br />
letala in plovbo jahte.<br />
Voznik se je nasmehnil, zamomljal nekaj v svojem jeziku in se<br />
zopet osredotočil na cesto.<br />
Jaz sem pa vzel iz nahrbtnika rumeno knjigo „SERVAS<br />
INTERNATIONAL - Italy“ in začel listati po naslovih. SERVAS je<br />
organizacija, ki vključuje ljudi, ki si želijo potovati po svetu in<br />
pa tiste, ki želijo te popotnike brezplačno gostiti. V Italiji je bilo<br />
kakih 5 tisoč takšnih ljudi, razdeljenih po regijah. Pri vsakem pa<br />
sem našel tudi opis in zapisane interese. Obkrožil sem kakih 10<br />
naslovov ljudi, ki so se mi zdeli zanimivi in jih začel klicati.<br />
18:00, Bologna<br />
Dobil sem se z dekletom, s katero sva se prej slišala po telefonu.<br />
Kupila sva nekaj kruha, salame in lokalno vino. Poklicala je še<br />
sestrično in prijatelja in naredili smo piknik v parku.<br />
Zvečer se mi je malo vrtelo od vina in prosil sem jo, če lahko<br />
prespim pri njej. Prej mi je sicer rekla, da to ne bo možno. Spal<br />
sem na tleh na svojem armafleksu in prvič v moji spalni vreči, ki je<br />
še vedno imela vonj po novem blagu.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
19
21. julij 2004<br />
Cel dan sem se sprehajal po Bologni. Kar razganjalo me je od<br />
navdušenja - končno na poti, o kateri sem toliko časa sanjal!<br />
Sprehajal sem se pod Arkadami Portico. Ogledal sem si San<br />
Petronio Baziliko. Obiskal sem tudi univerzo.<br />
Zvečer sem poklical neko drugo žensko, ki sem jo prav tako<br />
našel v SERVAS knjigi in povabila me je k sebi domov. Živela je<br />
sama v moderno opremljenem stanovanju na mestnem obrobju.<br />
Pripravila mi je okusno večerjo z vinom.<br />
Nekaj časa sva še klepetala in igral sem ji kitaro, nato sva se<br />
odpravila spat. Spal sem na kavču v dnevni sobi. Pred spanjem<br />
sem pisal dnevnik:<br />
Že od včeraj se učim italijanščino in znam že nekaj stavkov. Ful<br />
mi je všeč ta ženska! Lepa je, privlačna. A strah me je, da bi se ji<br />
bolj približal ...<br />
Neznansko si želim ženske!<br />
Zakaj me je strah žensk?<br />
Zakaj me je strah biti takšen, kot sem?<br />
Stalno si grizem nohte in vrtam po nosu - kot da bi bil nervozen<br />
zaradi nečesa!<br />
Kaj si ljudje o meni mislijo?<br />
Zakaj ne morem utišat tega uma?!<br />
Vem samo to - Kristus je umrl na križu zame! Rad bi bil čim boljši<br />
kristjan in delal tisto, kar je prav. Rad bi še druge vodil na pravo<br />
pot.<br />
22. julij 2004<br />
BOLOGNA<br />
Stal sem na stopnici na glavnem trgu - Piazza Maggiore. Dobre<br />
3 ure sem igral kitaro. Izkupiček je bil boren. Komaj dovolj, da<br />
sem si kupil dva sendviča s sirom in mortadelo. Odločil sem se,<br />
20 od matenje vasi do madrida
da se bom naučil kako italijansko skladbo in sem kupil pesmarico<br />
Zukkera in njegov CD.<br />
150 evrov je kopnelo.<br />
Všeč mi je bila gostiteljica, ki me je gostila včeraj, a nisem je<br />
želel še enkrat motiti. Nisem želel, da si z mano dela skrbi. Želel<br />
sem danes najti koga drugega, ki bi me gostil, a mi ni uspelo,<br />
tako da sem še enkrat poklical Barbaro. Rekla mi je, da lahko<br />
pridem.<br />
25. julij 2004<br />
RIM<br />
Sedim pred Fontano di Trevi in opazujem razsvetljene<br />
restavracije. Iz prve prihaja glasen smeh.<br />
Danes me je Francisco povabil v Planetarij, kjer sem občudoval<br />
animacijo zvezdnega sistema in nastanka zemlje. Že tri dni sem<br />
nastanjen pri starejši gospe, katere sinovi so že odrasli in spim v<br />
sobi enega od njih.<br />
Neznansko prijazna je in z njo lahko treniram svojo italijanščino.<br />
Ona sploh ne govori angleško. Stalno nosim s sabo zvezek in<br />
si zapisujem nove besede ter jih gledam v žepnem slovarčku.<br />
Predvčerajšnjim me je peljala na poroko njenih prijateljev. Veliko<br />
smo jedli.<br />
Zdaj bi rad poskusil nekaj novega, a me je strah. DAMN IT! Vsega<br />
me je stalno strah! Rad bi igral pred restavracijami, tako kot sem<br />
nekoč videl glasbenike, ko sem bil na morju na Hrvaškem.<br />
Ajde, AKCIJA!<br />
Odložil sem zvezek, se pomaknil proti restavracijam in vzel<br />
kitaro iz etuija.<br />
Srce mi je začelo hitreje biti. Zgrabila me je groza. Pospravil<br />
sem kitaro nazaj.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
21
- Kako bom kar tako igral ljudem v restavracijah? To je neumna<br />
ideja.<br />
Še enkrat sem naredil krog po trgu in poskušal ugotoviti, katera<br />
restavracija bi bila najprimernejša za začetek. Tresel sem se.<br />
Spet sem vzel v roke dnevnik in pisal seznam pesmi, ki jih znam<br />
zaigrati.<br />
Let it be<br />
Angie<br />
PROUD MARY<br />
LA BAMBA<br />
TEARS IN HEAVEN<br />
TWIST AND SHOUT<br />
DAN LJUBEZNI...<br />
Ne vem, kaj me je vzpodbudilo, da sem prijel kitaro in zakričal:<br />
-Ladies and Gentlemen. I want to play you some music.<br />
- Ti si popolnoma nor! se je oglasil glas iz mene. Kaj jim boš pa<br />
zaigral? Kaj si bojo o tebi mislili? Kako jih boš pa vprašal za<br />
denar?<br />
Nastavil sem si kitaro in začel igrati:<br />
When I find myself in times of troubles,<br />
Mother Mary comes to me,<br />
Za trenutek sem izgubil sapo. Je kdo opazil? Požrl sem slino in<br />
nadaljeval. Kako gre že naprej besedilo?<br />
Whisper words of wisdom,<br />
let it be.<br />
Globoko sem vdihnil. Nihče me nima za mar! Vsakdo jé svoje<br />
kosilo, niti pogledajo me ne!<br />
And in my hour of darkness,<br />
she was standing right in front of me.<br />
Speaking words of wisdom,<br />
22 od matenje vasi do madrida
let it be.<br />
Let it be, let it be... Let it be...<br />
Nihče me ne pogleda. Nihče me nima za mar. Ali pač? Glej, ena<br />
majhna punčka zadaj pleše na ritem moje glasbe!<br />
And when the broken hearted people<br />
Living in the world agree<br />
There will be an answer<br />
Let it be.<br />
Bil sem že bolj samozavesten. Natakar se mi je nasmehnil! Oh,<br />
praznik! Še en stari očka zadaj maja z glavo po ritmu.<br />
For though they may be parted<br />
There is still a chance that they will see<br />
There will be an answer<br />
Let it be<br />
Let it be, let it be, let it be...<br />
Zajel sem sapo in se priklonil. Zaslišal sem nekaj posamičnih<br />
ploskov.<br />
- Sinjore e sinjori. Io viadžo il mondo e no parlo italiano bene.<br />
Nasmehnil sem se in videl sem, da sem dobil nekaj sočutnih<br />
nasmehov nazaj. Nadaljeval sem v angleščini:<br />
- Potujem okoli sveta in potrebujem vašo pomoč. Če sem komu<br />
od vas polepšal večer, vrzite v tale klobuk kak kovanec. Če pa<br />
ne morete, ne skrbite. Vas imam vseeno rad.<br />
Tokrat sem slišal že nekaj več smeha tistih, ki so me razumeli.<br />
Šel sem okrog miz in kmalu nabral zajeten kup novcev.<br />
Vsakokrat je bilo lažje in vedno boljši zaslužek. Preizkušal sem<br />
različne pesmi za različno populacijo in ugotovil, katere prinašajo<br />
največji dobiček. Ljudje so metali kovance po en ali dva evra, pa<br />
tudi bankovce za pet ali deset... in celo dvajset! Preizkušal sem<br />
tudi šale, katerim so se ljudje najbolj smejali.<br />
Iz Rima sem nadaljeval pot proti Taizeju. Na neki bencinski črpalki<br />
v Torinu me je pobral mladenič, ki me je povabil k sebi domov. Večer<br />
od matenje vasi do madrida<br />
23
sem preživel z njim in njegovo sosedo Lauro. Sprehajali smo se ob<br />
reki Pad in peljala sta me na sprehod po mestu in ogled večernega<br />
Torina iz bližnjega hriba. Videl sem slavno Mole Antoneziana<br />
- katedralo, kjer je shranjen torinski prt. Naslednje jutro sem iz<br />
njegovega računalnika napisal pismo domov.<br />
NA RAZGOVOR Z BOGOM<br />
JAVLJAM SE IZ: Cluny, Francija, 1.8.06<br />
AVANTURA V TISINI<br />
Bam, bam. Stopal sem proti Lyonu in ustavil mi je kombi poln<br />
bradatih teroristov. Pobasali so me na zadnji sedez, mi zvezali oci<br />
in me odpeljali v svojo bazo sredi pragozda, od koder se vam tudi<br />
javljam ...<br />
Ne taksne oblike :)<br />
Ta teden sem dozivel avanturo v popolni tisini.<br />
Iz Rima sem pristopal v Taize, zame najlepsi kraj na svetu.<br />
Nikjer drugje se nisem se tako globoko srecal s sabo, z drugimi<br />
in z Bogom.<br />
Ta teden tisine je bil zame novo rojstvo. Biseri, ki jih danes<br />
nesem iz Taizeja so neubesedljivi.<br />
Tisina ni vedno lahka. V petek zvecer, po 4 dneh tisine, sem<br />
se pocutil neznosno osamljenega in zalostnega. Z vsemi svojimi<br />
dvomi in strahovi sem sedel na stopnicah cerkve in sredi mnozice<br />
ljudi ni bilo zive duse, s katero bi lahko delil svoje obcutke.<br />
Ampak iz te zalosti so izsle najlepse in najbogatejse strani<br />
dnevnika in naslednji vecer je bil en najlepsih v mojem zivljenju.<br />
V samoti in tisini mene.<br />
Napisal sem nacrt poti. Bistvo tega nacrta je, da odslej<br />
naprej potujem povsem brez nacrta in kakrsnihkoli vnaprej<br />
24 od matenje vasi do madrida
priskrbljenih prenocisc. Popolnoma svoboden in srecen. Cez 20<br />
minut se odpravljam na jug. Kam? Odvisno od tega, kam bodo<br />
sli vozniki, ki mi bodo ustavili. Potujem tudi brez zemljevida,<br />
tako da imam samo priblizno predstavo, kateri kraji me cakajo<br />
na poti.<br />
V denarnici imam se 65 evrov in 15 centov. Ko bom kupil<br />
mikrofon in mali zvocnik za lazji "performance", mi bo ostalo se<br />
kakih 5 do 10 evrov, tako da bo naslednji teden precej delaven.<br />
Intenzivno se ucim francoscine in spanscine.<br />
...<br />
Spremljajte novosti na spletni strani, oglejte si NOVE SLIKE in<br />
se vkljucite v ZIVAHNO RAZPRAVO o tem, ce mi bo pot uspela ali<br />
ne:)<br />
...<br />
Do takrat pa AU REVOIR!<br />
31. 7. 04<br />
POGOVOR Z MENIHOM<br />
- Hvala, ker ste me sprejeli na pogovor, brat Jean-Piere.<br />
- Zato smo tukaj, mladenič.<br />
- Priznati vam moram, da sem na prelomni točki svojega<br />
življenja. Odpravil sem se na potovanje, za katero se mi zdi,<br />
da je zelo pomembno zame. V tem tednu tišine pa sem začutil,<br />
da je morda pomembno tudi za človeštvo, sem začel.<br />
- Lepo to, mladi mož. Veseli me, da iščeš.<br />
- Veste, postavljeno imam tudi spletno stran in tam se ljudem<br />
v domovini javljam.<br />
- Hmm ... Jaz bi na tvojem mestu raje potoval, brez da to kdorkoli<br />
ve.<br />
Pogovor me je pustil zmedenega. Razmišljal sem o tem, da bi se<br />
nehal javljati domov.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
25
1. 8. 04<br />
ODHOD IZ TAIZEJA<br />
Danes sva se poslovila z dekletom, ki sem jo spoznal<br />
predvčerajšnjim zvečer, ko sem zapustil tišino. Ugotovila sva, da<br />
sva celo iz istega študentskega bloka in sva morala priti v Francijo,<br />
da sva se spoznala.<br />
Malce sem utrujen. Skoraj celo noč sva bila pokonci. Najprej sva<br />
zajadrala v globoke pogovore o Bogu, smislu življenja in o najinih<br />
sanjah.<br />
Gledal sem jo. Bila mi je všeč. Želel sem si jo poljubiti, a me je<br />
bilo strah.<br />
- In če te ona ne želi poljubit? Kaj si bo o tebi mislila, če jo boš<br />
kar poljubil ... In če te zavrne? sem razmišljal.<br />
Pomaknil sem se bližje in jo s tresočim glasom vprašal, če ji<br />
lahko naredim masažo. Privolila je.<br />
Noč se je že spuščala na park ob izviru reke Saone-et-Loire v<br />
Taizeju. Sedela sva ob jezeru in gledala odsev lune na njeni gladini.<br />
Minevale so minute in nisem vedel, kaj narediti. Opogumil sem<br />
se, sunkovito obrnil glavo in jo poljubil. Objela me je in mi poljub<br />
nežno vrnila.<br />
Preživela sva noč, skrita v sobi z blazinami, dokler naju niso<br />
proti jutru odkrili. Paznik je bil zelo jezen. V skupnosti Taize<br />
namreč fantje ne smejo spati z dekleti.<br />
Spet so se mi pojavljala vprašanja, ki so me težila že toliko<br />
časa.<br />
- Kaj je greh? Je greh, če dekle, s katero ne nameravam biti<br />
skupaj, poljubim? Zdi se mi, da je greh, če dekle poljubim<br />
zgolj zato, ker se mi je lepo poljubljati... Če ni ... kje se potem<br />
začne greh? Vem, da je greh, če z njo seksam ... Pa greh je<br />
tudi samozadovoljevanje, ampak tega ne počnem več veliko.<br />
Hmm ... Ampak kje je tista meja, do katere lahko grem in mi ne<br />
bo treba dogodka opisovati pri spovedi...<br />
Naslednji dan so mi v mestu Cluny dovolili uporabo računalnika<br />
na lokalnem turističnem društvu. Napisal sem pismo domov.<br />
26 od matenje vasi do madrida
Ko sem dokončal reportažo, sem gledal knjigo gostov na svoji<br />
spletni strani.<br />
R: Eh, vse to počneš samo zaradi medijev in slave.<br />
Andraž: Nikoli mu ne bo uspelo priti okoli sveta. Mladenič ni še<br />
ničesar izkusil!<br />
Marjeta: Sigurno ga na POP TV financirajo!<br />
Alen: Daj no daj! Kar z 200 dolarji misl it okol sveta! Tip je<br />
prtegnen. Kako bo pa uredil vse vize, pa letalske karte?<br />
R: Blefer, blefer! Pozer! Nič ti ne bo uspelo!<br />
TEDEN PRESENEČENJ<br />
Začel sem hoditi iz Taizeja v smeri proti jugu in vmes sem<br />
štopal avtomobile, ki so se peljali mimo. Po tednu dni zanimivih<br />
dogodivščin sem pristal v Marseillesu.<br />
JAVLJAM SE IZ: Marseilles, Francija, 9.8.04<br />
TEDEN PRESENECENJ<br />
Prezivel sem noc na kraju, kjer si ne bi nikoli mislil, da bom<br />
pristal - v hotelski sobi!<br />
V Marseilles sem prisel vceraj pozno popoldan z namenom, da<br />
tekom noci zasluzim cimvec denarja, nato pa se zjutraj odpravim proti<br />
Spaniji. Navado imam, da ko pridem v mesto najprej poiscem hotel,<br />
kjer se s hotelirjem dogovorim, da pri njem pustim prtljago za nekaj<br />
ur. Ko najdem prenocisce, grem v hotel iskati nahrbtnik. Tudi tokrat<br />
sem v hotelu pustil veliki nahrbtnik, s kitaro in malim nahrbtnikom pa<br />
sem se odpravil zabavati Marseillske ulice. Po uspesnem veceru in noci<br />
sem okrog druge ure prisopihal nazaj v hotel, kjer sem se zaklepetal<br />
s hotelirjem. Po dobri uri klepeta, me je vprasal, ce zelim spati do<br />
jutra, nato pa lahko grem k njemu na internet. Odklenil je sobo 210,<br />
me napotil vanjo in prosil, ce za sabo ne pustim sledi. Kot sem zjutraj<br />
izvedel je imel noc polno tecnih gostov in mu je ura smeha in klepeta<br />
ocitno pomenila veliko.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
27
Ze od Taizeja tece vse kot po maslu. Blizu Lyona sem ustopal<br />
Vietnamca, ki je bil namenjen v Montpelier in sredi poti sem se<br />
odlocil, da grem v Avignon. Nato sva zgresila odcep na avtocesti<br />
in pristal sem v mestu Nimmes. Tam so kapnili prvi francoski evri.<br />
Okrog pol enih zjutraj sem se spomnil, da potrebujem prenocisce.<br />
Stopil sem v prvi bar in se zacel pogovarjati z nekaj gosti. Izrazil<br />
sem svojo malo skrb, nakar mi neka gospodicna rece: "Lahko spis<br />
v moji hisi."<br />
Z njo in njenimi spanskimi prijatelji smo se odpeljali v vasico<br />
oddaljeno nekaj deset kilometrov v smeri Avignona.<br />
Okrog poldneva sem pristopal do Avignona. Ko sem zvecer<br />
pel gostom in zbiral kovance, so me trije fantje povabili k mizi na<br />
pijaco in ko sem jih vprasal, ce lahko prespim pri njih, so me vzeli<br />
s sabo. Pripeljali so me na cudovito francosko podezelje in 2 dni<br />
in pol sem bil njihov gost. V cetrtek popoldne sta me Xavier in teta<br />
od enega izmed njih pripeljali v Aix, cudovito mesto.<br />
Vedno znova spoznam ljudi, postanemo prijatelji, nato moram<br />
pa varno zavetje zapustiti in spet oditi v neznano. Vedno znova<br />
mislim, da tokrat pa res ne morem spet srecati tako prijaznih<br />
ljudi. Tako je bilo tudi tokrat. Nekaj ur sem prezivel na kamnitih<br />
stopnicah in v praznem blodenju po ulicah in zbiranju poguma,<br />
da bom spet s svojo polomljeno francoscino zabaval goste.<br />
Po nekaj urah nabiranja cekinov, sem se lotil iskati prenocisca.<br />
Ura je bila ze pozna in v lokalni cerkvi sem vprasal, ce lahko<br />
prespim pri njih. Poslali so me v drugo cerkev. Pocakal sem<br />
do konca molitev, nato pa vprasal brate, ce je mogoce pri njih<br />
preziveti noc. "NE." Osupnilo me je in hkrati se mi je vse skupaj<br />
zdelo kot znamenje ...<br />
Ko sem odhajal proti izhodu, me je po rami potrepljal fantina in<br />
me vprasal, ce potrebujem prenocisce.<br />
Tako sem prezivel tri dni pri Jeromu, neverjetnem cloveku, od<br />
katerega sem se naucil veliko. Jerome je clovek, ki se je odpovedal<br />
vsem materialnim dobrinam in zemeljskim uzitkom in zivi cisto<br />
in duhovno zivljenje v molitvi in razmisljanju. Tezko je pretvoriti<br />
28 od matenje vasi do madrida
v besede, koliko mi pomenijo zivljenjske modrosti, ki sem jih<br />
spoznal skozi pogovor.<br />
Odlocil sem se, da se bom na tej poti poblizje spoznal tudi z<br />
drugimi religijami. Nekaj casa se zelim ob branju Korana uciti<br />
islama, nato budizma in prav tako hinduizma. Rad bi bolje in brez<br />
predsodkov razumel drugacne ljudi in razlicne kulture in tudi iz njih<br />
crpal zivljenjskih resnic. Menim namrec, da je prav da vsak raste in<br />
odraste v svoji kulturi, jo dodobra spozna, spostuje in nato s svojo<br />
resnico bogati druge ljudi, ki morda razmisljajo drugace.<br />
Takoj ko dokoncam tale email, se odpravljam v St.John Pied de<br />
Porte, na zacetek Kamina, ki ga nameravam prehoditi v 20 do 30<br />
dneh. Komaj cakam! Mislim, da bom tekom teh 860 kilometrov<br />
hoje dozivel veliko lepega.<br />
Se beremo po koncu KAMINA.<br />
1.8.04<br />
14:00, LYON<br />
Stal sem na bencinski črpalki blizu Lyona.<br />
- Ne bom več uporabljal sistema SERVAS za pridobitev<br />
prenočišč. Dovolil bom Bogu, da jih dobi namesto mene. Zdaj<br />
res zaupam.<br />
Moje misli je prekinil zvok avtomobilske hupe. Ozrl sem se in<br />
videl, da mi je nekdo ustavil. Tekel sem k avtomobilu, odprl vrata<br />
in pozdravil v francoščini. Nato sem slišal enega izmed 5 stavkov,<br />
ki sem jih razumel v francoščini:<br />
- U ale vu? (kam greste?) me vpraša voznik.<br />
- Ž n se pa. (ne vem) U ale vu?<br />
- Ž ve a Montpelier. (Grem v Montpelier)<br />
- Bien. Mua osi. (dobro, jaz tudi)<br />
Voznik se je zasmejal in mi pokazal s kretnjo, naj pristopim.<br />
Bil je Vietnamec, živeč v Franciji. Preživljal se je kot čarodej in<br />
mi je pokazal vrsto trikov. Tudi jaz sem si želel naučiti se trikov s<br />
kartami in s kovanci! Stalno sem namreč razmišljal o tem, kako bi<br />
lahko čimbolj kreativno zabaval ljudi in od tega živel.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
29
Zvečer v Avignonu sem srečal tri fante, ki so me povabili k<br />
sebi domov. Pri njih sem ostal nekaj dni. Tiste dni sem naredil<br />
očiščevalni post ob jabolkih. Eden od fantov se je vame zaljubil.<br />
Šokirale so me zjutraj njegove roke na mojem telesu...<br />
4. avgust 2004<br />
23:00<br />
Waw! Ti ljudje so tako prijazni in gostoljubni. Dobil sem svojo<br />
posteljo, ponujajo mi najboljše jedi. Škoda, ker nič ne jem, ker<br />
imam zdaj post ob jabolkih. Sicer pa ...<br />
Vse skupaj se mi zdi malo čudno. Xavier je gej, pa oče od enega<br />
od fantov je tudi gej. Ne vem, v Stari Zavezi piše, da Bog ne mara<br />
homoseksualcev! Pa tudi Pavel je govoril o tem. Nič jim nisem<br />
sicer rekel. Zelo sem bil uvideven.<br />
- iz dnevnika<br />
5. avgust 2004<br />
6:30<br />
- Aaah! Kaj je to! sem vzkliknil<br />
V moji sobi je Xavier, z rokami na mojih stopalih. Vedel sem, da<br />
sem mu všeč, nisem si pa mislil, da se me bo zdaj dotikal!<br />
- Sprosti se. Rad bi ti naredil masažo, mi je rekel z umirjenim<br />
glasom.<br />
Malo me je pomiril in dovolil sem mu. Priznam pa, da sem se<br />
počutil skrajno neprijetno. Zdelo se mi je, kot da nekaj hoče od<br />
mene.<br />
- GROZA! GEJ ME MASIRA! sem si mislil in tiščal zobe skupaj.<br />
Po dobre pol ure je masažo zaključil in me poljubil na lice.<br />
Usedel se je na posteljo, me prijel za roko in mi dejal:<br />
- Matej, zakaj si tako zategnjen!<br />
- Xavier, nič nisem zategnjen! Jaz nisem gej!<br />
- Saj vem, da nisi gej! To sem že takoj opazil. Saj ti nič nočem.<br />
30 od matenje vasi do madrida
Sprosti se. Jaz se sprejemam takšnega, kot sem, pri tebi pa nimam<br />
tega občutka. Zdi se mi, da še vedno nisi prepričan, kaj si.<br />
Zamislil sem se.<br />
- Vidim, da veliko razmišljaš o Bogu, je nadaljeval. Preberi<br />
knjigo Pogovori z Bogom. Ti bo spremenila življenje!<br />
V naslednjih dneh sem ga opazoval, kako se sproščeno<br />
igra, smeji in kako očarljiv človek je. Zavidal sem mu njegovo<br />
sproščenost. Tudi jaz sem si želel biti tako sproščen!<br />
Pot sem nadaljeval v Aix en Provance, kjer sem cel dan igral<br />
kitaro in zvečer iskal prenočišče v lokalni cerkvi. Prošnjo so zavrnili<br />
in k sebi domov me je peljal fant po imenu Jerome. Pri njem sem<br />
preživel nekaj dni. Jerome je bil v temi, kakor pravi in nekega dne<br />
se z njim začne pogovarjati Jezus. Takrat je začel brati Biblijo in<br />
popolnoma spremenil življenje. Njegova globoka vera in predanost<br />
Bogu je naredila zelo močan vtis name. Naslednjo noč sem preživel<br />
v Marseillsu. Naslednje jutro sem šel v stanovanje lokalnega<br />
hotelirja. Šel sem na internet in napisal poročilo. On je spal, jaz sem<br />
pa tipkal in nalagal slike. Pisanje reportaž je bilo precej mukotrpno<br />
zame! Reportažo iz Marseillesa sem pisal kar 8 ur. Nikoli nisem bil<br />
zadovoljen z napisanim in sem se stalno popravljal.<br />
800 KILOMETROV PEŠ<br />
(10. avgust, 15:00 - 2. september, 6:30)<br />
Iz Marseilles-a sem šel v Saint-Jean-Pied-De-Port - začetek več kot<br />
800 kilometrov dolgega sprehoda po severni Španiji.<br />
V 22 dneh in pol sem prispel na cilj v Santiago de Compostella.<br />
Niti kilometra poti se nisem peljal s kakim prevoznim sredstvom. Z<br />
izjemo štopanja, ko sem iskal poštni urad v Pamploni - cca. 2 km.<br />
Že drugi dan hoje sem spoznal prijetno druščino in med njimi<br />
tudi dekle iz Avstralije, ki se mi je zdela nenavadno mirna, privlačna<br />
in srečna. Vprašal sem jo, če verjame v Boga in katera religija je<br />
prava. Vprašanje, ki sem ga ljudem pogosto postavljal.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
31
-Religije ločujejo ljudi, mi je odgovorila.<br />
- Kako ločujejo! sem vzrojil. Kristus pa ja povezuje ljudi, a ni<br />
tako?<br />
Nasmehnila se je.<br />
- Kristus, Krišna, Mohamed, Buda so vsi povezovali ljudi.<br />
Ljudje so bili tisti, ki so ta sporočila interpretirali po svoje<br />
in iz tega naredili religije. Prepričana sem, da Bog ne mara<br />
religij.<br />
- Eh, ti ne razumeš stvari, sem ji rekel. Katoliška cerkev ljudi<br />
povezuje, ne ločuje! Saj je sam Kristus naredil to cerkev!<br />
- Cerkev so naredili ljudje. Cerkev je nastala, v takšni obliki,<br />
kot je danes, leta 351 na Nicejskem koncilu, ko je cesar<br />
Konstantin zahteval, da se krščanstvo združi. Takrat so<br />
uničili večino spisov, ki so obstajali o Jezusu. Konstantin je<br />
glede na Irenejev predlog izbral štiri spise o Jezusu, nekaj<br />
Pavlovih in Petrovih pisem in pa Apostolska dela, ki jih je<br />
napisal isti avtor kot Lukov evangelij.<br />
Ostal sem brez besed. Od takrat naprej sem jo poslušal in se<br />
učil.<br />
Drugi teden sem iz Pamplone v Santiago de Compostela po pošti<br />
poslal mali nahrbtnik in kitaro in se odločil teden dni nadaljevati<br />
pot v tišini. Hrano sem si kupil za cel teden. Hodil sem sam in spal<br />
v šotoru. Sam sem si tudi kuhal. Dvakrat bi skoraj zmrznil, ko sem<br />
šotor sredi noči postavil vrh visokega hriba na vetrni strani.<br />
Na poti se mi je za teden dni pridružila cela družina Sedmak.<br />
Dan pred prihodom v Leon sem v nekem „refugiju“ spoznal dekle<br />
iz Belgije, ki mi je bila neznansko všeč. Sprehajala sva se bosa po<br />
vaški cesti in lokalnih travnikih ob svetlem luninem krajcu. Nato<br />
sem jo vprašal, če lahko spim z njo v njeni spalni vreči, ker me v<br />
moji zebe.<br />
V Leonu sem začel razmišljati o tem, da bi dobil sponzorje za<br />
letalske karte med oceani in v nekem turističnem centru prosil za<br />
uporabo interneta.<br />
JAVLJAM SE IZ: Leon, Spanija 25.avgust, 2004<br />
POTREBUJEM POMOC<br />
Sem v Leonu. Za mano je 470 kilometrov spoznavanja<br />
32 od matenje vasi do madrida
anatomije. Ko pridem na konec, bom zagotovo poznal vsako<br />
misico posebej:)<br />
Na dan prehodim 20 do 50 kilometrov. Pocutim se fantasticno.<br />
Uzivam vsak vdih spanskega zraka, vsak trenutek, vsako srecanje<br />
z drugimi. Do Santiaga mi je ostalo se 300 kilometrov in jih bom<br />
poskusil narediti do 30. avgusta zvecer - bolj sportni zakljucek<br />
torej.<br />
Moje stanje z evri je blizu ledisca, vendar sem preprican, da<br />
bom v nekaj dneh v Santiagu zasluzil dovolj za letalsko karto<br />
Madrid - New York. Nisem pa preprican, da bodo navduseni<br />
ameriski cariniki, ko bodo videli enosmerno karto in mene s 25<br />
kilogramskim nahrbtnikom in kitaro ... in 100 dolarji.<br />
Torej ... potrebujem nekoga, ki bi mi kupil karto Santiago<br />
(oziroma katerokoli mesto v Juzni Ameriki) - Fidji z datumom<br />
23.12.2004 in Fidji - Sydney 3.1.2005. Denar bom poslal na njegov<br />
racun tekom potovanja po ZDA oziroma iz Avstralije.<br />
Ce mi kdo zeli kupiti karto in ne zeli denarja, NE SPREJMEM. Ce<br />
mi zelite kupiti karto, morate nujno sprejeti, da vam bom denar<br />
poslal tekom potovanja, do najkasneje februarja 2005.<br />
Prav tako bi mi prisle prav kakrsnekoli informacije v zvezi z ZDA<br />
in Juzno Ameriko.<br />
Hasta luego, se beremo, ko pridem v Santiago!<br />
21. dan - 100 kilometrov od Santiaga<br />
Zjutraj sem srečal nekaj deklet, ki so mi bila všeč. Želel sem jih<br />
očarati in poskus mi je grdo spodletel. Cel popoldan sem hodil sam.<br />
- Pa daj Matej, ti sploh nisi privlačen moški. En povzpetniški<br />
mulc si. Sploh se ne znaš obnašati ob ženskah. Iz tebe prihaja<br />
čuden visok glas, premikaš se kot en štor. Celo tvoje telo je<br />
malo čudno, krivljasto, preveč suho. Nobeni ženski se nikoli ne<br />
boš zdel privlačen.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
33
Poslušal sem glas v sebi in postajal jezen.<br />
- Ne, sem rekel. Ne, ne, ne, ne, sem zakričal. Naredil bom<br />
KARKOLI BO POTREBNO, da postanem PRIVLAČEN ODRASEL<br />
MOŠKI, ki ga ne briga, kaj si drugi o njem mislijo.<br />
Glas je odmeval čez puste travnike. Srdito sem gledal naprej.<br />
Pred mano so se razprostirali hribi Galicije. Bil sem odločen,<br />
trden.<br />
- Dosežem lahko vse, kar hočem, sem si govoril. Da to dokažem,<br />
bom jutri prehodil etapo, ki je ni že dolgo prehodil nihče!<br />
22. dan - Portomarin - Santiago<br />
Zadnjo etapo sem hodil od mesta Portomarin vse do Santiago<br />
de Compostella - 89 kilometrov poti, ki je sicer predvidena za 3-4<br />
dni hoje. Tisti večer sem opazil, da mi je ostal samo še 1 evro in 19<br />
centov. Bil je prvi avgustovski dan. Prejšnji večer je bilo do kakih<br />
polnoči glasno v sobi, do enih pa nisem mogel zaspati zaradi<br />
vznemirjenja nad podvigom naslednjega dne. Po pričevanju<br />
izkušenih romarjev je bil do tedaj samo en znan primer v novejši<br />
zgodovini, da bi kdo prehodil takšno pot v eni etapi. Odločil sem<br />
se, da bom jaz naslednji. Naj se zgodi karkoli, sem si rekel, ne<br />
bom odnehal, dokler ne pridem na cilj!<br />
Ura je bila štiri, ko sem odhajal iz zavetišča. Opasal sem si<br />
nahrbtnik. Temno je bilo kot v rogu, ko sem zadnji denar vrgel<br />
v škatlo z donacijami. Hodil sem. Sonce se je počasi začelo<br />
prikazovati in osvetljevati pot pred mano. Hodil sem s hitrim<br />
tempom in upal, da bom Santiago dosegel do poznega večera.<br />
Že zjutraj sem spoznal Jean-Pierra, ki mi je govoril o meditaciji,<br />
ki poteka v tišini. Samo ob večerih se lahko pogovarjaš z učiteljem<br />
menihom in to samo o tehniki. Rekel mi je, da je takšna meditacija<br />
na Tajskem, v Cheng Mai-ju in od takrat dalje sem iskal možnost,<br />
da se takšni meditaciji v tišini priključim.<br />
Dan je minil v hoji, ki mi je povzročala nemalo bolečine.<br />
Spet se je nad pokrajino spuščala noč. Hodil sem že dobrih 20<br />
34 od matenje vasi do madrida
ur. Občutil sem grozljivo bolečino v nogah, v hrbtu in v ramah,<br />
ki so nosile težak nahrbtnik. Z vsakim korakom sem stopil na<br />
katerega od žuljev in ob tem kar izgubljal sapo od bolečine. Ni bilo<br />
več mišice na mojem utrujenem telesu, ki ne bi občutila takšne<br />
ali drugačne bolečine. Pred mano je bilo še 24 kilometrov poti in<br />
nisem si predstavljal, kako bom preživel ta napor. Trpel sem kot<br />
še nikoli! Takrat sem se spomnil besed, ki sem jih nekoč slišal<br />
od starejšega ameriškega milijonarja na izobraževalnem audio<br />
CDju.<br />
- Trpljenje nikoli ne izhaja iz bolečine, je govoril Lary Crane.<br />
Trpljenje vedno izhaja iz tega, ker se ti nečemu upiraš.<br />
- Vsi občutki so energija in ko to energijo začutiš, jo moraš kot<br />
tako prepoznati in jo spustiti iz telesa. Let it go. Glava je zgolj<br />
predvajalnik in snemalnik. V čustvenem centru, ki ga imamo<br />
med rebri in trebuhom, pa je skrita energija, ki si želi bruhniti<br />
ven, sem se spomnil.<br />
Hodil sem naprej. Zaprl sem oči in iskal izvor svojega trpljenja.<br />
Res je bil to bolj upor bolečini kot bolečina sama. Odločil sem se<br />
spuščati čustva iz svojega telesa in po nekaj kilometrih sem spravil<br />
iz sebe vso energijo upiranja. Bolečina je bila še vedno tam, a me<br />
ni bolela. Še nikoli nisem doživel česa takega. Bil sem srečen,<br />
evforičen! Do Santiaga je bilo še 20 kilometrov in začel sem teči<br />
in kričati! Tekel sem nekaj kilometrov, dokler ni nahrbtnik začel<br />
tako surovo pritiskati na moja ramena polna okrvavljenih ran, da<br />
fizično nisem zmogel več. Hodil sem naprej počasi. Bolečine so<br />
ostale, a trpel nisem več. Niti takrat, niti nikoli več po tem.<br />
V Santiago de Compostela sem prišel drugega avgusta ob<br />
6:30 po lokalnem času. Hoja je trajala 26 ur. Vmes sem 30 minut<br />
zakinkal na neki klopci na avtobusni postaji in dvakrat po pet<br />
minut stoje.<br />
Ponosen sem bil nase.<br />
od matenje vasi do madrida<br />
35
NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI<br />
JAVLJAM SE IZ: Santiago de Compostela, Spanija<br />
9.september, 2006<br />
EVIVA SANTIAGO<br />
Sprehod po severni Spaniji je bil FENOMENALEN! Verjetno je za<br />
mano najdaljse obdobje od mojega devetega leta brez uporabe<br />
desnega palca :)<br />
Zdaj sem ze deveti dan v Santiagu. Intenzivno pocivam, si<br />
raztegujem misice, masiram podplate, treniram spanscino, zvecer<br />
na ulici igram kitaro in vcasih ponoci plesem salso in okusim pravo<br />
spansko fiesto. Zadnji dan Kamina sem spoznal studentko iz Mehike,<br />
ki stanuje v studentskem domu. Ravno dva dni prej je njena cimra sla<br />
v Amsterdam in tako je zadnji teden imela cimra iz Slovenije :)<br />
Takoj, ko sem zvecer odposlal sporocilo iz Marseillesa, sem se<br />
odpravil proti Spaniji. Na spansko-francoski meji sem se pojavil<br />
nekje ob soncnem vzhodu. Zgubljeno sem hodil po neznanih<br />
vaseh, ko mi ustavi zenska iz ene od vasi in me povabi k sebi na<br />
zajtrk (njeno gostoljubnost sem nato izkoristil se za tus in zadnji<br />
skok na internet)<br />
Iz St.John-Pied-De-Port sem zacel hoditi 10.avgusta in v 22 dneh<br />
in pol dosegel Santiago de Compostella. 3 tedne polne osupljivih<br />
dozivetij, preizkusenj, globokih prijateljstev (in ljubezni:) in novih<br />
spoznanj.<br />
Prve tri dni je bil moj Kamino glasen in zabaven. Peli smo<br />
Para bailar la Bamba, se masirali, se smejali, pili spansko vino<br />
... "Skoraj tako kot doma v studentu," sem pomislil in se odlocil<br />
narediti teden tihega Kamina.<br />
V Pamploni sem poslal kitaro in del prtljage v Santiago in<br />
manjko v tezi dopolnil s hrano za teden dni. Spal sem v sotoru,<br />
jedel samo hrano, ki sem jo ves cas nosil s sabo in hodil sam in<br />
(vecinoma) v tisini.<br />
36 od matenje vasi do madrida
Vsem, ki me obcudujete kot izkusenega, junaskega popotnika,<br />
bi rad nekaj priznal ... V tem tednu sem si prvic v zivljenju sam<br />
skuhal pasto in prvic sem sam postavil svoj sotor. In bil je teden<br />
ko sem prvic pocel mnogo stvari :)<br />
Po 8 dneh bojev z naravo, s svojim telesom in umom, so me prisli<br />
obiskati starsi s sestrico. Tudi zanje je bil Kamino neverjetno lepa<br />
izkusnja. Zdi se mi, da nismo bili se nikoli prej tako povezani kot<br />
tukaj. Za nekaj dni so obcutili ta veter popolne svobode in srece,<br />
ki piha na moji poti in mislim, da me zdaj sele zares razumejo<br />
zakaj sem sel na pot.<br />
Nase poti so se locile malo pred Leonom. Zadnji teden je bil spet<br />
na svoj nacin poseben. Se nikoli prej nisem v tako kratkem casu<br />
spoznal toliko ocarljivih in globokih ljudi. Skoraj vsak clovek, ki<br />
je preckal mojo pot, mi je podaril neprecenljiv zaklad - modrost,<br />
ki mi je razsirila ali vcasih cisto spremenila obzorja in poglede na<br />
dolocene stvari.<br />
Zadnjo etapo sem zgodaj zjutraj zacel v Portomarin-u in v skatlo<br />
z donacijami vrgel se zadnji evro in 19 centov. Po 26 urah hoje<br />
sem prispel v Santiago. Spet sem spoznal, da so meje veliko visje,<br />
kot sem si upal sanjati.<br />
Tako lepo je biti neodvisen. Pocutim se kot Jonatan Livingstone<br />
Galeb. Prijeten obcutek je potovati brez denarja. Hrane je povsod<br />
dovolj, spis pac kjer spis, ce kaj potrebujes, vprasas ... in se cisto<br />
nic te ne skrbi, da bi te kdo okradel :)<br />
Danes se odpravljam na konec zemlje (Finisterre), nato v<br />
Lizbono obiskati prijateljico Catty (komaj jo cakam videti!!), v<br />
ponedeljek imam pa ze let iz Madrida za New York.<br />
Hvala za vse odzive na prejsnji email in ponudbe ... Zdi se mi, da<br />
to ne bi bila najboljsa ideja. Odlocil sem se vzeti samo povratno<br />
karto do New York-a (eno karto bom nato poslal nazaj, da mi<br />
vrnejo denar), za vse ostale karte si bom pa zasluzil denar sproti.<br />
Tako je bolj v duhu moje poti.<br />
Verjetno bom prisel v New York s podobnim proracunom, kot<br />
sem prisel v Santiago. Nimam ideje, kje bom spal, kako bom<br />
denar zasluzil ... in verjemite mi, da me sploh ne skrbi. Kamorkoli<br />
od matenje vasi do madrida<br />
37
grem in karkoli pocnem, preprosto zaupam in pricakujem, da<br />
se mi bo zgodilo nekaj lepega. Na tej poti so se vec kot potrdile<br />
besede mojega oceta: CE PRICAKUJES NAJBOLJSE, POGOSTO TO<br />
TUDI DOBIS.<br />
Rad bi vam nekaj zaupal. Veliko ljudi na poti (ce jim omenim<br />
svoje popotne nacrte), emailov in komentarjev mi govori o<br />
tem, kaksen junak sem in kako sem oh in sploh super izkusen<br />
junaski popotnik. In priznam, da mi dobro dene. Ego se tako rad<br />
hrani s taksnimi stvarmi. Na trenutke bi rad celo verjel taksnim<br />
traparijam. Kdo je torej Matej Sedmak, stopar okoli sveta, ki po<br />
mnenju nekaterih podira rekorde in meje mogocega?<br />
Sem cisto navaden student, povprecne zunanjosti (pozerske<br />
fotke ne stejejo:), z zvecine povprecnimi sposobnostmi, od<br />
katerih sem jih nekaj z vztrajnim trudom razvil in izboljsal. Na<br />
ostalih delam. Verjetno sem malce bolj neroden in neprakticen,<br />
kot vecina drugih ljudi. Verjetno imam precej manj obcutka za cas<br />
in denar, kot vecina drugih ljudi :))<br />
Sem srecen? Sem. Zelo. Kar pa ne pomeni, da nisem nikoli<br />
zalosten.<br />
Sem pogumen? Verjetno sem. Kar pa ne pomeni, da me ni strah!<br />
Pogumni so tisti, ki gredo naprej, kljub strahu!Sem samozavesten?<br />
Verjetno sem. Rad imam sebe taksnega kot sem in rad imam<br />
druge taksne kot so.<br />
Sem izkusen? Verjetno sem. In po drugi strani ne. In tak bi rad<br />
ostal. Izkusnje te veliko bolj omejujejo kot pomagajo. Vsaka<br />
izkusnja s clovekom je nekaj enkratnega in neponovljivega.<br />
Govoriti o "izkusnjah z ljudmi" je zame paradoks.<br />
Sreca, samozavest, izkusnje in pogum, tako kot vecina<br />
ostale lastnosti NISO NIC PRIROJENEGA, DOLOCENEGA ali celo<br />
NEDOSEGLJIVEGA! Postanete lahko tocno taksna oseba, kot<br />
si zelite in dosezete lahko cisto vse o cemer sanjate. Sam sem<br />
postal oseba, o kateri sem nekoc sanjal in pocnem stvari, o<br />
katerih sem nekoc sanjal. Ko se opazujem zdaj, vidim, da moja<br />
sedanja osebnost nima skoraj nobene zveze z osebnostjo pred 3<br />
ali 4 leti.<br />
38 od matenje vasi do madrida
Naj torej ne bodo tile emaili SPOROCILA SUPERMENA, temvec<br />
svez veter svobode in srece, ki bo enkrat tedensko zapihal v vas<br />
elektronski nabiralnik in vam dal jasno vedeti, da SE TUDI VAM<br />
LAHKO IZPOLNIJO SANJE!<br />
Zasurfajte na mojo spletno stran, dodajte si stran med<br />
priljubljene, napisite misel v knjigo gostov, oglejte si stare<br />
fotografije in pocakajte se nekaj dni na nove. Kmalu bo objavljena<br />
daljsa reportaza o Kaminu.<br />
Hasta Luego! Se beremo po prvem tednu Amerike!<br />
Matej<br />
Prvi teden v Santiagu de Compostela je bilo prvo obdobje<br />
na poti, ko sem se znašel popolnoma brez denarja. Nekje v<br />
nahrbtniku sem imel sicer shranjenih 100 evrov, ki mi jih je skrila<br />
mama preden je šla domov pred dobrim tednom, a teh se nisem<br />
želel dotakniti. Besen sem bil zaradi tega. Odločil sem se, da ji<br />
bom bankovec ob prvi priložnosti poslal nazaj.<br />
Nekaj dni po prihodu sem poklical mehiško dekle, ki sem jo<br />
spoznal na zadnjem delu poti in jo prosil, če bi lahko ostal nekaj<br />
časa pri njej. Gostila me je v svoji študentski sobi, kjer sem se<br />
moral izdajati za študenta na izmenjavi. Skoraj vsak večer sem šel<br />
na ulice Santiaga in igral gostom v restavracijah in barih. Zadnja<br />
noč s Silvijo je imela tudi malo romantičnega pridiha.<br />
Učil sem se španščine, a ne preveč uspešno. Naučil sem se le<br />
nekaj stavkov.<br />
Cel zadnji dan sem preživel na računalniku in urejal svoje<br />
probleme z mailing listami. Zvečer sem napisal poročilo in ga<br />
razposlal.<br />
Nadaljeval sem pot do Lizbone, da bi srečal dekle, ki nosi zelo<br />
posebno mesto v mojem srcu - vanjo sem se leto dni nazaj zaljubil,<br />
ko sem bil na skavtskem taboru in z njo izgubil nedolžnost.<br />
K njej sem prišel šele zvečer po dolgi in mukotrpni vožnji.<br />
Preživela sva noč v dolgih pogovorih, objemih in poljubih.<br />
Naslednje jutro sem moral že na pot. Iz Portugalske sem štopal<br />
v Madrid. Na pošti me je čakala povratna letalska karta do New<br />
Yorka, ki mi jo je poslal oče.<br />
V Santiagu mi je nekdo ukradel MP3 predvajalnik in v Madridu<br />
od matenje vasi do madrida<br />
39
sem zadnji denar odštel za novega. Poleg MP3 playerja sem<br />
kupil tudi dve čokoladi, sendvič s pršutom in ananasov sok. Ko<br />
sem zavojček odprl sem ugotovil, da sendvič diši po ananasu.<br />
Ananasov sok se je pa cedil tudi iz MP3 playerja.<br />
foto: POP TV<br />
40 od matenje vasi do madrida
San Diego<br />
Arizona<br />
Mexico<br />
Denver<br />
Kolorado<br />
Texas<br />
Mexico City<br />
Oklahoma<br />
Dalas<br />
Misso<br />
Guatemala<br />
Guatemala<br />
El Salvad
uri<br />
city<br />
or Nicaragua<br />
Tennesse<br />
Georga<br />
Kostarika<br />
Atlanta<br />
Virginia<br />
North Carolina<br />
South Carolina<br />
Florida<br />
Miami<br />
Pennsylvania<br />
New York<br />
Washington D.C.<br />
II. DEL<br />
OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP<br />
13.september, 2004 – 15.januar, 2005
ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU<br />
JAVLJAM SE IZ: New York, NY, ZDA, 29. september 2004<br />
NEW YORK, NEW YORK<br />
Vceraj je Jeanne iz Floride prisla na delovni obisk v New York.<br />
Lilo je kot bi se bogovi zarotili proti New Yorku, zalilo nekaj<br />
kanalov podzemne zeleznice in za prehod cez nekatere avenije bi<br />
lahko uporabljali gumenjake.<br />
Lahko si predstavljate zmedo, ki nastane, ko vlaki v New Yorku<br />
obstojijo na postajah ... ob dejstvu, da podzemno zeleznico<br />
dnevno uporablja 10 milijonov ljudi.<br />
Nic lazjega ni kot se zaljubiti v New York. Ko ga enkrat res<br />
obcutis, nisi nikoli vec isti. Obcutek imam, da nisem v New Yorku<br />
dva tedna, ampak 2 dolgi zabavni leti. Kaj me je tako ocaralo?<br />
Vsi ti neverjetno prijazni in zanimivi ljudje, ki sem jih srecal?<br />
Lepa dekleta, s katerimi sem prezivel popoldneve in vecere?<br />
Voznja s kolesom med gromozanskimi svetlecimi napisi na Times<br />
Square? Pogled po vagonu na podzemni zeleznici, kjer je med<br />
petdeset ljudmi trideset razlicnih narodnosti? Newyorski naglas?<br />
Polezavanje na travi v Central Parku?<br />
Verjetno vse to. In vec. Tisto nekaj, kar ne mores opisati z<br />
besedami. Ko preprosto cutis, da sprehod po Broadwayu in po<br />
sedmi aveniji, ki se konca z vroco cokolado v Starbucks Cafe na<br />
Union Squaru ni isti kot kje drugje na svetu.<br />
Nikakor pa nimam tako lepih spominov na prvo srecanje z<br />
Ameriko, ki sem jo prezivel na carinskem uradu na letaliscu JFK.<br />
Na Heathrowu je imelo letalo zamudo in prijel sem v roke kitaro<br />
in zacel igrati. Po izrazih na obrazu sem sklepal, da cesa takega<br />
niso se doziveli. Po nekaj pesmih, se je nekaj skupinic razzivelo<br />
in zaceli so glasbo spremljati s ploskanjem in peti z mano in<br />
cez kako uro so bili skoraj vsi v elementu. Okrog terminala 2<br />
44 od new yorka do kostarike na avtoštop
se je ze nabralo kup varnostnikov, ki so povecini prisostvovali<br />
dogajanju ...<br />
Ko sem vstopal na letalo, sem se pocutil kot znana osebnost.<br />
Ljudje so me ustavljali, me pozdravljali, nakar grem mimo gospoda,<br />
ki je bil na letaliscu poleg mene in mi v roke stisne $20.<br />
"Hvala za popestritev."<br />
Mora se je zacela na letaliscu v New Yorku. Ker nisem napisal<br />
tocnega naslova, kje nameravam ostati, sem postal osumljenec.<br />
"Prosim, hodite naravnost proti vratom na koncu hodnika," mi<br />
grobo ukaze policistka. Ker sem se obrnil, da bi vzel s sabo svoj<br />
potni list, je zavpila: "Naravnost! Ne obracajte se nazaj, ne levo<br />
ne desno. Dokumente bom prinesla za vami."<br />
Tako sem pristal v sobi polni raznobarvnih ljudi, ki so govorili<br />
celo paleto jezikov, razen anglescine. In pet minut za tem, ko sem<br />
vstopil v sobo, se je podrl sistem. Tako smo cakali v napetem<br />
ozracju ob policistih, katerih sluzba je biti cimbolj neprijazen in<br />
sumnicav.<br />
"Zadnjic, ko se je to zgodilo, smo bili brez dostopa do sistema<br />
tri dni," je dogajanje komentiral eden od carinikov.<br />
Zdrznil sem se. "In kaj ste storili z ljudmi?!"<br />
"Vsi smo cakali. Nihce ni smel tri dni zapustiti sobe. Dovolili<br />
smo jim, da so sli v spremstvu policistov na stranisce, po vodo in<br />
hrano. Kar je bilo najbolj neprijetno, je bil smrad v sobi, ker je tudi<br />
ventilacijski sistem odpovedal.<br />
"Geeks! Mislil sem si svoje in molil, da tokrat izpad ne bo<br />
tridnevni.<br />
Proti jutru se je sistem postavil nazaj na svoje mesto in zacel<br />
se je psiholoski dril. Ravno sem opazoval, kako so dva cloveka<br />
poslali nazaj od koder sta prisla.<br />
"Naslednji prosim. Ime in priimek, nacionalnost."<br />
"Matej Sedmak, Slovenia"<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
45
"Slovenia. Kje za vraga je to? Kje imate vizo?" me je vprasal in<br />
listal po potnem listu.<br />
"Nimam je. Ne potrebujem je."<br />
"Zakaj ste prisli v ZDA?"<br />
"Dopust."<br />
"Kje nameravate ostati in kdaj se vracate?"<br />
Razlozil sem mu, da bom nasel hotel v New Yorku, kar nikakor<br />
ni bilo dovolj. Ugotovil je, da sem bil pred dvema letoma 30 dni<br />
v ZDA in zacel me je sprasevati po naslovih, kjer sem bil. Pocutil<br />
sem se kot glavni osumljenec septembrskih napadov na WTC.<br />
Razlozil sem mu, kje sem bil.<br />
"Poba, nemogoce je obiskati toliko krajev v 30 dneh."<br />
Karkoli sem rekel, je carinik nasel nekaj, kar me je postavilo na<br />
laz.<br />
Napetost je narascala.<br />
"Bil sem pri prijateljih in sorodnikih. Ne vem naslove iz glave."<br />
"Poba, bi se rad danes vrnil od koder si prisel?"<br />
O, Bog. To je bil trenutek, ko sem se prvic zares zgrozil. Da te<br />
posljejo domov, ni treba, da ti karkoli dokazejo. Dovolj je, da ti<br />
njim dovolj prepricljivo NE DOKAZES, da si povsem cist in nimas<br />
nobenih namenov ostati v drzavi. Dovolj je, da uradnik naredi<br />
krizec v potni list in letel bom nazaj v Madrid na svoje stroske.<br />
Mislim, da ni nobene instance, kjer se lahko na odlocitev pritozis.<br />
Medtem bo ugotovil, da nimam dovolj denarja niti za eno noc v<br />
hotelu, kaj sele za letalo do Madrida ... Vsakic, ko bom poskusil<br />
preckati amerisko mejo, me bodo sprasevali po tem incidentu ...<br />
in vsakic znova bom moral posebnim enotam razlagati zakaj so<br />
me poslali nazaj. In...<br />
"Cakajte. Naslove imam shranjene v dlancniku v nahrbtniku."<br />
Tresel sem se, ko me je policist pospremil do nahrbtnika, kjer<br />
sem po mesecu in pol poskusil vzgati majhno napravico ... in<br />
ugotovil, da ima prazne baterije. Vzel sem nove baterije, jih pred<br />
carinikom zamenjal, vzgal dlancnik in ugotovil, da so izginili<br />
VSI podatki. Tokrat mi je slo res za nohte. Zmedeno sem zacel<br />
pripovedovati o svoji prejsnji poti in imena ljudi, ki sem jih srecal<br />
in kjer sem bil.<br />
46 od new yorka do kostarike na avtoštop
"Eee ... bil sem pri Russlu v Denverju. Russel Sedmak.<br />
"Tisina, tipkanje ...<br />
Tipkanje ...<br />
Oster pogled ...<br />
Tipkanje ...<br />
"Kdo je Diana Sedmak?"<br />
"Diana Sedmak?" sem zmedeno ponovil.<br />
"Da, Diana Sedmak. Kaksno zvezo ima z Russlom Sedmak."<br />
"Njegova sestra je," sem bleknil. "Pa je res njegova sestra?<br />
Sem si pravilno zapomnil ime gospodicne, ki sem jo srecal samo<br />
enkrat," sem pomislil ...<br />
Tisina ...<br />
Tipkanje ...<br />
Oster pogled ...<br />
Tipkanje ...<br />
Prijaznejsi pogled ...<br />
"Dobro. Prost si. Zelim ti prijeten dopust."<br />
Ko sem prisel iz podzemne, mi je crn brezdomec potisnil v roke<br />
casopis. Vzel sem ga in zacel listati. Videl sem, da ima na zadnji<br />
strani male oglase in takoj mi je padel v oci oglas: Iscemo igralce in<br />
modele. Vrgel sem 25c v prvi telefon, jih poklical in se dogovoril za<br />
sestanek. Tako sem obiskal eno in nato se eno agencijo, spoznal<br />
cel kup ljudi s podobnimi sanjami in direktor druge agencije mi je<br />
vlil nekaj optimizma. Za 10$ mi je prodal 150$ vreden dostop do<br />
njihove baze podatkov o narocnikih in rekel, da bom lahko nasel<br />
kaj zase, morda ze danes. Spoznal sem prikupno studentko, s<br />
katero sva posnela nekaj fotografij. Nato me je peljala na kosilo<br />
in mi pripovedovala o tem poslu in izjemni konkurenci, ki je tukaj<br />
prisotna. Odlocil sem se, da bom naredil vse, da postanem model<br />
ali igralec v New Yorku ... in kmalu zatem uresnicitev teh sanj<br />
prestavil za mesec dni, ko bom v Los Angelesu.<br />
Bolj zabavno in dobickonosno se mi je zdelo igranje kitare na<br />
podzemni.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
47
Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih<br />
najlepsih glasbenih izkusenj Zvecer sem sredi ulice srecal par.<br />
Ogovoril sem jih, zapletli smo se v pogovor in ponudila sta mi<br />
prenocisce pri njiju v Brooklynu. Naslednje jutro sta mi rekla,<br />
da me naslednjo noc nikakor ne moreta gostiti, ker sta polno<br />
zaposlena s predstavo v kateri igrata. Ravno v tistem trenutku,<br />
sem dobil email: "Smo v New Yorku. Poklici me na ..."<br />
Tako sem spoznal druzino Dizdarević. Najprej prijetno Andrejo,<br />
nato se njena dva sinova, kjer zivim in prespim vecino noci v<br />
zadnjih dveh tednih.<br />
Prikupna usluzbenka, mi je predvcerajsnjim uredila brezplacno<br />
clanstvo v YMCA, kjer imam dostop do interneta in fitness in<br />
bazen in ... V zepu imam kljuce od stanovanja na 15. ulici na<br />
Manhattanu, kjer imam svojo sobo z racunalnikom. V drugi sobi<br />
spi Andrejin sin, Tin - zanimiv in razgledan clovek, kuhar v eni od<br />
znanih Newyorskih restavracij ... V sluzbi sem kot svetovalec in<br />
"coach", s cimer sem v zadnjih dneh zasluzil skoraj toliko denarja,<br />
kot ga potrebujem za let iz Los Angelesa do Avstralije.<br />
Dogaja se mi!<br />
Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih<br />
najlepsih glasbenih izkusenj. Odziv obcinstva je preprosto<br />
NEVERJETEN. Med tisocimi glasbeniki, ki igrajo po vlakih, na<br />
postajah, na ulicah, sem pricakoval veliko bolj hladen odziv ljudi,<br />
vendar me vsakic znova presenetijo ljudje, polni zivljenja, zeljni<br />
glasbe in zabave, ki zacnejo plesati, ploskati in peti z mano in<br />
spravijo na noge cel vagon ... In ko na koncu tega cirkusa grem<br />
okrog s klobukom, dobim vcasih toliko dolarskih bankovcev, da<br />
resno razmisljam o nakupu vecjega klobuka. Medtem ko grem<br />
okoli, pustim svojo belezko pri prikupnem dekletu, s katero sva<br />
si prej izmenjala nasmeh, dobim njen email in telefonsko stevilko<br />
...<br />
Sanje.<br />
V petek se odpravljam proti Pennsylvaniji pogledati prijateljico,<br />
ki sem jo spoznal lani v Franciji, nato v Washington DC in ce ne bo<br />
48 od new yorka do kostarike na avtoštop
napovedi, da na Florido prihaja orkan Fifi, je naslednja destinacija<br />
Miami.<br />
Rad vas imam,<br />
Matej<br />
13.september, 2006<br />
Sprehajal sem se po sedmi aveniji in ogovoril par, ki si je<br />
ogledoval rabljene knjige. Vprašal sem ju, če lahko prenočim<br />
pri njiju. Spogledala sta se in mi brez obotavljanja dala svojo<br />
telefonsko številko in naslov, kamor lahko pridem zvečer.<br />
Naslednje jutro sta mi obzirno razložila, da me ne moreta več<br />
gostiti, ker sodelujeta v enem šovu na Broadway-ju. Pregledal<br />
sem email in tam našel pismo od slovenske družine, ki živi v<br />
New Yorku. Za naslednjih 14 dni sem dobil svojo sobo in ključ<br />
dvosobnega stanovanja na stičišču pete avenije in 15. ulice.<br />
Delal sem kot ulični glasbenik na vogalih newyorških avenij<br />
in pa na vlakih podzemne železnice. Iskal sem zaposlitev tudi<br />
kot natakar, a me ni nihče želel zaposliti. Raziskal sem veliko<br />
predelov Manhattana, Bronxa in Queensa - podnevi in ponoči.<br />
Nekega večera sem se počutil osamljen in hodil sem od bara<br />
do bara. Pristal sem v nekem lokalu, kjer mi je gospod srednjih<br />
let plačeval pivo. Imel je neznansko zanimivo življenjsko zgodbo.<br />
Zaklepetala sva se. Ura je bila že okrog dveh. Vprašal sem ga, če<br />
grem lahko spat k njemu in privolil je.<br />
Spoznal sem veliko prikupnih deklet. Ponosen sem bil, ker<br />
sem se naučil dobiti telefonsko številko od skoraj katerekoli<br />
punce. Mali blokec sem imel čisto poln telefonskih številk in<br />
email naslovov, a nikoli nisem z nobeno prišel več kot do prvega<br />
zmenka.<br />
Nekega večera sem se domislil načina, kako priti do denarja.<br />
Dal sem oglas v internetni časopis Craig's list, da učim moške,<br />
kako biti uspešnejši pri nežnejšem spolu. Predstavljal sem se<br />
kot Matthew Luckyseven. Javil se mi je nek ruski poslovnež in pa<br />
italijanski igralec. S seansami sem zaslužil, kakor se spominjam,<br />
več kot 200 dolarjev zgolj v nekaj urah.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
49
Zvečer sem delal kot glasbenik, ponoči pa sem iskal zabavo.<br />
Potikal sem se po barih in diskotekah in se marsikatero noč v<br />
stanovanje vrnil razočaran.<br />
Nekaj dni sem tudi pošteno zbolel in ostal v postelji.<br />
Moja manekenska in igralska kariera je splavala po vodi. Nisem<br />
bil dovolj vztrajen, ni se mi zdelo profitabilno in tudi ljudje, ki sem<br />
jih srečeval v tej industriji, mi niso bili po všeči.<br />
Zadnje dneve, ki sem jih preživel v NY, sem dobil tudi brezplačno<br />
članstvo v klubu YMCA in s tem zastonj internet. Ko sem začutil, da<br />
bom New York kmalu zapustil, sem se odločil napisati reportažo<br />
svojim virtualnim bralcem.<br />
Napisal sem poročilo in se vrnil v stanovanje. Dokončal sem še<br />
dokument z naslovom MOJE SANJE, ki sem ga pisal zadnja dva<br />
tedna. Želel sem namreč še enkrat oceniti, kaj si v resnici želim od<br />
življenja in od prihodnje poti.<br />
Bil je že 1. oktober in nekaj ur sem se ob soju lune sprehajal<br />
po nabrežju reke Hudson. Ura je morala biti že okrog treh zjutraj<br />
in kar nisem se mogel posloviti od New Yorka. Ko sem vstopal v<br />
podzemno železnico, sem se v pogovor zapletel z mlajšim moškim<br />
temnejše polti in atletskega videza. Povabil me je na pijačo v svojo<br />
hišo in povabilo sem spontano sprejel.<br />
Na poti do hiše sem ugotovil, da je mladenič iz Brazilije in da so<br />
mu prijatelji dali v varovanje hišo, v katero me je povabil. Prišla<br />
sva v velikansko neokolonialno palačo v jugozahodnem delu<br />
Manhattana. Postregel mi je z neko zeleno brazilsko alkoholno<br />
pijačo in šla sva v njegovo sobo klepetat in gledat film Jamesa<br />
Bonda »Die Another Day«. Govoril mi je o Braziliji, tamkajšnjem<br />
življenju in dekletih. Zaspal je, medtem ko sem jaz gledal film do<br />
konca. Okrog petih zjutraj sem ga zbudil, da mi je odprl vhodna<br />
vrata. Na vratih sva si izmenjala elektronske naslove, se objela, kot<br />
bi se poznala že vrsto let in si zaželela srečo na najinih poteh.<br />
Do stanovanja na 15.ulici sem prišel peš. Hodil sem z dvignjeno<br />
glavo in na obrazu sem imel posebne vrste pogled. Počutil sem<br />
se kot James Bond. Ogovarjal sem dekleta, ki sem jih srečal z<br />
malce narejenim globokim glasom in opazoval reakcije. Igra me<br />
je popolnoma prevzela in celo pot do doma sem ponavljal fraze,<br />
ki jih je izrekel Pierce Brossnan v filmu.<br />
50 od new yorka do kostarike na avtoštop
Vse bi dal, da bi tudi jaz dekleta tako privlačil kot jih je Agent<br />
007. Spet in spet sem razmišljal o prizoru, ko je Hale Berry prvič<br />
ogovoril. Vprašal jo je nekaj čisto nepomembnega. Mislim, da sta<br />
govorila o pticah. A njegov globok in počasen glas in govorica telesa<br />
sta razkrivala njegovo seksualno moč in poznavanje žensk.<br />
»Samo 7% komunikacije poteka skozi besede,« sem se spomnil<br />
seminarja Davida De Angelo. »Vse ostalo je ton glasu, hitrost<br />
govora, govorica telesa in drugi signali, ki jih oddajamo.«<br />
Samo 7%...<br />
SPET DOMA<br />
Iz New Yorka sem se odpravil proti Philadelphiji. Štopanje je v<br />
ZDA ilegalno in po pričevanju nekaterih samomorilsko, zato nisem<br />
imel veliko konkurence na cesti. Tekom treh mesecev štopanja<br />
sem spoznal samo enega človeka, ki se je posluževal enakega<br />
načina transporta.<br />
Tistega jutra, ko sem zapustil New York, me je nek mladenič<br />
peljal do New Jerseya, nato me je neka gospa peljala v latinsko<br />
četrt, kjer nihče ni govoril angleško. Dva Mehičana sta me nato<br />
peljala še en delček poti. Obložila sta me s steklenicami piva<br />
in čipsom. Preden sem nadaljeval pot, sta me predstavila tudi<br />
svojim prijateljem. Latinska četrt se mi je zdela nevarna. Prav tako<br />
sem bil nezaupljiv do latino-američanov. Vedno sem držal roke na<br />
nahrbtniku, ker sem se bal, da mi bodo kaj ukradli.<br />
Prišel sem v Washington DC.<br />
Tisti večer sem se sprehajal po ulici, polni lokalov in iskal nekoga,<br />
ki bi me lahko sprejel k sebi domov. Naletel sem na družbo dveh<br />
Brazilk, Palestinca in Afganistanca in povabili so me s sabo.<br />
Naslednji dan nam je na poti zmanjkalo bencina in skupaj z<br />
Raidom iz Palestine sva šla na oddaljeno črpalko po bencin. Ker<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
51
nisva mogla dobiti taksija za prevoz nazaj, sem mu pokazal, da<br />
lahko tudi štopaš. Dvignil sem palec in Raid me je zgroženo gledal<br />
in molil k Alahu, naj mi da pameti. Po nekaj minutah nama nekdo<br />
ustavi in naju pelje prav do mesta, kjer naju je čakal afganistanski<br />
prijatelj.<br />
- V veliko veselje mi je bilo, nama je rekel voznik, ko se mu Raid<br />
kar ni mogel nehati zahvaljevati.<br />
Bila je nedelja, 2.oktobra in iskal sem cerkev, v katero bi lahko<br />
šel k maši. Vestno sem hodil ob nedeljah, kadar sem le mogel,<br />
pobožno k sveti maši. Nikjer v mestu nisem našel cerkve, so me pa<br />
mimoidoči usmerili na halo, kjer je potekala tedenska budistična<br />
meditacija. Ideja mi sicer ni bila preveč všeč, a mislil sem si, bolje<br />
budistična meditacija kot pa nič.<br />
Tam sem spoznal Jacksona, ki me je tisti večer povabil spat k sebi<br />
domov. Naredil mi je veliko mehko posteljo na tleh v spodnjem<br />
nadstropju. Naslednji dan mi je dal tudi ključ od stanovanja.<br />
Obiskal sem vrsto muzejev, videl Belo hišo. Na obisku sem bil<br />
tudi na slovenskem veleposlaništvu.<br />
Neznansko sem se navdušil nad slikarsko umetnostjo po<br />
obisku National Art Gallery. V nekem muzeju sem spoznaval tudi<br />
zgodovino ZDA, pa transport, v naravoslovnem muzeju pa so me<br />
prevzeli delfini.<br />
Na večer pred odhodom me je Jackson povabil v kino in na<br />
večerjo. Lahko bi rekel, da je bilo to moje prvo iskreno prijateljstvo<br />
s homoseksualnim moškim. Bil je uvideven, iskren, malce plašen,<br />
nadvse prijazen in zelo izobražen. Govoril mi je o svojih razmerjih<br />
z moškimi, o tem, kako doživlja svet, kako se zaljubi in kakšni<br />
moški ga privlačijo.<br />
- A jaz se ti zdim privlačen? sem ga vprašal.<br />
- Ja, všeč si mi, ker imaš moč in ker si tako odprt, mi je rekel.<br />
Sploh pa ne razmišljam o tem, da bi karkoli imel s tabo.<br />
Premlad si.<br />
Prek njega sem ugotovil, da sem sam prepričan v svojo seksualno<br />
usmeritev, drugim ljudem bom pa pustil njihovo in jih kot take sprejel.<br />
Od takrat naprej sem bil lahko blizu gejev brez občutka ogroženosti.<br />
52 od new yorka do kostarike na avtoštop
Celo vedno bolj zanimivi so se mi zdeli. Ugotovil sem, da ne morem<br />
vse istospolno usmerjene moške metati na en kup. Vsak je svet zase.<br />
A mnogi so lahko postali moji učitelji. Pri njih sem odkril, da imajo<br />
zelo pretanjen čut za umetnost, za modo, za nežnost in za urejenost<br />
- lastnosti, ki jih sam nisem imel preveč razvitih.<br />
Pozno zvečer 7.oktobra sem prispel v Harrisburg, Pennsylvania,<br />
kamor me je prišla iskat Jennifer, s katero sva se spoznala v Franciji<br />
pred dvema letoma. Bil sem deležen gostoljubja njene družine.<br />
JAVLJAM SE IZ: Middleburg, PN, ZDA, 11. oktober 2004<br />
Zadnje case me preveva cisto nov obcutek. Kjerkoli sem, bodisi v<br />
stanovanju gostitelja, v avtu voznika, ki me je pobral na bencinski<br />
crpalki, ali lezim na travi v parku, se pocutim doma.<br />
Svet je postal moj cisto pravi dom. Danes sem doma v hisi<br />
prijateljice v Middleburgu, Pennsylvanija. Jutri bom doma mogoce<br />
spet v Washingtonu DC in pojutrisnjem verjetno v Miami-ju. Vmes<br />
bom pa doma v razlicnih avtomobilih, na bencinskih servisih in na<br />
plocnikih lokalnih cest.<br />
Nikogar ne pogresam, nikogar posebej ne potrebujem. Ce<br />
si zelim druzbe svojih starsev, sestrice ali prijateljev, se nanje<br />
spomnim. In so tisti trenutek z mano. In sem srecen.<br />
Ce potrebujem prenocisce, hrano, klepet ali prevoz, bom vprasal<br />
in dobil. Cutim, da sem eno s svetom kot celoto - naravo in ljudmi.<br />
Del clovestva in del narave. Spoznal pa sem, da ce zelim od sveta<br />
prejemati, moram svetu tudi dajati.<br />
V New Yorku sem se odpravil proti Filadelfiji. Nekje na poti me<br />
je pobral avtobus poln uciteljev anglescine iz Koreje. In ko je bila<br />
zabava na visku, smo se peljali mimo izhoda za Filadelfijo ...<br />
Tako sem pristal sredi drzave Delaware. Stopil sem do starejsega<br />
gospoda:<br />
"Ste morda namenjeni proti Filadelfiji?"<br />
"Ne, na jug grem."<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
53
"Aha ... grem lahko z vami?"<br />
"Na jug?! Ne gres v Filadelfijo?" je bil starec presenecen.<br />
"Baltimore, Washington, Filadelfija - kaksna je razlika?"<br />
"Hahaha ... pridi."<br />
Medtem ko mi je na zemljevidu kazal kam gre, sta k nama pristopili<br />
dve zenski. Dama srednjih let in mlajsa gospodicna. Zmedeno sta<br />
se opravicevali, ker naju motita in razlozili, da sta v zelo neprijetni<br />
situaciji in da nujno potrebujeta nekaj denarja za bencin.<br />
Cutil sem, da sta iskreni. Segel sem v zep in mlajsi ponudil $20.<br />
"Vzemi. Upam, da ti bo prislo prav."<br />
"Oh ... si preprican?"Videl sem, da so se ji v oceh nabirale<br />
solze.<br />
"Nekaj pa zelim od tebe v zameno."<br />
"?!"<br />
"Ko bos naslednjic videla cloveka v stiski in bos cutila, da<br />
resnicno potrebuje tvojo pomoc, se spomni na ta dogodek in mu<br />
daj kar potrebuje. Mene pa pozabi."<br />
Solzna me je objela in mi v mojo rdeco belezko napisala<br />
telefonsko stevilko, kamor naj jo poklicem ce ne najdem<br />
prenocisca.<br />
Lahko bi vedel, kaj se mi bo zgodilo 30 minut po tem, ko<br />
me je Irwin pustil na bencinski crpalki v Silver Spring-u (blizu<br />
Washingtona DC). Pomahala mi je gospa v modrem mercedesu,<br />
ki sem jo prej vprasal za prevoz do centra mesta.<br />
"Ti lahko kako pomagam? Potrebujes denar za hotel?"<br />
"Hvala, nicesar ne potrebujem."<br />
"Zelim, da vzames teh $20 in se danes zabavas."<br />
Pogledal sem jo v oci in se nasmehnil. "Hvala."<br />
Okrog dveh zjutraj sem srecal skupino zabavnih osebkov: 4<br />
Brazilke, Afganistanec in Palestinec in se priklopil zraven. Ko smo<br />
si izmenjali nekaj stavkov in nasmehov, sem jih vprasal: "Lahko<br />
danes prespim pri komu od vas."<br />
"Seveda. Bodi moj gost," me je presenetil takojsen odziv<br />
afganistanca.<br />
54 od new yorka do kostarike na avtoštop
Nazadnje smo vsi pristali v njegovem stanovanju. Jedli smo in<br />
pili, peli, se smejali in postali prijatelji.<br />
Ko smo se okrog osmih in pol zjutraj odlocili, da bomo spali,<br />
je Raid (iz Palestine) zacel z arabskimi spevi. Taksne komedije<br />
se nisem dozivel. Medtem, ko smo bili solzni od smeha, je on<br />
nadaljeval s povsem resnim obrazom in komentarji.<br />
V nedeljo, naslednji dan, sem pristal na vecerni budisticni<br />
meditaciji in tam srecal gospoda, pri katerem sem prezivel<br />
preostanek tedna. Dobil sem kljuce njegovega stanovanja in celo<br />
spodnje nadstropje zase.<br />
Odkril sem nacin, kako lahko dobis stvari brezplacno. Odkril<br />
sem, kako si zastonj ogledas filme v kinu, kako se zastonj vozis<br />
z avtobusom po mestu, kako dobis zastonj taksi in druge sicer<br />
placljive dobrine. Skrivnost je enostavna: vprasas.<br />
Tako sem si ogledal film o delfinih v muzeju naravne zgodovine.<br />
Cisto sem prevzet. Razmisljam samo se o tem, kje se bom<br />
pridruzil kaki znanstveni ekspediciji in sel odkrivat ta neverjetna<br />
bitja. Njihova gibcnost v vodi lomi vse zakone fizike. Ce bi ljudje<br />
ziveli v vodi, bi bili verjetno delfini. Ste vedeli, da se delfini,<br />
najinteligentnejse zivali, drug drugega klicejo po imenih? Noro!<br />
Ce imate kako idejo, kako in kje bi se lahko pridruzil kaki<br />
naravovarstveni ali znanstveni ekspediciji, ki ima kakrsnokoli<br />
povezavo z delfini - mi pisite!<br />
Zadnji vecer Washingtona je bil malce turoben. Spet sem zapustil<br />
ljudi, na katere sem se navezal in ob katerih sem se pocutil doma.<br />
Jackson (gostitelj) me je povabil na vecerjo in v kino. Postala sva<br />
resnicna prijatelja. Preostanek vecera sem nato prezivel z Lilian,<br />
brazilsko prijateljico in s spomini na teden v ameriski prestolnici<br />
poln drobnih in vecjih iskric.<br />
Najbolj zanimiv predmet, ki me spremlja na poti je mp3 predvajalnik.<br />
Najprej so mi ga v Spaniji ukradli in takoj, ko sem si v Madridu kupil<br />
novega, sem na letalu ugotovil, da je poln ananasovega soka. Po 12<br />
urah je spet zacel kazati znake zivljenja in nekako deloval dokler ga<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
55
nisem pred tremi dnevi pokoncal s treskom na tla. Dvakrat sem si<br />
nato izposodil "diskmen" od Jacksona.<br />
Zazijal sem od presenecenja, ko sem predvcerajsnjim segel v<br />
vrecko, ki mi jo je Jackson pripravil za na pot. Zatipal sem dva<br />
sendvica, cokolado, dve jabolki, mineralno vodo in ... kaj mi je<br />
zraven podtaknil ......<br />
njegov diskmen!<br />
V Pennsylvaniji je ze jesen. Postaja prehladno za mojo poletno<br />
garderobo. Jutri grem soncu in pescenim plazam naproti.<br />
Ne pozabite, da zivite v fantasticnem svetu!<br />
Matej<br />
ŽELITE MASAŽO?<br />
Ko sem reportažo zaključil sem se odpravil na cesto. Spet sem<br />
začutil v laseh veter svobode. Pri sebi sem imel še zelo malo<br />
denarja in čakala me je dolga pot. Že kmalu po odhodu, mi je<br />
ustavil bivši ameriški marinec po imenu Bill, ki mi je predstavil<br />
svetlo plat ZDA in njihove politike. Vrstilo se je mnogo prevozov in<br />
skoraj vsak mi je zraven primaknil še nekaj denarja...<br />
JAVLJAM SE IZ: Miami, FL, ZDA,<br />
25. oktober 2004<br />
NEVERJETNE ZGODBE<br />
Zdaj so pa zgodbe, ki se mi vsakodnevno dogajajo, res ze tako<br />
neverjetne, da jih tokrat raje ne bom niti omenjal. Naj ostane pri<br />
tem, da mi je uspelo pristopati iz Pennsylvanije do Miamija, do<br />
danes sem imel vsak dan streho nad glavo (vsak dan drugje :),<br />
trenutno sem pri predsedniku kluba Slovencev na Floridi, Silvotu,<br />
56 od new yorka do kostarike na avtoštop
nimam pojma, kje bom jutri :) in prisluzil sem si dovolj denarja za<br />
precej lagodno zivljenje.<br />
A neverjetne zgodbe niso tiste, ki bi se res lahko dotaknile<br />
vasega zivljenja. To so zgodbe, ki pritegnejo mnozice, to so<br />
zgodbe, ki jih objavljajo mediji, da lahko prodajo oglasni prostor.<br />
Neverjetne zgodbe preberes, se jim cudis in jih nato pozabis. In<br />
zivis dalje tako, kot si zivel prej. In v neverjetnih zgodbah navadno<br />
nastopa junak, vi pa ste neudelezeni gledalci.<br />
Danes bi rad govoril o svojih spoznanjih na poti. In vem, da<br />
bo marsikdo na tej tocki to pismo nehal brati, nekdo drug se bo<br />
odjavil, spet kdo mi bo pisal, da naj pisem vec akcije ... in iskreno<br />
vam povem, da me to sploh ne skrbi. Nocem, da opazujete mojo<br />
pot in se mi cudite, kako sem pogumen, pac pa, da se globoko<br />
zavedete, da sva ti in jaz v istem svetu in v precej podobnem<br />
telesu, s precej podobnimi obcutki. Od nikogar ne potrebujem<br />
nobenega denarja, nobene medijske ali drugacne pozornosti in<br />
prav tako nobenih obozevalcev. Moj namen je resnicno polepsati<br />
in obogatiti zivljenja ljudi, ki ta pisma berejo. In upam, da boste<br />
vsi, ki me boste na tej poti spremljali postali moji prijatelji, s<br />
katerim se bomo na koncu poti, maja 2005, srecali in skupaj odprli<br />
steklenico sampanjca.<br />
Mislim, da si nihce na tem svetu NE ZASLUZI USMILJENJA.<br />
Nihce. Pred nekaj dnevi sem igral kitaro na vlaku, ko me k sebi<br />
poklice obilen temnopolt moski in me zacne sprasevati, od kod<br />
sem in kaj pocnem tukaj. Vprasal me je, ce sploh vem, kje bom<br />
danes spal.<br />
"Bom ze nasel koga," sem se nasmehnil. Vidno zgrozen mi je<br />
takoj ponudil prenocisce v cerkvi, kjer je pomocnik. Dobil bom<br />
posteljo in tri obroke hrane dnevno, in z odprto denarnico me je<br />
vprasal, ce potrebujem tudi kaj denarja. Najprej sem ponudbo<br />
skoraj sprejel, ampak imel ob tem nek nedefiniran neprijeten<br />
obcutek. Kmalu zatem sem sledil obcutku in njegovo ponudbo<br />
prijazno zavrnil. Nato sem razmisljal, zakaj nisem sprejel njegove<br />
ponudbe. Moz mi je izkazoval usmiljenje. Cutil sem, kako se mu<br />
smilim, ubogi revez, ki nima doma. Ubogi revez, ki je manj srecen,<br />
kot on.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
57
Ampak jaz sem srecen v tem, kar pocnem! Neizmerno uzivam<br />
vsak trenutek tega potovanja! Ceprav sem navadno brez denarja,<br />
prenocisca in sploh kakrsnekoli varnosti!<br />
Nihce ne potrebuje usmiljenja. Tudi sam nikomur, ki ga srecam<br />
ne izkazujem usmiljenja. O da, vsakemu beracu, ki ga srecam<br />
vrzem dolar ali dva ali celo deset ... vendar nikoli iz usmiljenja.<br />
Vsakogar spostujem, kot osebo enakovredno meni, naj bo to<br />
milijonar za katerega sem vceraj igral na 24-metrski jahti ali<br />
revez, ki je tezko hodil, ki sem mu prejsnji teden dal 2 dolarja<br />
in ga povabil na hot dog. Vseeno mi je, to je bil clovek, ki si je<br />
zasluzil moje spostovanje. Ze s preprostim dejstvom, da je clovek!<br />
Sokirani in hkrati srecni pogledi ljudi, ki se jih dotaknem s svojim<br />
spostovanjem, so nekaj neprecenljivega. In vsakdo si zasluzi tudi<br />
vase spostovanje, dragi prijatelj!<br />
Nihce ne potrebuje usmiljenja. Samo enkrat se opazujte kaksno<br />
skodo povzrocate cloveku, kateremu izkazujete usmiljenje. Takoj,<br />
ko se ti nekdo smili, ga potisnes pod sabo na druzbeni lestvici.<br />
Pokazes mu, da si v veliko boljsem polozaju kot je on, da imas vec<br />
moci in da verjames, da si ni sposoben pomagati sam. Vsak clovek<br />
si lahko pomaga sam! Tvoja dolznost pa je, da mu pri tem pomagas.<br />
Pomagas z globokim spostovanjem, ljubeznijo in zavedanjem, da<br />
ni zaradi tega, ker trenutno potrebuje tvojo pomoc, cisto nic manj<br />
vreden kot ti. In pomoc, ki jo izkazujes bliznjemu, je tvoja dolznost<br />
in odgovornost, ki jo nosis kot clovek. Ker si ti potreboval pomoc<br />
vceraj in jo bos morda potreboval jutri.<br />
Ce nekomu pomagas in pricakujes nazaj hvaleznost, ljubezen<br />
ali karkoli drugega, ni taksna pomoc vredna popolnoma nic.<br />
Ljudje, ki mi pomagajo in zraven pricakujejo, da bodo dobili od<br />
mene kaj v zameno, so svoje placilo ze prejeli.<br />
Nikoli v treh mesecih, odkar sem na poti, nisem se padel<br />
tako nizko, da bi kogarkoli za karkoli prosil. Ce vprasam koga<br />
za prenocisce ali ce vprasam, ce se lahko pridruzim pri vecerji,<br />
vprasam s ponosno drzo in se zavedam, da bom v zameno dal<br />
ljudem okrog sebe prijetno energijo. Prijazno, a ponosno.<br />
Vesel sem, ker cutim, da mi ljudje ne mecejo denarja v klobuk iz<br />
usmiljenja, pac pa zato, ker sem z glasbo in komedijo iz njih izvabil<br />
58 od new yorka do kostarike na avtoštop
lepe obcutke in jim naredil dan lepsi. Oni pa cutijo, da mi lahko<br />
uslugo vrnejo z nekaj dolarji ali cimerkoli, kar pac potrebujem.<br />
Vesel sem, ker me ljudje gostijo zato, ker cutijo, da jih imam rad<br />
in bi z mano radi delili svoje izkusnje, ter poslusali, kaj jim lahko<br />
povem o svetu jaz. Vedno, ko grem s klobukom med poslusalce,<br />
jim jasno povem:<br />
"Hvalezen sem vam za prispevke, vendar ce mi ne zelite dati<br />
denarja, vas imam vseeno rad :)"<br />
In na koncu vedno vprasam, ce je med publiko kdo, s katerim<br />
lahko izkupicek delim. Skoraj vedno se najde kak berac, ki mu<br />
prav pride dolarski bankovec.<br />
Redkokdaj zavrnem ponujeni denar ali hrano, vendar tudi nikoli<br />
ne zavrnem ce me kdo za karkoli prosi.<br />
Nikoli ... ali pac!<br />
Nekaj dni nazaj me je bilo strah. Sam sem stal sredi noci na<br />
36.ulici v Miamiju in cakal avtobus, da me pripelje do druge<br />
avenije. Stal sem na mestu, o katerem mi je ravno prej zenska na<br />
drugem avtobusu razlagala, kako nevarno je. In res nisem videl<br />
nobenega policijskega avtomobila, ki bi peljal mimo, kaj sele<br />
taksija, da bi ga spet vprasal za brezplacno voznjo.<br />
Ko sta se mi priblizevala dva mehicana, sem nase spet potisnil<br />
masko. Hodil sem sem in tja s pokoncno, samozavestno drzo,<br />
hitrim in odlocnim korakom, z namrscenimi obrvmi, srepim<br />
pogledom uperjenim naprej in cutil sem, kako se mi v zilah nabira<br />
adrenalin, ki bi mi omogocil agresivno obrambo ... in tak sem<br />
ostal tudi, ko sem izstopil iz avtobusa in sel zamenjati denar, ki<br />
sem ga cez dan zasluzil. In ko sem hodil po se eni nevarni soseski,<br />
me je poskusal ustaviti temnopolt moski:<br />
"Daj mi cetrtaka ... Daj no! Cetrtaka! Prosim! Prooooosiiim!" je<br />
krical za mano, jaz se nisem pa niti obrnil in namenil niti nasmeha<br />
ali prijazne besede. Ko sem prisel v stanovanje, sem se za trenutek<br />
ustavil in pomislil. To je bil clovek, ki je resnicno potreboval nekaj<br />
denarja in pozornosti. In jaz sem v nahrbtniku nosil vsaj za 100<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
59
dolarjev cetrtakov in dolarskih bankovcev. Koliko bi mi pomenilo,<br />
ce bi tistemu cloveku v roke potisnil dva dolarja in mu rekel: "God<br />
bless you! Veliko srece!" In mu namenil cisto majhen nasmeh. Pa<br />
nisem. Mislim, da mu tega tisti vecer ni namenil nihce.<br />
"EDINA STVAR, KI SE JE MORAMO BATI JE STRAH SAM!"<br />
Franklin D. Roosvelt<br />
In najucinkovitejse nadomestilo za strah je ljubezen!<br />
Matej Sedmak :)<br />
Z ljubeznijo,<br />
Matej<br />
12.oktober, 2004<br />
Ko sem videl na zemljevidu ime Savannah, sem se spomnil na<br />
nadaljevanko, ki sem jo kot otrok tako rad gledal. Odločil sem se<br />
ustaviti v tem mestu. Zadnji del poti sem se peljal s tremi zabavnimi<br />
mladeniči, ki so me povabili zraven na kosilo. Ob prihodu tja sem<br />
imel v žepu skoraj 100 dolarjev.<br />
Tako sem si v lokalni turistični agenciji rezerviral vožnjo s kočijo<br />
okrog mesta, da bi poslušal zgodbe o duhovih. Pretresen sem bil.<br />
Savannah je polna duhov! Prespal sem pri vodički.<br />
Naslednji dan sem se odpravil proti Miamiju. Velik del poti<br />
sem se vozil z rusko-ameriškim parom, ki je peljal na počitnice<br />
dekletovo mamo. V svojem apartmaju niso imeli prostora zame,<br />
sem pa spal pri njihovih sosedih. Preden sem se odpravil v mesto,<br />
sem namreč srečal skupino razigranih mladeničev in igral sem jim<br />
na kitaro. Ponudili so mi prenočišče, naslednji dan pa me je eden<br />
od njih peljal na črpalko, kjer dolgo časa nisem mogel dobiti štopa.<br />
Odločil sem se iti na sam vhod v avtocesto in po nekaj minutah mi<br />
sredi najbolj gostega prometa ustavi rumen kombi. Tako sva se<br />
spoznala s Tomom, učiteljem telovadbe v katoliški šoli.<br />
Cel naslednji dan sva ležala na plaži v Ford Lauderdale,<br />
komentirala punce in pila hladno pivo.<br />
Ker sem bil star komaj 20 let, sicer ne bi smel piti alkohola.<br />
60 od new yorka do kostarike na avtoštop
Popoldan sem se odpravil v Miami in noč prespal v hotelu z<br />
nekim Hrvatom. Tisti večer se mi je zgodilo nekaj zanimivega:<br />
sedel sem na stolu in klepetal s prijateljem iz Hrvaške, ki sem ga<br />
pravkar spoznal. Rekel mi je, da tukaj ni nobenih deklet, ki bi bile<br />
za akcijo! Nisem vedel, ali naj mu pritrdim ali ne, saj je bil to komaj<br />
prvi dan Miamija zame. Naenkrat se mi približa prelepo dekle, me<br />
vpraša od kod sem, mi pove, da ona prihaja iz Argentine, se mi<br />
usede v naročje in me poljubi na usta. V poljubu sva ostala nekaj<br />
minut. Kakor je prišla, tako je izginila.<br />
Nekaj noči sem spal tudi pri starejšem Kubancu Juanu, ki sem<br />
ga spoznal na plaži. Gospod ni govoril skoraj nič angleško. Jaz pa<br />
ne špansko. A sva se vseeno lepo razumela<br />
Neko noč sem spet iskal prenočišče in končal sem v nekem baru<br />
na South Beach-u, kjer sem igral biljard. Pristopil sem k dvema<br />
lepima dekletoma in ju po pol ure pogovora vprašal, če grem<br />
lahko spat k njima. Privolili sta.<br />
Nekaj dni sem spal tudi v zapuščenem stanovanju, kamor me<br />
je pripeljala punca, ki sem jo spoznal v centru Miamija. Neko noč<br />
je pripeljala svojega prijatelja, ki je bil gej in ta se je močno ogrel<br />
zame. Želel je spati ob meni in dovolil sem mu. Spal je privit k<br />
meni, kot majhen otrok, iščoč vsaj kapljice ljubezni. Spoznal sem,<br />
da sem se otresel precej svojih homofobnih občutkov. Ob njem<br />
sem se počutil, kot da sem njegova mama.<br />
Denar sem si služil tudi kot maser na plaži in sicer - spraševal<br />
sem dekleta, ki so mi bila všeč, če želijo dobiti najboljšo masažo,<br />
nato pa mi lahko plačajo, kolikor se jim pač zdi. Nekatere so me<br />
imele za perverzneža in so me pošiljale nekam.<br />
So bile pa tudi take, ki so si želele še vse kaj bolj intimne usluge<br />
kot masažo. Tisti popoldan sem dobil 70 dolarjev in 9 telefonskih<br />
številk.<br />
Takrat sem pa spoznal tudi Jamala Lebana, ki se mi je predstavil<br />
kot sin bivšega sudanskega kralja, ki je sedaj v azilu v Maroku.<br />
Natvezil mi je cel kup laži, na koncu me pa skušal zapeljati, mi<br />
pobral denar in fotoaparat ter izsiljeval mojega očeta za denar.<br />
Srečal sem tudi Silvestra in druge Slovence iz Slovenske Palme,<br />
organizacije Slovencev na Floridi. Tisti večer, ko sem prespal pri<br />
njem, sem uporabil njegov računalnik za skok na internet. Nisem<br />
želel pisati vseh stvari, ki so se mi zgodile. Zdelo se mi je, da bralci<br />
tem norim zgodbam preprosto ne bodo verjeli.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
61
POD SLOVENSKIMI PALMAMI<br />
JAVLJAM SE IZ: Atlanta, Georgia, ZDA<br />
15. november 2004<br />
Bil je torek, 9. november. Iz terminala E na mednarodnem<br />
letaliscu v Miamiju sem odkorakal srecen in ponosen. Ponosen<br />
nase in ponosen na to, da imam najboljsega oceta na svetu.<br />
“Matej, res sem uzival. Si preprican, da ti ne pustim 200 dolarjev,<br />
ki mi jih je dala Nona Slavka?”<br />
“Tatko ... bos ze nehal s temi dvesto dolarji?”<br />
“Vem, da si trmast, ampak stori to zame. Ne bi te rad pustil<br />
samega z desetimi dolarji!”<br />
“ Tatko ... nehaj!”<br />
Nasmehnil se je. Bil je eden tistih ocetovskih nasmehov, ki ti<br />
ostane v spominu za vedno."Ves kaj ... Vedno bolj ugotavljam, da<br />
sem bil jaz v mladosti tocno taksen. Hrepenel sem po neznanem<br />
in bil ravno tako svojeglav. Ponosen sem nate, ves. Zaupam ti."<br />
Objel sem ga in nekaj casa sva ostala v objemu. Nato me je<br />
spustil, se hitro obrnil proti cariniku in mu pokazal potni list in<br />
letalsko karto. Mislim, da so se mu v oceh nabirale solze. Nikoli ga<br />
nisem videl jokati in tudi tokrat mi tega zagotovo ne bi pokazal.<br />
Verjetno me nihce ne razume tako dobro, kot on. Pred ocmi se<br />
mi je se enkrat odvrtel pretekli teden, ki je bil resnicno en najlepsih<br />
na celotnem potovanju.<br />
V nedeljo me je oce presenetil s svojim obiskom. In to ravno v<br />
casu, ko je imel najvec poslovnih obveznosti. V cetrtek dobim njegov<br />
email: letim iz Benetk, v Miamiju bom v nedeljo 14:50. Nato ga v<br />
soboto poklicem in mi rece, da ga verjetno ne bo, ker ima doma nekaj<br />
pomembnega ... in nato dobim email od mame, da je ocka na poti.<br />
Dolge ure sva prezivela v pogovorih, smejala sva se kot se<br />
nikoli, predstavil sem mu nove prijatelje in ga polno vkljucil v moje<br />
62 od new yorka do kostarike na avtoštop
potovanje. V soboto sva sla skupaj na ustanovitveno veselico<br />
Slovenske Palme, organizacije Slovencev na Floridi.<br />
Ne morem vam opisati obcutke, ko sredi Floride na kupu srecas<br />
70 Slovencev ... ko operna pevka zapoje slovensko pesem ...<br />
ko lahko zapleses slovensko polko, jes joto, golaz, prekmursko<br />
gibanico in pijes slovensko vino. Celoten vecer se mi je zdel<br />
caroben. Globoko ganjen sem bil ob mocni narodni zavesti, ki<br />
jo Slovenci tukaj ohranjajo, ko svoje otroke ucijo govoriti in peti<br />
slovensko. Globoko ganjen sem bil ob ljubezni, ki sem jo bil na<br />
Floridi od njih delezen.<br />
Poglejte si te cudovite ljudi na www.slovenskapalma.org<br />
Zagotovo mi bo za vedno ostala v spominu sreda, dva tedna<br />
nazaj. Narocil sem si pizzo za 3 dolarje in 75 centov in ko sem na<br />
mizo stresel denar, sem se nasmehnil prodajalki in jo pogledal v<br />
oci. Zmanjkalo mi je 15 centov. Nasmehnila se mi je nazaj in vrgla<br />
kos pizze v pecico. Zanimiv obcutek je jesti in zraven razmisljati,<br />
da obstaja realna moznost, da bo danes to zadnji obrok. Sploh si<br />
ne predstavljate kako dobra motivacija je to, da se lotis dela :)<br />
Odlocil sem se, da bom poskusil nekaj novega. Sploh imam<br />
na potovanju to filozofijo, da pocnem stvari v katerih uzivam in z<br />
njimi sluzim denar. Tako sem se odpravil na plazo in hodil od ene<br />
lepotice do druge in se ponujal kot maser. Cez 4 ure sem plazo<br />
zapustil srecen, poln denarja in z 9 telefonskimi stevilkami.<br />
Isto popoldne sem sredi South Beach-a (Miami) kot vedno<br />
stopal do 30. ulice, kjer sem spal pri Juanu, starcu iz Kube, ko<br />
mi ustavi Jamal Laban, nihce drug kot sin bivsega sudanskega<br />
predsednika, ki ga imajo ZDA za terorista in si je nasel politicno<br />
zatocisce v Maroku. Je doktor medicine, glavni producent za<br />
najvecje ameriske rap zvezde in multimilijonar (ocenjena vrednost<br />
njegovega premozenja je cez 50 milijonov dolarjev). Postala sva<br />
prijatelja in dolge ure prezivela v pogovorih. Svaril me je pred<br />
pokvarjenim svetom, me ucil borilnih vescin in svetoval naj<br />
neham stopati, ce zelim pridi domov ziv. Ce zelim, mi bo placal<br />
vse letalske karte med mesti, ki jih nameravam obiskati (kar sem<br />
seveda gladko zavrnil). Stanovanje je imel polno starin vrednih<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
63
tisoce dolarjev, se oblacil v najbolj fina oblacila in me povabil na<br />
voznjo s svojim Rolce Roycem. Prav tako me je na njegove stroske<br />
povabil v New York s svojim privatnim letalom.<br />
Ni se mi zdelo pomembno kdo je in koliko denarja ima, temvec<br />
dejstvo, da je postal moj resnicni prijatelj in zaveznik. Nihce me<br />
do sedaj ni naucil se toliko o nevarnostih, ki prezijo v resnicnem<br />
svetu. Kot bivsi vojak v sudanski vojski obvlada strelno orozje in<br />
samoobrambne tehnike.<br />
Na koncu se je izkazalo, da ni to, za kar se je predstavljal.<br />
Naivnost me je stala 70 dolarjev, ki sem jih zasluzil tisti dan<br />
na plazi in fotoaparat, vendar sem mu neznansko hvalezen za<br />
zivljenjsko lekcijo, ki jo je dal - meni in ocetu.<br />
Skoraj vsako noc v zadnjem mesecu sem prespal na drugem<br />
kraju. Spoznal sem vrsto cudovitih ljudi, ki so postali moji<br />
resnicni prijatelji. Juan, 66-letni Kubanec, je rekel, da je on moj<br />
ocka v Miamiju in ce bom kdajkoli karkoli potreboval, so njegova<br />
vrata vedno odprta (predstavljate si lahko, kako ganljivo je bilo<br />
srecanje obeh ocetov:).<br />
Hector mi je dal telefonsko stevilko in zagotovil, da bo pretepel<br />
vsakogar, ki mi bo poskusal karkoli narediti. Tom, ucitelj telovadbe<br />
v katoliski soli, me bo obiskal v Sloveniji. In tukaj so se Lucy in<br />
Kathleen in Katie in vse simpaticne punce iz kampusa v Miamiju<br />
... in Silvo, Mojca, Sabina, Maja, Veronika z druzino pa Matjaz,<br />
Grega in njegova mama, Stajerc in njegova brazilska punca. Pa<br />
Martha in Lucy, ki sem ju spoznal na plazi in ju bom obiskal v Las<br />
Vegasu. In osebje v vseh hotelih, kjer sem puscal prtljago, vozniki<br />
taksijev, ki so me vozili zastonj po mestu in vozniki avtomobilov,<br />
ki so ob slovesu imeli v oceh solze ...<br />
Po mesecu soncne, lenobne Floride, sem se odpravil na sever.<br />
Vceraj in danes sem v Atlanti spoznal kup novih prijateljev.<br />
Najvecji vtis je naredila name temnopolta druzina, kjer trenutno<br />
stanujem (oce je pisatelj in avtor ameriske knjizne uspesnice -<br />
izjemna osebnost!). Do pred pol ure (polnoci) sva se pogovarjala<br />
z njegovo zeno o zivljenju, politiki, potovanjih - neverjetno topla<br />
oseba.<br />
64 od new yorka do kostarike na avtoštop
Se spominjate mojih besed na zacetku poti, da grem v svet<br />
iskati resnicnega sebe. Sanjalo se mi ni, kako prav sem imel.<br />
Ko sem sam, povsem brez denarja, v mestu kjer ne poznam (se)<br />
nikogar, utrujen in lacen - nimam moznosti nase nadeti maske ali<br />
iti v varno zatocisce oklepa. Lahko sem samo to kar sem. Edino<br />
kar ljudem lahko dam je moja sreca, pozornost in ljubezen.<br />
Takrat vidim na sebi posledice vzgoje iz otrostva. Nikoli, niti<br />
v najtezjih trenutkih ne bi nikomur nicesar ukradel. Nikoli ne bi<br />
nikogar prizadel. Nikoli ne bi nikogar prosil za denar ali hrano. Dal<br />
beracem, vedno. Prosil za denar, nikoli. Nikoli, tudi ce stojim sest<br />
ur na istem mestu, se ne bi tako ponizal, da bi voznika dvakrat<br />
prosil, ce me vzame s sabo. Nikoli. Tudi, ko nimam cisto nic, sem<br />
ponosen na to kar sem in se zavedam, da si zasluzim, da ljudje z<br />
mano ravnajo lepo.<br />
Veliko stvari o sebi odkrivam sele zdaj, ko sem brez vsega.<br />
Preponosen sem, da bi kogarkoli poklical, ko sem osamljen -<br />
ker je to takrat moj problem, ki ga moram resiti sam s sabo in<br />
znotraj sebe. Preponosen sem, da bi kdajkoli poklical ocka, naj<br />
mi poslje denar, ceprav vem, da bi to z najvecjim veseljem storil.<br />
In nihce ne bi izvedel. Preponosen sem, da bi z Viso, ki jo nosim<br />
okoli pasu zraven potnega lista, stopil do prvega bankomata in<br />
dvignil denar. Preponosen. Preponosen sem, da bi se kdaj komu<br />
zlagal. Popolna iskrenost je moje najmocnejse orozje. Vedno<br />
lahko ljudem gledam v oci in jim pokazem sebe tocno taksnega<br />
kot sem.<br />
Ta pot je tudi velik test moje custvene inteligence. Vse tisto o<br />
cemer sem doma samo govoril, zdaj udejanjam. Odkrivam, da<br />
sem veliko mocnejsi v sebi, kot sem si kdajkoli predstavljal. Zelo<br />
redko obcutim strah. Skoraj ni trenutka, ko ne bi imel popolnega<br />
nadzora nad svojimi custvi. Skoraj ni trenutka, da bi me za karkoli<br />
skrbelo. Skoraj ni trenutka, da ne bi zaupal Bogu.<br />
Ta pot je pot ekstremov. So trenutki, ko prejemam navdusene<br />
aplavze in me ljudje zaradi tega ali onega razloga obozujejo.<br />
In veliko vec je trenutkov, ko sem povsem sam, me nihce ne<br />
opazi, nihce ne pohvali in imam obcutek, da nikomur na tem<br />
svetu ni mar zame. So trenutki, ko sredi noci stopam in so ljudje<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
65
prestraseni in vcasih do mene celo sovrazni, ker jim sam pojem<br />
avtostopar pomeni serijskega morilca ali roparja, ki caka na<br />
naivno zrtev.<br />
Naucil sem se biti v ravnotezju. V ravnotezju sam s sabo,<br />
s svetom in z vesoljem, ki je pac taksno kot je. Prisel sem do<br />
spoznanja, da ne potrebujem odziva iz okolice, da mi pove kdo<br />
sem in kaksen sem. Ce so ljudje navduseni, predvidevam, da<br />
pretiravajo. Ce me ne opazijo, me ne poznajo dovolj. Moja naloga<br />
je vsakemu cloveku, ki ga srecam dati koscek svoje ljubezni in<br />
spostovanja. In to je tudi vasa naloga. Ne jutri ali drug teden ...<br />
Danes! Zakaj ne bi zdaj storili nekomu nekaj lepega? Dejanje iz<br />
ciste ljubezni. Takrat boste spoznali, da se v tem skriva resnicna<br />
sreca.<br />
Rad vas imam,<br />
Matej<br />
Pri Silvestru sem nekaj časa stanoval. Obiskat me je prišel tudi<br />
oče. Že prvi dan mi je govoril o tem, kako me vsi pogrešajo doma<br />
in mi vzbujal občutke krivde. Jokal sem, ko sem bral Nikino pismo.<br />
Nekaj dni sva potrebovala, da se je pomirila napetost v najinem<br />
odnosu. Z njim sva šla v Disneyland in na veselico ob ustanovitvi<br />
Slovenske Palme.<br />
Nekega večera, ko sem iskal prenočišče, mi je receptor v hotelu<br />
na Ocean Drive-u dal telefonsko številko svojega sostanovalca po<br />
imenu Hector. Hector je bil včasih kriminalec in narkoman, zdaj pa<br />
se je spreobrnil in je goreč kristjan. Ostal sem pri njem nekaj noči.<br />
Rekel mi je, naj ga smatram kot brata in da ga lahko kadarkoli<br />
pokličem, če potrebujem pomoč.<br />
Prvič sem pil sladko kubansko kavo in jedel kubansko hrano.<br />
Všeč mi je bilo. Manjkalo mi je znanje španščine. V Miamiju težko<br />
kam prideš brez španščine.<br />
Nekega dne sem prišel v univerzitetni kampus in tam spoznal<br />
vrsto prijetnih deklet. Pri eni od njih sem prespal. Pozornost mi<br />
je vzbudila, ko je stopila do mene in me vprašala: "Sem lahko<br />
tvoja najboljša prijateljica?" Pritrdil sem ji. Še zdaj sva na vezi<br />
prek emaila in se nazivava kot "best friends"<br />
66 od new yorka do kostarike na avtoštop
Z dvema prijateljema in mamo enega od njiju smo neko noč šli<br />
v strip klub. Začel sem se dolgočasiti. Striptizete so se mi zdele<br />
totalno nezanimive. Nisem razumel, kaj je v moških, ki si želijo<br />
pozornosti teh deklet. K sreči je bilo tam tudi nekaj oblečenih<br />
punc in z eno sva postala prijatelja. Vsi so se ga napili, jaz pa sem<br />
za nazaj vozil avto, čeprav s sabo nisem imel vozniškega.<br />
Večkrat sem se ponoči znašel sam sredi mesta, nikjer nikogar<br />
v soseskah, kamor ni niti policije niti taksijev. Videl sem sumljive<br />
ljudi, ki so se mi približevali in me ogledovali in nekajkrat me je<br />
bilo strah.<br />
Iz Miamija sem 11. novembra zgodaj zjutraj pot nadaljeval v<br />
Atlanto...<br />
ODSLEJ VEGETARIJANEC<br />
JAVLJAM SE IZ: Denver, CO, ZDA 23. 11. 2004<br />
VELIK SKOK<br />
Teden Atlante je bil en najlepsih na celotnem potovanju. Odkar<br />
sem se zadnjic javil sem naredil velik skok v razdalji in obcutek<br />
imam, da tudi v osebnosti.<br />
Spoznal sem temnopoltega moza po imenu Reggie Smith in<br />
cudovito Millicent St.Claire ter vrsto njenih prijateljev, vkljucno<br />
z 71-letnim gospodom Reedom, ki je poglavje zase:) Zivel sem v<br />
pravljicni hisici sredi gozda, slabo uro stran iz Atlante. Vsako jutro<br />
sem se prebudil ob vonju toplega kruha in vedno je bil zraven<br />
okusen shake iz svezega sadja.<br />
Millicent, 42, je uciteljica fotobranja in direktorica podjetja Mind<br />
Masters Institute in predvsem cudovita oseba na visoki stopnji<br />
zavedanja in z veliko ljubezni, ki jo daje ljudem okrog sebe. V tednu<br />
bivanja pri njej sem se naucil veliko o svojih umskih potencialih, o<br />
zdravi prehrani, meditaciji in pridobil novo najboljso prijateljico.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
67
Od kar sem spoznal Reggija (ameriskega pisatelja in misleca,<br />
avtorja knjige Surrender to Heal: 7 Ways to Rise above the<br />
Battlefield of Life), sem se odlocil za nemesno hrano. Reed Evans<br />
Wright, 71 (izgleda 45) in njegova energija me je prepricala, da<br />
jem cimvec surove, zive hrane - zelenjave, sadja in semen. Se<br />
nikoli prej nisem 50 sklec naredil s taksno lahkoto. :)<br />
Iz Atlante sem po 53 urah prispel v Denver, Colorado, kjer sem<br />
se prvic na tem potovanju srecal z "od-prej-poznanimi ljudmi" -<br />
sorodniki, ki sem jih obiskal pred dvema letoma. Bil je moj najdaljsi<br />
stop v zivljenju. Iskal prevoz in vozil sem se dva dni, dve noci in se<br />
polovico dneva. Iz Atlante me je Millicent peljala na zacetek ceste<br />
I-20, od koder sem stopal proti zahodu.<br />
Iz Birminghama, Alabama (ki ga zaradi teroristicnega napada<br />
Ku Klux Clan-a imenujejo tudi Bombingham) sem nadaljeval po<br />
cesti I-78 proti Memphisu, Tennessee - rodnem mestu Elvisa<br />
Presleya. Tja sem prispel okrog dveh zjutraj in prezivel dobri<br />
dve uri v razigranem mestnem srediscu. Zal mi je, da nisem videl<br />
Elvisove rodne hise v Gracelandu!<br />
Od tam sem nadaljeval pot po cesti I-40. V drzavi Arkansas<br />
(izg. Arkansa) mi je ustavil temnopolt akrobat iz Gabona, Afrike,<br />
ki izvaja trike v znanem ameriskem cirkusu. Skupaj sva prezivela<br />
dobrih 14 ur in prevozila kakih 1300 kilometrov. Razsla sva se<br />
kot dobra prijatelja nekaj milj stran od mesta Alberquerque, New<br />
Mexico.<br />
Dobrih 10 minut po tem, ko me je Mahamad Barry (akrobat)<br />
pustil na bencinski crpalki in v mojo zeleno knjizico zapisal svoj<br />
email in telefonsko stevilko, sta prisla dva policijska avtomobila<br />
in me nagnala stopati drugam. Sele kasneje sem izvedel, da sem<br />
bil v Indijanskem rezervatu. Rezervati so avtonomna ozemlja,<br />
podeljena Indijancem, na katerih ameriska vlada in policija nimata<br />
nobenega vpliva. Rezervat ima svojo vlado, svoje finance (razen<br />
podpore, ki jo dobi od ameriske vlade) in predvsem svoja pravila.<br />
Ce bi iz kakrsnegakoli razloga pristal v pretepu z Indijancem, bi<br />
sam nosil vse posledice. Prav tako me lahko Indijanec ubije in za<br />
to ni kaznovan.<br />
68 od new yorka do kostarike na avtoštop
Zanimivo - cisto drugi svet - prezet z naravo, s spiritualnostjo in<br />
cudovitimi medcloveskimi odnosi! Sreco sem imel, da nisem bil<br />
na ameriskem ozemlju, ker v drzavi New Mexico bi bil lahko zaradi<br />
stopanja aretiran.<br />
Tako sem okrog 3 zjutraj stal ob cesti v (kot sem kasneje izvedel)<br />
ameriskem mestu z eno najvisjih stopenj kriminala. Nekdo mi<br />
zaklice iz avtomobila, kam grem.<br />
"Denver," sem odgovoril.<br />
Cez nekaj minut mi ustavi bel dostavni avtomobil z obilnim<br />
mozem s pricesko, ki sem jo do sedaj videl samo v kavbojskih<br />
filmih.<br />
"Ti pinokio! Ce te ne bi pobral, bi bil verjetno eden izmed stotih<br />
mrtvih stoparjev vsako leto v mestu Alberquerque," mi je kasneje rekel<br />
s prepoznavnim naglasom in stilom in se zraven zarezal.Prvic sem<br />
spoznal in se spoprijateljil s cistokrvnim ameriskim Indijancem. Ime<br />
mu je Jaymes Shot With Two Arrows (Ustreljen z dvema puscicama)<br />
in izhaja iz znane indijanske rodbine Crowdog v Juzni Dakoti.<br />
Z vsako miljo proti severu je bila temperatura blize lediscu in<br />
cesta bolj nevarna. Po radiu so rekli, da se priblizuje snezni vihar,<br />
tako da sva se ustavila malo pred drzavo Colorado v motelu in<br />
tam pricakala jutro. Vsako minuto pogovora v avtomobilu, v<br />
motelu in nato spet v avtomobilu sem bil bolj fasciniran. Jaymes<br />
je zdravilec in sveti moz v svojem plemenu. Kot sveti moz, saman<br />
in eden vodilnih moz v svojem plemenu je Jaymes neporocen in<br />
vso svojo energijo in cas vlaga v pomoc ljudem.<br />
"Zakaj pa si ne najdete partnerke, ki bi vam lahko pomagala pri<br />
vasem poslanstvu?" sem ga na hitro vprasal.<br />
"Mladi belec, ti ne razumes. Jaz ne morem biti porocen. Zenska<br />
bi pobrala iz mene energijo, ki jo moram dati ljudem, ki so bolni<br />
na telesu in duhu. Oni potrebujejo Jaymesa, da jih ozdravi.“<br />
"Dolge ure sva govorila o zivljenju, o indijanskih navadah, o<br />
indijanski spiritualnosti in od vsega najbolj zanimivo, o indijanski<br />
seksualnosti.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
69
"Ljudje sploh ne vedo, kaj je to seks. Beli zahodnjaki mislijo,<br />
da je seks zgolj spolni odnos med partnerjema. Zato se navadno<br />
po nekaj letih zakona, seksa s partnerjem navelicajo in iscejo<br />
zadovoljitev drugje."<br />
"Kaj pa je seks po vasem mnenju?" sem ga radovedno<br />
vprasal.<br />
"Seks je spolni odnos in se veliko vec! Je izmenjava seksualne<br />
energije med partnerjema. Je oblika spiritualnosti. Je odnos, ki<br />
te napolni z zivljenjsko energijo in odkriva nove potenciale tvoje<br />
spiritualnosti. In nikakor se v to ne smes podati nepripravljen. Ce<br />
stvari ne razumes, ti vsak spolni odnos s partnerjem skrajsa zivljenje<br />
za nekaj let in te naredi slabotnejsega in bolj ranljivega!"<br />
Govoril mi je o tem, kako Indijanci castijo naravo in na<br />
kaksen nacin dozivljajo zivljenje. Med drugimi fascinantnimi<br />
sposobnostmi, Jaymes lahko vidi auro ljudi.<br />
"Na tvojem telesu so prisotne 4 barve. Vidim, da nisi se nasel<br />
tistega, kar si iskal."<br />
"Seveda sem nasel. Srecen sem, zadovoljen, v miru sam s sabo<br />
..." sem mu prepricljivo odvrnil.<br />
"Otrok moj, nauci se poslusati modre moze. Veliko je stvari, ki<br />
se jih moras se nauciti. Dalec si prisel na svoji spiritualni poti pri<br />
svojih dvajsetih, vendar te se vedno caka veliko presenecenj. Se<br />
vedno je veliko strani zivljenja, ki jih moras odkriti!"<br />
"Mladi prijatelj, vidim da veliko beres. Ne beri vec knjig.<br />
Knjige ti zameglijo um in te naucijo mnogo lazi. Uci se od ljudi,<br />
ki vedo. Ne se tako izpopolnjevati v angleskem jeziku, temvec se<br />
bolj poglobi v svoj jezik. Tvoj jezik je univerzalen, angleski jezik<br />
je konstrukt. Nikoli ne bos razumel resnice, ce bos razmisljal v<br />
angleskem jeziku."<br />
Nekaj je na tem cloveku, kar mi je cel cas pogovora jemalo sapo<br />
in me se sedaj navdaja z globokim spostovanjem. Ne morem<br />
nehati misliti na stvari, ki mi jih je povedal. Zelel sem se prepricati,<br />
70 od new yorka do kostarike na avtoštop
ce je res, kar mi je govoril in sem odprl mapo, ki jo je imel s sabo v<br />
hotelski sobi in iz nje se je usulo desetine pisem in listkov. Ljudje<br />
so se mu zahvaljevali, ker jim je resil zivljenje, resil zakon, jih<br />
ozdravil raka, Aidsa, odvisnosti od kokaina...<br />
V nedeljo popoldne sem prispel v Broomfield, Denver in padel<br />
v objem Jasonu in Rachel Sedmak. Takoj sem zaslisal lajez psicke<br />
Sassy, ki me je takoj prepoznala. Kmalu smo se spoprijateljili<br />
tudi z Baxterjem in Sugar. Preziveli smo cudovit dan in vecer v<br />
obujanju spominov na New York, kjer sta zivela, ko sem ju obiskal<br />
pred dvema letoma in nato polovico noci z Jasonom v cudovitih<br />
pogovorih o spiritualnosti in zivljenju. Vesel sem, ko ju vidim,<br />
kako se imata rada, kako sta uspesna in kako postajata vsak dan<br />
bolj srecna.<br />
Vceraj me je prisel iskat Russell, ki sem ga prav tako na prejsnjem<br />
potovanju obiskal in meni v cast je zvecer priredil majhno zabavo.<br />
Zbrala se je druzina Sedmak iz vseh koncev Denverja. Tako lepo<br />
je bilo spet videti vse te nasmejane obraze, na katere me veze<br />
toliko lepih spominov. Z Diano Sedmak sva v smehu obujala<br />
spomine iz letalisca v New Yorku, kjer me je ravno njeno ime<br />
resilo nadaljnjega mucenja. Alana sem vprasal, ce se vedno bere<br />
casopis med voznjo, Harrison in Johnatan sta zrasla, Erica je pri<br />
svojih 14 ze prava dama in Dorothy, njihova mama, je se vedno<br />
pri dobrem zdravju. Vecer sva prezivela z Russlom na fotelju ob<br />
kaminu. Govoril mi je o tem, kako je potoval po Evropi in se ustavil<br />
v Sloveniji pri mojih starsih, o tem, kako mi je menjal plenice in o<br />
tem, kako sta se ga njegov oce in moj oce enkrat posteno napila<br />
in si je moj oce zlomil nogo. Govoril mi je o svojem ocetu Alanu, o<br />
dedku Antonu in o ostalih Sedmakih v Ameriki.<br />
Russel Sedmak, 41, sarmantna, samozavestna oseba, z izjemnim<br />
smislom za humor, na vrhuncu svoje kariere kot arhitekt in cudovit<br />
oce 11-letnemu Connorju. Popoldne mi je pokazal enega najbolj<br />
znanih naravoslovnih muzejev v Ameriki, Museum Of Nature And<br />
Science, Denver, kjer je bil vodja projekta kompleksa Planetarium<br />
in velike hale, ki je postala popularna turisticna atrakcija. Tako<br />
sem ponosen na svojega bratranca!<br />
Jutri potujem z zame precej neobicajnim prevoznim sredstvom.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
71
Danes popoldne sem se nameraval odpravit stopat proti<br />
Dallasu, ko me Russell preseneti z letalsko karto in mi prihrani<br />
dobrih 20 ur stopanja.<br />
"Rad bi, da ostanes z mano se en dan!"<br />
Nasmehnil sem se in ga objel.<br />
Jutri ob 11:45 imam torej let za Dallas, Texas na 10-dnevno<br />
VIPASSANA meditacijo. Vipassana je ena najstarejsih indijskih<br />
tehnik purifikacije telesa in duha. Vipassana pomeni "videti<br />
stvari taksne, kot so". Prakticno gre za deset dni tisine in 14<br />
ur meditacije dnevno. Zanimivo je, kaksno raven discipline<br />
zahtevajo! Vsak dan zadoni zvonec ob 4 zjutraj, v desetih<br />
dneh ni dovoljena nobena oblika interakcij med udelezenci,<br />
odpovedati se moras hrani po poldnevu, branju, pisanju, vsem<br />
tehnoloskim pripomockom, kakrsnikoli telesni aktivnosti,<br />
telesni dekoraciji ... vec o tem na www.dhamma.org/code.<br />
htm.<br />
Se vedno s sabo nosim 30 kilogramov prtljage in resno<br />
razmisljam o tem, da se tega bremena znebim in resnicno<br />
naredim tisto, o cemer govorim - postanem povsem svoboden in<br />
da povsem zaupam. Morda bom zbral dovolj poguma in se resil<br />
bremena se teh 100 dolarjev, ki jih imam pri sebi, oblacil in kitare,<br />
ki mi predstavlja varnost - vem namrec, da mi lahko prinese denar,<br />
kadarkoli mi ga zmanjka. Sanjam o tem, da bi bil dovolj pogumen,<br />
da bi potoval zgolj z zobno scetko, dvema paroma spodnjih hlac<br />
in majhnim diktafonom na katerega snemam popotni dnevnik in<br />
najbolj zanimive pogovore z ljudmi na poti.<br />
Bomo videli po 4.decembru!<br />
Matej<br />
Denver, 24.11.04<br />
»Matej, pridi, greva nekaj prigriznit,« me je Russ poklical, ravno ko<br />
sem pritisnil gumb POSLJI in ste dobili v nabiralnike prejsnje pismo.<br />
72 od new yorka do kostarike na avtoštop
Vstal sem od mize in mu sledil. Odprl mi je vrata in vstopil sem<br />
v prijeten kafic na petnajsti ulici, 100 metrov stran od njegove<br />
pisarne. Razgledoval sem se po prostoru in gledal, ce imajo na<br />
meniju vegetarijanski sendvic.<br />
»Prosim, ti lahko pomagam?« Ozrl sem se in ugledal enega<br />
najprikupnejsih nasmehov, ki sem ga kdaj videl na zenskem<br />
obrazu. Obstal sem in jo nekaj trenutkov gledal v oci. Prisegel bi,<br />
da sem videl iskrice!<br />
»Ehh ... ja ... mhm ... zame ... eeeh ... Kaj nemesnega mi<br />
priporocas?« Verjetno sem bil tisti trenutek najbolj hecna pojava<br />
v kavarni. Na obrazu sem imel butast nasmeh in cisto nicesar<br />
pametnega, kar bi lahko rekel, mi ni prislo na misel. Edino, kar<br />
se spomnim je, da sem rekel “ok” tistemu,kar je pac ona izbrala<br />
zame in dodal se pomarancni sok.<br />
Z Russom sva se usedla za mizo in zdaj si tudi on ni mogel kaj,<br />
da se mi ne bi smejal. »Kaj se mi smejes?!« sem ga premeril s<br />
pogledom. »Haha ... tale te je pa ocarala, kaj! Saj si tudi ti njej<br />
vsec, po moje.«<br />
Tako vznemirjen sem bil zaradi tega srecanja, da nisem mogel<br />
niti do konca pojesti sendvica. »To punco zelim poblizje spoznati,«<br />
sem mu rekel in stopil do pulta.<br />
»Kako ti je ime?« sem skusal popraviti vtis od prej z malo<br />
mocnejsim glasom. »Molly.« - »Molly, imas morda pri roki papir<br />
in svincnik?« - »Seveda.« Ponudila mi je majhen rumen blokec in<br />
moder kemicni svincnik. Nagnil sem se naprej, potisnil njeno roko<br />
na papir in jo pogledal v oci.<br />
»Napisi tukaj svoj email naslov.« Izraz presenecenja se je hitro<br />
spremenil v tisti carobni nasmeh. Nekaj trenutkov sva se gledala<br />
iz oci v oci. Premaknila je pogled na papir in zacela pisati.<br />
Takrat je pristopil Russ. »Kaj, jo bos kontaktiral iz Juzne<br />
Amerike?« Zasmejal sem se. »Molly, zal mi je, ker jutri zjutraj ze<br />
odhajam. Ampak rad bi ostal s tabo v stiku.« Izmenjali smo si se<br />
nekaj besed, dala mi je listek z njenim emailom in me prijela za<br />
konice prstov. »Tudi jaz bi rada ostala v stiku s tabo.« Prijel sem jo<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
73
za dlan, se nagnil, ji poljubil roko, jo pogledal v oci, se nasmehnil<br />
in sledil bratrancu ven iz lokala.<br />
»Haha ... zdaj razumem, na kaksen nacin tako hitro polnis te<br />
svoje zvezke z emaili in telefonskimi stevilkami ... in videl sem<br />
eno mosko ime na vsakih deset zenskih.« - »Ah, nehaj! Tale punca<br />
mi je res vsec.« - »Ja, pojdi vendar nazaj. Kaj pocnes tu z mano,<br />
potem.« - »Ah, ne ... brezveze. Tezko bi potem prisel do tebe,<br />
nisem si dobro zapomnil poti.«<br />
Vrnila sva se v pisarno in lotil sem se pisat pisma prijateljem v<br />
anglescini.<br />
Kamorkoli sem pogledal, sem videl Mollyjine oci, Mollyjin<br />
nasmeh ... nisem se mogel zbrati.<br />
»Russ, jaz grem nazaj,« sem koncno zaklical na drugo stran<br />
pisarne. »Hehe, srecno!«<br />
Vstopil sem v kafic in takoj, ko me je njena sodelavka videla, jo<br />
je poklicala.<br />
»Molly, nekaj sem razmisljal. Danes je moj zadnji dan Denverja<br />
in mislim, da bi mi prav prisla turisticna vodicka.« Pogledal sem<br />
jo v oci. »Kdaj koncas delat?«<br />
- »Ehh ... zdaj. Prosta sem.« Njena sodelavka je bruhnila v smeh.<br />
»Jess, saj sem prosta, ne?« - »No, pa bodi prosta.« Zasmejal sem se.<br />
Prezivela sva cudovito urico sprehajanja in smejanja po mrzlem<br />
Denverju, se zastekala, nato pa razsla in dogovorila, da preziviva<br />
skupaj vecer.<br />
Ob 8h zvecer smo se z Russom in Connorjem vracali iz atletskega<br />
kluba. Cas, ko sva se z Molly dogovorila, da se dobiva. »Kaj bos<br />
naredil torej, Matej? Te pustim v centru?«<br />
»Ne Russ. Ta vecer bi rad prezivel z vama.« Malce sem ga<br />
presenetil.<br />
»Si preprican?« Nasmehnil sem se.<br />
»Veliko bo se punc z lepim nasmehom, bratrancev pa ne bom<br />
vec dosti srecal.«<br />
74 od new yorka do kostarike na avtoštop
Zarezal se je in plosknila sva dlani. Preziveli smo cudovit vecer<br />
ob dobri hrani in dobrem vinu. Se najbolj od vsega mi je vsec, da<br />
sva z 11-letnim Connorjem postala taksna prijatelja.<br />
»Meni se zdi, da si ful kul tip. Nikoli me ne dolgocasis. Ravno<br />
prav si utrgan. Mislim, da si mi dal nekaj ful dobrih nasvetov!« mi<br />
je rekel, ko sva sedela sama v avtu.<br />
...<br />
Naslednji dan smo se nekaj cez deseto odpravili proti letaliscu<br />
in sredi voznje v gneci, ki se je vila proti letaliscu, je Russ ugotovil,<br />
da bom verjetno zamudil let.<br />
Bilo je dan pred zahvalnim dnem, ki je tukaj zelo pomemben<br />
praznik in cela Amerika nekam leti. Ko smo se pocasi pomikali, je<br />
rekel, da ni skoraj nobene moznosti, da ujamem let ob 11:45 in naj<br />
kar pripravim dolarje za spremembo karte za kasneje.<br />
»Bog, spet se ti javljam. Heh, navadno se ti javljam, ko sem<br />
v situacijah, ko nimam cisto nobenega vpliva. In to je na tem<br />
potovanju skoraj vsak dan. Kar je dobro za najino komunikacijo, ni<br />
tako? Bog, ne vem kaksne nacrte imas z mano tokrat, ampak tudi<br />
zdaj ti bom zaupal. Naredi z mano kar hoces. Ce zelis, da pridem<br />
na to meditacijo, naredi mali cudez ali kot ljudje temu pravimo,<br />
nakljucje. Ce pa ne zelis, pa naj zamudim let.«<br />
»Glej, glej ... zgleda da je bila prometna nesreca in zamasek<br />
samo na majhnem delu avtoceste!«<br />
Pomikali smo se vedno hitreje in na zadnje prisli na letalisce<br />
11:15. Hiteli smo do terminala American Airlines, kjer sem ugotovil,<br />
da me ni v racunalniku. Pregovarjali smo se in cudili, kako me ni v<br />
racunalniku, ce je Russ vceraj kupil karto prek Orbitza, ki leti 11:45<br />
v Dallas.<br />
In takrat je usluzbenki postalo jasno. »Tecite na Delto. Mi letimo v<br />
Dallas 11:38.«In tako smo tekli. Jaz z velikim nahrbtnikom, obesenim<br />
na eni rami, Russ s svojim kovckom in mojim malim nahrbtnikom<br />
in Connor s kitaro. Na Delti smo hiteli do terminala za avtomatski<br />
check-in in Russ je hitro v rezo vstavil svojo kreditno kartico.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
75
»No ticket on this credit card. Want to insert the passanger’s<br />
name manually? (Nimate rezervirane karte na tej kreditni kartici.<br />
Zelite vpisati ime potnika?)« Oblil me je mrzel pot in hkrati sem<br />
videl v tem jasno sporocilo, da mi ocitno ta meditacija danes ni<br />
namenjena. Tudi ce grem na naslednji let, bom zamudil zacetek<br />
meditacije, kar pomeni, da me na noben nacin ne bodo sprejeli<br />
(taksen je namrec kodeks).<br />
Nic hudega - tako pac ocitno Nekdo hoce. »Dajte mi kreditno<br />
kartico,« me je iz misli potegnil rezek glas operaterke. »Kako vam<br />
je ime, gospod?« - »Matej, M a t e j. Sedmak, S E D M A K.« - »Aha,<br />
nasla sem vas. Verjetno avtomat ni prepoznal, ker je drugacno<br />
ime, kot na kreditni kartici. Ampak ce zelite ujeti let, morate zelo<br />
pohiteti, gospod.«<br />
In tako smo tekli, kolikor smo pac lahko. »Ze 25 let potujem po<br />
ameriskih letaliscih in se nikoli nisem videl tako praznega letalisca<br />
za zahvalni dan,« je vmes komentiral Russ.<br />
Ampak glej ga zlomka, na karti je bila stevilka potnika obkrozena<br />
z rdeco barvo.<br />
Ko sem hodil proti varnostnemu pregledu in sem usluzbenki<br />
pokazal karto, me je napotila na posebni oddelek - tja, kjer ni bilo<br />
nikogar. »Mmm, super,« sem si mislil. »Pa se bom izognil cakanju<br />
v vrsti.«<br />
»Sezujte si cevlje in slecite plasc.« - »OK, samo dajte hitro,<br />
ker mi cez 15 minut leti letalo in moram priti se na drugi konec<br />
letalisca.« - »Gospod, mi ne moremo vplivati na to. Napisali so, da<br />
ste podvrzeni posebni kontroli.«<br />
GULP! Slekli so me skoraj do golega, pretipali cisto vsak del<br />
telesa, stresli VSE ven iz nahrbtnika in razlagati sem jim moral,<br />
zakaj imam majhne kartice, kjer pise spletna stran in moje ime ...<br />
kaksen fotoaparat imam ... zakaj imam s sabo snemalnik zvokov<br />
... in zakaj nosim v nahrbtniku pistacije.<br />
Zakaj le clovek nosi s sabo pistacije?! Morda zato, da jih bo<br />
zacel ponujati potnikom in tako postopoma zastrupil letalo ... in<br />
76 od new yorka do kostarike na avtoštop
potem stopil do pilota in ga zaslepil s fotografsko bliskavico in<br />
nato letalo strmoglavil na Bushevo rezidenco v Teksasu. Argh!<br />
Norost!<br />
Na letalo sem se vkrcal zadnji trenutek.<br />
INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST<br />
Te zgodbe nisem želel prej nikomur povedati, a sem se odločil,<br />
da vam jo tokrat zaupam...<br />
Nekje na jugu zasneženega Kolorada, 21.11.04<br />
„Vi, beli možje, sploh ne razumete seksualnosti,“ mi je<br />
pripovedoval med počasno vožnjo skozi snežni metež. Poti nisva<br />
mogla več nadaljevati in najela sva sobico v obcestnem motelu.<br />
Namestila sva se vsak na svojo posteljo in naenkrat mi Indijanec<br />
predlaga: „Sleci se.“<br />
Obotavljal sem se. Rekel mi je namreč tudi, naj pred njim<br />
masturbiram. Nekaj mi je reklo, naj ga poslušam. Po drugi strani<br />
se mi je zdelo preveč perverzno. Zavrnil sem in vsak je zaspal v<br />
svoji postelji.<br />
Ko sva se zjutraj zbudila, je Jaymes še vedno vztrajal, da mi želi<br />
pokazati tehniko, kako dvigniti seksualno energijo v višje dele<br />
telesa. Popustil sem.<br />
Slekel sem hlače in ugotovil, da pred njim nikakor ne morem<br />
doživeti erekcije. Nazadnje mi je uspelo.<br />
Opazoval me je in se me občasno dotikal na način, kot se te<br />
dotika zdravnik. Tik preden sem doživel izliv, je stisnil moj penis<br />
in z roko močno potegnil čez trebuh vse do brade. Doživetje je<br />
bilo neopisljivo. Naenkrat sem začutil orgazem po vsem telesu.<br />
Zarjovel sem od užitka in nekaj minut nisem mogel priti k sebi.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
77
Jaymes je pogledal mojo spermo in dal nekaj kapljic v usta.<br />
Zmajal je z glavo in rekel:<br />
- Količina tvoje sperme je premajhna in prav tako okušam, da<br />
nimaš preveč urejenih prehrambenih navad.<br />
- Dal ti bom še nekaj nasvetov, je nadaljeval. Ne seksaj<br />
vsepovprek preden spoznaš svojo lastno seksualnost. Naučiti<br />
se moraš zadržati izliv. Naučiti se moraš ljubiti sebe. Pri tebi<br />
je opaziti, da si živel v restriktivni družbi. So ti povedali, kako<br />
pomembno je samozadovoljevanje?<br />
Požrl sem slino.<br />
- Jaz še vedno mislim, da je samozadovoljevanje greh, sem mu<br />
priznal.<br />
- Beli mož - to ni res. Samozadovoljevanje je zdravo in koristno.<br />
Počni to vsak dan, če ti paše.<br />
Oblekel sem se. Med potjo me je Jaymes poučil o svoji kulturi.<br />
- V našem plemenu morajo iti vsi dečki skozi to, kar si danes dal<br />
skozi ti. Zato smo sveti možje. Mi nimamo spolnih odnosov z<br />
žensko. Nikoli v življenju. Mi se samo samozadovoljujemo.<br />
Zato ohranjamo čisto in sveto energijo, da lahko služimo<br />
človeštvu. Zelo pomembno je pri nas, da dečkom in deklicam<br />
pokažemo, kako ravnati s svojo spolnostjo.<br />
- Ti tudi deklice iniciiraš? me je zanimalo.<br />
- Tudi.<br />
- Mmm … to mora biti pa zabavneje kot z dečki, a ni tako?<br />
- Mladi mož! To zame ni zabava! Jaz nimam nobenih poželenj<br />
ob tem. Nobenih želja.<br />
Priznati sem mu moral, da sem to začutil.<br />
Kasneje mi je v pogovoru povedal, da je bil zelo dober osebni<br />
prijatelj z Marlonom Brandom in da je bil zelo žalosten, ko je umrl<br />
julija tistega leta. Povedal mi je še vrsto neverjetnih zgodb in<br />
srečanj. Govoril mi je o tem, da med ritualom zapusti svoje telo in<br />
kot duh lahko zdravi druge.<br />
- Zapomni si, mladi mož, tvoja seksualnost je tvoj največji<br />
zaklad in najmočnejše orožje … ki lahko ubije tebe samega,<br />
če je ne razumeš.<br />
78 od new yorka do kostarike na avtoštop
DESET DNI V TIŠINI<br />
JAVLJAM SE IZ: Dallas, TX, ZDA, 10. 12. 2004<br />
V ISKANJU RESNICE<br />
“Kaj lahko mladega cloveka vlece na tako dolgo in nevarno<br />
potovanje, Matej? Zakaj to pocnes?” me je vprasal Randy po dobre<br />
pol ure skupne voznje.<br />
Prej sem mu z entuziazmom opisoval zadnji mesec poti in svoje<br />
nacrte za naprej.<br />
Obstal sem za nekaj trenutkov in v tisini izbiral besede. Zdi se mi,<br />
da govorim vedno manj in vsako besedo, ki jo izrecem, zelim, da<br />
je refleksija resnice. Besede so nevarne. Ce nisi z njimi previden, te<br />
lahko hitro zanesejo na pot lazi in pretvarjanja. In ce zelis vestno<br />
slediti resnici, moras ne le paziti, da je vse, kar izreces resnica,<br />
temvec tudi, da je namen vsake komunikacije z drugimi cist.<br />
»To je zelo dobro vprasanje.«<br />
Sedel sem na zadnjem sedezu s svojo prtljago, njegova zena<br />
je vozila. Vprasujoce me je gledal v oci. Zdaj je tudi njegova zena<br />
napela usesa in ker sem zacel govoriti s tisjim glasom, je rahlo<br />
nagnila glavo nazaj, da ne bi zamudila mojega odgovora.<br />
»Zelo dobro vprasanje, ker veckrat mislimo, da nekaj pocnemo<br />
z dolocenim namenom, v resnici pa zelimo doseci nekaj drugega.<br />
Kako naj torej vem, zakaj sem v resnici odsel na to potovanje?«<br />
- »Je temu botroval kak prelomni dogodek? Si to pot dolgo<br />
nacrtoval? Ali je ...«<br />
- »Rad bi spoznal kaj je resnica,« sem prekinil njegov tok<br />
vprasanj. »Rad bi spoznal resnico o sebi, resnico o svetu, resnico<br />
o cloveski naravi, resnico o Bogu. Rad bi se preprical, ce sem na<br />
pravi poti.« Postal sem nekaj trenutkov. To je vprasanje, ki ga<br />
veckrat premlevam v sebi.<br />
...<br />
»Zelim si izkusiti popolno svobodo, popolno sreco, popolno<br />
nenavezanost na karkoli materialnega. Zelim izvedeti, kaj je<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
79
istvo cloveske narave. Zelim izpopolniti vizijo o druzbi, katero<br />
bom nekoc pomagal ustvarjati.«<br />
Nasmehnil sem se. „Ampak kakorkoli skusam svoje misli<br />
spravljat v filozofsko obliko, je se vedno moja cela pot ena velika<br />
zabava.“<br />
Zadnja dva tedna sta bila carobna. Deset dni VIPASSANA<br />
MEDITACIJE je zagotovo najbolj intenzivna spiritualna izkusnja,<br />
ki sem jo kdaj dozivel. Vseh deset dni sem se pocutil kot krotilec<br />
podivjanega slona. In ta podivjana zival je bila moj lastni um.<br />
Verjetno bi bilo lazje krotiti slona.<br />
Opazuj dih ...mmm ... tista punca v modri jopici mi je vsec! Glej<br />
kaksno milino izraza njen obraz, ko meditira. Pridi nazaj ... Zapri<br />
oci ... opazuj dih ...Pa tudi tista zraven nje ni slaba! Glej kako ima<br />
lep, dolg vrat! Kot mala zirafa.(Skoraj bi bruhnil v smeh, ko se mi<br />
je um postregel s sliko zirafe z zenskim obrazom ...) Zapri oci ...<br />
opazuj dih.<br />
Se spomnis tiste miske iz Miamia ... kako ji je bilo ze ime? Christine?<br />
Kaksna lepotica! Zakaj je nisem poklical zvecer, kot sem ji obljubil<br />
... kaj sem ze pocel takrat?<br />
Opazuj dih ... vdihnem, izdihnem ... zrak se dotakne srednjega<br />
dela leve nosnice ...Kaj pa Meagan ... olala ... ona je resnicno<br />
lepa zenska. Na tisti sliki ne zgleda bogve kaj, malce je opecena,<br />
ampak v resnici je pa taksna lepotica ... in tako lep mehek glas<br />
ima in tako ...<br />
Pridi nazaj ... opazuj dih ... kako vstopa skozi nosnici ... jooj ...<br />
koliko casa bo se to trajalo? Ne morem vec!<br />
Opazuj dih ... pridi nazaj ... opazuj, kako se spreminja ritem<br />
dihanja.<br />
NORISNICA!<br />
In to priblizno 12 ur na dan, 9 polnih dni. Nobenih kontaktov<br />
z zunanjim svetom, nobenih daljsih sprehodov, nobene<br />
komunikacije med udelezenci, nobenega pisanja niti branja, brez<br />
vecerje ...Vendar izjemno globoka in prijetna izkusnja.<br />
80 od new yorka do kostarike na avtoštop
Zdi se mi, da je ta izkusnja prisla ravno v pravem trenutku na<br />
mojem potovanju. Kot bi me vsi dogodki in ljudje, ki sem jih<br />
spoznal v zadnjih stirih mesecih napotili ravno sem. Zdi se mi, da<br />
se je precej spremenil moj pogled na svet. Cisto drugace gledam<br />
na svoje telo, drugace gledam na svojo prihodnost in preteklost,<br />
drugace gledam na druge ljudi in zivali. Drugace gledam na<br />
prehranjevanje... na religijo... na znanost ...<br />
...<br />
24. novembra okrog osmih zvecer sem zagledal tablo SW<br />
VIPASSANA MEDITATION CENTER. Sredi mesta Kaufman sem na<br />
bencinski crpalki srecal tri prijetne deklice, s katerimi sem se vec<br />
kot pol ure vozil okrog in spraseval ljudi, kje je ta center. Pozabil<br />
sem si namrec iz internetne strani natisniti napotke.<br />
Toliko vam zelim povedati o tem dozivetju in vam bom, ko bom<br />
nasel malce vec casa, opisal se veliko drugih dogodivscin.<br />
Ravno sem koncal pogovor s starsi. Oce mi je brez moje vednosti<br />
rezerviral karto iz Los Angelesa proti Sydneju in skoraj sem bil na<br />
tem, da ponudbo sprejmem.<br />
Vendar sem se po temeljitem razmisleku (ki sem ga obljubil ocetu)<br />
odlocil, da bi bila velika skoda zamuditi Srednjo in Juzno Ameriko.<br />
Bom ze nekako nasel povezavo proti Avstraliji, ce ne drugega, se<br />
bom vkrcal na kaksno tovorno ladjo. Pustil se bom voditi, kot sem<br />
se do sedaj.<br />
Zdaj se odpravljam proti Kaliforniji. Ne vem tocno kam. 12.<br />
decembra moram zapustiti ZDA. V denarnici imam nekaj vec kot<br />
13 dolarjev. Zanima me, kako bom do denarja prisel v Mehiki, kjer<br />
ni taksnega obilja kot tukaj ... Bomo videli. Verjetno se vam nekaj<br />
casa ne bom mogel javiti, se mi pa zato lahko javite vi - neznansko<br />
vesel sem vsake slovenske besede v e-postnem predalu.<br />
Rad vas imam,<br />
Matej<br />
P.S. V zadnjih dveh mesecih sem z veseljem bral vase emaile,<br />
nikoli pa nisem nasel dovolj casa, da na vse odgovorim.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
81
Predvcerajsnjim sem pobral iz streznika vse emaile, da odgovorim<br />
nanje ... in ko sem se odjavil iz sistema in se ponovno prijavil, so<br />
vsa pisma izginila. Zal mi je. Pisite mi se enkrat in zagotovo vam<br />
odgovorim, ko pridem do internetne povezave. Ne vem sicer kako<br />
je s tem na jugu.<br />
Na spletno stran bom dodal slike cimprej, ko bom lahko. Dodal<br />
bom tudi cel kup video posnetkov in zvocnih posnetkov s poti.<br />
V časih, ko je še Buda učil, je k njemu prišel mlad mož, ki mu<br />
je umrl oče. Takrat je bilo v navadi, da svečeniki s svojimi rituali<br />
pomagajo dušam umrlih, da pridejo v nebesa. Mladenič si je<br />
mislil:<br />
- Če grem k navadnim svečenikom, mi bodo pomagali, ampak če<br />
grem k samemu velikemu učitelju Budi, bo moj oče zagotovo<br />
pristal v nebesih!<br />
Buda je videl mladeničevo zagnanost in nevednost in mu rekel,<br />
naj pripravi dve posodi. Mladenič se je veselil, saj je to pomenilo,<br />
da je učitelj privolil k temu, da bo naredil ritual za njegovega<br />
očeta.<br />
- Eno posodo napolni z oljem, drugo pa s kamenjem, mu je<br />
rekel Buda.<br />
Mladenič ga je ubogal.<br />
- Dobro, pravi Buda, zdaj pa zlij v reko olje in stresi kamenje.<br />
Kaj opaziš?<br />
- Vidim, da olje plava na vodi, kamenje se je pa potopilo, pravi<br />
mladenič. Kamenje je namreč težje.<br />
- Zdaj pa moliva, mu pravi Buda in začne: O, dobri Bog, naj to<br />
kamenje plava na vodi! O dobri Bog, naj se olje potopi na dno<br />
tega potoka.<br />
Mladenič ga opazuje in se začne smejati.<br />
- Oh, učitelj, pa menda ja veste, da je tako zaradi gravitacije.<br />
Ker je kamenje težje, se potopi na dno. Olje je pa lažje od<br />
vode! je bil pameten mladenič.<br />
- Tako je, je bil Buda vesel odgovora. Tako bo tudi s tvojim<br />
očetom. Če je delal dobra dela, je njegova duša lahka, in je že<br />
v nebesih. Slaba dejanja pa ga bodo pritiskala navzdol.<br />
Teh 10 dni je bila avantura svoje vrste. Tišina me je ubijala!<br />
Prvih osem dni sem cele dneve razmišljal o seksu! In potem čutil<br />
82 od new yorka do kostarike na avtoštop
krivdo, ker sem mislil, da sem seksualni iztirjenec! Čutil sem to<br />
noro seksualno energijo v telesu, ki sem jo komaj krotil. Bolj kot<br />
sem jo skušal ustaviti, bolj je sekala!<br />
En dan sem preživel v grozljivih spominih. Ugotovil sem, da je<br />
pornografija, ki sem jo gledal v otroštvu, močno zaznamovala moj<br />
pogled na ženske in spolnost. Zaradi tega sem gledal na ženske<br />
kot seksualne objekte. Ob tem spoznanju sem jokal.<br />
Začutil sem vse svoje strahove in frustracije in bil z njimi sam<br />
prek noči, ki sem jih prebedel.<br />
Vipassana je metoda, ki nima sicer nobene zveze z religijskimi<br />
koncepti in lahko prakticiraš metodo, a ob tem ostaneš zvest svoji<br />
tradiciji. Ampak mi je med meditacijo vseeno prišlo na dan cel kup<br />
vprašanj. Učili smo se naj poslušamo svojo izkušnjo in ne besed, ki<br />
smo jih slišali in prebrali. Jaz sem pa vse svoje življenje počel ravno<br />
nasprotno. Bral sem Svete tekste in ko je bila moja izkušnja drugačna,<br />
sem raje poslušal besede. Pojavljala so se mi vprašanja...<br />
Kaj pa Kristusova kri in njegovo telo, ki je bilo darovano v spravo<br />
za naše grehe?<br />
Ali ni Kristus umrl na križu zato, da se bomo mi odrešili in nam<br />
zato ni treba nič narediti? Moram torej zdaj sam poskrbeti za svoje<br />
odrešenje? sem se spraševal.<br />
8. dan sem doživel izkušnjo zlitja z vsem in čiste ljubezni. Kakih<br />
40 minut je bil moj um popolnoma tiho. Takrat sem spoznal, da ni<br />
treba, da me je česarkoli še strah, ker sem del enosti. Začutil sem,<br />
da sem del Boga, ki ga molim in je on v meni, jaz v njem. Vsi smo v<br />
njem. Nikoli več mi ni treba biti ločen. Samo um s svojimi željami<br />
in zavračanji me ločuje od te enosti.<br />
Po koncu sem ostal pri moškem, ki je z mano opravljal<br />
meditacijo - izgledal je kot kak menih. Šel je v službo in mi pustil<br />
stanovanje s kuhinjo, kjer si lahko pripravim hrano in prenosnim<br />
računalnikom.<br />
V njegovi spalnici sem našel knjigo Pogovori z Bogom 2. Prebral<br />
sem uvod. Neal Donald Walsh je nekoč napisal jezno pismo Bogu,<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
83
ta mu je pa začel odgovarjati. Hitro sem v indeksu poiskal besedo<br />
„sex“ in „homosexuality“ in preveril v knjigi, kaj o tem meni Bog.<br />
Na svoje presenečenje sem prebral, da bog nima čisto nič proti<br />
seksu niti gejem niti samozadovoljevanju. V knjigi Bog celo govori<br />
o tantričnih seksualnih tehnikah! Uau! To je bilo zagotovo nekaj<br />
novega zame.<br />
V neki drugi knjigi sem bral tudi o eksorcizmu in se spraševal,<br />
ali hudič torej obstaja ali ga ni?<br />
Pri njem sem gledal film Bena Kingsleya „Gandhi“, ki me<br />
je prevzel. Moral sem ga gledati še enkrat. Med filmom sem<br />
šepetal:<br />
„Ni ga razloga za katerega bi ubijal. So pa razlogi za katere bi<br />
dal svoje življenje!“<br />
„Vedno bom zvest resnici! Popolnoma bom zvest resnici!“<br />
PRODAJAL KINO VSTOPNICE<br />
Že ko sem zapuščal meditacijski center, sem čutil v sebi nekaj<br />
drugačnega. Z lahkoto sem bil v tišini in ob tem srečen. Zdelo se<br />
mi je, da me je zapustila TEŽA EGA, ki se je z leti nabral in naprašil<br />
na mojem bistvu.<br />
Na meditaciji sem spoznal dve dekleti iz Kostarike, ki sta me<br />
povabili k sebi domov. Kostarika je bil torej moj naslednji cilj.<br />
Šel sem na pot proti San Diegu in že na prvi črpalki me poberejo<br />
fantje, ki me peljejo v svoje podjetje in me prosijo, če jim lahko kaj<br />
zaigram. Ko so mi predstavili, kaj počnejo, sem se odločil dan ali<br />
dva preživeti z njimi in prodajati kino vstopnice po nižjih cenah.<br />
Obetal se mi je precej dober zaslužek.<br />
In res je bilo tako. V dveh dneh sem zaslužil nekaj več kot 100<br />
dolarjev in si pridobil vrsto prijateljev. Spoznal sem tudi zanimiv<br />
sistem, katerega sem takrat želel prenesti tudi v Slovenijo. Mentor<br />
uči nove člane, kako prodajati konkurenčne produkte od hiše do<br />
hiše. To je sistem za vzgajanje prodajalcev. Verjamejo namreč,<br />
da tisti, ki se nauči prodajati od hiše do hiše in od tega živeti,<br />
84 od new yorka do kostarike na avtoštop
o lahko prodajal karkoli. Videl sem razlike med ljudmi. Nekateri<br />
služijo ogromno denarja (tudi po 250 dolarjev na dan), drugi<br />
komaj kaj prodajo.<br />
Prodajati moraš sebe. To je ključ. Nasmejanega, srečnega,<br />
sproščenega, spontanega sebe. Nato ljudje kupijo tvoje produkte.<br />
Spal sem pri temnopoltem Američanu, ki me je tistega večera<br />
pobral na bencinski črpalki in mi tudi pomagal do prvih dolarjev.<br />
Bil je že 11. december zvečer, ko sem zapustil Dallas in samo<br />
2 dni časa sem imel, da prečkam mehiško mejo, sicer bom imel<br />
hude probleme pri nadaljnjem vstopanju v ZDA. Napotil sem se<br />
torej proti San Diegu in tja sem prispel naslednji dan zjutraj.<br />
Igral sem kitaro na jutranjem vlaku in sploh celo dopoldne in<br />
del popoldneva, ki sem ga preživel v mestu.<br />
Šel sem tudi v nekaj barov, kjer sem spoznal nekaj prijateljev.<br />
Nazadnje tudi nekoga, ki me je bil voljan peljati vse do avtoceste<br />
ven iz San Diega naslednje jutro. Rekel mi je, naj nikar ne hodim<br />
v Tihuano, temveč naj mehiško mejo prestopim v Nogalesu (če je<br />
to res potrebno).<br />
Skoraj vsi Američani so bili šokirani ob mojem namenu, da grem<br />
v Mehiko. Rekli so, da me bodo tam ubili. Moji starši prav tako.<br />
Zadnji prevoz mi je ponudil starejši par, ki me je povabil v svojo<br />
hišo, da si »downloadam« tečaj španščine, ki mi ga je častila<br />
mama. Plačala je namreč s svojo kreditno kartico in jaz sem ga<br />
lahko potegnil dol iz interneta.<br />
Mejo sem prečkal peš. Nihče se ni zmenil zame in nihče mi ni<br />
niti pogledal potnega lista. Šele sredi Mehike sem ugotovil, da<br />
imam še vedno zeleno ameriško kartico v potnem listu...<br />
24.december, 2004 MOJE SANJE<br />
Prišel sem v Kostariko in govorim in pišem špansko perfektno.<br />
- sem zapisal v dnevnik<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
85
ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO<br />
Kljub robantenju očeta, jokajočim prošnjam mame in sestrice<br />
ter nasvetu stotin Američanov sem se odločil nadaljevati pot<br />
na jug. Iz San Diega sem prinesel nekaj sto dolarjev, a bil sem<br />
stiskaški, ker sem se bal, da mi bo denarja zmanjkalo.<br />
JAVLJAM SE IZ: San Jose, Kostarika, 03. 01. 2005<br />
OPECEN OD SONCA IN PIJAN OD SRECE<br />
Mislim, da sem pripravljen. Po petih mesecih in 12 dneh<br />
potovanja sem koncno pripravljen.<br />
Ne spomnim se, da bi kdaj bil 2.januarja opecen od sonca. Novo<br />
Leto sem namrec pricakal na pesceni plazi v mestu Jaco na Costa<br />
Rici. Edina noc na potovanju, ki sem jo celo prezivel na prostem.<br />
Zelel sem biti sam. Eno noc sem se zelel povsem odmakniti od<br />
drugih ljudi in uzivati ob pogledu na valove Pacifika, ki se valijo<br />
na siroke pescene sipine. Nasel sem tlec ogenj, se usedel na pesek<br />
in opazoval ognjemet.<br />
Kmalu so se okrog mene nabrali ljudje in me zaceli sprasevati<br />
kaj je narobe. "Nic, nic... Dobro sem. Zelo dobro!"<br />
Zgleda, da nisem bil dovolj prepricljiv, ker se je cela druzina<br />
cez deset minut se enkrat zbrala ob meni in vztrajala, da se jim<br />
pridruzim na vecerji. Po tem srecanju sem se odlocil, da bom<br />
odslej naprej res sam! In bil sem sam. Dokler se mi ni pridruzila<br />
prikupna mlada domacinka in mi s sladkim nasmehom voscila<br />
Novo Leto.<br />
Kasneje mi je le uspelo najti nekaj casa samo zase. Opazoval sem<br />
valovanje morja in obcutil znane obcutke pijanosti - pijanosti brez da<br />
bi celo noc okusil kapljico alkohola. Pijanosti od srece in ljubezni.<br />
Proti jutru sem zaspal na plazi. Kmalu me je zbudila razigrana<br />
mladez tako, da sem imel priloznost opazovati soncni vzhod<br />
novega leta.<br />
86 od new yorka do kostarike na avtoštop
Kasneje, okrog poldneva, sem utrujen legel na zelenico ob<br />
morju v senco manjsega drevesa. Zbudilo me je pekoce Sonce,<br />
ki je tacas pomaknilo senco stran od mene. In zdaj se smejem<br />
dejstvu, da sem januarja meseca, ko se moji prijatelji doma grejejo<br />
ob kaminu, opecen od tropskega sonca.<br />
LATINSKA AMERIKA - dezela polna nevarnosti<br />
Del sveta, kjer je clovesko zivljenje vredno 15 dolarjev. Raj<br />
trgovine z drogami in cloveskimi organi. Del sveta, kjer belce<br />
mnozicno ugrabljajo in od starsev zahtevajo odkupnino.<br />
Tukaj policija gleda, kako te ropajo in tepejo in ne stori nicesar.<br />
Dom tolpe Mara Salvatruche, ki te najprej ubije, nato vprasa,<br />
ce imas pri sebi kaj vrednega. Svet, kamor normalni ljudje ne<br />
stopajo.<br />
Tako mi je jug opisovalo stotine Americanov (in moji starsi),<br />
preden sem prestopil mejo Mehike. Vesel sem, da vam lahko<br />
opisem svojo izkusnjo dezele, ki me je sprejela z odprtima rokama<br />
in toplim nasmehom.<br />
US:San Diego - Tucson - MEXICO:Nogales<br />
13.decembra okrog desetih zvecer po lokalnem casu sem<br />
dozivel KULTURNI SOK. Takoj ko sem v Nogalesu prestopil<br />
mejo Mehike, sem spoznal, da sem prisel v drug svet. Nikoli<br />
nisem namrec sredi noci dobil prevozov s taksno lahkoto in<br />
se obenem pocutil tako varno. Zadnja dva tedna in pol sem se<br />
vozil v vseh mogocih in nemogocih vozilih, se skoraj vsak dan<br />
pocutil kot dolgo pogresani bratranec nove druzine, se naucil<br />
izrazati v latinskoameriski spanscini (vsaj tako mislim...ali me<br />
pa domacini vlecejo za nos, ko kimajo, ces da me razumejo) in<br />
dozivel stoparske pustolovscine, ki niso podobne nicemur, kar<br />
sem dozivel kdaj koli prej. Sploh vec ne stejem mam, ki so rekle,<br />
da so tudi moje mame in his, katere vrata mi bodo, kot so mi<br />
zagotovili, vedno odprta. Zdaj potujem obcasno z zemljevidom<br />
in domacini mi pravijo, da sem ZAJEC. Verjetno zato, ker zdaj v<br />
glavnem jem sadje in zelenjavo.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
87
Nogales - San Carlos - Alamos - Guadalajara - Leon - Guanajuato<br />
- Ciudad De Mexico<br />
Kajaking v cudovitem zalivu San Carlos... Tri nepozabne dni<br />
Guadalajare... Cudovito kolonialno mesto Guanajuato, ki je eno<br />
najlepsih mest, ki sem jih kdaj videl...<br />
Celo pot sem poslusal svarila o Ciudad De Mexico in nazadnje<br />
odkril zgolj se en biser na svoji poti. Iskreno povedano, nisem<br />
zasledil nicesar nevarnega, razen mogoce Sofije, prijateljica iz<br />
Kanade, ki sem jo spoznal na metroju in sva nato skupaj odkrivala<br />
mesto... Hecam se.<br />
Ciudad De Mexico - Veracruz - Ciudad Del Carmen (Yucatan)<br />
Tako sem zapisal v dnevnik. In kot se mi zgodi velikokrat, mesta<br />
Veracruz nisem obiskal. Malo pred odcepom sem vprasal voznika,<br />
katera je po njegovem mnenju najlepsa plaza in odgovoril mi je,<br />
da Playa Del Carmen.<br />
"Aha, potem grem pa tja." In povsem sem pozabil, da<br />
deset centimetrov na zemljevidu pomeni v resnici vec kot 600<br />
kilometrov.<br />
Nazadnje nisem obiskal niti enega niti drugega. Mi je pa uspelo<br />
do vecera priti na plazo nekaj kilometrov stran od slednjega.<br />
Skoraj hkrati sta se mi zgodili dve zanimivi izkusnji. Ena manj,<br />
druga bolj prijetna. Sredi Yucatana mi je ustavil moski, po imenu<br />
Oskar, ki se je do uses zaljubil vame.<br />
"Oskar, hvala ti za prevoz, vseh 100 dodatnih kilometrov in<br />
vecerjo. Res ne bi bilo treba."<br />
"Aaa... A me podis stran?"<br />
"Ne vem, ce bi temu tako rekel, ampak ja, nekako tako. Zdaj bi<br />
rad bil sam."<br />
Naslonjen je bil na volan in njegove velike oci so bile uprte<br />
vame tako prosece in sladko, da sem se pocutil neprijetno, kar je<br />
zame zadnje case precej velika redkost.<br />
"Oooh. Ampak, ti si... ti si... CUDOVIT!"<br />
88 od new yorka do kostarike na avtoštop
"Hvala. Vidis, zato bi zdaj rad prezivel zdaj cas s sabo."<br />
Bruhnil je v kratek krohot. Nasmehnil sem se mu nazaj.<br />
"Ampak, Mateo, ti ne razumes. Zdaj sem spoznal moskega, o<br />
katerem sem sanjal. Jaz ne bom mogel ziveti brez tebe!"<br />
"Bos, bos."<br />
Stopil sem ven iz avtomobila in zaprl vrata. Nisem se pocutil<br />
dobro.<br />
Vem, da ga nisem niti slucajno izkoriscal, saj sem mu v prvih<br />
petih minutah povedal, da me zanimajo izkljucno dekleta. Pa<br />
vendar, veliko uslugo mi je naredil in cel cas je bil prijazen in<br />
spostljiv z mano.<br />
Odprl sem vrata in se odlocil nameniti Oskarju nekaj vec<br />
besed:<br />
"Oscar, cutim nemir, ki ga nosis v sebi. Nikoli ne bos srecen, ce<br />
bos iskal potrditev in ljubezen v drugih ljudeh. Vse kar potrebujes<br />
je v tebi. In ko bos to odkril, bos srecen in bos tudi lahko nasel<br />
pravega partnerja zase."Skrusen pogled.<br />
"Mislis, da sem slaba oseba?"<br />
"Ah ne, Oskar, zakaj bi bil slaba oseba. Mislim, da si zelo dobra<br />
oseba. Svetujem ti, da zivis v realnem svetu in se zavedas, da<br />
ljudje cutimo pac kakor cutimo in da ne bos nasel partnerja med<br />
moskimi, ki imamo radi zenske."<br />
Preteklo je kar nekaj casa, da sem s svojo spanscino skrpal<br />
skupaj zadnja dva stavka. Glede na bolj sproscen izraz na obrazu,<br />
me je razumel. Objel sem ga.<br />
"Bog s tabo. Veliko srece!"<br />
"Tudi tebi. Hvala za vse. Bilo mi je v veselje ti sluziti," mi je<br />
odgovoril.<br />
Arghhh!... sluziti. Zakaj bi mi kdo na tem svetu zelel sluziti?!<br />
Upam, da tega ni mislil resno!<br />
Kmalu zatem sem dozivel enega najlepsih trenutkov. Sprehajal<br />
sem se po dolgi pesceni plazi, ki je bila ta vecer samo moja. Ob<br />
svetlobi lune sem gledal kako je lahen veter majal palme na obali<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
89
in mi k nogam prinasal majhne valove. Noc sem prezivel v prvi<br />
hisi, na katere vrata sem potrkal. Preprosta hiska, do katere vodi<br />
kamnit kolovoz, v kateri zivljenje ljudi poteka skoraj tocno tako,<br />
kot je potekalo pred sto leti.<br />
Zjutraj so me punce oblozile s pomarancami in imel sem<br />
priloznost spet obiskati plazo, ki mi je zbujala skomine prejsnji<br />
vecer. Tudi danes so bili dober del dneva dolgi kilometri peska,<br />
morja in palm samo zame. Ko sem zaplaval na odprto morje in<br />
gledal proti obali, sem imel obcutek, kot da plavam v najlepsi<br />
razglednici. :)<br />
Yucatan - San Cristobal<br />
Pot do San Cristobala je bila milo receno grozljiva. 4 ure in pol<br />
sem se vozil po najbolj mrzlem delu Mehike z najbolj luknjastimi<br />
cestami, na zadnjem delu tovornjaka in to PONOCI! Voznik je<br />
poskrbel, da se hitrost ni spustila pod 100 kilometrov na uro in<br />
da je vse lezece policaje zadel z dovolj veliko hitrostjo, da sem jih<br />
DOBRO obcutil.<br />
Moj moto, ko potujem se glasi: KARKOLI ME NE UBIJE, ME<br />
UTRJUJE.<br />
Verjetno sem ta stavek v teh 4 urah voznje izrekel vsaj petstokrat<br />
v vseh mogocih jezikih.<br />
"Si v redu?" me je z velikim nasmehom vprasal voznik, ko smo<br />
prispeli v sredisce mesta San Cristobal.<br />
Dvignil sem pogled, se nasmehnil, kolikor so mi zmrzla lica<br />
dopuscala in pocasi s hripavim glasom zasepetal: "Fantasticno."<br />
Ko smo prispeli je bilo blizu ene ure zjutraj in voznik mi je<br />
rekel, da me lahko naslednje jutro, ce zelim, odpelje do meje z<br />
Guatemalo. Ker sem zelel biti cimprej na Costa Rici, sem se sredi<br />
noci odpravil na cesto proti jugovzhodu in dvignil palec. Prestopal<br />
sem se, skakal, delal sklece in verjetno sem, v upanju, da se bom<br />
ogrel, izgledal kot bi me ravnokar izpustili iz cirkusa. Razmisljal<br />
sem o MOJEM mrazu, MOJI bolecini v misicah na nogah, MOJI zelji,<br />
90 od new yorka do kostarike na avtoštop
da bi dobil stop po 2 urah zmrznjenih nasmehov neznancem, ko<br />
ugledam prizor, ki mi je v trenutku spremenil perspektivo.<br />
Star berac z razbrazdanim obrazom, oblecen v nekaj tenkih<br />
oblacil, je kot senca preckal plocnik ob stavbi, nekaj metrov stran<br />
od mene. V naslednjih minutah mi nikakor ni sel iz glave. Kot se<br />
mi na poti velikokrat zgodi, sem tudi tokrat v zavest dobil precej<br />
jasno sporocilo. Odgovor je bil hiter.<br />
Bog, ne! Tokrat pa ne! Ne bom mu dal svoje edine odeje! Rabim<br />
jo zase v tem mrazu in rabim jo za na plazo in to je moja... Ok, ok,<br />
res sem vcasih en veliki sebicnez.<br />
Odprl sem nahrbtnik, iz vrha vzel tanko odejo, pustil nahrbtnik<br />
sredi ceste in sel dol po stopnicah do socloveka. Nekaj trenutkov<br />
sem ga opazoval in zacutil do njega ljubezen. Stopil sem nekaj<br />
korakov naprej in odejo previdno polozil na njegovo spece telo.<br />
Odprl je oci. Nekaj trenutkov sva si zrla v oci. Pobozal sem ga po<br />
glavi, se mu nasmehnil in zasepetal: "Bog s tabo."<br />
Obrnil sem se, da bi se vrnil nazaj na cesto, ko ugledam<br />
neverjeten prizor...<br />
Zdaj imam vaso pozornost in vem, da zelite izvedeti nadaljevanje<br />
zgodbe :) Izkoristil bom to, da z vami delim malce svojega<br />
razmisljanja. Morda se vam ne bo zdelo tako zanimivo, kot<br />
zgodbe same, mogoce se bo pa bolj dotaknilo vasega zivljenja.<br />
In glavni namen mojega javljanja domov, ni popestritev ur, ko bi<br />
morali poceti kar vam je zjutraj narocil sef, temvec biti vasa mala<br />
inspiracija - narediti vase zivljenje in zivljenje ljudi okoli vas vsaj<br />
malce lepse, srecnejse in bolj polno. Ustavimo se pri vprasanjih s<br />
katerimi sem jaz zacel svojo pot.<br />
Katera religija je prava? Krscanstvo? Islam? Budizem?<br />
Ali obstaja reinkarnacija? Ali obstajajo nebesa in pekel?<br />
Je Jezus Kristus res vstal? In je bil Jezus res Bog?<br />
Kaksna je resnica o Bogu?<br />
Ne vem. Res ne vem. In ce vam povem cisto iskreno in zelim<br />
da ta odgovor ostane samo med nama... o tem sploh vec ne<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
91
azmisljam. Moj um je premajhen, da bi lahko ujel resnico o<br />
necem tako velikem, kot je Bog in njegovi nacrti. Namesto tega,<br />
vam bom podal vprasanja, ki se mi zdijo zares pomembna.<br />
Kako lahko izkusimo nebesa na zemlji?<br />
Kako opazovati nesreco sveta in obenem izkusiti cisto sreco in<br />
ljubezen zdaj in tukaj?<br />
Kako postanemo samozavestnejsi in postanemo zares<br />
zadovoljni sami s sabo?<br />
Kako lahko ustvarimo cudovite in polne prijateljske odnose z<br />
ljudmi v nasi bliznji in daljni okolici?<br />
Kako vedno izbrati pozitivni odziv na dano situacijo in kako<br />
pozitivnost obdrzati?<br />
Kakorkoli se lotim razlagati celoten svoj pogled na to temo,<br />
bom koncal s tem da bom popisal 24 tipkanih strani in vi boste<br />
nekje na sredini preskocili nazaj na zgodbo. Namesto tega vam<br />
obljubim, da bom od sedaj naprej v vsakem pismu zapisal delcek<br />
odgovora na ta vprasanja, vi boste pa morda te delcke pocasi<br />
integrirali v svoje zivljenje, ce se vam bodo zdeli smiselni.<br />
Z naslednjimi stavki bom morda nekatere sokiral. Ne skrbite,<br />
v nicesar vas ne bom prepriceval. Edino kar vas prosim je, da mi<br />
nic ne verjamete. Resno! Ne verjemite niti meni niti komurkoli<br />
drugemu nicesar tako pomembnega NA BESEDO. Zelim samo, da<br />
me spostujete do te mere, da od danes naprej posvetite vsak dan<br />
nekaj minut razmisljanju, ce nimam MORDA prav in ce nimam,<br />
kaksni so odgovori na ta vprasanja.<br />
Ljudje smo v svojem bistvu dobri in srecni. V nasem bistvu<br />
se skriva sreca, mir, ljubezen in povezanost z vsem svetom.<br />
Edino kar nas locuje od Boga, drugih in nas samih je nas um.<br />
Nas um, ki si je izmislil iluzijo, ki se ji rece DUALNOST. Svet<br />
vidimo kot skupek nasprotujocih si elementov: dobro-slabo,<br />
jaz-ti, tukaj-tam in tisoce drugih. In dokler bomo vztrajali v<br />
tej iluziji in verjeli, da dualnost resnicno obstaja, bomo cutili<br />
strah, nesreco, skrb, zalost, navezanost na ta svet in na ljudi<br />
in druge dobronamerne opozorilne znake, da ne hodimo po<br />
pravi poti. Na prvi pogled resnicno izgleda, kot da sva tukaj<br />
JAZ in TI, ti si SLAB, jaz sem DOBER, ti si MAJHEN, jaz sem<br />
92 od new yorka do kostarike na avtoštop
VELIK... vendar ce pogledamo globlje, vidimo, da pravzaprav<br />
JAZ sploh ne obstaja. JAZ sploh ne obstaja, ce ni TEBE in DOBRO<br />
ne more obstajati, ce ni SLABEGA. Torej sta to dve strani enega<br />
kovanca. In kdaj ste nazadnje drzali v rokah kovanec z eno<br />
samo stranjo? In ce ima kovanec dve strani, je to se vedno en<br />
sam kovanec.<br />
Bil sem clovek, ki je govoril veliko. Govoril veliko o stvareh,<br />
ki jih pravzaprav ni izkusil. Zdaj sem se naucil govoriti zgolj o<br />
stvareh, ki sem jih dozivel. Naj imajo veliki misleci ali ljudje, ki<br />
se radi tako nazivajo, intelektualno besedicenje o stvareh, ki jih<br />
clovek ne more nikoli izkusiti, jaz mislim, da so edine kredibilne<br />
in zares pomembne izkusnje tiste, ki ste jih doziveli v svojem<br />
zivljenju.<br />
Tudi zdaj lahko z vami delim izkusnjo, kako izgleda IZSTOP IZ<br />
DUALNOSTI. Povem vam - NORO! Ko dozivljam trenutke, ko vidim<br />
svet kot eno, ko sem jaz isto kot ti in on in moji starsi in sestrica, ki<br />
so pri vecerji deset tisoc kilometrov stran, je vse ena sama sreca<br />
in ljubezen. Preprosto ne more biti prostora za nicesar drugega.<br />
Torej... khm... upiram se zelji, da bi dokoncal se zadnjih 23<br />
strani eseja in se vracam k zgodbi..<br />
..ko ugledam neverjeten prizor. Meter in pol stran od mene<br />
so vrata avtomobila na stezaj odprta in dve prikupni deklici me<br />
sprasujeta, ce je kaj narobe. Zasmejal sem se. Ker niso sle v<br />
smer Guatemale, so me odpeljale v bliznji hotel, kjer stanujejo,<br />
mi placale sobo in preziveli smo preostanek noci na toplem v<br />
zanimivem kramljanju. Med drugim me je zanimalo, kako so lahko<br />
tako nepremisljene, da sredi noci na cesti poberejo neznanca in<br />
ga nalozijo v avto. Smejale so se in mi obljubile, da ne bodo tega<br />
storile nikoli vec.<br />
Naslednje jutro sem dobil turisticno vodicko (ena izmed deklet),<br />
ki mi je razkazala lepote mesta, me oblozila s toliko sadja, kot sem<br />
ga lahko nalozil v nahrbtnik in me peljala na avtobusno postajo,<br />
kjer sem se dobil z voznikom crnega kamioncka, v katerem sem<br />
prejsnji vecer uzival lepote mrzle Mehike. Danes sem se peljal v<br />
kabini.<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
93
San Cristobal (Mehika) - Guatemala - El Salvador - Honduras -<br />
Nikaragua - Costa Rica<br />
Pred gvatemalsko mejo sem ugotovil, da sem pozabil potni<br />
list in sto dolarjev v primeru urgence v kamioncku in zacelo se je<br />
mrzlicno iskanje voznika, ki je odpeljal ne vem v katero smer. S<br />
pomocjo domacinov smo ga nasli in oba sva se posteno nasmejala<br />
moji raztresenosti.<br />
Kmalu po vstopu v Gvatemalo, mi je ustavil kamion Coca Cole in<br />
voznik je bil pravi komik. Predstavil me je vsem svojim kolegom,<br />
ki smo jih srecali na poti, ces da sem nadzornik iz Evrope in sem<br />
prisel nadzorovati, kako delajo. Najbolj smesno je bilo to, da so ga<br />
kolegi vzeli smrtno resno in se postrojili v vrste in mi salutirali.<br />
Ko sva z Alexom prisla v Guatemala City je iz predala vzel nabito<br />
pistolo. Zadrzal sem dih.<br />
"Glej, narejena na Hrvaskem! To je blizu tebe, mar ne," mi je<br />
razlagal, kot bi mi otrok kazal svojo novo igraco. "Aha, blizu...<br />
zakaj potrebujes to rec?" sem dahnil.<br />
"Ves, v poslu, kot sem jaz, ne mores biti brez pistole," mi je<br />
zacel razlagati.<br />
Predstavljal sem si, da je morda sef Guatemalske mafije.<br />
"S cim se pa bavis?"<br />
"Z nepremicninami."<br />
Ne vem zakaj sem imel cudne obcutke, ko sem ponoci blizu<br />
meje z El Salvadorjem kupoval sladoled in poleg mene gledal<br />
policista z mitraljezom. Sledil mi je s pogledom, ko sem odhajal<br />
na cesto stopati. "Amigo, si zelis umreti? Ali kaj vraga pocnes na<br />
cesti ob tej uri"<br />
"Gulp... ne, zelim samo priti v El Salvador."<br />
In po se eni zanimivi zgodbi (ki vam jo bom prihranil - ce ne<br />
boste cel ponedeljek preziveli na internetu) spoznal dva prijatelja,<br />
ki sta me peljala sredi dzungle, mi predstavila svojo druzino in<br />
pricakal jutro v mrezi pod kokosovo palmo.<br />
El Salvador... Pred mejo s Hondurasom, mi je ustavil policijski<br />
avto, me peljal 50 kilometrov in nato je policist izstopil iz vozila<br />
94 od new yorka do kostarike na avtoštop
in ustavil kamion. Voznik si je vidno oddahnil, ko ga je vprasal, ce<br />
lahko pelje naprej mladega popotnika iz Slovakije.<br />
Honduras, kjer so me na meji posteno oglobili, ker so v El<br />
Salvadorju "pozabili" pritisniti zig...<br />
Bozicni vecer sem prezivel na meji z Nikaraguo. Na meji so se<br />
izmislili novo vstopnino, ki me je olajsala se zadnjih centov, ki<br />
sem jih malo prej nasel v kitari. Zmanjkalo je elektrike in cakali<br />
smo. Poklical sem voznike kamionov in nesrecne delavce, ki so<br />
bili tam za bozicni vecer. "Za vas imam darilo. Bozicno darilo iz<br />
Slovenije."<br />
In zapel sem jim Sveto noc v slovenscini. Nato smo se vsi objeli<br />
in si voscili "Feliz Navidad" (Vesel Bozic).<br />
Nikaragua, katero sem pol prespal, pol gledal cesto, ki je<br />
izgledala vedno ista... in nazadnje na bozicni dan dospel v COSTA<br />
RICO!<br />
Costa Rica me je cisto ocarala. Kot ponavadi so dnevi polni<br />
novih obrazov in ucenja spanscine, vendar tukaj je se nekaj vec...<br />
in da ne bom jaz za racunalnikom prezivel cel nedeljski vecer in vi<br />
cel ponedeljkov popoldan, o tem, drugic.<br />
Zdaj nekaj vem zagotovo. Latinsko Ameriko sem zacel resnicno<br />
odkrivati, ko so mi na meji z Nicaraguo pobrali zadnje penije, ki<br />
so mi se ostali od dneva igranja kitare v San Diegu. Ker ljudje, ki ti<br />
zelijo nekaj prodati, niso pravi odsev teh cudovitih dezel.<br />
Mislim, da sem pripravljen. Pet mesecev in 12 dni sem vecinoma<br />
prejemal od sveta. Zdaj bom zacel svetu dajati. Pripravljen sem<br />
na podvig, ki ga ni do sedaj izvedel se nihce. Nihce v cloveski<br />
zgodovini ni se verjel, da je kaj takega mogoce...<br />
In vi boste med prvimi, ki boste izvedeli, kaj naklepam.<br />
Do naslednjic, PURA VIDA (pozdrav na Costa Rici)!<br />
Matej<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
95
Naj vam zaupam še druge podrobnosti iz moje avanture po<br />
Latinski ameriki...<br />
Že ob vstopu v Mehiko sem ugotovil, da sem prišel v varno in<br />
prijazno deželo, ki tujca sprejme in objame z obema rokama. Prvo<br />
noč sem preživel na cesti, v različnih tovornjakih, ki so tukaj veliko<br />
počasnejši in starejši kot v ZDA.<br />
Zjutraj sem prispel do zaliva San Carlos, kjer sem se z domačinom<br />
vozil s kajakom. Noč sem preživel v znanem mestu Alamos. Ko<br />
sem prišel v Guadalaharo in se vozil skozi revno predmestje, sem<br />
bil šokiran. Ko sem štopal sredi razritih cest, me nekdo pobere in<br />
pelje na kosilo, zvečer pa me je povabil k sebi na dom. Spoznal<br />
sem nove prijatelje in prijateljice, ki so želeli, da še nekaj dni<br />
ostanem njihov gost.<br />
Vsi so me svarili pred Mexico City-jem. Tudi tja sem prispel in že<br />
prvi dan na metroju srečal prikupno Kanadčanko - Sofie, s katero<br />
sva preživela preostanek dneva v raziskovanju mesta.<br />
Od tam sem zvečer nadaljeval pot prek Pueble do Ciudad del<br />
Carmen. Tam sta me pobrala dva homoseksualca in eden od njiju<br />
se je zelo očitno zanimal zame. Nato me je pustil na osamljeni<br />
plaži in noč sem preživel v mreži pri revnih domačinih. Zjutraj so<br />
me obložili s pomarančami in drugim tropskim sadjem. Naslednji<br />
dan sem preživel na sanjski peščeni plaži. Nahrbtnik sem pustil<br />
na leseni klopci pod kokosovo palmo. Odvrgel sem vsa oblačila in<br />
se pognal v vodo! Svoboden sem bil!<br />
Iskal sem pot čez Guatemalo. Najprej sem nameraval iti celo<br />
čez Belize. Nobenih zemljevidov nisem našel. Pri sebi sem imel<br />
nek čuden zemljevid, kjer ni bilo označenih nobenih cest. Spet so<br />
me vsi svarili pred tem, da bi nadaljeval pot na jug. Name naj bi<br />
prežala tolpa Mara Salvatruce - najbolj kruta in krvoločna skupina<br />
ljudi na svetu. Bila je že noč in zagozdil sem se na neki bencinski<br />
črpalki blizu mesta Pelenque, od koder ni šel nihče proti jugu.<br />
Končno nekoga najdem, lahko pa sem ostal le na zadnjem delu<br />
tovornjaka. Mislil sem, da bom resnično zmrznil!<br />
Prispeli smo v San Cristobal. Noč je bila hladna in štopal sem<br />
redke avtomobile, ki so pripeljali mimo. Na sebi sem imel modro<br />
deko, ki sem jo dobil v Miamiju. Naenkrat zagledam brezdomca,<br />
kako leži ob neki zgradbi. Zavijem se v svojo deko in štopam<br />
96 od new yorka do kostarike na avtoštop
naprej. Vest mi ni dala miru. Stopil sem dol in deko položil nanj.<br />
Vedel sem, da bom jaz že dobil drugo, če jo bom potreboval.<br />
Naenkrat vidim ob robu ceste prikupno damo, kako se steguje<br />
prek okna in me sprašuje, če kaj potrebujem. Nisem mogel verjeti<br />
svojim očem. Ko sem se približal, sem videl, da sta v avtu dve<br />
dekleti.<br />
Rekel sem, da štopam proti Guatemali in popokali sta me v avto<br />
in me peljali v sosednji hotel, kjer sta delali. Dolgo časa smo z<br />
njunimi prijatelji prebili v špansko-angleških pogovorih in z eno<br />
od njiju sva se tisto noč ljubila.<br />
Prečkal sem mejo Guatemale, nadaljeval pot v El Salvador,<br />
Honduras in božič preživel s prevozniki tovornjakov na meji z<br />
Nikaraguo. Igral sem kitaro in pel sveto noč v slovenščini, medtem<br />
ko so me oni spremljali v španščini.<br />
25. decembra sem prispel v Kostariko. Prišel sem na plažo Los<br />
Flamingos, kjer sem se odločil, da se želim znebiti lastnine, ki jo<br />
nosim s sabo.<br />
Naenkrat sem videl vizijo sebe, kaj vse počnem za mir na svetu.<br />
Hodim po svetu brez vsega in govorim o tem, kako so vsi ljudje<br />
lahko srečni. Videl sem sebe, kako se rokujem s predsedniki držav<br />
in voditelji religij.<br />
V svojo malo beležko sem pisal, kaj so tiste stvari, ki jih na<br />
potovanju resnično neobhodno potrebujem. Prav tako sem pisal<br />
ideje za svoje novo ime. Peacehiker je bila ena prvih idej.<br />
Že naslednji dan je do mene stopil moški, ki me je z zanimanjem<br />
spraševal po moji kitari in me prosil, naj mu nekaj zaigram. Videl<br />
sem pritajeno žalost v njegovih očeh, ko mi je na hitro omenil,<br />
da si želi nekoč zaslužiti dovolj denarja, da bo lahko kitaro kupil<br />
svojemu malemu sinku. Nisem si predstavljal, kako bom lahko<br />
zanimiv neznanim ljudem, če nimam ob sebi kitare. Čez nekaj<br />
dni smo se dobili na glasbenem večeru in sem kitaro malemu<br />
podaril.<br />
Obiskal sem prijateljico, ki sem jo srečal v Dallasu. Po 2 dneh<br />
me je nagnala iz svoje hiše.<br />
- Preveč odprtega duha si, mi je rekla, ko sem v njeno velikansko<br />
vilo na hribu pripeljal prijatelje, ki sem jih srečal tisti večer. Ostal<br />
od new yorka do kostarike na avtoštop<br />
97
sem sam s svojo prtljago, sredi noči, na samotni cesti v vasici<br />
Lepanto.<br />
Ustavil mi je avtomobil s francoskim parom in me peljal do njunih<br />
prijateljev. Brez vprašanj so mi dali prenočišče v svoji preprosti<br />
hiški in neznansko smo se zabavali. Med njih sem razdelil še svoje<br />
zadnje uporabne stvari - spalno vrečo, majice, kozice, kuhalnik...<br />
Bil je čas novega leta. Pred začetkom sem želel zapisati del svojih<br />
idej. Dobil sem denar, da sem si kupil kilo grozdja in zvezek. Prišel<br />
sem v mesto Jaco, na jugu Kostarike. V svoj novi zvezek sem na<br />
veliko zapisal SANJSKI SVET 2100. Začel sem opisovat svet sanj.<br />
Tisto noč sem se odločil, da bom sam in v tišini razmišljal o<br />
misiji, ki me čaka. Takrat sem bil namreč prvič v življenju tako<br />
močno prepričan, da ima moje življenje resnično nek poseben<br />
smisel. Tisto noč sem našel svoj prostor v Svetu.<br />
Ugotovil sem, da nujno potrebujem dom, kjer se bom pripravil<br />
na misijo, ki me čaka. Spomnil sem se na povabilo slovenske<br />
družine iz Kostarike, ki sem ga dobil med svojim bivanjem v<br />
Miamiju. Našel sem njihovo številko, jih poklical in vprašal, če me<br />
lahko sprejmejo za nekaj dni v svojo hišo. Pri njih sem nato ostal 14<br />
dni. 12 ur na dan sem bil na računalniku. Registriral sem domeno<br />
peacehiker.com in naredil osnovno spletno stran v slovenščini,<br />
angleščini in španščini ter napisal reportažo domov.<br />
Borut Strel (Martinov sin) mi je poslal povabilo v GMAIL, ki je<br />
pomenil čisto novo dimenzijo mojega spletnega komuniciranja!<br />
98 od new yorka do kostarike na avtoštop
Belize<br />
Guatemala Honduras<br />
El Salvador<br />
Nicaragua<br />
Kostarika<br />
Varadero
Havana<br />
Cuba<br />
Trinidad<br />
Baracoa<br />
Santiago de cuba<br />
III. DEL<br />
<strong>PEACEHIKER</strong> ALI AMERIŠKI VOHUN?<br />
13. december 2004–15. april 2005
DOKUMENT SANJSKI SVET 2100<br />
Zapustil sem družino Mileta, ki me je prijazno gostila. S sabo<br />
sem nosil dvajset strani dokumenta SANJSKI SVET 2100 ...<br />
JAVLJAM SE IZ: blizu San Jose-ja, Kostarika<br />
17. 1. 2005<br />
ODSLEJ SAMO Z ZOBNO SCETKO IN FOTOAPARATOM<br />
Po 14 dneh sem se spet znasel na cesti. Pocutil sem se kot<br />
prvi dan potovanja. S to razliko, da sem imel tokrat veliko manj<br />
prtljage.<br />
Odslej samo z zobno s scetko in fotoaparatom?<br />
Vecerilo se je ze in, kot bi mignil, se je dan prevesil v noc. Bil<br />
sem sam na cesti, ne da bi vedel, kje bom jedel, kje bom spal in<br />
kam sploh grem.<br />
Stal sem na cesti in nisem se dojel, da sem spet na poti k avanturi,<br />
z zaupanjem in svobodo. Brezizrazno sem zrl v cesto pred seboj<br />
in na stotine avtomobilov, ki so peljali mimo, ter za trenutek<br />
podvomil, da bo Bog vedno poskrbel zame, ko mu bom zaupal.<br />
Mogoce je vse skupaj nek cuden trik mojih mozganov in Boga<br />
sploh ni. Noc je ze padla na zemljo, bil sem lacen in vsak trenutek<br />
je postajalo bolj mrzlo. Zacel sem v mislih ustvarjati scenarije,<br />
kako bi se mi lahko kaj zgodilo, kako je cisto mogoce, da bo danes<br />
prvi vecer na potovanju, ko bom lacen. Videl sem slike ljudi, ki bi<br />
me lahko napadli in oropali. Vedno sem vajen govoriti: »Zgodi se<br />
ti navadno tisto, cesar te je najbolj strah.«<br />
In po eni uri se je nekaj zgodilo.<br />
V spominu se mi je zavrtel film z dogodkom iz severozahodne<br />
Spanije, med Santiagom in portugalsko mejo, ki me je mocno<br />
102 peacehiker ali ameriški vohun?
pretresel. Tako kot vceraj, sem tudi v Spaniji pred 4 meseci sredi<br />
noci stal na cesti in po 5 urah in pol prestopanja (in zmrzovanja)<br />
zakrical: »Bog, jaz ti ne zaupam vec! Vidim, da ne skrbis vec zame!<br />
Tisto, kar je bilo zapisano v Svetem pismu, da bos vedno poskrbel<br />
za cloveka, je navadna laz!« 10 minut zatem, sredi najhujse<br />
tesnobe in negotovosti, mi je ustavil rdec renault 5. Pritekel sem<br />
k avtomobilu, malce sumnicavo pogledal moskega v notranjosti,<br />
vendar sem nazadnje cutil, da je varno ter vrgel noter svoje stvari<br />
in se usedel na sprednji sedez.<br />
»Oh, najlepsa hvala! Ime mi je Matej.«<br />
Tisina.<br />
»Kako je vam ime?«<br />
Tisina.<br />
Avto se je zacel premikati.«Amigo, zaupas Bogu?«<br />
Prisezem, da se nikoli v zivljenju nisem bil tako sokiran.<br />
»Da,« sem pocasi izustil. »Zdaj zaupam.«<br />
»Nadvse pomembno je zaupati Bogu,« je nadaljeval skrivnostni<br />
neznanec.<br />
Vse, kar mi je od tega cloveka ostalo, je nekaj naceckanih besed<br />
v spanscini in njegovo ime. Vendar tega dogodka ne bom nikoli<br />
pozabil.<br />
Usedel sem se na zelenico zraven ceste in molil. »Bog, hvala<br />
ti za cloveka, ki mi ga bos poslal v naslednjih minutah. Zaupam<br />
ti. Resnicno ti zaupam.« Vrnil se mi je nasmeh, vrnilo se mi je<br />
zaupanje, vrnila se mi je ljubezen do sveta.<br />
Po dobrih petih minutah sem zaslisal zvok avtomobilske<br />
hupe. Obrnil sem se in videl avtomobil s prizganimi varnostnimi<br />
smerokazi. Tekel sem do njega, mu rekel, da ne vem tocno, kam<br />
grem, ampak San Jose bo v redu. Moski se je zasmejal in me<br />
povabil noter.<br />
»Carlos. Kako je tebi ime?«<br />
»PH. Peacehiker.«<br />
Vrnilo se mi zaupanje v sebe, zaupanje v svet in zaupanje v<br />
nalogo, ki me caka.<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
103
Pred dvema tednoma sem spoznal prijetno in gostoljubno<br />
slovensko-hrvasko druzino, ki zivi blizu San Joseja in me je gostila<br />
skoraj dva tedna, ki sem jih prezivel vecinoma za racunalnikom<br />
in od jutra do vecera pisal prihodnje nacrte in refleksijo zadnjih<br />
sestih mesecev.<br />
Zgodba se je zacela na bozicni dan, ko sem z vso svojo kramo prispel<br />
v Costa Rico in pristal na plazi Flamingo na severozahodu dezele.<br />
»Kaj pa ce bi odslej potoval samo z zobno scetko in fotoaparatom?«<br />
sem pomislil, ob pogledu na velik nahrbtnik in kitaro.<br />
»Zakaj pa ne,« sem si rekel in naredil kratek seznam stvari, ki je<br />
vkljuceval se troje spodnjih hlac, dve spodnji majici, CD player s<br />
CDji, anorak, potni list, scipalec za nohte in deo sprej. Morda bom<br />
kdaj zbral pogum in naredil ta seznam se krajsi in se popolnoma<br />
prepustil svetu, da skrbi zame.<br />
Takoj, ko sem sprejel to odlocitev, sem v pljucih zacutil zrak<br />
popolne svobode.<br />
In kmalu je sledilo sporocilo, ki je kot kaze potrpezljivo cakalo,<br />
da se koncno odlocim pokazati resnicni pogum ter zaupanje in<br />
mi v trenutku odprlo CISTO NOVO DIMENZIJO. Tako kot sem pred<br />
sestimi meseci vedel, da moram iti na to potovanje (ceprav nisem<br />
vedel zakaj grem), tako zdaj cutim, da moram slediti tej nalogi. Ne<br />
vrnem se domov, dokler te naloge ne izpolnim (razen na obisk za<br />
sestrin 11. rojstni dan naslednje leto).<br />
Ljudje, ki jim zaupam svoje namere, mi pravijo, da to ni mogoce.<br />
Vendar to so ljudje tako rekli vsakokrat, ko se je v zgodovini<br />
zgodila sprememba.<br />
Mislim, da se podajam na misijo, ki ni uspela se nikomur.<br />
Vendar mi nekaj pravi, da meni bo. Nikakor ne meni samemu,<br />
pac pa meni in milijonom ljudi, ki bodo zaceli sanjati z mano. Po<br />
sestih mesecih potovanja, sem spoznal, da je svet neznansko lep<br />
in prijazen.<br />
Imejte me za naivnega, vendar jaz globoko verjamem, da je<br />
prisel cas, ko ni vec nobene potrebe ...<br />
104 peacehiker ali ameriški vohun?
... da bi bil kdo na svetu nesrecen,<br />
... da bi bil kdo na svetu lacen,<br />
... da bi obstajalo orozje, ki lahko ubije drugega cloveka,<br />
... da bi kdorkoli omejeval otroke pri njihovi igri.<br />
Razlicni ljudje lahko zivijo drug ob drugem v miru in prijateljstvu.<br />
Vsi lahko zivimo na planetu in obenem ohranimo naravo cisto.<br />
Recite, da sem naiven, vendar jaz ne vidim nobenega razloga,<br />
zakaj ...<br />
... bi bil kateri otrok zapuscen in prikrajsan za starsevsko<br />
ljubezen,<br />
... bi bil kdo obravnavan drugace zaradi svoje barve koze,<br />
narodnosti ali prepricanj,<br />
... bi kdo sovrazil, ranil ali ubil drugo clovesko bitje,<br />
... ne bi bili raje vsi skupaj srecni in se imeli radi?! TAKO<br />
ENOSTAVNO JE!<br />
Zdaj grem z vso gorecnostjo proti tem sanjam. Zadnjo noc pri<br />
Miletovi druzini sem postavil spletno stran v treh jezikih (spanska<br />
verzija se se ustvarja), ki govori vec o nacrtovanem projektu.<br />
www.peacehiker.com (izberite slovenski jezik)<br />
Potreboval bom pomoc.<br />
Ne denarne pomoci, pac pa ljudi z znanjem, izkusnjami in voljo<br />
se boriti za NASE SKUPNE sanje.<br />
Dan potem, ko sem se odlocil potovati brez vsega, sem stopal<br />
v mestu Jicaral, ko nekdo stopi do mene in me vprasa, ce igram<br />
kitaro in ce mu lahko kaj zaigram.<br />
»Seveda!« sem mu rekel. Nikoli namrec ne odklonim, ce si kdo<br />
zeli poslusati mojo glasbo.<br />
»Kako lepo!« mi je rekel. »Lahko se jaz poskusim?<br />
»Zaigral in zapel mi je cudovito pesem. Braulio igra kitaro veliko<br />
bolje od mene. Cutil sem zelo prijetno energijo v tem cloveku.<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
105
»Imam 8-letnega fantka, ki obozuje kitaro. Nekoc bom zbral<br />
dovolj denarja in mu jo kupil.<br />
»KLIK. »Braulio, ce me peljes do mesta Lepanto, kjer se bom<br />
srecal s prijateljico, ki sem jo spoznal v Ameriki, bom en vecer<br />
prisel k tebi in bomo skupaj igrali na kitaro.«<br />
Res me je peljal in mi vmes predstavil se svojo zeno in otroke.<br />
Vecer je prisel in 8-letni Martin Braulio je mene in mojo kitaro<br />
poziral z ocmi in usesi (mislim, da bolj mojo kitaro:). »Martin, ta<br />
kitara je kot moje dekle. Z mano je bila v najlepsih in najhujsih<br />
trenutkih in vedno ostala zvesta in dobre volje. Z njo sem zasluzil<br />
veliko denarja in mislim, da sem osrecil tudi veliko ljudi.« Polozil<br />
sem kitaro v njegove roke in rekel: »Martin, zdaj bi rad, da ti z njo<br />
potujes, sluzis denar in osrecujes ljudi.«<br />
Zaprepaden pogled, ki se je spremenil v najlepsi nasmeh, ki<br />
sem ga kdaj videl na otroskem licu.<br />
Velik nahrbtnik je trenutno se pri Miletovi druzini. Nasel bom<br />
nacin, da ga dostavim domov, ali ga dal komu, za katerega bom<br />
cutil, da ga resnicno potrebuje.<br />
Danes bi vam rad napisal nekaj vrstic o besedi, ki jo velikokrat<br />
uporabljam. Kaj je prava LJUBEZEN?<br />
Zalosten ugotavljam, da veliko ljudi dandanes ne ve, kaj je to<br />
ljubezen. Ljubezen ni privlacnost, ki jo cutis do osebe nasprotnega<br />
spola, ljubezen ni SEKS in ljubezen tudi ni navezanost na nekoga<br />
z obcutkom, da brez njega ne mores ziveti. Po mojem je ljubezen<br />
custvo, ki je v jedru vsakega cloveskega bitja. Globlje kot prihajam<br />
v svoje bistvo, bolj cutim mir, zaupanje v svet in univerzalno<br />
ljubezen do vsakogar.<br />
Clovek, ki ima v sebi ljubezen, bo imel vsakega cloveka, ki<br />
mu prekriza pot, rad. Lepe ljudi in manj lepe, ljudi zenskega in<br />
moskega spola, dojencke, otroke, pubertetnike, odrasle in starejse.<br />
Kadar se cutim eno s svetom, bom imel rad prijetno punco, ki jo<br />
bom ogovoril na metroju, in starko, ki ji bom v roke potisnil pol<br />
dolarja, jo pogledal v oci in ji stisnil roko. Rad bom imel ljudi, ki<br />
106 peacehiker ali ameriški vohun?
se mi smehljajo, in ljudi, ki me gledajo jezno. Rad bom imel ljudi,<br />
ki mene in mojo pot obozujejo, in ljudi, ki mislijo o meni, da sem<br />
navaden blefer. Ni pomembno, kdo je clovek, pomembno je, da<br />
znas videti njegovo bistvo in njega kot dar. Vsak trenutek pride en<br />
tak neprecenljiv dar do vas in vasa naloga je najti biser v njem in<br />
ne razloge, zakaj bi ga imel rad ali ne. (To so moje sanje, ki se jim<br />
pocasi priblizujem - nisem se tam ... se vedno imam raje lepa mlada<br />
dekleta, kot manj privlacna ... in raje majhne otroke, kot odrasle).<br />
Ko imas nekoga resnicno rad, si ne zelis, da bi bila ta oseba s<br />
tabo za vsako ceno. Edino, kar upas in zelis, je, da bi bila ta oseba<br />
srecna. Te osebe ne pogresas, niti te zanjo ne skrbi. Srecen si,<br />
kadar je ta oseba ob tebi, in srecen si, kadar je ta oseba srecna<br />
stran od tebe. Vsem ostalim oblikam navezanosti, ki jim ljudje<br />
pravijo »ljubezen«, jaz recem navadna sebicnost. Veliko ljudi<br />
druge osebe uporablja kot objekt, da zadovolji manjko v sebi.<br />
...<br />
Zelim vam veliko ljubezni!<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
peacehiker@gmail.com<br />
P.S. 1 Veliko mi jih pise, da mi ne morejo poslati e-maila. Ce ne<br />
morete, pisite na peacehiker@gmail.com.<br />
Kot ste opazili, imam celo potovanje tezave z e-maili in mailing<br />
listami (rabim 2 uri, samo da vam nekako uspem poslati to pismo,<br />
ne najdem mailing liste, ki bi delovala, smtp strezniki nocejo<br />
hkrati poslati vec kot 80 naslovov)<br />
...<br />
Od: Irena Sedmak<br />
Datum: 18.1.2005 18:42<br />
Zadeva: Samo berem in se cudim<br />
Vesela sem, da si zopet srecal dobre ljudi. V<br />
katerem mestu pa? Imas spet na razpolago<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
107
acunalnik? Vceraj je bil pri nas Marko, povedala<br />
sem mu o tvojih nacrtih. On, imam obcutek, tudi<br />
misli, da gre za naivnost. Pravi, da je Marija rekla<br />
Luciji v Fatimi, da bo dozivela to hudo, ki pride<br />
na svet. Lucija ima ze 96 let. On slepo zaupa<br />
g. Pojavniku. Pravi tudi, da je ta potres in vse<br />
gorje le posledica greha na tem obmocju, saj da<br />
je znano kot najrazvratnejse, saj so si tja hodili<br />
tesit slo prav stirjeni zapadnjaki, ker tam starsi<br />
prodajajo svoje deklice 12,13 let stare za denar tem<br />
pedofilom. Jaz v to dvomim.<br />
Trdi, da se svet ne bo poboljsal, dokler ne bo<br />
hudega ociscenja vseh gresnikov, ostali naj bi le<br />
dobri in s tem nova doba.<br />
Sedaj koncujem in te lepo pozdravljam. Bog s tabo!<br />
mamca<br />
Od: Iva<br />
Datum: 18.1.2005 13:33<br />
Zadeva: Eager to help<br />
Dragi Matej oz. Peacehaker,<br />
Ze od zacetka spremljam tvoje potovanje in ti<br />
moram povedat, da globoko spostujem vse kar<br />
trenutno pocnes in delis z nami tvojo izkusnjo.<br />
Zanimivo je, da ze zadnjih 15 let berem literaturo<br />
na temo duhovnega razvoja (trenutno je to knjiga<br />
»Pogovori z bogom«, moja prva na to temo pa je<br />
bila »Ucbenik zivljenja« od slovenskega avtorja<br />
Martina Kojca).<br />
Vse kar pises ti o svojih spoznanjih, je tudi v<br />
teh knjigah in mnoga dejansko jaz tudi v svojem<br />
zivljenju zivim - kot npr. »Kar mislis - to si - to<br />
ustvarjas in to se ti tudi dogaja.<br />
Poraja se mi vprasanje ali si ti do teh spoznanj<br />
prisel sam na kakrsen koli nacin ali si se s<br />
tem seznanil prav tako skozi literaturo? Jaz<br />
VERJAMEM oz. bolje VEM, da je vse kar napises<br />
RESNICA, pa vseeno obcudujem tvoj pogum,<br />
108 peacehiker ali ameriški vohun?
kajti meni se kljub mojemu vedenju v kriticnih<br />
trenutkih se vedno dogaja, da pozabim, da<br />
nimam razloga za strah oz. se moram na to se<br />
vedno zavestno opominjati in zavestno odganjati<br />
negativne misli.<br />
Kakor koli ze. Zankrat se ne vem kako bi ti drugace<br />
pomagala, razen da sem na tvoja pisma opozorila<br />
prijateljico, ki je novinarka pri reviji Jana (Katja<br />
Bozic). Kot sem pricakovala, jo zadeva zelo zanima,<br />
nekaj je baje o tebi ze napisala, zdaj pa sem jo<br />
pozvala naj se se kaj bolj angazira. Ko bom pa<br />
jaz lahko naredila se kaj vec, bo to tudi storila.<br />
Zaenkrat pa prejemas veliko pozitivne energije<br />
z moje strani vsakic ko berem tvoja pisma in<br />
vsakic ko gledam, ce si ze kaj novega napisal in se<br />
sprasujem kaj neki se dogaja s tabo.<br />
Vse dobro ti zelim,<br />
Iva<br />
Od: Mitja<br />
Datum: 18.1.2005 18:40<br />
Zadeva: Eager to help<br />
Hey Peacehiker,<br />
Ko sem slisal kaj nameravas, ko sem slisal o<br />
poslanstvu ki si si ga zadal, je moja reakcija bila se<br />
vrcti nazaj, tako da sem lezal na kavcu enega puba<br />
z rokami nad glavo in zakrical: CAAAAR. Gledal<br />
sem v strop in cutil sem le ljubezen do tebe in tudi<br />
moje sanje ki se vedno bolj uresnicujejo... z velikim<br />
nasmehom... Bravo.<br />
Tudi jaz sanjam o takem svetu, tudi jaz se trudim<br />
da bi tak svet postal realnost, na drugacen nacin<br />
sicer, vendar sledim tem sanjam in presrecen<br />
sem ko slisim za se kakega sanjaca, ki ve da je vse<br />
to mogoce... JAHUUU :) To, vedno vec nas je...<br />
JAHUUU :)<br />
Enkraten si...<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
109
Vedi da te 100% podpiram in pomagal ti bom<br />
kakorkoli bom lahko. Ne poznam najbolje o<br />
postavljanju spletnih strani (mogoce en dan, danes<br />
se ucim), sem pa tudi jaz poln energije, idej, volje,<br />
sanj in ljubezni.<br />
Najbolje da ti en dan cel kurikulum napisem in da<br />
predlagas v cem bi ti lahko najbolje pomagal... kaj<br />
pravis?<br />
Dragi Peacehiker, bravo<br />
Z ljubeznijo,<br />
Mitja<br />
Od: Domen<br />
Datum: 18.1.05<br />
Zadeva: zdravstvuj!<br />
vsec mi je tvoja ideja! mislim da je tudi uresnicljiva!<br />
tvoje potovanje spremljam ze od zacetka, ko si me<br />
navdusil z drznostjo, preprostostjo in iskrenostjo.<br />
in me vsakic znova:) tudi sam sem idealist, ter sem<br />
se tudi ze odlocil, da bom zivljenje posvetil svoji<br />
ideji. ocistiti svet. sem namrec ekolog po srcu in to<br />
dokaj zagrizen. zato bo moja pomoc tvoji ideji moja<br />
ideja. moj plan bo/je del tvojega. imam obcutek, da<br />
se bosta najini poti se srecali:)) uzivaj se naprej<br />
Domen<br />
Od: Karmen<br />
Datum: 17.1.2005 9:05<br />
Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in<br />
fotoaparatom?<br />
Dragi Matej!<br />
Hvala za tvoje prijetno pismo ... kaksne<br />
dogodivscine... No, mogoce pa bo iz tvojih pisem<br />
nastala knjiga ...<br />
110 peacehiker ali ameriški vohun?
Zelim ti, da bi se naprej, tudi z odprtimi ocmi,<br />
sanjal svoje sanje. Naj te na poti vedno spremlja<br />
Ljubezen!<br />
Z ljubeznijo, Karmen<br />
Od: Bernardka<br />
Datum: 19.1.2005 17:32<br />
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />
fotoaparatom?<br />
Cao, Matej!<br />
Hvala, hvala, stokrat hvala za vsako besedo, ki jo<br />
posljes na moj mail!<br />
Vse, kar dobim od tebe, pride ob pravem casu!<br />
Zelela sem postati del tvoje ekipe, pa mi ne<br />
funkcionira, ko pritiskam na linke, ki si jih<br />
zapisal.<br />
Kaj je torej carobna formula?<br />
Veliko, veliko novih spoznanj na tvoji poti zivljenja<br />
in se kmalu vidimo, ali ne?<br />
Berni iz Maribora :-)<br />
Od: barbara<br />
Datum: 19.1.2005 21:21<br />
Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in<br />
fotoaparatom?<br />
zivjo matej!<br />
moram ti priznati, da z veseljem spremljam tvojo<br />
pot ze od zacetka in prav 'poziram' maile polne<br />
zanimivih zgodbic in globokih misli. cutim, da<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
111
si na poti necesa velikega in zato ti tudi koncno<br />
pisem. sledi svojim sanjam in ne daj, da te ciniki in<br />
skeptiki odvrnejo od tvojega cilja! s takim zagonom<br />
in pozitivnim misljenjem ti bo sigurno uspelo!!<br />
lep pozdrav kjerkoli ze si,<br />
barbara<br />
Od: Mateja<br />
Datum: 20.1.2005 20:40<br />
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />
fotoaparatom?<br />
Matej,<br />
popolnoma si me sokiral. Res. Ko sem prebrala<br />
tale mail, je moj prvi odziv bil: »Saj mu ne more<br />
uspeti!«. Drugi pa: »Seveda mu lahko. Kako je<br />
pogumen!«<br />
Res ti lahko uspe. Se spomnis nekaj mailov nazaj,<br />
ko sem ti rekla, da clovek lahko spreminja svet?<br />
Vsega naenkrat ne, lahko pa svoj svet, torej svet, v<br />
katerem deluje. Tale tvoja odlocitev me je spomnila<br />
na film Daj naprej, ko se je decek odlocil, da bo<br />
spremenil svet. Izmislil si je »nalogo«, pri kateri<br />
je moral trem ljudem narediti dobro delo. Ti trije<br />
ljudje so morali v zameno narediti druga tri dobra<br />
dela. In tako naprej. Nastala je mreza, ki je malo<br />
po malo spreminjala zivljenja ljudi. Film se konca<br />
tragicno. Decek umre, ko zeli pomagati prijatelju.<br />
A nic hudega. Njegova naloga na Zemlji je bila<br />
koncana.<br />
Od: nina<br />
Datum: 23.1.2005 12:26<br />
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />
fotoaparatom?<br />
112 peacehiker ali ameriški vohun?
Hahoj, Matej.<br />
Danes sem se zbudila z mislijo, da ti moram pisati,<br />
in evo me! Sej ti nimam prav dosti povedati; samo<br />
to, da te podpiram v tvoji nameri. Tvoja pisma me<br />
veckrat navdihnejo.V njih vidim sebe in nekoga<br />
ki leti korak pred mano. Vedi, da so za tabo se<br />
druge ptice in vsi letimo v skupno smer: Sami vase,<br />
v tocko kjer se »jaz« ne loci vec od »ti«, »vsi« in<br />
»vse«. Svet je nase igrisce. Ko ves, da nicesar ni,<br />
in hkrati vse je, se pustis zapeljati lepoti trenutka,<br />
in to je to. Svobodni smo, ker tako verjamemo.<br />
Vsi smo svobodni, le da eni tega nocejo verjeti; na<br />
trenutke se sama ne. A potem me vedno nekaj<br />
spomni, vcasih ze samo listek, ki pade z drevesa,<br />
da se ni nicesar bati. Rada te imam, Peacehiker.<br />
Hvala ker si ;)<br />
Nina<br />
OČE NESE STVARI DOMOV<br />
Že čez nekaj dni sem v glavnem mestu Kostarike našel mlada<br />
študenta, ki sta mi zagotovila, da bosta moja predstavnika za<br />
stike z mediji v Kostariki.<br />
Nadaljeval sem pot v Nikaragvo, kjer sem na tamkajšnji fakulteti<br />
v Managui našel dekleti, ki sta se navdušili nad idejo. V glavnem<br />
mestu Gvatemale sem našel učitelja angleščine, ki se je odločil<br />
prevzeti projekt v svoji deželi, v Hondurasu nekega podjetnika, v El<br />
Salvadorju bivšega vojaka. Prištopal sem vse do meje z Belizejem.<br />
Vozil sem se s paravojaškimi milicami, policisti, kmečkimi vozovi,<br />
na motorjih in v avtobusih.<br />
Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč<br />
sem dobil streho nad glavo.<br />
V Belizeju sem doživel dolgo pričakovano srečanje s svojim<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
113
tretjim bratrancem in njegovo ženo, ki imata svojo kliniko. Shayne<br />
mi je rekel, da je moj projekt zabloda in naj grem raje domov.<br />
Rekel mi je, da nimam pojma o realnosti, v kateri je svet.<br />
V Belizeju sem ostal le šestintrideset ur. Nisem našel svojega<br />
predstavnika. Prvič so bile moje ideje na preizkušnji. Ljudje so se<br />
mi zdeli zelo neprijazni.<br />
Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč<br />
sem dobil streho nad glavo.<br />
Takoj ko sem prečkal mejo z Mehiko, mi je ustavil mož po<br />
imenu Alejandro in me povabil k sebi domov. Živi v Raju, kakor<br />
je poimenoval svoje malo posestvo s hišico in nekaj drevesi ob<br />
laguni. Naslednji dan sem srečal Nito in Šivo, človeka, ki sta<br />
močno spremenila mojo perspektivo o svetu. Pri njiju sem ostal<br />
deset dni.<br />
- Ime mi je Peacehiker in rad bi rešil svet! Rad bi izkoreninil<br />
lakoto in ...<br />
- Vse je popolno in točno tako, kot je, je bil kratek Šiva.<br />
V naslednjih dneh sem te besede razumel vedno globlje.<br />
Nita je bila tudi prva oseba na moji poti, ki mi je rekla, da imam<br />
»spiritualni ego«.<br />
V Cancun me je nato prišel obiskat oče. Najela sva avto in se<br />
vozila po celi zvezni državi Quintana Roo. V mestu Chetumal sva<br />
pustila zadnja vrata avtomobila odklenjena, in ko sva prišla iz<br />
trgovine, sva videla, da nama je nekdo ukradel oba nahrbtnika.<br />
Prevozila sva tudi Yukatan, kjer sva šla s kajaki gledat flaminge in<br />
obiskat domorodne Indijance.<br />
Oče je bil poln skrbi. Večkrat se je razjezil name. Moje ideje so<br />
se mu zdele neumne. Ko sem mu razlagal, kako bo deloval projekt<br />
SANJSKI SVET, mi je rekel, naj raje pridem domov in počnem kaj<br />
pametnejšega.<br />
Ko sva se poslovila, mi je želel dati nekaj denarja in oblačil.<br />
Prosil sem ga samo, ali mi lahko kupi majhen in poceni nahrbtnik,<br />
dva para oblačil ter pet spodnjih gat. Ustregel je moji prošnji.<br />
114 peacehiker ali ameriški vohun?
Poleg tega mi je kupil še letalsko karto za Kubo.<br />
Prebral sem vse tri knjige Pogovori z Bogom. Odločil sem se,<br />
da želim iti na pot proti popolni osvoboditvi vseh prepričanj, vseh<br />
strahov in omejitev. V teh knjigah sem resnično začutil Boga na<br />
način, kot se mi je na poti dostikrat prikazal, a ga nisem želel<br />
sprejeti zaradi toliko idej, ki so se nakopičile v meni.<br />
Očetu sem dal veliki nahrbtnik, telefon in kreditno kartico.<br />
Težko mu je bilo pustiti me samega brez enega dolarja.<br />
Po očetovem odhodu sem ostal v internetni kavarni, od koder<br />
sem prijateljem poslal pismo.<br />
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />
<br />
Datum: 27.2.2005 1:57<br />
Zadeva: Re: se ti oglasam...<br />
Sabina, tudi jaz grem cez veliko sprememb.<br />
Pred 10 dnevi je v Mehiko priletel oce in bova<br />
skupaj ostala se 2 dni. Verjetno sva bila midva<br />
z ocetom sorodni dusi v katerem od prejsnjem<br />
zivljenj... tako neverjetno dobro se vedno<br />
zastekava. Prebral sem 3 knjige Pogovori z Bogom<br />
in so me cist odtrgale. Zdaj imam resnicno<br />
obcutek, da ne obstaja nobenih mej. Se vedno<br />
nisem dokoncal vsega tistega, kar sem se namenil<br />
dokoncati ze dolgo nazaj. Tisoce idej vre v moji<br />
glavi, stotine konceptov se topi in spreminja v<br />
ljubezen. Odkrivajo se nove sfere mene, ki jih<br />
nisem prej nikoli poznal. Nekaj me ustavlja pri<br />
dokoncanju osnovnih smernic tega projekta. Vsak<br />
dan nastaja vecji in bolj izpopolnjen, vendar cutim,<br />
da moram se nekaj izkusiti preden javno objavim<br />
svetu svoj nacrt. Vedno bolj v meni vre ideja, da<br />
grem odkrivati zivljenje se globlje. Zelim se za<br />
nekaj casa utopiti v primitivnih civilizacijah in z<br />
njimi izkusati svobodo enosti. Rad bi srecal ljudi,<br />
ki so resnicno modri in ki resnicno vedo stvari.<br />
Vedno bolj cutim, kako druzba represira svojo<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
115
seksualnost. Nekoc sem mislil, da vem o seksu<br />
vse, zdaj se vedno bolj zavedam, da ne vem<br />
prakticno nic. Vse to, kar izkusimo otroci zahodne<br />
civilizacije je dalec pod tem, za kar smo ustvarjeni<br />
da izkusimo. Rad bi obcutil popolno svobodo v<br />
zdruzitvi z zensko... in to iz cistega uzitka, brez<br />
kakrsnihkoli mitov pripetih na seksualni akt. Rad<br />
bi obcutil orgazem z vsem duhom in telesom, z<br />
vsem svojim bitjem... rad bi cutil, da razumem to<br />
veliko skrivnost zivljenja. V realnosti je zelo tezko<br />
najti ljudi, ki to razumejo in ki to zmorejo. Vedno<br />
bolj imam tudi obcutek, kako v resnici malo vem o<br />
svetu. Kako ne vem pravzaprav nic.<br />
Naucil sem se opazovati ego in ga ljubiti kot del<br />
mene. Cutim kako se manjsa... kako ne vodi vec<br />
mojih dejanj. Ce bos potrebovala pomoc pri ucenju<br />
spanscine, se oglasi. Lahko mi tudi napises pismo<br />
v spanscini pa ti ga bom popravil.<br />
Z ljubeznijo,<br />
P<br />
JAVLJAM SE IZ: Cancun, MEHIKA<br />
4.3.2005<br />
POROCILO IZ MALE SOLE<br />
Ob popotovanju sem ugotovil, da ljudje nismo ravno najboljsi<br />
ucenci in da pocnemo stvari, ki ne sluzijo svojemu namenu.<br />
Z vsem srcem in duso zagovarjam prepricanje, da je svet lep, poln<br />
cudovitih ljubecih bitji z zmoznostmi, ki presegajo meje najbolj<br />
bujne domisljije, ki se imenujejo ljudje in planet neomejenih<br />
moznosti za razvoj in skoraj neomejeno zalogo raznovrstnih virov.<br />
Tezko pa je spregledati dejstva, ki kazejo, da ljudje nismo ravno<br />
najboljsi ucenci. Znova in znova delamo iste napake, pocnemo<br />
stvari in gradimo sisteme, ki ne sluzijo svojemu namenu, to je<br />
ustvariti mirno, ljubeco skupnost, kjer bi se ljudje pocutili sprejeti<br />
116 peacehiker ali ameriški vohun?
in varni in nam kazejo, da smo v zelo zgodnji fazi razvoja. Vcasih se<br />
mi zdi, da se nismo premaknili zelo dalec od Kremenckovih.<br />
Na meji z Nikaragvo, je do mene prisel mali Juan in me v<br />
polomljeni anglescini vprasal, ce zelim vodstvo. Pogledal sem<br />
ga, se sklonil in se z njim zacel pogovarjati. Juan ima 6 let in<br />
starsi v Nikaragvi ne zasluzijo dovolj denarja, da bi mu kupili<br />
zvezke in torbo za solo. V svoji zelji po izobrazbi (in tudi zato,<br />
ker doma ni dovolj hrane) dela od zore do mraka in caka na tiste<br />
redke turiste, ki mejo med Costa Rico in Nikaragvo preckajo pes.<br />
Isto pocneta 7-letni Jorge in 5-letna Amelia. Na svoji poti cez Latinsko<br />
Ameriko sem srecal ducate otrok, ki so prikrajsani za brezskrbno<br />
otrostvo. To so otroci, ki niso nikoli zares izkusili, kako izgleda igra<br />
brez skrbi, in ne vedo ali bo zvecer na mizi dovolj hrane za vse.<br />
Mama me je vprasala, katera mi je vsec<br />
V Hondurasu sem se sprehajal ob plazi v mestu Sedeńo in iskal<br />
prenocisce. Nasel sem preprosto vasko gostilnico z veliko druzino<br />
in jih vprasal, ce me zelijo nekaj noci gostiti. Mama me je navduseno<br />
sprejela in zame skrbela, kot bi bil njen sin, naslednji popoldan<br />
pa... »No, povej, katera ti je vsec, Selena ali Morena?« »Vse tri ste<br />
mi vsec.« Bruhnile so v smeh. »Resno mi povej. Ce zelis, lahko eno<br />
izmed njih porocis.« »Se lahko porocim kar z vsemi tremi?« Spet so<br />
se zasmejale, vendar sem po nemiru na njunih obrazih vedel, da je<br />
mama mislila resno. Ena punca je stela 15, druga 12 let.<br />
»Ampak Selena je prestara zate, kaj ni? Vzemi rajsi Moreno.«<br />
»Mama Ana, hecam se. Ne bom se porocil niti z eno niti z drugo.<br />
Saj sta se otroci! Jaz sem se pri 14 letih prvic poljubil. Kdaj se vi<br />
tukaj porocate?« Rekla mi je, da ce je punca stara 15 let in se ni<br />
porocena, mora biti z njo nekaj narobe. Svet se mora zbuditi in<br />
nekaj ukreniti!<br />
Svet mora dovoliti revnim narodom, da bodo koncno splavali iz<br />
zacaranega kroga revscine in jim ne bo treba 6 in 12-letne otroke<br />
posiljati na delo ali celo slabse – v zakon! Kaj pocnemo?<br />
Nekateri mecejo, drugi nimajo<br />
Vsak dan se v Ameriki in Evropi vrze stran dovolj hrane, da bi<br />
zadostili tedenske potrebe cele Afrike, Azije in Latinske Amerike.<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
117
Kaj je z nami ljudmi narobe? Zakaj se nikoli ne pojavi podjetje, ki bi<br />
delavce v tretjih drzavah zaposlilo za posteno placilo, s katerim bi se<br />
lahko postopoma osamosvojili?<br />
Zakaj si zelimo vec in vec? Kdo je bil ta, ki je rekel, da je bistvo<br />
ekonomije profit? Profit na racun zivljenja ali zivotarjenja ljudi.<br />
Obnasamo se kot, da bi se sreca skrivala v tem, koliko denarja,<br />
avtomobilov in his si bomo v zivljenju nabrali. Nasa ekonomija<br />
zagotovo ne vodi k cilju, ki bi mu klasicni ekonomisti rekli vecje<br />
zadovoljstvo ljudi.<br />
V tem pogledu smo se na primitivni stopnji razvoja. Znacilnost<br />
te primitivne dobe je izraziti individualizem, nespostovanje drugih<br />
posameznikov in njihovih potreb in mocna kompetitivnost.<br />
Nocem reci, da so ti koncepti slabi (sploh je sfera dualizma,<br />
kjer sta dobro in slabo, trhel led, ce zelis odkrivati resnico). Ko<br />
opazujes otroka v mali soli, ga ne skusas primerjati s tistim v<br />
petem razredu in ocenjujes, kateri je boljsi. Ce bomo otroku iz<br />
male sole pustili, da se razvija v skladu z naravnim redom, bo tudi<br />
on postal petosolec. Ampak, ce bo kdaj zelel priti v peti razred bo<br />
na poti moral opustiti veliko praks in prepricanj, ki jih je prej imel.<br />
Preprosto mora opazovati rezultate, ki jih doseze z dolocenim<br />
nacinom dela in poizkusiti drugi pristop.<br />
Izziv, s katerim se svet sooca je, da je v svetu ze stoletja<br />
vrsta institucij in posameznikov, ki ta naravni razvoj na vse sile<br />
blokirajo. Borijo se z zakoni, normami, pravili, kodami obnasanja,<br />
ki nas skusa spraviti cim dlje od tega, kdo v resnici smo. Nato<br />
poskusa situacijo, v katero smo prisli upraviciti z ideologijami.<br />
Solski sistem dosledno skrbi, da zatre vecino morebitnih genijev,<br />
ki sedijo v klopeh kot prvosolcki. Zdravstveni sistem skrbi, da<br />
ljudje ne bi razumeli, kako morajo ziveti, ce zelijo biti zdravi.<br />
V zadnjem odstavku nisem nameraval biti sarkasticen. Cutim,<br />
da vam samo posredujem objektivno opazovanje resnice, ki jo<br />
lahko vidimo v svetu.<br />
Obiskal me je moj najboljsi prijatelj - oce<br />
Pred dvema tednoma je prisel na obisk v Cancun moj najboljsi prijatelj.<br />
Clovek, ki me bo podpiral, tudi ce se z mano ne bo strinjal, oseba, ki jo<br />
neizmerno spostujem, prav toliko kot tudi on mene - moj ocka.<br />
Najela sva avto z mehanskim zaklepanjem stirih vrat in ob prvi<br />
priloznosti, ko sva ena vrata pustila odprta, si je nekdo prilastil<br />
najinih nahrbtnikov.<br />
118 peacehiker ali ameriški vohun?
»Joj, moj telefon z vsemi stevilkami... in moj potni list, letalske<br />
karte... in 250 eurov in kamera in video kamera. Joooj.«<br />
»Tatko, nehaj ali pa me pusti na cesti in grem naprej na stop.<br />
Tebi so ukradli samo delcek tvojega premozenja. Meni so ukradli<br />
vse. Imas obcutek, da se sekiram?«<br />
»Ne.«<br />
»Na nic od tega, kar sem nosil s sabo nisem bil navezan. Niti<br />
na dnevnik z vsemi naslovi prijateljev po celi Srednji Ameriki niti<br />
snemalnik z vsemi novimi idejami, niti na fotke v fotoaparatu. Nic<br />
ni nenadomestljivo.«<br />
Dan preden sem ga pospremil na letalisce, sem mu izrocil<br />
kreditno kartico in telefon. »Tatko, priznati ti moram, da sem se<br />
lagal.«<br />
»Glede cesa si se lagal?«<br />
»Vedno sem govoril o tem, kaksno zaupanje imam in kako me<br />
nicesar ni strah. Zakaj imam potemtakem v zepku poleg potnega<br />
lista kreditno kartico in na dnu nahrbtnika telefon?«<br />
»To moras imeti. Vztrajam na tem, da to obdrzis. Si uporabil<br />
kdaj kreditno kartico?«<br />
»Nisem. In je tudi ne bom. Vzemi jo. Telefon tudi.«<br />
Po kratkem pregovarjanju, je kartico vzel v roko in jo vstavil v<br />
svojo denarnico in dal telefon v zep.<br />
»Upam, da ti je ostalo vsaj se kaj od zacetnih 100 dolarjev?«<br />
Nasmehnil sem se. »Ostalo mi je okrog 50 dolarjev, ki sem jih<br />
pustil pri druzini, ki sola otroka v Angliji. Verjamem, da jih bo<br />
potreboval bolj kot jaz.« »Matej, to mi ni vsec. Res ne. Imej pri<br />
sebi vsaj kreditno kartico. Ce ne bos sprejel tega, ti ne bom kupil<br />
karte za Kubo in nove kamere.« »Prav, pa mi ne kupi. Nikomur vec<br />
ne bom prodal svoje svobode.«<br />
Nimam nicesar kar bi bilo za vsak primer.<br />
Predvcerajsnjim je oce odsel na letalo, jaz pa nazaj na mojo<br />
avanturo.Vceraj i je sredi Cancuna ustavil taksist.<br />
»Taksi, taksi. Señor, du ju nid taksi?« »Gracias, nimam denarja,«<br />
sem mu odgovoril. »Nimas denarja? Kako to?« Zasmejal sem<br />
se. »Nimam in ga ne potrebujem. Grem na stop do plaze.«<br />
»Ne mores iti na stop sredi noci! Evo, pojdi na avtobus.«<br />
Ponudil mi je pest polno drobiza. Prej bi verjetno podarjeni denar<br />
sprejel. Vceraj sem se pa odlocil, da od nikogar vec ne sprejmem<br />
denarja na tej poti. Naslonil sem se na prednje okno in polozil svojo<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
119
oko na njegovo: »Señor, dajte denar raje komu, ki ga res potrebuje.«<br />
Pocutim se drugace kot prej. Nicesar, razen potnega lista, ni na<br />
meni, kar bi sluzilo 'za vsak primer'.<br />
Zakaj ljudje skrivamo svoje obcutke?<br />
Postavljati sem si zacel nekaj drugih vprasanj. Zakaj ljudje<br />
skrivamo svoje resnicne obcutke? Zakaj se bojimo priznati stvari, ki<br />
bi o nas ustvarile slabso sliko? Zakaj ne govorimo o svojih strahovih<br />
in o svojih zalostih? Tudi v tem pismu vam nisem nic napisal o svojih<br />
dvomih, strahovih in neprijetnih obcutkih. Nic vam nisem napisal o<br />
svoji neurejenosti in nedisciplini in da sem se, veliki popotnik, v<br />
tem casu ze dvakrat izgubil na nekaj 100 kvadratnih metrih in sem<br />
potreboval nekaj ur, da sem prisel do gostitelja.<br />
Nic vam nisem napisal o ljudeh, ki me niso marali in so bili z mano<br />
neprijazni in nic vam nisem pisal o svojih strahovih, frustracijah in<br />
kompleksih, ki se vedno tlijo v mojem nezavednem in se obcasno<br />
pokazejo na plano in recejo: »PRESENECENJE, glej, kaj se skriva se<br />
v tebi!« in dejansko so se edine ovire na poti do popolne svobode.<br />
In nisem vam povedal, da nisem nic vec kot cisto navaden 20-letni<br />
fant, ki potuje po Mehiki.<br />
Iz svojega zivljenja se spominjamo in izberemo dogodke, ki<br />
naredijo senzacijo in ki drugim pokazejo lepo sliko o nas. Ostali<br />
utonejo v pozabo ali se jih pa bojimo zaupati neznancem. In se<br />
s tem ne zavedamo, da bomo zato nekatere za vedno ohranili<br />
neznance, namesto, da bi z njimi delili resnicnega sebe in tako<br />
postali prijatelji.<br />
Se vedno nimam dovolj poguma, da bi v resnici nekaj konkretnega<br />
naredil. Strah me je iti do konca. Vcasih me je strah biti to kar sem<br />
- ljubec clovek in kreator sveta okrog sebe in svetov, v katerih bi se<br />
lahko naselili drugi. Obcutek imam, da premalo vem, da sem sam<br />
premajhen zato, da naredim nekaj velikega.Vendar ne bom dovolil,<br />
da me to ustavi. Opazoval se bom, uzival vsak trenutek na svoji<br />
poti in pustil naravnemu razvoju, da me naredi v modrega moza, ki<br />
bo lahko bolje sluzil svetu. Strah, zalost in jeza so cudovita custva,<br />
ki nam pokazejo, kdo nismo. Tako lahko v polnosti dozivimo tisto<br />
kar smo - neomejeni, ljubeci, srecni in igrivi.<br />
Z igrivostjo,<br />
Matej Sedmak<br />
www.peacehiker.com<br />
120 peacehiker ali ameriški vohun?
SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE<br />
Nadaljeval sem pot na Kubo – brez denarja in z malim zelenim<br />
nahrbtnikom. Za vstop na Kubo so morali imeti vsi potniki na<br />
letalu potrdilo o rezervaciji hotela. Ko sem prišel na vrsto jaz, me<br />
je uradnik poslal do prejšnjega okenca in mi ukazal, naj rezerviram<br />
prenočišče. Naenkrat se je za mano pojavil fant iz Nemčije, ki sem<br />
ga spoznal na letalu, in uradniku pokazal listek z rezervacijo.<br />
Že v prvih nekaj dneh sem se zaljubil v Kubo.<br />
Na univerzi v Havani sem našel internet, ki je namenjen tujim<br />
študentom na izmenjavi, in se javil domov.<br />
JAVLJAM SE IZ: Havana, KUBA<br />
8.03.2005<br />
HAVANA PLESE<br />
Pozno zvecer v soboto me je letalo druzbe Cubanair<br />
pripeljalo na letalisce v Havani na Kubi in takoj<br />
sem imel obcutek, kot bi prisel na drugi planet.<br />
Zadnji stirje dnevi so bili DIVJI! V Havano sem<br />
prisel sredi najvecjega dogodka v letu, ko zgleda,<br />
kot da je pol 11-milijonske Kube na havanskih<br />
ulicah.<br />
Potovanje brez denarja dobi na Kubi novo<br />
dimenzijo. Prisel sem v druzbo, kjer je Bogu ime<br />
ameriski dolar in kjer vecina ljudi isce nacin, da<br />
drzavo zapustijo. Iz Kube lahko odletijo le, ce imajo<br />
povabilo tujega drzavljana in polozijo kavcijo 3000<br />
dolarjev, kar je ob povprecni placi 12 dolarjev<br />
mesecno precejsen izziv ali pa, ce se porocijo s<br />
tujcem ali ce jo sredi noci mahnejo s colnom proti<br />
Floridi.<br />
'Havana – kot bi prisel na drugi planet' Vecina<br />
ljudi, ki jih srecam, od mene zeli in pricakuje<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
121
dolar, vse, kar jim jaz lahko ponudim, pa je<br />
prijateljstvo. Tako lahko recem, da sem zadnje<br />
dni spoznaval realnost, ki jo ima redkokateri<br />
turist priloznost spoznavati z ljudmi, ki od mene<br />
v zameno za svojo gostoljubnost ali prgisce riza in<br />
fizola ne pricakujejo nicesar.<br />
Predvcerajsnjim sem se sredi noci podal na<br />
Malecon, obmorsko ulico v Stari Havani in iskal<br />
prenocisce. Kakor so se vecini Kubancev oci<br />
zasvetile ob dejstvu, da iscem prenocisce, tako se<br />
je njihovo navdusenje kmalu poleglo, ko sem jim<br />
rekel, da pri sebi nimam denarja. Po dobre pol<br />
ure sem naletel na crnca po imenu Eduardo, ki<br />
me je povabil k svoji druzini. Kmalu sva postala<br />
prijatelja in zaupal mi je, da je zdaj posten<br />
drzavljan, vendar je prej v zelji, da bi pomagal svoji<br />
mali hcerkici, ropal in pretepal.<br />
Naenkrat se pred nama pojavi policijski avtomobil,<br />
me vljudno pozdravijo in mojega prijatelja vprasajo<br />
za dokument in po tem, kaj pocne z mano na<br />
ulici. Hitel jim je razlagati, da me je povabil k<br />
sebi domov in da sem turist in po radijski postaji<br />
zaslisim: »Trikratni rop. Namenski napad. Uboj.<br />
Nadlegovanje turista. Tale fantina ima kartoteko.«<br />
Nalozili so ga v policijski avtomobil in odpeljali.<br />
Sok. Ko se je sok polegel, jeza. Ko se je trenutek<br />
jeze polegel, mocna motivacija, da prijatelja resim.<br />
Vedel sem namrec, da je dober clovek, cutil sem, da<br />
mi ne zeli nicesar slabega.<br />
Odpravil sem se proti policijski postaji in na poti<br />
spoznal 18-letno studentko, ki mi je ponudila<br />
prevoz do postaje. »Meni je to nepojmljivo! Zakaj<br />
so odpeljali mojega prijatelja? Zakaj naj bi bilo<br />
pomembno, kaj pocne z mano in kaj od mene<br />
hoce? To je moj problem, ni tako?««Vidis, to je<br />
drugi aspekt Kube. Domacini nismo vredni toliko<br />
kot turisti. Ce naju recimo zdaj dobi policija, me<br />
lahko obtozijo, da sem prostitutka, ki te nadleguje<br />
za usluge in me odpeljejo na postajo,« je dejala.«Se<br />
122 peacehiker ali ameriški vohun?
pravi, ce tistega fanta tam pretepem, bodo njega<br />
zaprli zato, ker je nadlegoval turista?« me je<br />
zanimalo. »Zalostno, vendar je to verjetno, kar bi<br />
se zgodilo. Za vas tujce je Kuba rajska drzava in<br />
verjemi, ponosna in srecna sem, da zivim tukaj,<br />
ker ljubim svojo drzavo, vendar cutim zalost, ko<br />
vidim, kako se 'tretira' ljudi tukaj,« mi je razlozila.<br />
Zatem sva si izmislila scenarij, kaj naj recem<br />
na policiji, da bodo Eduarda izpustili. »Kaj se<br />
tukaj dogaja! Kdo je odpeljal mojega prijatelja,«<br />
sem zavpil pred receptorjem na policiji, ki me je<br />
pogledal z izbuljenimi ocmi in poklical drugega<br />
policista. »Señor, gre za napako. Prijatelja so<br />
odpeljali po pomoti.«Odpeljal me je na kraj, kjer<br />
sta ga dva policista zaslisevala. Takoj sem stopil do<br />
policista in z odlocnim glasom zacel svojo igro: »S<br />
tem gospodom tukaj se poznava. On je moj osebni<br />
prijatelj, danes sva ze cel dan skupaj in zagotovo<br />
vem, da nima slabih namenov. Moje prenocisce<br />
je drugje, spim v tej hisi,« sem rekel, ko sem<br />
pokazal kartico, ki sem jo nekje dobil. »Zelel mi je<br />
samo predstaviti svojo hcer. Gospod policist, sem<br />
drzavljan Evropske Unije, tukaj je moj potni list in<br />
ce mojega prijatelja ne izpustite, bom nasel drugi<br />
nacin, da ga spravim ven. Prosim, ce ga pustite pri<br />
miru.«<br />
Prijel sem Eduarda za roko in ga pred<br />
presenecenimi policisti odpeljal iz policijske<br />
postaje. Pred stavbo naju je cakala Zania, ki je, kot<br />
se je kasneje izkazalo, prijateljica tudi od Eduarda<br />
(oba sta plesalca). Odsli smo k njemu domov in<br />
si pripravili vecerjo ter odsli na zasluzen pocitek.<br />
Zdaj sem pri njemu ze 3. dan in spoznal sem, da je<br />
ena najbolj fascinantnih oseb, ki sem jih tu srecal.<br />
Pozdrave iz Havane,<br />
Matej<br />
www.peacehiker.com<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
123
Od: Irena Sedmak<br />
Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«<br />
<br />
Datum: 10.3.2005 10:44<br />
Zadeva: Re: Hojla<br />
Ojla!<br />
Kako sem vesela, da si se javil, te dni sem precej<br />
prebrala o Kubi in tamkajsnjih razmerah. Bilo me<br />
je strah, ker za Havano pise, da je veliko ropov in<br />
lumparij. Ko te berem, sem spet s tabo srecna, upam<br />
da so ta tvoja zavzemanja za pravico zmernejsa,kot<br />
pises, da nebi kje kaj skupil. Saj ves, marsikje je<br />
narobe, pa ne mores nic pomagat.Zate upam, da<br />
bos povsod reagiral umirjeno, kar na nasprotnika<br />
najbolje vpliva. Ne izzivaj trde roke.<br />
Ljudje pa da so znaj Havane izredno prijazni, a revni.<br />
Danes pise na 24.com, da je za 8.marec Castro<br />
obljubil zenskam el.kuhalnike.<br />
Vceraj, ko je Brane pozno prisel domov, ga je<br />
poklical Janko, naj gleda zanimiv film o neki<br />
kubanski glasbeni znani skupini, ki pa je zbezala<br />
ven in zelo uspela. Sedaj so vsi ze starcki. ...<br />
Upam, da ta tvoj nov prijatelj ni podoben Sudancu.<br />
Hvalezna sem mu, da te gosti.Pozdravi vse od nas<br />
vseh. Cas tako hitro bezi, ne vem ce se ti tega<br />
zavedas, 27.3. je ze velika noc, upammocno, da se<br />
bos spomnil najvecjega praznika , upam tudi, da<br />
ti je Bog na prvem mestu. Upam da se kmalu spet<br />
javis. Rada te imam, cuvaj se Tejcek moj.<br />
Z Bogom,mamca<br />
Kot sem že omenil ... Nekega večera sem v Havani iskal<br />
prenočišče. Našel sem človeka, ki me je povabil k sebi, pa ga<br />
je nato policija želela aretirati. Po čudnem naključju sem med<br />
reševanjem Eduarda spoznal prikupno Zanio. Eduarda sva skupaj<br />
rešila iz policijskih krempljev; šli smo k njemu domov, pripravili<br />
večerjo, nato pa nama je odstopil veliko posteljo, predvajalnik<br />
124 peacehiker ali ameriški vohun?
CD-jev in škatlo svečk. Ko je šla Zania v posteljo, mi je v roko dal<br />
še zavitek kondomov.<br />
Tisto noč sva se z Zanio ljubila. Neznansko lepo dekle. Lepo<br />
telo. Bila je ena redkih ljudi, ki si ne želi zapustiti Kube.<br />
- Mateo, kako se počutimo, ni odvisno od političnega sistema,<br />
pač pa od lastne notranjosti.<br />
Bila je pesniška duša, igrivo dekle, polna entuziazma. Pritegnila<br />
me je že od trenutka, ko sem jo srečal in želel sem jo »dobiti«.<br />
Razmišljal sem o tem, kako bi jo spravil med rjuhe... in dejstvo, da<br />
se temu ni niti najmanj skušala upirati, me je zmedlo.<br />
Ljubila sva se ob soju sveč in kubanski glasbi. Prepustila se mi<br />
je in uživala trenutke z mano. Jaz pa med samim seksom sploh<br />
nisem užival. Bolj sem užival v dejstvu, da sem jo dobil, a ji seveda<br />
tega nisem pokazal. Vse skupaj se mi je zdelo kot nek šport...<br />
Naslednji dan sem prišel nazaj k Eduardu. Zania me je čakala<br />
skoraj cel dan in je odšla šele dobro uro pred mojo vrnitvijo. Šel<br />
sem v »najino« sobo in na omarici ob postelji našel zapisano:<br />
Všeč mi je tvoj način premikanja,<br />
všeč mi je tvoj način govorjenja,<br />
všeč mi je tvoj stil življenja,<br />
a ne razumem tvojega načina, kako ljubiš ...<br />
Začel sem jokati. Ihtel sem skoraj eno uro. Počutil sem se tako<br />
plitvega, tako površinskega. Prepričan sem bil, da mi je te vrstice<br />
napisalo dekle in zadele so me v srce. Čez čas se je izkazalo, da so to<br />
verzi iz neke pesmi, ki jih ni napisala ona, a ostal je grozljiv občutek<br />
praznine. Ugotovil sem, da ne znam ljubiti ženske. Seks mi pomeni<br />
zgolj napihovanje ega in potrditev tega, da sem dovolj dober.<br />
Dva dni kasneje sem srečal svoje bivše sošolce in profesorja s<br />
fakultete. Nekaj dni sem preživel z njimi. Zvečer, preden sem jih<br />
zapustil, me je profesor, ki sem ga zelo spoštoval, na brutalno<br />
grob način skušal odvrniti od tega, da dokončam pot okoli sveta.<br />
Rekel mi je, da uničujem svojega očeta s tem kar počnem. Označil<br />
me je za psihološkega bolnika, psihopata, ponudil mi je celo<br />
zdravljenje s psihoanalizo. Zelo sem bil prizadet, ko sem to slišal<br />
iz njegovih ust.<br />
Ob Slovencih sem se počutil neprijetno. Natančneje – ob njih<br />
jaz nisem bil prijeten človek. Verjetno so se sprožali stari vzorci, ki<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
125
so botrovali mojim neprijetnim izkušnjam z ljudmi, ko sem bil še<br />
doma. Še vedno sem s sabo nosil težo preteklosti.<br />
Ob Kubancih sem se počutil čudovito. Ko so izvedeli, da sem<br />
brez denarja, so me gostili in mi dajali vse, kar sem potreboval.<br />
Policisti so zame ustavljali avtomobile in avtobuse. Vozil sem se z<br />
oldtimerji, ki jih ne vidiš nikjer drugje na svetu.<br />
V Santiago de Cuba sem štopal jahte. Iskal sem možnost, kako<br />
priti v Avstralijo. Po nekaj dneh sem dobil štop. Španski mornar<br />
Enrique me je s sabo povabil v Dominikansko republiko. Štiri dni<br />
sem čistil njegovo jahto v vročem karibskem soncu.<br />
Vmes sem spoznal simpatično temnopolto Mario. Preživela sva<br />
tri čarobne dni in noči.<br />
Preden odplovem, sem se odločil iti še do mesta Baracoa, ki je na<br />
skrajnem vzhodu Kube. Prvi dan sem prišel do vasice 11 Noviembre.<br />
Bil je že večer in stal sem na cesti in štopal. Naenkrat pride<br />
mimo mene nepojmljivo lepo dekle in me vpraša, ali potrebujem<br />
prenočišče. Potegne me za roko in pokliče dva motorista, naj naju<br />
peljeta. Prišel sem k njej. Predstavila mi je svojo mamo in me<br />
peljala v svojo hiško, kjer sva se do šestih zjutraj strastno ljubila.<br />
Nato sva ležala drug ob drugem v objemu, delila svoje občutke in<br />
govorila o svojih sanjah. Rada vozi hitre motorje. Študira, da bi<br />
postala medicinska sestra. Njena sestra dela v Italiji in morda se ji<br />
bo kdaj pridružila, čeprav je čisto zadovoljna tukaj na Kubi.<br />
Veliko turistov na Kubi verjame, da želijo biti ženske z njimi<br />
zato, ker iščejo možnost, da Kubo zapustijo. Tudi sam sem imel<br />
nekajkrat takšno izkušnjo, a ravno potovanje brez denarja je<br />
najboljši filter za ljudi, ki od mene kaj pričakujejo.<br />
Na poti v Guantanamo sem spoznal nekoga, ki je general<br />
specialne vojske blizu Fidela Castra. V Baracoi sem iskal kako<br />
ladjo, ki bi zapuščala Kubo in šla proti Panami. Šele tam sem<br />
ugotovil, da nima Baracoa nobenega večjega pristanišča.<br />
Vrnil sem se v Santiago de Cuba in se odločil, da ne grem v<br />
Dominikansko republiko. Raztrgal sem letalsko karto do Cancuna<br />
126 peacehiker ali ameriški vohun?
in se odločil, da bom imel svojo kubansko avanturo – nisem vedel,<br />
kako bom prišel z otoka. V Santiago de Cuba me je gostila družina<br />
blizu marine in gospa v hiši mi je rekla, naj jo sprejemam, kot bi<br />
bila moja mama.<br />
Iskal sem možnost, kako zapustiti Kubo. Viza je imela le še štiri<br />
dni veljavnosti.<br />
Iz Santiaga sem se odločil iti v Havano in upal na več sreče z<br />
jahtami.<br />
ŠTOP: Santiago de Cuba–Las Tunas–Camaguey–Ciego de Avila–<br />
Cienfuegos–Habana<br />
NA KUBI V ARESTU<br />
V Havani sem najprej šel na letališče in skušal dobiti letalsko<br />
karto pri kateri od letalskih družb. Mislil sem, da bo enostavno.<br />
Povsod so me zavrnili.<br />
Nato sem šel v pristanišče Hemingway, se tam cel dan potikal<br />
okrog in iskal jahto, ki bi se odpravljala na jug. Tudi tam je nisem<br />
našel.<br />
Nadaljeval sem pot čez Matanzas v Varadero. Tam sem ponoči<br />
iskal kako jahto, ki bi šla na jug, najbolje proti Panami ali vsaj<br />
Venezueli.<br />
Tudi v Varaderu, v vseh štirih marinah, nisem našel ničesar.<br />
Ostala mi je samo še ena marina. Bil je večer. Na poti do tja mi je<br />
dekle, ki sem jo srečal na avtobusu, ponudilo pest jagod.<br />
Pojavil sem se pred marino in presenečene uradnike nagovoril:<br />
- Dober večer! Sem popotnik miru in štopam jahte proti<br />
Venezueli. Je tukaj kakšna jahta?<br />
Gledali so me z izbuljenimi očmi. Niti sanjalo se mi ni, da sem<br />
prišel na glavni štab komunistične partije za varnost v Varaderu.<br />
- Pokaži mi potni list, fantina.<br />
- Seveda.<br />
- Slavonija?! Je že kdo slišal za to državo? je zakričal uradnik<br />
svojim kolegom.<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
127
Zmajali so z glavo. Povabili so me k šefu zgoraj in vsi so poslušali<br />
mojo zgodbo. Očitno mi niso verjeli. Vprašali so me, ali so to vse<br />
stvari, ki jih imam, in rekel sem, da ja. Nisem želel povedati, da<br />
sem nekaj stvari pustil pri fantu, ki mi je ponudil prenočišče, a<br />
nazadnje sem moral povedati resnico. Postali so še bolj sumničavi.<br />
V fotoaparatu so našli vrsto spornih slik komunističnih objektov<br />
in oficirjev ter zapise o komunizmu.<br />
- In kje si se naučil tako dobro špansko?<br />
- Hmm ... Na poti po Mehiki, sem jim odgovoril.<br />
- Na poti po Mehiki? In govoriš špansko bolje kot jaz? se oglasi<br />
starejši oficir z izsušenim obrazom.<br />
Iz pogovorov med njimi sem razbral, da so sklenili, da sem<br />
verjetno ameriški vohun, na kartoteko napisali INSOLVENTE (brez<br />
sredstev) in me strpali v lokalni zapor.<br />
Bilo je že čez polnoč in v starinskih policijskih avtomobilih smo<br />
se najprej odpravili do hiše, kjer je stanoval fant, ki mi je ponudil<br />
prenočišče. Aretirali so ga. Jokal sem.<br />
Naslednjega dne so me policisti zvečer peljali v Havano. Zaprli<br />
so me v temen prostor s kovinskimi ogradami in več ur sem moral<br />
čakati. Okrog sedmih zvečer so se vrata končno odprla. Vstopil<br />
sem. Slišal sem, kako so se vrata za mano dvojno zapahnila. Do<br />
mene sta stopila policista, me prijela vsak na svoji strani in me<br />
razrešila prtljage. Stopil sem v sobo, kjer se je eden od uradnikov<br />
že ukvarjal z mojo prtljago, raziskoval snemalnik zvokov in<br />
fotoaparat ter bral moje dnevnike. Vzeli so mi prstne odtise obeh<br />
rok.<br />
Moral sem se sleči in pregledali so 'vsebino' moje zadnjice ter<br />
preiskali telo, ali nosim s sabo kake droge.<br />
Oblekel sem se in zaporniški fotograf me je slikal od spredaj,<br />
z levega in z desnega profila. Zapisali so me v kartoteko, kamor<br />
sem se moral podpisati, in dobil sem identifikacijsko številko.<br />
Nato so me poslali v notranjost, kjer sem ostal za velikimi<br />
jeklenimi rešetkami.<br />
Nisem imel možnosti klica in prav tako o tem niso obvestili<br />
avstrijske ambasade, kot so mi obljubili. V zaporu sem se naučil<br />
128 peacehiker ali ameriški vohun?
nekaj besed portugalščine in kitajščine. Zapornike sem učil<br />
španščine in angleščine ter jih spodbujal, naj ostanejo pozitivni.<br />
Ko sem od nekega jetnika dobil svinčnik, sem začel pisati v<br />
stare raztrgane knjige, ki sem jih našel v celici. Pisal sem pisma<br />
Bogu, pa pismo Fidelu Castru, pa pismo šefu zapora ... Pisal sem o<br />
projektu EN SVET in svojo avtobiografijo. Spominjal sem se svojih<br />
prvih let na Zemlji in razmišljal, kaj sem bil v prejšnjih življenjih.<br />
Po tednu dni sem srečal nekega Italijana in ga prosil, ali mi<br />
posodi telefonsko kartico, da pokličem starše iz zaporniškega<br />
telefona.<br />
- Tatko, kako si?<br />
- Matej! Kje si?<br />
- Hmm ... Na Kubi. Lepo mi je. Dovolj hrane imam. Prenočišče<br />
...<br />
- Kje si, Matej? Kje na Kubi? Že en mesec te nismo slišali!<br />
- Trenutno sem v ... enem prostoru. Imam svojo sobo. Tatko,<br />
sem v kubanskem zaporu! Ampak ne skrbi, sem pohitel, lepo<br />
ravnajo z mano in kmalu bom zunaj.<br />
- Irena, Matej je, pravi, da je v kubanskem zaporu!<br />
- Aaaaaa! Kje si, Tejko? zakriči v telefon mama. V kubanskem<br />
zaporu? Kaj počneš tam?<br />
- Nič ne skrbite. Vse bo OK.<br />
PIIIIIIIP. Zveza je bila prekinjena.<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City<br />
21. 04. 2005<br />
RESEN IZ ZAPORA NA KUBI<br />
Mislil sem, da sem v zadnjih 20 letih in 11 mesecih, odkar teptam<br />
Zemljo, dozivel veliko, vendar…<br />
Dozivel sem ze izbruhe jeze, smrtni strah, neutolazljivo potrtost<br />
in blazenost. Bil sem poln denarja in popolnoma brez njega. Dozivel<br />
sem triumfalne zmage in sramotne poraze. Srecal sem ljudi, ki sem<br />
jih iz dna duse preziral in ljudi, ki sem jih obozeval. In bil sem clovek,<br />
ki sem ga preziral in clovek, ki sem ga obcudoval. Lagal sem in<br />
govoril resnico. Mocno sem ljubil in mocno sovrazil. Bili so trenutki,<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
129
ko sem bil preprican, da vem, kaj pomeni ziveti, in kaj pomeni biti<br />
svoboden. In veliko vec je bilo trenutkov, ko mi je zivljenje dokazalo,<br />
da se motim. Eden taksnih trenutkov je bil petkov vecer v Varaderu<br />
na Kubi, ko se je kup pripetljajev zgodilo prvic …<br />
… Prvic v zivljenju so me posebne enote policije obtozile za<br />
ameriskega vohuna. Prvic sem neprostovoljno sedel v policijski<br />
avto in bil prvic pripeljan na policijsko postajo, kjer sem prezivel<br />
svojo prvo noc. Prvic sem se pocutil kot 'antijunak' v ameriski<br />
kriminalki. Prvic so mi prste namazali s crno tekocino in mi vzeli<br />
prstne odtise, prvic so me fotografirali iz treh strani in zagotovo<br />
sem bil prvic vrzen v celico z jeklenimi resetkami. Zagotovili so mi,<br />
da bom v ponedeljek lahko govoril s svojo druzino in avstrijsko<br />
ambasado, in da bomo takrat tudi uredili letalske karte, da me<br />
deportirajo iz drzave. Niti ene obljube niso izpolnili – v naslednjih<br />
13 dneh in pol. Moja misija 'svoboden kot ptica' se je koncala<br />
na kraju, kjer se ne spostuje nobena mednarodna konvencija o<br />
zapornikovih pravicah.<br />
Svoj nov dom sem tako nasel v majhni zaprti celici, kjer sem delil<br />
'sobo« s sedmimi drugimi zaporniki. Bernard iz Gane, dva Kitajca,<br />
dva Egipcana in dva Kubanca. Celica brez straniscne skoljke,<br />
brez tekoce vode in komaj dovolj toplo pregrinjalo, da nisem<br />
proti jutru zmrznil. Sele po stirih dneh so me premestili v celico z<br />
malo mehkejsim leziscem in dvakrat dnevno tekoco ledeno-mrzlo<br />
vodo. Dokler se nisem spoprijateljil s pazniki, sem imel priloznost<br />
izkusiti, kako se pocutijo potepuski psi. Morda pretiravam, vendar<br />
resnicno nisem dobil obcutka, da bi kdo pomislil, da je v celici<br />
stevilka 12 osem cloveskih bitij. OK. Izkusnja zapora brez pravic<br />
je mimo.<br />
Vdihnite.<br />
Izdihnite.<br />
Globoko vdihnite in pozabite na kubanski zapor. Rad bi vam<br />
povedal najlepso zgodbo mojega zivljenja. Zgodbo o dezeli, ki bo<br />
vedno ostala v posebnem koticku mojega srca. Zgodbo o dezeli,<br />
ki me je nestetokrat nasmejala in pripravila do joka.Zaljubljen<br />
sem in zelim si jo nekoc spet videti – Kubo. Iz Mehike sem letel v<br />
Havano, kjer sem prezivel dober teden, nato pa se predal uzitkom<br />
odkrivanja kulture, ki je nisem se nikoli dozivel. Obiskal sem vse<br />
kubanske province, razen otoka 'Isla de Juventud', in vsaka me je<br />
130 peacehiker ali ameriški vohun?
ocarala na svoj nacin. V Vinalesu sem videl najlepsi soncni zahod,<br />
v Havani sem prisostvoval norisnici na karnevalu, v Santiagu de<br />
Cubi sem se zaljubil v Kubanko cokoladne barve in v Baracoi sem<br />
bil na obali, ki jo je Kolumb ugledal najprej, ko je priplul v Novi svet<br />
in rekel, da cesa tako lepega se ni videl. Edina oblika potovanja,<br />
ki mi brez financ ostane, je stopanje - vozniki so naredili izjemo in<br />
enkrat nekoga peljala brez placila - ter spanje v hisah pogumnih<br />
ljudi. Na Kubi je namrec nelegalno imeti v hisi tujca. Kuba – ne<br />
otok, temvec pravi arhipelag z vec kot 1600 otoki in otocki. Dezela<br />
s tropskimi palmami, dolgimi plazami s kristalno belim peskom, s<br />
cudovitimi ljudmi in na pol podrtimi belimi bloki, ki spominjajo na<br />
socialisticno Rusijo. Dezela, kjer se domacini gibajo v ritmu salse,<br />
rumbe in kazina ter v rumu utapljajo upe, da jim bodo ta raj kdaj<br />
dovolili zapustiti. Kuba – ljubezen, ki boli.<br />
Potrudil sem se zaiti v predele Kube, ki se turistom ne zdijo<br />
zanimivi in skoraj vsako noc sem bil prvi tujec, ki so ga domacini<br />
kdaj gostili, in prvi tujec, ki so ga sprejeli kot prijatelja. Opazoval<br />
sem, kako so ob medli svetlobi ljudje odlagali svoje maske in z<br />
mano delili svoje veselje in zalost ter realnost diktature. Zacutili<br />
so, da razumem njihov jezik, se z njimi smejem in jih nasmejem ter<br />
da bodo skrivnosti, ki si jih bomo zaupali, ostale med nami. Ubiti<br />
kravo – 5 let zapora. Govoriti proti sistemu – 10 let. Pisati proti<br />
sistemu – 15 do 25 let. Aktivnost proti sistemu – nihce ni se prisel<br />
ven. Govori se, da je v kubanskih zaporih vec kot milijon ljudi (10<br />
procentov drzave!!!).In na drugi strani – se nikoli nisem na svojih<br />
potovanjih videl toliko srecnih ljudi. Kubanci imajo vrednote, ki<br />
so v Zahodnem svetu skoraj pozabljene. Videl sem veliko ljudi,<br />
ki se nikoli niso imeli stika s preostalim svetom, in ki se borijo za<br />
golo prezivetje.<br />
Odlocil sem se, da bom sel DO KONCA. Do konca v smislu<br />
razdalje in v smislu izkusnje. Zelim si spoznati najbolj skrito<br />
resnico sveta. Videti zelim stvari, ki so ocem nevidne. Zelim si<br />
izkusiti zivljenje, izkusiti svet in, bolj kot vse, izkusiti svobodo.<br />
Kako naj vem, kaj je svoboda, ce nikoli ne izkusim njeno<br />
nasprotje? Iz tega aspekta gledam tudi svojo izkusnjo zapora. In<br />
bolj kot vse, daje izkusnji tezo dejstvo, da nisem nicesar zagresil.<br />
Ponosen sem. Ponosen sem, da niti enkrat v trinajstih dneh in<br />
pol nisem klonil. Niti v enem samem trenutku nisem obcutil obup,<br />
zalost ali strah. Vsak vecer, ko mi niso vzeli kemicni svincnik,<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
131
sem bogu napisal pismo, in niti en vecer ga nisem prosil, da me<br />
spravi ven. Popisal sem dobrih 200 strani o projektu, ki se zdaj<br />
imenuje EN SVET ter spomine iz zgodnjega otrostva. Opazoval<br />
sem in pisal o osebnostih jetnikov in odnosih med nami. Pocutil<br />
sem se, kot da imam redko priloznost opazovati enega izmed<br />
grozljivih eksperimentov s cloveskimi bitji, o katerih smo se ucili<br />
pri psihologiji. Zapisoval sem vse podrobnosti, ki jih zelim nekoc<br />
deliti s svetom, da se zamisli in zave, kaj moramo spremeniti.<br />
Bil sem opora sojetnikom, jih ucil anglescine, meditacije in<br />
nadzora misli ter telesa. Naucil sem se osnov kitajscine (kar me<br />
je navdusilo!) in koncno prebral Malega princa v spanscini. Sam<br />
sem v kontekstu svoje poti vse skupaj morda bolj gledal kot igro,<br />
izkusnjo in preizkus moci, vendar mislim, da z mano ni delilo<br />
istega mnenja veliko drugih zapornikov, za katere je bilo to nekaj<br />
najbolj grozljivega, kar so kdaj doziveli. Ne bi rad, da se kdo<br />
dozivi kaj takega. Po vec kot 50 tisoc letih razvoja bi clovestvo<br />
lahko pokazalo vec zrelosti, da neha pocenjati taksne bedarije.<br />
V nobenem izmed pisem bogu (ki jih imam vsa shranjena) nisem<br />
pisal, naj me spravi ven, razen... Neko jutro sem se zbudil zgodaj.<br />
Ura je morala biti okrog sestih, saj sem skozi resetke lahko videl,<br />
kako se cisto pocasi zacenja daniti. Rad spim. Spanje mi je vedno<br />
pomenilo avanturo, ko skozi sanje vstopam v drugi svet. In v ta<br />
svet sem se posebej rad vstopal v zaporu. Vseeno, bil sem buden<br />
in oci sem imel siroko odprte. Vzel sem list papirja in zacel pisati<br />
ob sibki svetlobi, ki je prihajala s hodnika.<br />
'Petek,15.4.05'<br />
''Bog, hvala ti za zanimive in razburljive sanje. Hvala ti za<br />
obcutek, ki ga dozivljam, za mocno hrepenenje po svobodi. Danes<br />
imam zate malo prosnjo. Zdi se mi, da je bilo 13 dni in pol jece<br />
dovolj. Prosim, spravi me ven. Danes. V vsakem primeru, tvoja,<br />
ne moja volja, naj se zgodi. Rad te imam! Hvala ker si ob meni.<br />
Lepe pozdrave iz Havane, MatejS« (prepis iz listov iz zapora)<br />
Takoj ko se je sojetnik na postelji zraven moje zbudil, je videl<br />
najbolj nasmejanega Mateja v zadnjih 13 dneh. 'Asterio, danes<br />
odhajam.'<br />
''?!«<br />
'Ne vem kako. Samo vem, da odhajam.'<br />
132 peacehiker ali ameriški vohun?
''Tebi se blede,« je zamrmral in zaspal nazaj. Moj nasmejani<br />
obraz so videli tudi ostali zaporniki, ko so nas po zajtrku spustili<br />
v malo vecji prostor. Od tu smo lahko skozi jekleno mrezo gledali<br />
sonce in vsem sem rekel, da danes odhajam, da mi sicer ni nihce<br />
nic rekel in da nimam pojma kako, vendar vem, da odhajam.<br />
To je bil petek, ko me je prvic prisel obiskat nekdo iz avstrijskega<br />
konzulata, ki je bil vidno zgrozen. Rekel sem mu, da danes odhajam<br />
in ga prijazno odslovil. Okrog dveh popoldne so me poklicali iz<br />
celice in me poslali iz drzave. Vse do letalisca nisem ugotovil, da<br />
so naredili napako in me poslali v Ciudad de Mexico.<br />
Dobro uro po mojem prihodu v Mehiko, me je pozdravil koncert<br />
Santane na glavnem trgu. Kmalu sem spoznal nove prijatelje in<br />
danes je ze cetrti dan, ki ga prezivljam s Tanjo, mehisko studentko,<br />
in njeno druzino. Cutim, da sem spoznal zelo posebne ljudi.<br />
...<br />
Odlocil sem se, da bom preostanek sveta prepotoval brez<br />
denarja. Iz Kube mi je ze uspelo priti. Zdaj pa imam pred sabo<br />
malo vecji izziv - Pacifik. Bomo videli. Pustimo se presenetiti.<br />
Peacehiker<br />
Od: Sabina<br />
Pozdravljen Matej,<br />
upam da si se med zivimi ko tako dolgo casa<br />
niti na forumu ni ne duha ne sluha o tebi. Samo<br />
slutim lahko kaj vse se ti dogaja na poti, vem, da<br />
niti v najdrznejsih sanjah nisi pricakoval taksnih<br />
preizkusenj in spoznanj. Ja, odlocil si se za<br />
zanimivo pot... Vsem se nam dogaja. Spremembe<br />
so edina stalnica v zivljenju. V priponki z imenom<br />
virussorriso - ni virus za racunalnike! ti posiljam<br />
neki special... in kako zgleda ko si star in smucas...<br />
Zate, za tvoj pogum videti resnico,<br />
Sabina<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
133
Od: Irena Sedmak<br />
Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />
Datum: 20.4.2005 15:19<br />
Zadeva: Re: Zaspan<br />
Ojla moj fante<br />
Ponosna sem nate ful, ful, ful!!!!<br />
Bog s tabo! mamca<br />
P.S. Ze cel dan norim okrog in vsem,ki jim malo<br />
bolj zaupam, razlagam te tvoje<br />
avanture in poglede na svet.....<br />
Od: Vesna<br />
Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />
Datum: 21.4.2005 6:51<br />
Zadeva: veselje nad cudezi!<br />
Dragi Matej!<br />
Bil je ze cas, da se vrnes iz zapora, saj nas je<br />
veliko,ki v srcu spremljamo tvojo pot in ker gre<br />
za bozji nacrt..JAZ VERJAMEM, DA SI SVET<br />
KREIRAMO SAMI IN HVALA,KER DELIS SVOJE<br />
IZKUSNJE Z NAMI!<br />
Moc vere in zaupanja je neizmerna in ti imas tega<br />
polno srce! V soboto bo moj gong ob 18. uri(ko<br />
imam zvocno kopel) pel svojo pesem tudi zate...<br />
ti si dokaz, da JE UPANJE za clovestvo in vem, da<br />
cutis da nisi sam!Prebrala sem knjigo od Drunvala<br />
Melkizedecka-Ziveti v srcu in bila tudi na njegovem<br />
intenzivu(pred 2 l), ko je bil v Ljubljani.On govori<br />
o tem, da ko kreiras iz svetega prostora v srcu,<br />
lahko skreiras vse in pove, kako vedno ziveti in<br />
ljubiti iz tega prostora v nas.To je drugace, kot ce<br />
ustvarjas iz srcne cakre(to ni dovolj), ker takrat<br />
poleg veselja ustvarjas tudi nasprotje, tu pa NE,<br />
zato ker vkljucis v »umetnost« vse nivoje bivanja-<br />
134 peacehiker ali ameriški vohun?
tudi fizicno telo in zacutis tudi fizicno-v tvojem<br />
primeru SVOBODO- in zato ustvaris samo svetlobo!.<br />
Postajamo umetniki tega nacina bivanja in VEM,<br />
DA SMO ZATO TU-TUDI TI!IZ SRCA HVALA IN NAJ<br />
SE TE MOJ OBJEM SVETLOBE DOTAKNE!<br />
VESNA<br />
peacehiker ali ameriški vohun?<br />
135
MEXICO<br />
IV. DEL<br />
ZALJUBIL SE V MEHIKO<br />
15. april 2005–7. oktober 2005<br />
Mexico City<br />
Oaxaca<br />
Las Margeritas<br />
San Cristobal de las casas
POSVOJEN V NOVO DRUŽINO<br />
Ko sem prvi dan prišel v prestolnico Mehike, me je na glavnem<br />
trgu čakala prijetna dobrodošlica – odprti koncert Santane in<br />
dekle po imenu Tania. Prosil sem jo, ali lahko preživim noč pri<br />
njej. Spravila me je v hišo pod pretvezo, da sem njen soplesalec<br />
tanga, ki je prišel iz tujine. Zaljubil sem se vanjo in postala sva<br />
par, njena mama me je, vključno s celo družino, posvojila.<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />
03. 05. 2005<br />
SRECEN V MEXICU<br />
Danes dozivljam prijetne in custvene trenutke. S Tanjo sva<br />
zapisala najino »ustavo«.<br />
1 - Vsak trenutek, ko sva skupaj ziviva, kot bi bil najin zadnji.<br />
2 - Sprejemava drug drugega taksnega kot sva.<br />
3 - Nikoli se ne sodiva, pac pa se skusava razumeti se bolje.<br />
4 - Nihce od naju drugega ne potrebuje, pac pa ljubi.<br />
5 - 100% iskrena sva drug z drugim. Deliva vse obcutke, ki so<br />
pomembni za razvoj najinega odnosa.<br />
6 - Pustiva si svobodo. Se vec, drug drugega skusava<br />
osvobajati.<br />
7 - Deliva vse svoje znanje in modrost.<br />
8 - Poveva si vse stvari, ki bi lahko ustavile rast najinega<br />
odnosa.<br />
9 - Razumeva, da sva skupaj zato, ker zeliva imeti novo<br />
izkusnjo. Poleg tega se zavedava, 10 da lazje rasteva<br />
skupaj kot vsak posebej.<br />
11 - Zavedava se, da je ljubezen neomejena.<br />
12 - Veva, da smo vsi eno.<br />
13 - V casu, ko sva se odlocila rasti skupaj, sva si zvesta.<br />
14 - To ustavo vsak dan prebereva in ob tem se Tanja uci<br />
anglescine.<br />
Se beremo,<br />
Matej<br />
www.peacehiker.com<br />
138 zaljubil se v mehiko
V zaporu se je rodila ideja za projekt EN SVET, ki ima za svoj<br />
cilj narediti svet brez mej, orožja in lačnih ljudi. Razmišljal sem o<br />
načinu, kako bi lahko to s pomočjo tehnologije dosegli. Doma, pri<br />
mami Leti in Tanji, sem vse te ideje zapisal in objavil na internetu.<br />
Želel sem jo predstaviti na univerzi UNAM, in ko sem imel že vse<br />
pripravljeno, sem se odločil, da bom predstavitev prestavil na čas,<br />
ko se vrnem v Slovenijo.<br />
GROZLJIV DAN<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />
10. 05. 2005<br />
1 NORA ODLOCITEV<br />
2 PET DNI IN POL <strong>BREZ</strong> HRANE<br />
3 KO GRE VSE NAROBE<br />
4 ANGEL<br />
5 POTREBUJEM POMOC<br />
NORA ODLOCITEV<br />
Ne vem kaj mi je sinilo v glavo nedeljskega popoldneva, kmalu<br />
po tem, ko sva s Tanio zapisala najino ustavo. Stopil sem na<br />
vhodna vrata in opazoval Tanio, kako pere perilo. Vprasujoce je<br />
dvignila pogled.<br />
“Tania, v mislih imam nekaj norega.”<br />
“Mhm... kot vedno.”<br />
“Ne, ne. Nekaj res norega. Bi zelela iti z mano na eno veliko<br />
pustolovscino?<br />
“?!”<br />
“Tedenski post?”<br />
”Tedenski post? Mislis, brez hrane?”<br />
“Ja. Od jutri pa do sobote ob vodi.”<br />
Za trenutek je pomisljala in izginila za vogal po vodo.<br />
“Kdaj zacneva?” zaslisim.<br />
Kratek pogled, nasmeh in nadaljevala je z delom.<br />
zaljubil se v mehiko<br />
139
Da je na tej punci nekaj drugacnega sem spoznal ze, ko me<br />
je prvi dan povabila v park v centru mesta na jazz koncert. Po<br />
koncertu sva se sprehajala po mestu in ugotovila je, da ji je<br />
zmanjkalo denarja.<br />
“Ne skrbi, jaz castim,” sem ji rekel. Zacudeno me je pogledala,<br />
vendar me ni vprasala za obrazlozitev.<br />
Nasmehnil sem se, jo prijel za roko in ze sva bila na kriziscu sredi<br />
glavne ceste in stopala avtomobile. Po dobrih petih minutah so<br />
naju pobrali stirje Mehicani, ki so se vracali z dela in naju povabili<br />
na malico, nato pa k sebi domov, kjer smo jedli, se pogovarjali in<br />
plesali. Nato sva pri njih prespala.<br />
Opazoval sem jo s kaksno mirnostjo in uzitkom se je predala<br />
cisto novi avanturi v mestu, za katerega vsi govorijo, da je eno<br />
najnevarnejsih. Opazujem jo s kaksno lahkoto in uzitkom gre<br />
proti neznanemu in odkriva nove sfere zivljenja.<br />
PET DNI IN POL <strong>BREZ</strong> HRANE<br />
Tako sva v ponedeljek zacela s postom ob cisti vodi. Nikoli se nisem<br />
se pocutil tako cisto, tako mocnega, ne pomnim kdaj sem nazadnje<br />
dozivljal tako turbolentne obcutke v sebi in ne spomnim se, kdaj je<br />
bilo jabolko tako sladko, kot je bilo tega sobotnega jutra.<br />
Prejsnji teden je bil res ena najbolj divjih avantur na mojem<br />
potovanju, ce ne v mojem zivljenju. Ne le, da sva se s Tanjo<br />
odlocila za post pac pa sva si postavila se kup drugih ciljev, med<br />
drugim jutranje vstajanje in tek, intenzivna telovadba in sam sem<br />
si zastavil za cilj, da bom dokoncal predstavitev projekta EN SVET<br />
ter z dokoncano spletno stranjo kontaktiral medije po svetu.<br />
Po treh dneh sem napisal dolg dokument z vsemi idejami, ki so<br />
se mi porajale tekom zadnjih mesecev, poslal sem stotine pisem<br />
medijem, letalskim druzbam, razlicnim strokovnjakom in skusal z<br />
lastno kreativnostjo narediti spletno predstavitev.<br />
Kolikor sem bil prva dva dni 24 ur na dan poln energije in<br />
zagona, tako sem bil tretji dan sesut.<br />
KO GRE VSE NAROBE<br />
Ze takoj po jutranjem teku in tusu sem poziral slino ko sem<br />
poslusal sestro Lariso kako tre hrustljave “cornflakese” in to<br />
140 zaljubil se v mehiko
tiste sladke, ki jih imam najrajsi. V svoji ljubeznivosti mi je celo<br />
ponudila svoj kroznik, ce zelim malo. “Ne hvala. Imam moj zajtrk,”<br />
sem rekel, dvignil plastenko vode in se zarezal.<br />
Sedel sem pred racunalnikom in telefonom, prejemal zavrnitev<br />
za zavrnitvijo. Niti moji najblizji prijatelji niso imeli casa za pomoc.<br />
Spomnil sem se poste, ki sem jo dobil prejsnji dan od znanega<br />
slovenskega podjetnika, ki sem ga prosil za pomoc in mi je rekel,<br />
da sem blefer – ni mi bilo jasno zakaj. Tudi Zdruzeni Narodi mi<br />
niso odgovorili na pismo.<br />
Gledal sem e-postni predal kako se polni z reklamami za Viagro<br />
in “Zasluzite 1000$ v 10 minutah”.<br />
Prebral sem spletno predstavitev, ki sem jo napisal v anglescini<br />
in zdela se mi je grozljivo slaba. Zdelo se mi je, da niti malo ne<br />
odseva tega o cemer sanjam. Tokrat se mi je zdela polna napak,<br />
dvoumnih stavkov, nesmislov.<br />
Zvecer se je vrnila iz dela mama Leti in zacela s pripravo okusnih<br />
gobic na maslu in ... in... sel sem v kuhinjo... pustil se voditi<br />
disavam skoraj do ponve s hrano... in si iz vrca zraven natocil<br />
novo steklenico vode.<br />
Vecerilo se je ze. Se enkrat sem pogledal posto in videl, da ni<br />
nobenega novega sporocila.<br />
Tania je popoldne nekam izginila s prijatelji in ko je prisla<br />
domov se mi je zdela precej vedra in polna energije. Opazoval<br />
sem, kako je prisla skozi vrata in pozdravila vse domace in sele<br />
nazadnje mi je namenila kratek, hladen pozdrav.<br />
Sedel sem na stolu, nihal med mrtvo utrujenostjo in popolnim<br />
obupom. Pocutil sem se tako sam. Kot sem v zadnjih dveh dneh<br />
razvil ideje o verjetno najvecjem projektu, ki bi bil izveden v<br />
zgodovini clovestva, sem danes cutil, da se zanj borim samo jaz.<br />
Sam s svojo (pre)borno anglescino in se bolj borno spanscino.<br />
Sam, ki nimam pojma o pojmu o marketingu in medijih. Sam, ki<br />
ne znam napisati niti predstavitve na eni strani. Sam ne znam<br />
zaljubil se v mehiko<br />
141
napisati niti pisma, ki bi slo skozi prve filtre v medijih in podjetjih,<br />
ki jih prosim za pomoc. Dvomim, da so sploh prebrali vsebino na<br />
letalskih druzbah.<br />
Ko je sla Tanja v kopalnico, sem na polici v kuhinji opazoval<br />
jabolka in pomarance. V zivo sem priklical okus pomarancnega<br />
soka in spet so se mi usta napolnila s slino. Vendar tudi ce bi zelel<br />
nisem imel dovolj moci, da bi izstisnil pomaranco.<br />
Stopil sem v kopalnico in vprasal Tanio, ce greva spat. Mirno in<br />
ljubeznivo mi je odvrnila, da bo danes spala pri mami. Pogledal<br />
sem jo, iztisnil nasmeh, ji rekel lahko noc in sel v sobo.<br />
“V vsej cistosti projekta, ki sem si ga zamislil, ni nihce na<br />
moji strani. Nihce ne zeli z mano narediti lepsega sveta,” sem<br />
razmisljal.<br />
Pisal sem pismo Bogu in se mu zahvalil za preizkusnje, ki me<br />
delajo mocnejsega. Rekel sem mu, da mu zaupam in da sem vesel,<br />
da imam enkrat priloznost izkusiti “sesutost”. Kmalu so na papir<br />
zacele padati solze in odlozil sem zvezek ob posteljo in zaprl oci.<br />
ANGEL<br />
Cez nekaj minut zaslisim trkanje in tiho vprasanje: “Lahko<br />
vstopim?”<br />
Zdaj sem se boril se z eno stvarjo – z moskim ponosom, ampak<br />
bil sem presibak. “Vstopi,” sem zahripel skozi solze. Vrata so se<br />
odprla, priblizala se mi je in se vsedla zraven mene.<br />
“Rada te imam,” je zasepetala in ni rekla nic vec. Objela me je<br />
in poljubila.<br />
“Vztrajal bom,” sem si rekel. “Nic me ne zlomi na tej poti. Tudi<br />
ce se iz mene iztisne zadnja kaplja energije. Sel bom do konca.<br />
Verjamem, da nas svet potrebuje – ljudi, ki mu zelimo nekaj<br />
nesebicno podariti.”<br />
Zjutraj sem se zbudil v objemu Tanie. Vstala sva iz postelje in po<br />
jutranji telovadbi sem se usedel pred racunalnik in zaslisal glas,<br />
ki oznacuje “Novo posto”! Dobil sem nekaj emailov. Med njimi<br />
142 zaljubil se v mehiko
ni bilo nobenega odgovora letalskih druzb, Zdruzenih Narodov<br />
ali medijev, vendar so me preplavili dobri obcutki, ko sem bral<br />
navdusenje prvih ljudi, ki so prebrali celotne dokumente.<br />
Prejsnji teden sem imel priloznost izkusiti cisto drugega sebe<br />
kot sem vajen. Vecino casa sem bil sicer precej poln energije in<br />
srecen, vendar so prihajale redne custvene in telesne krize. Cutil<br />
sem negotovost, nemoc in na trenutke sem bil popolnoma brez<br />
energije. Zanimivo je ko izgubis nekaj, kar ti pomeni varnost. Mislil<br />
sem, da lahko vedno socloveku lahko mocno stisnem roko in se<br />
mu predstavim. Hehe, Tanjini prijatelji so prejsnji teden spoznali<br />
mojo senco. Mojo senco, ki je tudi del mene. Mojo senco, ki jo<br />
zdaj dobro poznam in sva se spoprijateljila.<br />
V soboto zjutraj sem zacel s pomarancnim sokom in nato po<br />
jutranjem teku in pilatesu dobil od mame Leticije prvo jabolko.<br />
Odvil sem ga iz servirnega papirja, zaprl oci in ga nekaj casa tipal.<br />
Nato sem ga vohal. Okusiti jabolko po tednu dni je bilo nekaj<br />
bozanskega. In ko sem odprl oci sem videl, da so bile vame uprte<br />
oci in sirok nasmeh cele druzine.<br />
Danes sem po treh dneh jabolk pojedel svoj prvi kruh. Pocutim<br />
se fantasticno! Zdi se mi, da sem si podaljsal zivljenje za dvajset<br />
let. :)<br />
...<br />
Ce bo svet zelel, da izpeljem ta projekt, bo poskrbel, da ne bom<br />
lacen, brez strehe nad glavo in mi ne bo treba plavati cez Pacifik.<br />
Ce bo svet zelel, da se projekt izpelje, se bo nabralo dovolj glav,<br />
ki bo ideje realiziralo.<br />
Z ljubeznijo,<br />
Matej Sedmak<br />
Peacehiker<br />
www.okolisveta.com<br />
zaljubil se v mehiko<br />
143
Od: Irena Sedmak<br />
Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«<br />
<br />
Datum: 10.5.2005 9:19<br />
Zadeva: Re: Post dan 6 in konec<br />
Dragi Matej!<br />
No, sedaj, ko sem obrisala solze v tej prvi jutranji<br />
uri sluzbe, ( se vedno mi kar same se naprej<br />
tecejo)ti lahko povem, da pri materini ljubezni<br />
do sina ne gre le za navezanost nate in na moje<br />
najblizje (ki naj bi jih sebisno navezovala nasepo<br />
tvojem ), ampak ti lahko zaupam, da dejansko<br />
podozivljam tvoje srecne in nesrecne obcutke, saj<br />
si se vedno, hoces ali noces delcek mene.<br />
...<br />
Glede tvojega odnosa do punc ne morem reci, da se<br />
strinjam. V naravi cloveka je, po mojem, da clovek<br />
pricakuje od cloveka, ki ga ima rad, da bo ostal z<br />
njim, ne morem si predstavljat, da imas nekoga<br />
tako rad samo dokler si pac tam in potem adio le se<br />
v mislih. Niti najmanj ti ne vsiljujem svojega prav,<br />
kot mama sem ti pa dolzna dat dolocene stvari v<br />
razmislek. Ce se tako odkrito s Tanio pogovarjas, jo<br />
odkrito vprasaj, naj ti odkrito pove, ce ji je vseeno,<br />
da te jutri ne bo vec in te bo imela enako rada, tudi<br />
ko bos dalec stran in pocasi odtuje.<br />
Ne morem verjet, da bilo komu, ki ima nekoga<br />
resnicno rad, to lahko dojemljivo, saj clovek vedno<br />
misli na jutri in te to zre, ce ve da te kmalu ne bo<br />
vec.<br />
Kar meni je hudo, ko se postavim v njeno kozo.<br />
Povedala sem, kar mislim in me<br />
boli. Najvec mi pomeni, da se vedno obrnes na<br />
Boga, z zahvalo za dobro in slabo, saj v vsem<br />
spoznavas nekaj, kar te bogati.<br />
Naj bo Bog vedno s tabo, le On nam pomaga v vsem<br />
in povsod.<br />
Mamca<br />
144 zaljubil se v mehiko
Od: Bojan Gorenc<br />
Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />
Datum: 10.5.2005 9:18<br />
Zadeva: Re: Grozljiv dan<br />
Dragi Matej,<br />
videti je da ti gre dobro, oziroma odlicno, saj se ves<br />
cas nekaj dogaja. Tudi meni je projekt en svet vsec,<br />
sam sem velikokrat razmisljal globalno v smislu,<br />
kako bi svet bil lahko urejen in da bi funkcioniral<br />
na osnovi temeljnih cloveskih vrednot. Do zdaj sem<br />
to globalno moc takega delovanja v praksi spoznal<br />
in dozivel pri Sai Babi, kamor hodim s skupinami<br />
cca. 3x letno. Ko vidis resnico, pravilno delovanje,<br />
mir, ljubezen in nenasilje v praksi skozi projekte,<br />
ko na miljone ljudi po celem svetu prihaja do<br />
brezplacnih osnovnih dobrin kot so zdravstvena<br />
oskrba, izobrazba in voda, ti to res da misliti.<br />
Povrhu vsega pa se o tem nic ne pise po medijih,<br />
skratka ni nobenega pompa okoli tega, saj se gre za<br />
resnicno in nesebicno skrb za socloveka.<br />
Podpiram vse poskuse za boljsi in pravicnejsi svet,<br />
ceprav ti ne morem nic pomagati, saj sem totalno<br />
netehnicen tip cloveka. Kar bi lahko naredil je to,<br />
da bi idejo o tem projektu predstavil v knjigi ki jo<br />
pisem-Sai Baba-zgodbe iz sveta in Slovenije.<br />
Furaj dalje saj pozitivna naravnanost nikoli ne<br />
skodi, kvecjemu prinasa dobrobit vsem. Vem, da<br />
bo nekega dne svet prisel v stanje, ko bodo ljudje v<br />
polnosti ziveli tako, kot Sai Baba uci ze skoraj<br />
celo stoletje in kar je ze pravzaprav starodavna<br />
modrost. Namrec da: obstaja samo ena kasta, kasta<br />
clovestva obstaja samo ena religija, religija ljubezni<br />
obstaja samo en jezik, jezik srca obstaja samo en<br />
Bog, ki je vseprisoten, vsemogocen in vseveden.<br />
Lep in radosten dan ti zeli<br />
Bojan<br />
zaljubil se v mehiko<br />
145
Od: Boris Vene<br />
Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />
Datum: 10.5.2005 12:54<br />
Zadeva: RE: Grozljiv dan<br />
Zivijo Matej!<br />
Lepo in iskreno si v pismu opisal svoje obcutke.<br />
Dejstvo je, da smo taksna »krizanja« doziveli vsi,<br />
ki smo ze kaj »premaknili«. Nagrada krizanja<br />
pa je, da se na ta nacin lahko premaknes v srce<br />
(simbolika Jezusovega vstajenja). Ce zares zelis<br />
uresniciti projekt, za katerega si se odlocil, potem<br />
nadaljuj s konkretnimi koraki – ne glede, ce se ti<br />
bo se kdo pridruzil ali ne!!!<br />
Da opravljas svoje poslanstvo se vidi tudi po tem,<br />
da lahko stvari »premaknes« oziroma nanje vplivas<br />
sam … Ko projekt (beri: energijo) zapeljes dalje in<br />
je to v skladu s tvojim zivljenjskim poslanstvom<br />
ter seveda zaupas z vsem srcem, brez da bi cakal<br />
na odzive ostalih, potem se ti bodo scasoma tudi<br />
podobno misleci pridruzili. Kot ze receno, na<br />
zacetku si pa vedno sam, dokler ne bos napolnil<br />
kriticno maso …<br />
Cestitam, da si se odlocil in imel nekaj dni posta.<br />
To je pogumen korak, ki pa zahteva tudi potrebno<br />
znanje, drugace je lahko nevarno. Vedno ko<br />
imas post, je nujno, da si naredis klistir, drugace<br />
se lahko zastrupis od strupenih snovi, ki se<br />
razkrajajo v crevesju. Moj zadnji post je bil 21 dni<br />
na vodi in sem si delal klistir vsak drugi dan.<br />
Enjoy in Divine Touch & Grace,<br />
Boris<br />
146 zaljubil se v mehiko
NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO<br />
JAVLJAM SE IZ: Tepoztlan, MEHIKA<br />
29. 05. 2005<br />
NA POTI Z EKIPO NACIONALNE TELEVIZIJE<br />
Zadnji dnevi so bili polni presenecenj in velikih obratov. Zbudil<br />
sem se v mestu Tepoztlán na jugu Mehike, v drugi postelji, kot<br />
sem bil navajen zadnji mesec, in zajtrkoval sem z drugimi obrazi.<br />
En svet je pripravljen.<br />
Pred dobrim tednom dni sem se odlocil projekt EN SVET<br />
predstaviti javnosti in napisal sem uradno predstavitev. Za pomoc<br />
najprej zaprosil mehisko univerzo UNAM. Odlocil sem se obdrzati<br />
vecino idej v tajnosti, javnosti pa predstaviti zgolj temelje projekta.<br />
Ljudje so mi rekli, da UNAM prejema tisoce prosenj za projekte<br />
in da je zelo malo moznosti, da koga uradno podprejo. Na moje<br />
presenecenje so mi sporocili, da so pripravljeni uradno podpreti<br />
projekt. Srecal sem se s pomembnim mozem z univerze in rekel mi<br />
je, da sta tako on kot rektor navdusena nad projektom in da bodo<br />
naredili vse, da mi pomagajo pri njegovi izvedbi.Univerza UNAM<br />
je z nekaj vec kot dvesto tisoc studenti najvecja in najuglednejsa<br />
univerza v Latinski Ameriki. Univerzitetni kompleks je res ogromen<br />
– pravo mesto v mestu.S pomocjo univerze sem se odlocil narediti<br />
serijo predavanj za studente in profesorje ter tiskovno konferenco<br />
za medije. Priznam, da se pocutim negotovega, saj nisem se<br />
nikoli predaval pred taksno mnozico ljudi in, se manj, organiziral<br />
tiskovno konferenco.<br />
Na pot z nacionalno televizijo<br />
Dan po obisku univerze je na vrata hise moje mehiske druzine<br />
potrkala ekipa najbolj popularne mehiske nacionalne televizije<br />
– TV Azteca, pripravljeni, da jih peljem na sprehod po Mehiki. In<br />
tako sva se z znanim mehiskim novinarjem odpravila na stop v<br />
neznano, brez denarja seveda. Srecal sem ene najbolj zanimivih<br />
zaljubil se v mehiko<br />
147
ljudi na potovanju, odpirali so se pred kamero in govorili noro<br />
zanimive zivljenjske zgodbe. Ljudje na ulici so nama dajali<br />
brezplacno hrano, taksisti so naju brezplacno vozili po mestu,<br />
dva studenta sta zaradi naju naredila 50-kilometrski ovinek,<br />
sredi poti smo ostali brez bencina in brez denarja ... Ljudje so<br />
nam pomagali zbrati denar za bencin, in ko sva prispela v mesto<br />
Tepoztlàn smo v 20 minutah nasli druzino, ki me je sprejela k sebi<br />
in odstopila prosto posteljo. Vse to, ne da bi vedeli, da se snema<br />
videoreportaza! “Veliko sem ze dozivel, ampak cesa tako norega<br />
pa se ne,” mi je na koncu priznal novinar. Jaz pa sem srecen, da<br />
sem imel priloznost pokazati nekaj deset milijonom gledalcem,<br />
kako prijazni so lahko neznanci.<br />
Bom postal poet?<br />
Tania mi je v zadnjem mesecu odprla veliko novih svetov,<br />
med drugim svet poezije, ki me ni prej nikoli zares zanimal. S<br />
svojim nacinom pripovedovanja in razlage mi je vzbudila strast in<br />
navdusenje nad mehiskimi in argentinskimi poeti.<br />
Spominjam se, da sem svoji prvi preprosti poeziji napisal pri<br />
sedmih letih in jih predstavil celotni osnovni soli. Vendar pa nisem<br />
poskusa nikoli ponovil.Tako mi je vecer po obisku univerze sinilo<br />
v glavo, da bi napisal svojo prvo pesem v spanscini ... za Tanio.<br />
Njen osupel pogled ter nato nasmeh in objem so mi dali vedeti,<br />
da je bil zacetek dober.<br />
Nazaj k druzini<br />
Odpravljam se na meditacijo na piramido Tepozteco, za katero<br />
pravijo, da ima izredno mocno energijsko polje. Nato pa s palcem na<br />
pot, nazaj proti Mexico Cityju, kjer Tania ze pricakuje nove zgodbe.<br />
Preden smo vceraj odsli na pot, sem pred kamero rekel nekaj iskrenih<br />
besed: “Tole deklico sem po 'nakljucju' spoznal na koncertu Santane<br />
v centru mesta in jo vprasal, ce lahko pri njej prespim eno noc. Zdaj<br />
sem pri njeni druzini ze dober mesec in pol in se nikoli na potovanju<br />
se nisem pocutil tako doma.”“Ja in se to, v hiso sem ga spustila z<br />
majhno lazjo – domacim sem rekla, da je slovenski plesalec tanga<br />
na izmenjavi,” je novinarje spravila v smeh Tania.“V zadnjih desetih<br />
mesecih me je pod streho sprejelo veliko ljudi in reci moram, da sem<br />
bil povsod lepo sprejet. Ljudje so skrbeli zame, vendar cesa takega,<br />
148 zaljubil se v mehiko
kar dozivljam tukaj, nisem dozivel se nikjer. Niti za trenutek se nisem<br />
pocutil kot tujec ali gost. Od samega zacetka mi mama Leti z vsako<br />
besedo in dejanjem da vedeti, da nisem nic manj in nic vec kot njeni<br />
otroci.”“Hehe... to je moj sin iz Slovenije,” se je s smehom vmesala<br />
mama Leticia in me objela.<br />
“To je hisa z neverjetno pozitivno energijo. V zadnjem mesecu<br />
in pol sem se smejal vec, kot v vseh devetih ostalih mesecih. In<br />
resnicno vsi druzinski clani dihajo z mano in mojimi sanjami o<br />
ENEM SVETU,” sem zakljucil.<br />
Se vedno nacrtujem pot na Japonsko, ceprav ugotavljam, da je<br />
stopati avtomobile lazje kot letala. Vendar me ne skrbi. Ko opravim<br />
svojo nalogo v Mehiki, in ko bova jaz in Japonska pripravljena,<br />
bom po novem, “neverjetnem nakljucju,” dobil letalsko karto za<br />
Tokio.<br />
www.peacehiker.com<br />
V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE<br />
Po mesecu in pol sem ugotovil, da je najin ljubezenski odnos s<br />
Tanjo razsut. Ni se več želela ljubiti z mano. Tudi sicer je bila do<br />
mene hladna. Bolelo me je. Mislil sem, da me boli zato, ker sem<br />
jo imel tako rad. A bolelo me je zato, ker sem se nanjo navezal.<br />
Nekega jutra sem, ne da bi se poslovil, družino zapustil.<br />
Šel sem v center mesta in se tam srečal z dekletom, ki sem ga<br />
spoznal pred nekaj dnevi. Predstavila mi je starejšo učiteljico<br />
in zdravilko z reikijem. Predstavil sem jima projekt EN SVET in<br />
učiteljica je bila tako navdušena, da mi je dala na razpolago celo<br />
stanovanje, naj ostanem, kolikor dolgo hočem.<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />
3. 6. 2005<br />
PROJEKT EN SVET PRESEGA PRICAKOVANJA<br />
Ne morem vam opisati kako srecen sem. Vse je popolno, vse<br />
presega moja najbolj divja pricakovanja…<br />
zaljubil se v mehiko<br />
149
V soboto zjutraj sem cutil, da moram zapustiti svojo ljubo<br />
druzino in oditi na pot. Vsako noc sem spal v drugi postelji in vsak<br />
dan sem spoznal cloveka, ki mi je dal tisto kar sem potreboval.<br />
Vceraj sem spoznal izredno zensko – reiki terapevtko. Ko sem ji<br />
zacel pripovedovati o projektu, so ji v oci stopile solze in rekla mi<br />
je: “O necem podobnem sanjam ze celo zivljenje!”<br />
Ponudila mi je stanovanje (da, celo stanovanje zame!), hrano<br />
in vso pomoc, ki mi jo lahko, da ta projekt resnicno izpeljemo v<br />
Mehiki. Druga prijateljica mi je ponudila prenosni racunalnik, ki<br />
ga dobim v ponedeljek.<br />
Ne vem, kaj se dogaja. Ne sledim vec. Cel Mexico City mi<br />
pomaga! Na stojnicah mi dajejo hrano in vodo, v internet cafejih<br />
in knjiznicah mi dovolijo brezplacno uporabljati internet ter word<br />
in ljudje se mnozicno prijavljajo na mailing listo in na dodatne<br />
mailing liste za pomoc.<br />
“Prinesla sem ti darilo,” me je presenetil glas. Obrnil sem se in<br />
videl dekle, ki dela v internet cafeju, kjer sem trenutno. Prinesla<br />
mi je vreco z mojim najljubsim sadjem – jabolka in mango.<br />
Prosil pa sem jo le, ce smem brezplacno uporabljati internet!<br />
V svoji mali knjizici imam naslove ze vec kot 100 entuziasticnih<br />
prebivalcev Mexico Cityja, ki mi zelijo pomagati pri projektu EN<br />
SVET. Cutim se tako ENO z vsemi in vsem. Cutim ogromno ljubezen<br />
do tega mesta!<br />
Sef projektov na univerzi UNAM mi je rekel, da pricakuje<br />
predstavitev projekta in zdaj prakticno 24 ur na dan iscem vire,<br />
berem knjige in pisem ...<br />
Zelim zakuriti najvecji OGENJ pozitivne energije v zgodovini<br />
clovestva. Imam jasno vizijo, kako bo vsak najmanjsi koscek tega<br />
planeta vedel za nase sanje in za POT, po kateri bomo te sanje v<br />
resnici dosegli. Naredili bomo svet, kjer bodo ljudje zacutili, da ne<br />
potrebujemo mej, nasilja in negativnih custev. Zacutili bomo, da<br />
smo vsi eno, in da smo mocni samo, kadar smo povezani. Naredili<br />
bomo svet, ki bo poznal eno raso – clovestvo in eno religijo –<br />
ljubezen.<br />
150 zaljubil se v mehiko
Zelim si tudi, da cez deset let ne bo nihce vec vedel, kdo je<br />
pobudnik za ta velikanski ogenj. Vedeli bodo, da je bil nekoc<br />
Peacehiker in zdaj je tisoce “peacehikerjev”, ki potujejo po<br />
svetu brez denarja in v zameno za hrano in prenocisce ljudem<br />
na obraz pricarajo nasmeh. Poznali bodo tudi stotine drugih<br />
“peacehikerjev”, ki zivijo v svojih domovih in ideje miru sirijo<br />
na drugacne nacine – v skladu z njihovimi sanjami in njihovim<br />
poslanstvom.<br />
www.peacehiker.com<br />
S TANIO NA POT <strong>BREZ</strong> $<br />
Nekega večera sem poklical Tanjo in jo vprašal, ali želi iti z mano<br />
na potovanje, in sicer na plaže Oaxace na jugu za teden dni – brez<br />
denarja. Sprejela je izziv.<br />
Že prvi dan najinega potovanja nama je na cesti ustavila znana<br />
igralka in scenaristka, s katero vse do današnjega dne ohranjava<br />
pogoste stike. Peljala naju je v hišo starejšega gospoda, ki mi je<br />
drastično spremenil življenje. Ime mu je Reinhard Ruge in je bil<br />
nominiranec za Nobelovo nagrado za mir leta 2005. Vse svoje<br />
življenje je posvetil delu za mir, in sicer s pomočjo združenja, ki<br />
promovira Ustavo za federacijo Zemlje. Naslednje jutro mi je kot<br />
popotnico dal zeleno knjižico, v kateri je zapisana celotna ustava<br />
v angleščini. Prejšnji večer je Tania v Evinem avtu pozabila svoj<br />
nahrbtnik, kjer je imela denar in oblačila, tako da sva bila oba<br />
klasična Peacehikerja.<br />
JAVLJAM SE IZ: Zipolite, Oaxaca, MEHIKA<br />
27. 06. 2005<br />
Tania gre po svoje<br />
Vceraj zvecer sva s Tanio oba zaspala skupaj v eni majhni mrezi.<br />
Ob dveh zjutraj sem se zbudil in se pocutil kot sardina. Vstal<br />
sem in zacel brati zeleno knjizico, ki sem jo dobil v Tepoztlanu<br />
zaljubil se v mehiko<br />
151
od Reinhard Ruge-a, nominiranca za Nobelovo nagrado za Mir –<br />
»Ustavo Svetovne Federacije« - ustava me je povsem fascinirala!<br />
To je tocno to, o cemer sem sanjal vseh teh pet mesecev na veliko<br />
visji ravni. Sploh nisem vedel, da obstaja drustvo, ki se ze od<br />
leta 1968 bori za Svetovno Federacijo in organizacijo druzbe brez<br />
orozja in podobnih neumnosti, ki bi koncno lahko funkcionirala.<br />
Poglejte si te cudovite ideje na:<br />
http://www.worldparliamentgov.net<br />
Ob soncnem vzhodu sem zbudil Tanjo in sla sva se sprehajat<br />
ob plazi. Usedla sva se na pesek in opazovala moc morja, ki je<br />
izgledalo danes precej jezno.Tokrat je bilo prvic, da sem koga<br />
povabil s seboj na potovanje in Tania je bila cudovita druzba.<br />
Spomnil sem se dezevnega petka, ko sva bila zunaj, ne da bi vedela,<br />
kje bova spala, lacna in noc se je ze posteno usedla na zemljo.<br />
»Zaupaj mi, mala. Danes bova spala.«<br />
»Zaupam ti, mali.«<br />
Pogledal sem jo in se nasmehnil.<br />
»Ta punca je neverjetna. Obcudujem jo,« sem razmisljal.<br />
Niti enkrat nisva ostala brez hrane in niti enkrat brez prenocisca.<br />
Verjetno je bil to najin najlepsi teden, ki sva ga prezivela skupaj.<br />
Ura je bila ze skoraj devet in gospod Carlos naju je ze nekaj casa<br />
cakal. Nikakor naju ni mogel lociti. Obstala sva objeta, gledala<br />
sva se dolge minute v oci in se zgolj trapasto smehljala.<br />
»Objemi me in reci, naj ne grem in bom ostala s tabo,« mi je rekla<br />
Tania vceraj zvecer, skoraj v solzah.<br />
Oh, kako bi si zelel ostati se nekaj dni z njo. Vendar vem, da se<br />
ji je ponudila priloznost, ki je ne sme zamuditi. Potrebuje denar za<br />
naslednje leto solanja in prav tako potrebuje izkusnje ...<br />
Objel sem jo in ji rekel: »Pojdi.«<br />
»Ajde, otroci... cas je, da greva na pot,« naju je spet opomnil Carlos.<br />
»Rada te imam, mali,« mi je rekla in me nalahno udarila po<br />
zadnjici, ko se je izvila iz mojega objema.<br />
152 zaljubil se v mehiko
»Rad te imam, mala,« sem ji odgovoril.<br />
Gledal sem, kako je avtomobil izginjal za obzorjem. Verjetno<br />
nisem imel se nikoli nikogar tako rad. Vendar cas je, da greva<br />
vsak svojo pot. Ona bo spoznala se veliko fantov, ki jo bodo imeli<br />
radi in jaz bom spoznal se veliko deklet, ki jih bom imel rad ...<br />
vendar vem, da bo Tania v mojem srcu vedno ostala kot nekaj<br />
posebnega.<br />
NA OZEMLJU ZAPATISTOV<br />
JAVLJAM SE IZ: San Cristobal de las Casas, MEHIKA<br />
16. 07. 2005<br />
NA OZEMLJU ZAPATISTOV<br />
16. julija sem prispel v mesto San Cristobal de las Casas –<br />
cudovito, a mrzlo neokolonialno mestece.<br />
Hitro mi je postalo jasno, zakaj je tako vztrajala gospa iz<br />
Huatulca, ki mi je dajala pulover, jaz sem se pa upiral, ces da ga<br />
ne potrebujem. Pulover sem nazadnje le vzel in ga vlacil za seboj<br />
v zeleni vrecki. Nosil sem ga okrog v najhujsi vrocini v Tapachuli,<br />
Tuxtli, dokler... ga nisem pozabil v avtomobilu moza, ki me je<br />
pripeljal v San Cristobal. Tako bom moral najti nov pulover ali pa<br />
utrditi odpornost na mraz.<br />
Vstopil sem na ozemlje Zapatistov<br />
Vceraj zvecer sem stopal v centru mesta in nekdo me je povabil<br />
v svoj avtomobil. Vozniku sem razlagal o svoji zelji, da bi spoznal<br />
Zapatiste ter o tem, kako me fascinirajo, on pa je prikimaval in se<br />
smehljal. Po nekaj minutah pogovora me je premeril s pogledom<br />
in rekel: “Jaz sem Zapatista.”<br />
Zajel sem sapo in pogledal v njegove globoke crne oci in grobe<br />
poteze obraza. Izgledal je mlad, vendar njegova podoba in glas<br />
sta izdajala vrsto prezivetih izkusenj. “Borimo se za pravico vseh<br />
zaljubil se v mehiko<br />
153
ljudi. Zapatizem pomeni boj za najvisje vrednote clovestva.”<br />
Tako se je zacelo najino prijateljstvo. Vecer in danasnje jutro<br />
sem prezivel v njegovi hisi, pri indijanski druzini. Cez nekaj casa<br />
je cutil, da mi lahko zaupa vec o zapatizmu, zato mi je povedal, kje<br />
se nahaja njihova glavna baza.<br />
Jutri sem se nameraval odpraviti v dzunglo, vendar mediji<br />
porocajo o orkanu Emily, ki se potepa cet Mehiko in unicuje vse<br />
pred seboj. Ceprav hrepenim po novih dozivetjih, me veter, ki<br />
piha s hitrostjo 200 km/h, nekako ne privlaci. Bom videl, kaksna<br />
bo napoved za jutri popoldan.<br />
Ce ne drugega, se bom odpravil proti mestu Comitàn ter nato v<br />
vasico Margaritas. V notranjosti dzungle bi se rad srecal z indijanci<br />
Lacandoni, ki jim pravijo tudi “zascitniki dzungle”.<br />
Ta teden sem intenzivno snemal reportaze z ljudmi, ki sem jih<br />
spoznal na poti. Nekatere so v anglescini ter nekaj dnevniskih<br />
posnetkov v slovenscini. Avdio reportazo v slovenskem jeziku<br />
najdete na www.matejsedmak.com.<br />
JAVLJAM SE IZ: Las Margaritas<br />
20. julij<br />
Zakaj sodimo ljudi po njihovi embalazi?<br />
V sredo sem praznoval prvo obletnico potovanja. Na cesto proti<br />
neznanim dogodivscinam sem se odpravil 20. julija 2004.<br />
Za menoj je bil dolg dan in precej dolga pot. Ko sem prispel v<br />
mehisko mestece Las Margaritas, sem lastnico ene izmed majhnih<br />
trgovin ob cesti vprasal za pot do skupnosti zapatistov. Rekla mi<br />
je, da je bolje, ce pot nadaljujem jutri in mi ponudila prenocisce v<br />
svoji hisi. »Ves, guerro (tako Mehicani klicejo nas, bledolicneze),<br />
zdaj smo vsi zbrani okrog tebe in ti ponujamo gostoljubje in vso<br />
naso pozornost. Verjemi mi, da ce bi nas za prenocisce prosil kdo<br />
od okoliskih Indijancev, ga verjetno ne bi imeli,« je rekel gospod<br />
Raul, ki je prisel na obisk s svojo zeno in videl mene, kako sedim<br />
154 zaljubil se v mehiko
zunaj na blazini, obkrozen s 15 ljudmi.<br />
To je po mojem mnenju eden od obrazov sveta, ki odseva naso<br />
nedoraslost. Nasa druzba se vedno ocenjuje ljudi po zunanjem<br />
videzu, barvi koze in barvi oci. Se vedno je po svetu nenapisano<br />
pravilo, da smo ljudje bele polti, modrih oci in simetricnega obraza<br />
vredni vec.<br />
Ljudje se vedno zamenjujemo embalazo za vsebino. Veckrat<br />
pozabimo, da je telo, v katerem se nahajamo, zgolj stanovanje, kjer<br />
zacasno prebiva nas neomejeni um ter nasa dusa. Ljudjepozabimo,<br />
kdo smo, in v svoji nevednosti mislimo, da smo vredni manj ali vec<br />
kot nasi bratje, zaradi nasih fizicnih lastnosti,prezivetih izkusenj<br />
in drugih nepomembnih karakteristik.<br />
In vse te besede so namenjene, bol kot vam, samemu piscu teh<br />
reportaz.<br />
Po letu dni potovanja, po tolikih izkusnjah, po vec kot 40<br />
obiskanih drzavah, srecanju z desetinami modrecev in prebranimi<br />
stotinami knjig, se vedno zaidem v sodbe o ljudeh glede na njihovo<br />
zunanjost ali glede na »prvi vtis«. Vcasih se vedno mislim, da sem<br />
vreden manj ali vec od drugih bratov. Se vedno v svoji nevednosti<br />
mislim, da sem locen od drugih, in pozabim, da smo v resnici vsi eno.<br />
Ampak – VSE JE POPOLNO. Popolno je, da se svet nahaja, kjer<br />
je, in da se jaz sam soocam s svojo nedoraslostjo in nevednostjo.<br />
Vse je popolno in mi sami smo stvarniki nasega nadaljnjega<br />
razvoja.<br />
21.julij<br />
SPREJET V SKUPNOST<br />
Prejsnjo noc sem spal na trdih klopeh in brez pokrivala. Sredi<br />
noci sem ves premrazen iskal nekaj, v kar bi se lahko zavil, in<br />
nasel star plasticni najlon, pod katerim sem se kmalu zbudil ves<br />
premocen. Potem me je se bolj zeblo.<br />
Prezivel sem torej noc, vendar sem zjutraj zamudil tudi zadnji<br />
zaljubil se v mehiko<br />
155
tovornjak, ki je sel proti mestu. Stopil sem do nadzornika in mu<br />
razlozil situacijo. Vprasal me je, ce imam kakrsno koli potrdilo<br />
o tem, kdo sem, in pokazal sem mu clanek o meni iz casopisa<br />
Reforma. Navdusil se je, govoril z vodilnimi v skupnosti, in dovolili<br />
so mi, da ostanem, kolikor dolgo hocem.<br />
Danes sem govoril z vec osebami in moje obcudovanje in<br />
spostovanje do teh bojevnikov je vse vecje. Nekoc bi se rad vrnil<br />
in z njimi prezivel vsaj mesec dni. Rad bi z njimi delal na polju, spal<br />
v njihovih hisah in ucil njihove otroke matematiko in anglescino.<br />
Vendar zdaj ni cas za to. Nasel sem, kar sem iskal: dobil sem<br />
prijatelje med zapatisti. Danes bom ujel jutranji avtobus in<br />
sel nazaj. Obiskati nameravam se Indijance na drugem koncu<br />
dzungle, nekaj dni preziveti v San Cristobalu, v Tuxtli, obiskati<br />
Palenque ter pogledati Cañon Sumidero.<br />
Sedim na klopi in poslusam sumenje reke in oglasanje crickov.<br />
Zaradi lune vidim prostrano in mirno dzunglo okoli sebe. Vendar<br />
vem, da ta dzungla ni niti tiha niti mirna. Nahajam se na enem<br />
najbolj konfliktnih delov sveta. Okoli mene je nastavljenih 111<br />
vojaskih baz mehiske vojske ter paravojaskih enot. Po dzungli je<br />
skritih stotine oborozenih zapatistov, ki cakajo na poziv za boj.<br />
Prakticno sem na ozemlju, kjer poteka VOJNA.<br />
Situacija, v kateri sem, je zelo specificna. Da bi mi zapatisti<br />
zaupali vec, je potreben cas. Prostor, kjer se lahko gibam, je<br />
omejen na zgolj nekaj kvadratnih metrov in skupnost opazuje<br />
vsak moj gib. Cez dve uri in pol me caka kamion, upam, da se<br />
bom tokrat zbudil.<br />
JAVLJAM SE IZ: Tuxtla Gutierez, MEHIKA<br />
22.7.2005<br />
Sem na napacni poti?<br />
“Izgubljas se, fantina. Samo dve izbiri imas. Ali si bozji ali satanov<br />
sin. Ni vmesne poti. Bozji sin si lahko samo prek Kristusa.”<br />
156 zaljubil se v mehiko
“Zapomni si tega vecera. Ce danes ne sprejmes Kristusa v svoje<br />
srce kot svojega odresenika, ki je trpel in umrl na krizu za tvoje<br />
grehe, te caka vecni ogenj.”<br />
“On je resnica. Ko ga sprejmes, ti ne bo vec treba iskati<br />
drugega.” “Dobro, kaksno sporocilo nosis ti, popotnik?” je eden<br />
izmed njiju koncno zacel dialog.<br />
Nisem odgovoril.<br />
“Mladenic, kaksno je tvoje sporocilo? Kaj tocno lahko ti<br />
sporocis svetu?”<br />
Uprl sem pogled v tla in rekel s tihim glasom: “Ne vem. Jaz za<br />
razliko od vaju ne poznam se resnice.” “Mi jo poznamo. Mi zivimo<br />
v Kristusu. Ni nam treba potovati kot brezdelnezi po svetu. Kaj<br />
lahko das ti svetu?” so spet zaceli svoj govor.<br />
Nekaj trenutkov sem razmisljal. Ne bi zelel dajati vtisa, da bi se<br />
rad z njimi pogovarjal o resnici. Vcasih cutim, da ne poznam niti<br />
samega sebe, kaj sele, da bi vedel kaj o svetu ali celo Bogu.<br />
“Ce boste preziveli z menoj nekaj casa, boste morda nasli<br />
sporocilo v tem, kako zivim...”<br />
Najini poti z zapatistom sta se danes locili, ker sem moral<br />
urediti nekaj stvari v Tuxtli. Ura je enajst in sedim na zidu na eni<br />
od bencinskih crpalk. Pred dobre pol ure je senca avtobusa z<br />
oznanjevalci Kristusa izginila v noc, v moji smeri, proti Mexicu.<br />
Prej sem se priblizal skupini ljudi in jih vprasal za prevoz proti<br />
Mexicu. Takoj ko sem se predstavil, sta mi dva pastorja zacela<br />
razlagati bozjo besedo. Rad poslusam ljudi, ki sirijo sporocilo<br />
ljubezni. Vzpodbujam in sprejemam vse ljudi vseh religij, vseh<br />
pogledov na zivljenje, ki se zavzemajo za mir.<br />
Po dobre pol ure sem uspel priti do besede: “Bratje, me lahko<br />
vzamete s seboj proti DF, ali vsaj delcek poti?”<br />
“Mladenic, dokler ne sprejmes Kristusa odresenika v svoje srce,<br />
ne mores biti nas brat.”<br />
Tokrat mi je slo ze malo na smeh in saljivo sem jima odvrnil:<br />
“Zame ste moji bratje, tudi ce me vi ne sprejmete. Ne, resno, mi<br />
lahko prosim pomagate priti do Mexica?”<br />
“Ne, zal mi je, ne moremo.”<br />
zaljubil se v mehiko<br />
157
Odgovor me je presenetil, ker je bil avtobus na pol prazen. Prej<br />
me je sofer avtobusa prosil za pomoc in brez razmisljanja sem<br />
odvrgel nahrbtnik in avtobus porival, dokler ga ni soferju uspelo<br />
vzgati.<br />
Tokrat je z menoj zacel govoriti eden izmed fantov v skupini.<br />
Razlagal mi je, kako pomembno je ziveti v Kristusu, ampak tokrat<br />
sem imel dovolj.<br />
Mirno sem ga prekinil: “Ce se dobro spomnim, je bilo receno:<br />
Po njih sadovih jih boste spoznali.”<br />
Povesil je pogled in mladi, zbrani okoli, so se zaceli nasmihati<br />
in mi postavljati vprasanja. Eden od njih se mi je priblizal in mi<br />
ponudil polno pest kovancev.<br />
Rekel sem mu: “Hvala, vendar resnicno ne potrebujem<br />
denarja.”<br />
Pogledal je v tla, ocitno razocaran, ker mi ne more pomagati.<br />
Zacutil sem ljubezen in hvaleznost do teh cudovitih mladih<br />
Mehicanov. Stisnil sem njegovo pest z obema rokama in mu rekel:<br />
“Jaz imam vse, kar si lahko zelim od tega sveta, ampak rad bi, da<br />
mi nekaj obljubis...”<br />
Preseneceno me je pogledal.<br />
“Ko prides v Mexico, podari to pest denarja nekomu, ki ga<br />
potrebuje.”<br />
Tokrat je na njegovem obrazu zasijal nasmeh.<br />
Na bencinski crpalki so mi podarili paket sladkih kruhkov, ki sem<br />
ga delil z oborozenim varnostnikom.<br />
Srecen sem. Ne vem, ce sledim pravi poti in ce bo moja dusa<br />
resena, vendar sem srecen in vcasih se mi zazdi ... tudi ce zveni<br />
neverjetno ... zazdi se mi, da vidim Boga, skritega za sosednjo<br />
hiso, kako me pogleda, se siroko nasmehne in mi pomezikne.<br />
158 zaljubil se v mehiko
ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />
25. 07. 2005<br />
LATINSKA AMERIKA SE KONCUJE<br />
Kar prehitro se je koncalo raziskovanje lepot Chiapasa in<br />
Oaxace. O Indijancih, zapatistih in tolpi Mara Salvatruche imam<br />
vec vprasanj kot odgovorov.<br />
Iz San Cristobala sem v ponedeljek prispel v Las Margaritas,<br />
kjer me je gostila prijazna druzina. Od tam sem sel v hribovito<br />
dzunglo La Candona, en najlepsih delov Mehike, s kruto in krvavo<br />
zgodovino in sedanjostjo. Od blizu sem se spoznal z zapatizmom<br />
in pustil pismo za Subcomandante Marcosa.<br />
V sredo sem skupnost zapustil in enemu zapatistu pomagal<br />
zbezati do Tuxtle Gutierez, kjer sem se naslednji dan srecal z<br />
oznanjevalci Kristusovega evangelija, ki tega niso uspeli pokazati<br />
z dejanji. Celo pot ze opazam, da ljudje, ki me sprejemajo v<br />
svoje hise, dajejo hrano ter prevoz, ne govorijo veliko in ljudje,<br />
ki govorijo o Bogu in Kristusu, velikokrat svojega sporocila ne<br />
pokazejo z dejanji.<br />
Za obisk Mara Salvatruche ni bilo vec casa, prav tako ne za<br />
Palenque in Cañon Sumidero.<br />
Da bi potesil svojo radovednost in raziskovalni duh, bi moral<br />
v Chiapasu ostati vsaj se nekaj mesecev. Zelel sem si globoko v<br />
dzunglo La Candona, se nauciti jezika Toholaval ter nekaj casa<br />
ziveti in delati v skupnosti staroselcev, se uciti kako komunicirati<br />
s kamni, drevesi in zivalmi ter pogledati svet iz drugega zornega<br />
kota.<br />
Vendar ne morem vedeti in izkusiti vsega naenkrat. Zdaj je cas,<br />
da pocasi zakljucim poglavje Latinske Amerike in grem na potep<br />
zaljubil se v mehiko<br />
159
po Aziji ter pridem domov dovolj zgodaj, da lahko nadaljujem s<br />
studijem.<br />
Naucil sem se ze dve japonski pisavi – hiragano in katakano<br />
- manjka mi se nekaj tisoc znakov pisave kanji, pogovorno znanje<br />
japonscine in seveda... letalska karta.<br />
Spet sem v Mexico Cityju, med cudovitimi spomini in med<br />
dobrimi prijatelji. Jutri grem (spet) tecnariti na Japan Airlines.<br />
Ponovno sem se srečal s svojo ljubo družino. Mama Leti je<br />
namreč postala moja druga mama. Prvič sem do nje občutil takšna<br />
čustva, kot bi bila moja biološka mati. Predstavljala mi je (in mi<br />
še) ideal, kakšna bi morala biti mati do svojih otrok. Nikoli prej<br />
niti potem nisem srečal ženske, ki bi bila tako polna čiste ljubezni,<br />
igrivosti in sreče.<br />
Neko dekle, ki je o meni bralo v časopisu, me je povabilo na<br />
počitnice v mehiško džunglo. V četrtek zvečer sva se dobila v<br />
podjetju, kjer je bila zaposlena. Imela je že dve povratni karti in<br />
rezervirano hišico.<br />
Ko je v nedeljo odšla, nisem imel več prenočišča, želel pa sem<br />
ostati še nekaj dni. Stopil sem do dekleta, s katerim sem se<br />
spoznal ob prihodu, in jo prosil, ali bi lahko noč prespal v njeni<br />
kolibi. Bila je presenečena, a je privolila. Večer in noč, ki mu je<br />
sledila, sta bila izmed najbolj čarobnih na celem potovanju. Do<br />
ušes sem se zaljubil v Loreno...<br />
MOJA MEHIŠKA PRINCESA<br />
JAVLJAM SE IZ: Queretaro, MEHIKA<br />
20. avgust 2005<br />
NEPRICAKOVAN PREOBRAT NA POTI<br />
Kljub vsem mojim prejsnjim nacrtom, se sedaj nahajam v<br />
160 zaljubil se v mehiko
Queretaru, 300 kilometrov stran od Mexico City-ja, v hisi dekleta,<br />
ki sem ga spoznal pred slabimi dvemi tedni. Pocutim se kot glavni<br />
junak najbolj sladke in nore romanticne komedije.<br />
Zacelo se je nedeljskega vecera sredi mehiske dzungle. Prijateljica,<br />
ki me je povabila v Nanciyago, je odsla v Mexico in jaz sem se<br />
odlocil ostati. Ker sem bil brez prenocisca, sem prosil Loreno,<br />
dekle, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi, ce me lahko eno noc<br />
gosti v svoji leseni hiski (kabanja). Sprejela je moj predlog.<br />
Okrog 23:30 sem se vrnil iz svoje vecerne meditacije in videl<br />
Loreno, kako lezi in se guga v mrezi ob kabanji. Ko me je zagledala,<br />
se ji je na obrazu narisal nasmeh. Vprasal sem jo, ce se lahko<br />
ulezem v mrezo, kjer je bila ona in z gibom roke mi je potrdila.<br />
Pogovarjala sva se in smejala in zadevala vse intimnejse teme.<br />
Kmalu sem imel obcutek, kot da punco poznam ze leta...<br />
Lezala sva vsak na svoji strani mreze tako, da so bile njene noge<br />
pri moji glavi. Naenkrat sva utihnila in poslusala zvoke crickov in<br />
opic na sosednjem otoku. Zacel sem ji bozati stopala in spodnji<br />
del nog.<br />
Bolj kot se veceri, bolj glasna je dzungla. Slisal sem pljuske v<br />
jezeru pod nama. Pod sosednjo kabanjo domuje velik svetlozelen<br />
krokodil.<br />
Gledal sem jo v oci in videl na njenih ustnicah majhen, nekoliko<br />
nervozen nasmeh. Nagnil sem se na drugo stran mreze in priblizal<br />
svoje ustnice njenim, ravno dovolj, da sem se je dotaknil. Slisal<br />
sem, kako je njeno dihanje postalo globlje in ko sem se z<br />
ustnicami pomaknil proti vratu sem zacutil, kako hitro bije njeno<br />
srce. Odmaknil sem se in jo gledal. Se vedno je imela zaprte oci in<br />
rahlo razprte ustnice. Prijel sem jo za roko, pobozal njene lase, se<br />
nagnil naprej in jo nezno poljubil.<br />
Noc, ki je sledila, je bila najlepsa noc mojega zivljenja. Cutil sem<br />
veselje najinih dus, ki sta se po dolgem casu spet srecali.<br />
Lorena je lepa mlada zenska, z neverjetnim smislom za humor<br />
in izredno plemenito osebnostjo. Plese, poje in pece slastne<br />
zaljubil se v mehiko<br />
161
torte ter vodi tecaje za otroke, ki se zelijo nauciti te umetnosti. Je<br />
radovedna, neustrasna avanturistka, igriva in vedno pripravljena<br />
na izvedbo katere od mojih norih idej. Prinasa pozitivno energijo<br />
prostorom kamor vstopa in vsi, ki jo spoznajo, jo imajo radi. Ve,<br />
kako biti zenska in hrepeni po duhovni in osebnostni rasti. Z<br />
mano meditira, se uci tantre in mi govori o svojih norih zivljenjskih<br />
sanjah.<br />
»Lorena, v tebi je kraljevska kri,« sem ji omenil neko popoldne,<br />
ko sva se pogovarjala in masirala v mrezi. Zasmejala se je, vendar<br />
ni rekla nic.<br />
Po treh sanjskih dodatnih dneh v dzungli sva skupaj potovala<br />
z avtobusom v Mexico City (prijateljica mi je namrec teden prej<br />
kupila povratno karto, ce se odlocim iti z njo tja). Ko sva prisla<br />
v Mexico, mi je rekla, naj jo pospremim do Queretara, kjer zivi,<br />
vendar sem idejo zavrnil, ker imam nacrte iti cimprej na Japonsko.<br />
»Daj no, pridi. Kupila ti bom povratno karto. Jutri se lahko vrnes<br />
v Mexico. Se bos posteno odpocil, napisal reportazo, se ucil<br />
tvoje japonscine - Konni chiwa, nihongu go wakarimas...« Dala<br />
je roke na usesa, zaprla oci in me zacela posnemati, kako se ucim<br />
japonscino s Cdji. Nisem si mogel kaj, da ne bi spet bruhnil v<br />
smeh. »Daj... rekel si mi, da si obljubil Bogu, da se ne bos upiral<br />
toku zivljenja in znamenjem, ki se ti pokazejo na poti.«<br />
»Ooh... Prav, prav... za en dan!« sem ji odvrnil in se ji pridruzil z<br />
njenim kovckom v roki in svojim malim nahrbtnikom.<br />
Taxi naju je odlozil pred njeno hiso in tam me je pricakal nov<br />
sok. Nikoli mi ni pripovedovala o svoji hisi... Rekla mi je, da je<br />
njena. Pricakoval sem torej stanovanje in sofo, kjer bom lahko<br />
ponoci spal. Prisel sem v GRAD. Nikoli v zivljenju pe nisem spal v<br />
tako ogromni in cudovito izdelani hisi! Sredi glavne aule ima celo<br />
fontano z vodo!!!<br />
V zadnjih dneh, ki sva jih prezivela skupaj, sem izvedel vec o<br />
tej skrivnostni princesi. Spoznal sem njenega malega sina, njeno<br />
mamo, babico, prijateljice ter ugotovil, da dejansko tece v njej<br />
kraljevska kri - je potomka Maximiliana Habsburskega - brata<br />
Franca Jozefa Habsburskega in voditelja Mehiskega imperija v 19.<br />
stoletju ter spanske princese, ki je bila njegova skrivna ljubica.<br />
162 zaljubil se v mehiko
Lorenina babica, Olgin, Maximilianova pravnukinja, je napisala in<br />
izdala knjigo o »Nepoznani zgodovini Maximiliana Habsburskega«<br />
in nastopala tudi na avstrijski televiziji ORF.<br />
En dan me je njena druzina peljala na izlet na Peńa de Bernal -<br />
znan kraj z zelo posebno energijo. Tam sem prvic v zivljenju videl<br />
svojo auro - energijski krog, ki je okrog nas! Izmeril in analiziral<br />
me je en lokalni strokovnjak skupaj z racunalniskim programom.<br />
Moja aura je oranzne barve, z odtenki roza, kar pomeni, da sem<br />
neustrasen avanturist, kreativen, produktiven in da rad nacrtujem.<br />
Roza pomeni, da izrazam veliko neznosti in ljubezni. Oranzna<br />
barva pomeni tudi, da sem tezko pri miru, vedno aktiven in imam<br />
tezave z delom na svoji spiritualnosti. (To sem opazil med 10dnevno<br />
meditacijo VIPASSANA!) Rekel mi je, da imam zelo veliko<br />
auro, ki ima velik vpliv na okolico.<br />
V torek sem bral o mocnem potresu na Japonskem. Rahlo sem se<br />
zgrozil, ko sem ugotovil, da bi po svojih planih bil na Japonskem<br />
ze prejsnji petek. Vse je vedno popolno...<br />
Odkar sem spoznal tega angela, mi ne gre prevec dobro z<br />
dnevnimi reportazami za vas. Ko bom sam, bom imel verjetno vec<br />
casa za pisanje.<br />
»Nikoli se se ob nikomer nisem tako pocutila, kot se ob tebi,«<br />
mi je vceraj zvecer zaupala Lorena. »Nikoli v zivljenju nisem bila se<br />
tako srecna.« Zamislil sem se. Kljub svoji mladosti sem spoznal ze<br />
veliko deklet, nekatere od njih poljubil, v nekaj od njih se zaljubil.<br />
Vendar, nikoli nisem tako cutil se do nobenega dekleta.<br />
S to punco sem se odlocil biti povsem transparenten. Odlocil sem<br />
se pokazati ji vse - vse svoje strahove, dvome, negotovosti in prav<br />
tako vse svoje mocne tocke. In nikoli v zivljenju se nisem pocutil se<br />
tako fantasticno. Uzitek je biti ljubljen tocno taksen kot si.<br />
Zaljubljen,<br />
Matej Sedmak<br />
Peacehiker<br />
zaljubil se v mehiko<br />
163
KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!!<br />
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />
11. 10. 2005<br />
DOBIL LETALSKO KARTO ZA TOKIO<br />
Po dolgem boju sem dosegel svoj cilj in v svojem malem<br />
nahrbtniku imam letalsko karto za Tokio.<br />
Kot kaze, bom 4. oktobra zvecer pristal na otoku Honsu na<br />
letaliscu Narita in spal v hisi japonskih prijateljev, ki so za zdaj se<br />
neznanci. Na trenutke se zadnje dni ujamem v razmisljanju: kaj<br />
mi prinasa Japonska? Me bodo tudi tam ljudje tako toplo sprejeli?<br />
Bom razumel njihov jezik? Kljub intenzivnemu ucenju namrec se<br />
vedno ne cutim, da bi lahko v japonscini sprosceno komuniciral.<br />
Bom dobil vsak dan svoj obrok hrane in... me bodo neznani ljudje<br />
zeleli gostiti v svojih hisah, kot me gostijo tukaj?<br />
Vem, da se bom imel lepo. Vem, da bo slo vse tako, kot gre<br />
vedno, Vse bo tocno tako, kot mora biti in vse popolno. Ujamem<br />
se pac v razmisljanju... to je ocitno del izkusnje, ki se imenuje »biti<br />
clovesko bitje«. Ko se nekje pocutimo varni, sprejeti, ljubljeni...<br />
tega kraja ne zelimo zapustiti. In nikjer na svetu se nisem pocutil<br />
tako sprejetega, kot v zadnjih mesecih v Mehiki. Nikjer me niso<br />
imeli ljudje tako radi, nikjer se nisem se tako zaljubil in nikjer<br />
nisem dobil toliko prijateljev.<br />
Vendar pa je del osebnostne rasti oditi iz krajev, kjer se pocutis<br />
varno in se z odprtim srcem soociti z neznanim. Pomemben del<br />
rasti je spoznati in sprejeti strahove, ki spremljajo pot v neznano,<br />
in jim iti naproti... da nazadnje ugotovis (vedno znova), da je<br />
strah znotraj votel, okrog ga pa nic ni.<br />
164 zaljubil se v mehiko
Obisk mojih najdrazjih<br />
Zaupal sem vam ze, da sem se posteno zaljubil in me je moja<br />
mehiska princesa povabila v Queretaro – za en dan. Ostal sem<br />
tam dober mesec dni in na veliko presenecenje sem v zacetku<br />
septembra dozivel obisk moje (rodne) druzine. Eno leto je ze<br />
minilo, odkar sem nazadnje videl obraz mame in sestrice in nekaj<br />
mesecev, odkar se nisva videla z ocetom!<br />
Po nekaj dneh, ki smo jih preziveli skupaj z Loreno in njeno<br />
druzino, sem se od nje poslovil (v eni noci sva porabila celo skatlo<br />
klinex robckov) in popeljal starse na nekajdnevni izlet po Ciudad<br />
de Mexicu. Predstavil sem jim mamo Leti, Tanio in ostale clane<br />
druzine. Bili so custveni trenutki – videti mamo Leti v objemu moje<br />
slovenske mame in kako mehiska sestra Larisa uci mojo sestrico<br />
Niko spanscine. Ugotovil sem tudi, da imam Tanio resnicno rad,<br />
da je moja najboljsa prijateljica. Zadnje dni prezivljava veliko casa<br />
skupaj.<br />
Po osmih cudovitih in custvenih dneh so starsi odsli. Kot vedno,<br />
mi je oce predlagal, da kupi se eno letalsko karto za Slovenijo in<br />
mi nato ponudil pomoc pri nakupu letalske karte za Japonsko.<br />
Vendar me je tokrat vprasal na drugacen nacin... tokrat je vedel<br />
moj odgovor in cutil sem njegovo ljubezen ter ponos. Cutim, da me<br />
starsi tokrat zares razumejo. Ne zelijo me vec uciti in voditi, pac pa<br />
me sprejemajo taksnega kot sem in se ucijo od mene.<br />
»Mama, vem, da je tezko imeti taksnega sina, ki bo vedno v<br />
zivljenju hodil po robu, ki zeli izkusiti vse, in ki mu je tako tezko ostati<br />
na enem mestu. Vendar nocem in ne potrebujem, da skrbis zame.<br />
Ne potrebujem tvojega vodstva in tvoje pomoci. Ne potrebujem,<br />
da molis, da bi mi bila kakrsna koli izkusnja prihranjena, ker zelim v<br />
tem zivljenju izkusiti vse in iti do konca. Edino kar si zelim, je tvoje<br />
iskreno prijateljstvo.« Orosile so se ji oci, objela me je in prikimala.<br />
Starsi, vasa naloga je narediti otroke cim hitreje neodvisne.<br />
Cakajte in veselite se dneva, ko bodo otroci brez vas srecni in bodo<br />
sami sledili svojim sanjam. Biti stars mora biti nekaj cudovitega,<br />
vendar pride cas, ko morate NEHATI BITI STARSI svojim otrokom<br />
in postati njihovi prijatelji. Ce ne naredite te radikalne spremembe,<br />
ne boste nikoli resnicno spoznali svojih otrok, ki ze dolgo niso<br />
vec otroci...<br />
zaljubil se v mehiko<br />
165
Ce vztrajate biti starsi in skusate voditi otroke, ki se znajo voditi<br />
sami, je to zgolj izraz sebicne potrebe. Ce vas skrbi, kako so in kje<br />
so, vam lahko povem, da ta skrb zgolj obremenjuje vase ljubljene.<br />
Nihce ne potrebuje ljudi, ki bi jih skrbelo zanje – naredite vse, da<br />
se otresete teh obcutkov, ali pa jih vsaj ne izrazajte prepogosto.<br />
Zaupajte - vse bo v redu z vasimi... prijatelji!<br />
Najbolj presenecen obraz v Mehiki<br />
Po nekaj dneh vztrajnega iskanja sponzorjev za pot proti<br />
Japonski, sem neko jutro odkril v desnem zepu 100 pesov (okrog<br />
10 ameriskih dolarjev). Ne spomnim se tocno, kako je denar tja<br />
zasel, vendar se mi zdi, da mi ga je dal oce za placilo taksija za<br />
mamo Leti. Tudi tisti dan sem prezivel v iskanju sponzorjev, vendar<br />
sem ob tem neprestano razmisljal, komu je ta denar namenjen.<br />
Opazoval sem berace, ki so hodili mimo mene in me prosili<br />
miloscine, vendar jim nisem zelel dati najdenega zaklada. Samo<br />
dejstvo, da so beraci, pomeni v veliki vecini primerov, da ne<br />
razumejo denarja in z njim ne znajo ravnati. Ljudje, ki imajo pravi<br />
odnos do denarja, navadno niso dalj casa brez denarja. Nic jim ne<br />
bo pomagalo mojih 100 pesov. Zelel sem nekoga resnicno osreciti.<br />
Tako sem se po celodnevnem boju odlocil obiskati se zadnjo<br />
japonsko restavracijo – Sushi Groove. Vstopil sem v temen<br />
lokal in se, kot vedno, nasmehnil varnostniku ter rokoval s<br />
prvim natakarjem, ki me je vprasal, s cim mi lahko postreze.<br />
»Je lastnik lokala tukaj?«<br />
»Je.... Samo trenutek.«<br />
Namesto lastnika z velikim trebuhom in robatim glasom je do<br />
mene prislo mlado dekle, ki ni mogla steti vec kot 25 let, majhne<br />
rasti in neznih obraznih potez. Zavzeto je poslusala mojo zgodbo<br />
in ko sem ji omenil, da potrebujem njeno pomoc, so ji v oci skoraj<br />
stopile solze.<br />
»Maite... ali kako ti je ze ime?«<br />
»Matej,« sem jo popravil.<br />
»Ne predstavljas si, kako te obcudujem in kako ZAKON je to,<br />
kar pocnes. Mislim, totalno kul je in noro, da obstajajo ljudje, kot<br />
si ti na tem svetu in resnicno si me navdihnil in...«<br />
166 zaljubil se v mehiko
»Eh,« sem jo prekinil. »Jaz samo sledim svojim sanjam. Tudi ti<br />
lahko!«<br />
Nasmehnila se je in nato nadaljevala. »Ce bi prisel pred enim<br />
mesecem, bi ti z velikim veseljem primaknila kaksen dolar, ampak<br />
ti si ne predstavljas, v kaksni krizi je zdaj moje podjetje. Pravkar<br />
smo ugotovili velike goljufije znotraj podjetja in zdaj sem na<br />
tocki, ko lahko restavracijo zaprem. Resnicno ti ne morem dati<br />
niti pesosa... In iskreno – tako bi ti rada pomagala! Lahko kaj<br />
drugega naredim zate?«<br />
Zasvetile so se mi oci in na ustih se mi je narisal sirok nasmeh.<br />
ONA JE! Pomiril sem jo in ji rekel, da je vse popolno in da se vedno<br />
vse zgodi tako, kot se mora. Mi smo tisti, ki moramo narediti vse,<br />
kar je v nasi moci, in ostalo se vse vedno uredi tako kot se mora.<br />
»Pravzaprav, lahko...« sem ji odgovoril.<br />
»Povej mi!«<br />
»Ne bi rad, da me zdaj razumes narobe. Prosil te bom za<br />
nenavadno uslugo. Danes nosim s sabo nekaj, kar ni moje in na<br />
noben nacin ne znam uporabiti. Vendar preprican sem, da bo tebi<br />
prislo prav.«<br />
Izvlekel sem 100 pesov iz zepa, jih polozil na mizo in videl najbolj<br />
sokiran obraz zadnjih devetih mesecev v Latinski Ameriki. Zgrabila<br />
je mojo roko z denarjem in skoraj zakricala:<br />
»Ne, ni treba... Vzemi nazaj...«<br />
Prijel sem jo za roko, pogledal v oci in rekel: »Adriana. Sprejmi<br />
moje majhno darilo. S tem mi bos polepsala dan.«<br />
Vstal sem od mize in se odpravil po stopnicah do izhoda, nato<br />
pa proti metroju.<br />
Zaslisal sem kricec glas za mano in se obrnil. Videl sem Adriano,<br />
kako tece za mano in pocakal sem jo.<br />
Vsa zadihana mi je rekla: »Ej, si lacen, zelis kaj pojesti?«<br />
Rekel sem ji: »Adriana, najlepsa hvala. Sem ze jedel. Kdaj<br />
drugic.«<br />
Nato sva se objela in zasepetal sem ji: »Sledi svojim sanjam.<br />
Nikoli nikomur in nicemur ne pusti, da ti jih ukrade. Mi obljubis?«<br />
Prikimala je in me objela se mocneje. Poslovila sva se in hodil<br />
sem po temnih ulicah Mexica s skoraj prazno kuverto, kjer hranim<br />
zaljubil se v mehiko<br />
167
sponzorski denar za karto. Bil je dolg in tezak dan, vendar sem se<br />
pocutil bogatega in uspesnega kot se nikoli.<br />
Presenetljiv razplet iskanja sponzorjev<br />
Moj prvi sponzor je bil Japan Airlines, ki mi je na pobudo predsednika<br />
druzbe spustil ceno karto. Sledilo je stotine neodgovorjenih pisem<br />
podjetjem in posameznikom v Mehiki, dokler se nisem srecal z<br />
mladim japonskim poslovnezem Hirojem. Ta mi je prvi podpisal<br />
dokument, da bo na dan, ko grem kupit karto, placal desetino.<br />
Sledila je japonska restavracija in tej drugi mali sponzorji. Kaj<br />
kmalu sem zbral 700 dolarjev od tisoc, kolikor potrebujem. In na<br />
tej tocki nisem na noben nacin mogel dobiti nikogar. Manjkalo<br />
mi je zgolj 300 dolarjev in nihce v Mehiki mi ni bil pripravljen<br />
pomagati. Na neverjeten nacin se me je ogibala sreca... V tem<br />
casu sem spoznal neverjetne ljudi, ki so mi prinesli mocna in<br />
pomembna sporocila.<br />
V cetrtek zjutraj sem sprejel odlocitev: naucil sem se, kar sem<br />
se moral in sedaj sem pripravljen zapustiti Mehiko. Po jutranji<br />
meditaciji sem stopil na ulico in zasepetal: »Vodi me, Bog. Tvoj<br />
sem. Pelji me, kamor moram iti.«<br />
Naenkrat sem zacutil zeljo po tem, da grem na internet. Stopil<br />
sem do prvega internet kafeja in na moje presenecenje so zavrnili<br />
prosnjo za 15-minut brezplacnega interneta. To se je zgodilo prvic<br />
v zadnjem mesecu dni. Usluzbenka me je napotila v drugi internet<br />
kafe v blizini. Tam me je Mehican za pultom povabil, naj ostanem<br />
za racunalnikom kolikor casa hocem. Ko sem koncal, sem stopil<br />
do lastnika in mu razlozil svojo zgodbo ter ga vprasal, ce mi lahko<br />
pomaga pri nakupu letalske karte. »Ce bi prisel prejsnji teden, bi<br />
ti lahko kaj primaknil, vendar danes, potem ko sem placal papir in<br />
crnilo, mi ni ostal niti en peso. Ce ne, z veseljem.«<br />
»Vendar poznate koga, ki bi mi lahko pomagal.«<br />
Moz je prikimal, me napotil v pisarno na vogalu in rekel, naj<br />
govorim z Enriquejem. Vstopil sem v pisarno, z istim nasmehom,<br />
isto zgodbo, vendar tokrat drugacnim razpletom.<br />
Preden sem dokoncal, me je direktor prekinil: »Ne skrbi, jaz<br />
ti bom pomagal. Zaenkrat pozabi in naroci temu gospodu, kaj<br />
168 zaljubil se v mehiko
i rad pojedel. «Ko smo pozajtrkovali, sem mu omenil, da mi<br />
manjka 300 dolarjev in dal mi jih je 500. Ko sem mu rekel, da jih<br />
ne potrebujem toliko, ni zelel vzeti nazaj razlike. Povedal mi je<br />
svojo zgodbo, kako je bil zapit in zadrogiran 'nihce' na cesti... in<br />
zdaj je, hvala Bogu, bogat. Dejal je, da sem mu polepsal zivljenje,<br />
ker sem mu dovolil, da mi je pomagal.<br />
Cetrtkovo jutro mi je spremenilo zivljenje (kot toliko drugih<br />
vsakodnevnih pripetljajev). Potrdilo mi je prepricanje, da je vedno<br />
VSE POPOLNO in da mi nikoli v zivljenju ne bo manjkalo nicesar,<br />
kar bom resnicno potreboval. In se to... kakrsno koli poslanstvo<br />
mi je v zivljenju ze namenjeno – vedno bodo prisla k meni vsa<br />
sredstva, ki jih potrebujem, da svoje poslanstvo izpolnim.<br />
Moje edino vprasanje je bilo: Zakaj sem dobil 200 dolarjev vec?<br />
Kaj naj z njimi pocnem? Komu so namenjeni? Bog namrec ve, da<br />
denarja niti ne sprejemam niti ne potrebujem...<br />
V soboto zjutraj sem v hiso prijatelja prejel telefonski klic.<br />
»Mama Leti je,« mi je rekel prijatelj, ko mi je predal telefon.<br />
„Ola, mama Leti! Kako si?«<br />
»Sinko, sem v resnicno neprijetni situaciji... Ne vem kako naj ti<br />
razlozim in grozno sram me je sprasevati te po tem... Nikoli se mi<br />
ni se to zgodilo ...“<br />
„Reci, mama.“ „Nimamo niti centa vec in danes nimam kaj dati<br />
jesti otrokom. Mi lahko morda posodis nekaj malega – ti vrnem<br />
cez 3 dni, ko dobim placo.“ Srce mi je zaigralo od srece. Ko je<br />
prisla v hiso prijatelja, kjer smo imeli sestanek prvi Peacehikerji,<br />
sem ji dal razliko denarja od letalske karte.<br />
Vsi smo bili zbrani in zacel sem jim govoriti o temeljih organizacije<br />
Peacehikers. '... in med nami NI IZMENJAV! Drug drugemu si<br />
pomagamo v vsem, kar potrebujemo.' Pogledal sem mamo Leti<br />
z narejeno jeznim pogledom. Bruhnila je v smeh. „Mama, ce kaj<br />
potrebujes, me preprosto vprasas – ni se ti treba cutiti kriva!<br />
Vse, kar si mi dala v zadnjih mesecih, si kdaj koli pricakovala<br />
kar koli v zameno?“ „Seveda ne!“ je rekla.<br />
„Ti je bilo prijetno ob tem, ko si mi lahko kuhala, dajala svojo<br />
ljubezen in vse kar sem potreboval?“<br />
„Seveda, sinko!“<br />
“Zakaj torej dvomis v to, da jaz uzivam, ko ti lahko pomagam!<br />
zaljubil se v mehiko<br />
169
Ljudje smo tako narejeni, Leti – to je naravno v cloveskem bitju,<br />
da DAJE in se pocuti lepo zgolj zaradi dejstva, da daje. Tako smo<br />
narejeni in sodobna EKONOMIJA nima nobene zveze z naravo<br />
cloveskega bitja. Nismo ekonomski subjekti, temvec nam resnicno<br />
sreco prinese, ko lahko s tem, kar imamo, razveselimo druge!“<br />
Zasmejala se je.<br />
Organizacija Peacehikers<br />
Preden zapustim Mehiko bi rad na tiskovni konferenci medijem<br />
sporocil naso namero, da organiziramo organizacijo Peacehikers<br />
(Caminantes de Paz), kjer se bomo povezali ljudje, ki skusamo<br />
ziveti najvisjo vizijo cloveskega bitja ter prakticiramo religijo:<br />
Ljubezen. Zdruzili se bomo v sanjah o enem svetu, brez meja in<br />
skupaj iskali moznost, kako do tega sveta priti.<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
Malo pred odhodom, sem bil povabljen na nacionalno radijsko<br />
postajo. Tam me je slisal ravnatelj neke osnovne sole, ki je precej<br />
casa zivel na Japonskem. Povabil me je v svojo solo in imel sem<br />
eno najbolj carobnih dozivetij v zivljenju. Prvic sem govoril pred<br />
nekaj sto otroci in jim popestril popoldan.<br />
170 zaljubil se v mehiko
ODSLEJ <strong>BREZ</strong> SEKSA<br />
Dan pred odhodom sem še enkrat obiskal Loreno. Spoznal sem,<br />
da sem se veliko naučil o seksualnosti, še vedno pa ne znam te<br />
seksualne energije kontrolirati. Zdaj je čas, se mi je zdelo, da sem<br />
nekaj časa brez seksa, in da se naučim svojo energijo nadzorovati.<br />
Nekaj dni pred tem sem bil namreč pri strokovnjaku za branje z<br />
dlani in po dveh urah analiziranja je o meni ugotovil veliko stvari.<br />
Rekel mi je, da imam neznansko veliko seksualne energije, a<br />
da me lahko uniči, če je ne bom znal usmeriti iz prokreativne v<br />
kreativno.<br />
Ko je prišel dan za odhod, so mi prijatelji pripravili zabavo. Prišel<br />
je celo gost iz druge zvezne države, ki je o meni bral v časopisu.<br />
Preden sem se vkrcal na letalo, sem se toplo poslovil.<br />
„Kanadska ambasada, pozdravljeni! Imamo zelo sumljivega<br />
potnika iz države Slavonija, ne, Slovenija. Oblečen je v hecna<br />
črna oblačila. Potuje zgolj z enim majhnim kosom prtljage, ki ga<br />
nosi na hrbtu, in nima nobenega drugega dokumenta kot potni<br />
list. Prav tako nima kreditne kartice.“<br />
Uradnik je po telefonu hitro prejel odgovor.<br />
»Žal mi je, gospod, eee, Sedmak. Ne moremo vas sprejeti na<br />
letalo.«<br />
Takrat je Juan iz Tepoztlana zavriskal. „Jupi, pridi, greva v<br />
Tepoz!“<br />
Tistega popoldneva sem šel na kanadsko veleposlaništvo in<br />
povedal svojo zgodbo presenečenemu uradniku, ki je potrdil, da<br />
grem lahko na naslednje letalo.<br />
V Tepoztlanu sem spoznal neko dekle, ki je nekje videlo mojo<br />
kartico, ki sem jo dal Reinhardu Rugeju pred nekaj meseci, in<br />
si me je od takrat želela srečati v živo. Tisti dan me je videla v<br />
lokalni internetni kavarni. Prespal sem pri njej in padel na testu<br />
vzdržnosti od seksa.<br />
Zjutraj sem se še enkrat odločil, da bom nadaljeval pot brez<br />
seksualnosti. Vedno močneje sem čutil, da se moram nečesa<br />
zaljubil se v mehiko<br />
171
osvoboditi. Vedno bolj sem spoznaval, da svoje seksualne želje<br />
težko nadzorujem.<br />
Govoril sem v še eni osnovni šoli.<br />
Pred odhodom sem najavil tiskovno konferenco in ob sedmih<br />
me je v tiskovni sobi na letališču čakala novinarka nacionalne<br />
tiskovne agencije Notimex. Kot vedno sem bil tudi tokrat trideset<br />
minut prepozen.<br />
- Kdo ste <strong>PEACEHIKER</strong>SI (CAMINANTES DE PAZ)? je bilo njeno<br />
prvo vprašanje.<br />
- Smo posamezniki, ki želimo živeti najvišjo vizijo človeških<br />
bitij, slediti svojim sanjam in pomagati človeštvu, da si postavi<br />
in doseže svoje sanje.<br />
7. oktobra sem ob 8.30 po lokalnem času sedel na letalo, ki je<br />
vzletelo z letališča v Ciudad de Mexicu in je bilo namenjeno proti<br />
Vancouvru, nato pa Tokiu.<br />
172 zaljubil se v mehiko
173
Banglades<br />
Kolkata<br />
Thailand<br />
Burmanese border<br />
Cheng Mai<br />
Kuala Lumpur<br />
Bankok<br />
Singapur<br />
Taiw<br />
Phillipine
s<br />
an<br />
Taiwan<br />
Hiroshima<br />
Kobe<br />
Osaka<br />
Yokohama<br />
Tokyo<br />
V. DEL<br />
ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA<br />
7. oktober 2005–23. november 2005
NEZNANEC MI PODARIL 600 DOLARJEV<br />
Ko sem prispel na letališče Narita, se je nad mesto že spuščala<br />
noč. Bil sem brez denarja, na ramenih sem imel svoj mali zeleni<br />
nahrbtnik. Neki mehiški turisti so me peljali do centra mesta.<br />
Zvečer sem dobil prenočišče pri nekem Japoncu. Govoril ni niti<br />
besede angleško, imel je čisto majhno stanovanje in spala sva tri<br />
centimetre drug od drugega. Preden sva se poslovila, mi je dal<br />
tisoč jenov. Nato me je vsak dan čakala nova pustolovščina...<br />
Od: Irena Sedmak<br />
13.10.05<br />
Javi se!<br />
> > Tejko!<br />
> > Vsaj besedo napisi!<br />
> > Vse lepo. Bog s tabo, mamca<br />
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />
<br />
13.10.05<br />
Re: Javi se!<br />
> Zivjo<br />
Od: Irena Sedmak<br />
13.10.05<br />
Se moram nasmejat<br />
OJLA TEJKO!<br />
RES SI ME NASMEJAL, takoj ko sem zjutraj v<br />
sluzbi odprla posto.Takoj sem<br />
poklicala tatkota in mu to povedala. Si pa nacelen.<br />
Bravo. Kaj to pomeni, da nas poskusas navajat na<br />
poredko javljanje. Pa saj bos kasneje v to prisiljen,<br />
sedaj pa raje pokoristi moznost javljanja, sicer<br />
nimam kaj izpisat in za tvojo knjigo bodo manjkali<br />
ti dnevi Tokija, vsega se ne bos mogel spomnit. Zna<br />
176 štop po deželi vzhajajočega sonca
se ti zgodit, da zgubis zapiske, ce jih delas.<br />
Pri meni pa imas zagarantirano- izpisano dnevno<br />
dogajanje, da ko bos kasneje bral, te bo vsak<br />
stavek spomnil, kaj vse si dozivljal zapovrstjo na<br />
Japonskem. No, pa da ne izzvenim pokroviteljsko,<br />
to je bilo le moje misljenje. Ti ze imas svojo razlago<br />
za to, zakaj si se odlocil ne javljati se. Naj ti<br />
povem, da tudi ta »z i v i jo« toliko pomeni, da si<br />
ne mores zamisljat. Hvala ti, zlat si. Se hitis ucit<br />
japonscine, si se v tistem protestantskem misionu?<br />
Tako sva firbcna, kaksne plane imas, ali ostanes<br />
vec kot si nacrtoval v Tokiju, ali gres naprej? Si<br />
spoznal tistega, ki ti je tatko dal naslov? Kaksni<br />
se ti zdijo Japonci? Je tam tudi veliko evropejcev?<br />
Toliko vprasanj imam, pa ker mi verjetno ne bos<br />
odgovoril, bom kar nehala, samo da se malo v<br />
mislih pogovarjam s tabo?<br />
Vse dobro, pa tudi kaj ne prav dobrega, saj tudi to<br />
prinasa novo izkusnjo!<br />
Bog s tabo! Mamca<br />
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />
<br />
14.10.05<br />
Re: Se moram nasmejat<br />
Mama, Tatko, Nika,<br />
opazam, da mi je res tezko javljati se, ker tako<br />
intenzivno dozivljam japonsko, da nimam casa<br />
misliti na nic drugega, kot na japonsko, na<br />
japonce, na japonscino - vstopil sem v cisto<br />
nov svet, kjer sem edini stopar v Tokyu, edini<br />
vsedomec, edini Peacehiker...<br />
Res imam ogromno dela. Moji projekti:<br />
1 JAPONSCINA<br />
Rad bi se naucil dobro pogovorno japonscino in pa<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
177
1000 pismenk.<br />
2 MEDIJI & <strong>PEACEHIKER</strong>S<br />
Preprican sem, da bom s svojo zgodbo zlahka<br />
prisel v japonske medije. Cutim, da japonci nujno<br />
potrebujejo moje sporocilo... Tokrat bom siroko<br />
govoril tudi o peacehikers, pozval bom japonce, da<br />
postanejo peacehikerji.<br />
Opazam, da sem sredi cudovite in visoke kulture,<br />
vendar ljudje so v sebi prazni. Japonska je<br />
varna drzava, vendar za japonce, dolgocasna.<br />
Ni kriminala, vendar tudi ni veliko entuziazma,<br />
strasti do zivljenja, srece... Japonci so ujetniki<br />
svoje druzbe, ki nanje izvaja mocan pritisk in bi<br />
naredili vse, da bi jih druzba sprejela. Danes se<br />
obnasajo »idealno«, pred 50 leti, so bili za svojo<br />
druzbo (drzavo, vlado) pripravljeni masovno<br />
pobijati in celo ubiti sebe.<br />
3 NADALJEVNJE POTI<br />
Prehod cez Severno Korejo bo izredno tezak.<br />
Moram zaprositi Zdruzene Narode, da<br />
uradno potrdijo mojo misijo oz. dobiti moram<br />
pokroviteljsko organizacijo. Niti sanjam ne o tem,<br />
da bi v Severno Korejo vstopil brez denarja. Prej<br />
kot ne bom moral varen prehod verjetno posteno<br />
placati. Potrebujem vizo za Kitajsko, ki jo bom<br />
skusal dobiti na kitajskem konzulatu tukaj.<br />
4 SPLETNA STRAN<br />
Slavno podjetje OGILVY (www.ogilvy.com) mi je<br />
ponudilo podporo in zdaj je na meni, da napisem<br />
nov tekst za spletno stran ter ga prevedem v nekaj<br />
jezikov. Predvcerajsnjim mi je ena punca prevedla<br />
clanek o meni v japonscino in ga lahko kazem<br />
japoncem, ki jih zanima kaj pocnem in ne znajo<br />
anglesko.<br />
5 JAPONSKA<br />
Ogledal si bom glavne tokijske znamenitosti,<br />
nato nadaljujem pot v Kyoto, Naro ter Kyushu<br />
178 štop po deželi vzhajajočega sonca
(na jugu). Kupil si bom KIMONO, tradicionalno<br />
japonsko obleko, ki bo malce toplejsa od oblacil, ki<br />
jim imam zdaj. Podnevi je Tokyo vecinoma topel,<br />
vendar ponoci se shladi in sem prisiljen ostati<br />
noter. Obiskal bom tudi Hiroshimo in Nagasaki.<br />
Vceraj sem prvic stopal v Tokyu. Po pogledih ljudi<br />
sem se pocutil, kot zunajzemeljski obiskovalec.<br />
Nekdo mi je nazadnje le ustavil in me pripeljal<br />
prav do SLOVENSKE EMBASADE.<br />
Obiskal sem torej slovensko ambasado in jo<br />
zapustil v temi, hodil sem po ozki, stranski ulici,<br />
ko vidim avto in ga ustavim, da ga vprasam, ce me<br />
zapelje do postaje metra.<br />
Usedel sem se v najnovejsi, najbolj moderen,<br />
najdrazji avto v zivljenju. Pogovarjala sva se z<br />
voznikom in pokazal sem mu japonski clanek o<br />
meni.<br />
Totalno se je navdusil nad tem kar pocnem in mi<br />
rekel, da zeli dati majhen »prispevek« za moje<br />
potovanje... Odlocno sem zavracal ponujeni denar,<br />
dokler mi ga ni prakticno zatlacil v nahrbtnik.<br />
Opazil sem, da na Japonskem darilo <strong>DENARJA</strong><br />
pomeni: »obcudujem te«.<br />
Zvecer sem se dobil z novo prijateljico (prijateljico<br />
od enega mehicana, ki je zivel v Tokiu) in se odlocil<br />
iti do postaje s taksijem (mislil sem, da mi je dal 6<br />
000 jenov (60 dolarjev). Taksi mi je racunal 900<br />
jenov in dal sem mu 1000. Rekel sem mu, da je v<br />
redu. On pa: ne ne ne ne...<br />
Je v redu, je v redu...<br />
Ne ne ne, vzemi razliko.<br />
Ampak, gospod, v redu je, vzemite vi razliko.<br />
Dokler nisem izbulil oci, ko mi je vrnil 9 000 jenov<br />
(90$). Zgrabil sem preostali denar in videl, da<br />
imam v nahrbtniku 6 bankovcev po 10 000 jenov<br />
(600 dolarjev).<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
179
SOK.<br />
Dobil sem se s prijateljico in ji zacel razlagati<br />
zgodbo in ji rekel: »bolj kot karkoli se ukvarjam<br />
z mislijo, kako ta denar porabiti - v tem obdobju<br />
zivljenja mi resnicno denar ne pomeni nic.«<br />
In izpolnil sem si zivljenjsko zeljo - povabil sem jo<br />
v eno najodlicnejsih restavracij v Tokyu in jedel<br />
sem najboljso surovo ribo in juhe in solate in... v<br />
zivljenju.<br />
Za 350 dolarjev.<br />
Ostalo mi je se 250 dolarjev, ki jih bom porabil za<br />
kak dodatni tecaj japonscine, cas v internet cafeju<br />
in JABOLKA! Eno jabolko v Tokyu stane 400 jenov<br />
(4 dolarje) in koncno jih bom lahko jedel kolikor<br />
bom hotel!<br />
Ko grem v ponedeljek na nacionalne medije zelim<br />
biti spet brez denarja. Verjetno bom sel danes<br />
zvecer na ulico in povabil nekaj od tako redkih<br />
beracev, ki obstojajo v Tokyu in jih povabil na<br />
vegetarijansko hrano.<br />
Vas poklicem danes popoldne. Kot sem racunal bi<br />
moralo biti 8 ur razlike med mano in vami.<br />
To bo eden redkih daljsih mailov. Resnicno cutim,<br />
da zamujam vsako sekundo, ko ne dozviljam<br />
japonske. Pisite mi kolikor hocete in kar hocete,<br />
vendar prosim, ne izvajajte pritiska name, naj<br />
se vam javljam, ker s tem zamujam dozivljanje<br />
izkusnje ta trenutek.<br />
Se vam bom javil, ko se vam bom javil.<br />
Vsako nedeljo bom pa pisal reportaze. Rad bi, da se<br />
privadite na zivljenje brez mojih pogostih sporocil,<br />
ceprav vam bo morda tezko. Opazam, da je velika<br />
180 štop po deželi vzhajajočega sonca
azlika med tem, ce dozivljas novo izkusnjo ali ce<br />
jo reflekcioniras (o njej porocas). Cutim, da se<br />
imam veliko za nauciti od novega sveta.<br />
...<br />
Ne bi rad da razumete moje »nejavljanje«<br />
kot nevljudnost ali izraz tega, da vas nimam<br />
rad. Razumite me, da preprosto ne gre oboje<br />
(dozivljati in se hkrati pogosto javljati). Ce mi pa<br />
vi zelite pisati, mi pa pisite - kadarkoli. In ne z<br />
vsebino: »zakaj se ne javis« Prepricani ste lahko,<br />
da je VSE OK z mano - vedno.<br />
Preprican sem, da sem JAZ v vasem zivljenju in na<br />
vasi spiritualni poti VELIKO SPOROCILO. Naucil<br />
vas bom, kako se znebiti STRAHU. Sprejti zivljenje<br />
VEDNO V POLNOSTI taksno kot je. Sprejti morate<br />
dejstvo, da je VEDNO VSE POPOLNO. Da nic v tem<br />
vesolju ni narobe. Za vse je poskrbljeno in vse se<br />
bo vrnilo na mesto, kamor spada. Morda zvenijo<br />
moje misli (ki jih stalno ponavljam) naivne,<br />
lahkomiselne... vendar so zelo globoke - ko jih<br />
zivis. Ko se globoko zavedas, da NISMO TELO,<br />
temvec DUSA, ki se ji ne more nic zgoditi.<br />
Se nekaj glede osebnostne rasti: NIKOLI SE NE<br />
MUCI. NIKOLI NE SKRBI. NIKOLI SE NE UPIRAJ.<br />
UZIVAJ!<br />
Osebnostna rast je zabavna. Bolj kot bos zivel-a<br />
zavestno, bolj bos opazal-a kaj pocnes, kar ti ne<br />
sluzi, kar ne zelis.<br />
Dovoli, da to pocnes, ne skusaj se upirati,<br />
temvec zgolj OPAZUJ SE. Razvij sposobnost BITI<br />
OPAZOVALEC.<br />
Ko si opazovalec samega sebe, se same od sebe<br />
odstranijo navade, ki ti niso vsec in predvsem, ki ti<br />
ne sluzijo. TI SI STVARNIK realnosti ki jo dozivljas<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
181
in glede na tvojo definicijo: KDO SEM in KDO<br />
ZELIM BITI, dozivljas svet.<br />
Z ljubeznijo,<br />
Matej<br />
182 štop po deželi vzhajajočega sonca
JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />
25. 10. 2005<br />
ZGODBE IZ TOKIA<br />
Tokio, 25. oktober 2005<br />
Na Japonskem mi je uspelo najti stanovanje, dobiti 600 dolarjev<br />
in prispeti v eno najpopularnejsih japonskih revij.<br />
Pred enim tednom sem stal pred eno od gromozanskih stavb v<br />
eni najbolj obiskanih cetrti Tokia in iskal moznost, da se za nekaj<br />
minut priklopim na internet. Bil je mrzel, dezeven dan, bil sem<br />
sredi ene najbolj bogatih drzav na svetu, sam s svojim malim<br />
zelenim nahrbtnikom, brez denarja in posteno lacen. Povrh vsega<br />
v drzavi, kjer ne le, da ne znam jezika, temvec ne znam niti brati<br />
napisov na ulicah in stavbah. Pocutim se kot majhen otrok, ki ne<br />
zna brati in govoriti.<br />
Oprezno in pocasi sem pristopil do Japonca v poslovni obleki<br />
in ga v japonscini vprasal, ce govori anglesko. Ko mi je s kretnjo<br />
pokazal, da malo razume, sem ga povprasal v mesanici japonscine<br />
in anglescine, ce ve, kje v blizini bi lahko brezplacno surfal po<br />
internetu.<br />
»Brezplacen internet? Res ne verjamem, da bos v Tokiu nasel<br />
brezplacen internet. V Tokiu ni nic brezplacno. Zakaj pa ne gres v<br />
internet cafe tukaj zgoraj?«<br />
Zasmejal sem se. V zadnjih dneh sem spoznal, da v Tokiu<br />
resnicno ni nic zastonj. Eno jabolko - moja najljubsa hrana - stane<br />
2 dolarja (okoli 400 tolarjev)!!!<br />
»Bi rad, vendar... jaz potujem na malce nenavaden nacin - brez<br />
denarja.«<br />
Strmel je vame in ni mogel verjeti svojim usesom. »V Tokiu si<br />
brez denarja? O, moj bog. Ce mi dovolis, da ti placam internet,<br />
pridi z mano.«<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
183
Z velikim veseljem sem mu dovolil in z ocmi in usesi je poziral<br />
mojo zgodbo. Na sreco sem tretji dan v Tokiu naletel na Japonko,<br />
ki mi je prevedla clanek o moji poti v japonscino, tako da se lahko<br />
sedaj na nek nacin lahko predstavim Japoncem.<br />
Pregledoval sem elektronsko posto, ko se me je moj »sponzor«<br />
nezno dotaknil in pokazal na racunalniski zaslon. Odprto je imel<br />
stran, za prevajanje iz japonscine v anglescino. Na eni strani sem<br />
videl japonske pismenke, na drugi pa angleski prevod, ki je zvenel<br />
takole: »Dober dan. Jaz ziveti blizu. Stanovanje. Sva dva in pa dva<br />
psa. Te lahko povabim na vecerjo?«<br />
Stanovanje v zameno za skrb za psa<br />
»Dva psa« sta me spravila v smeh. Se zdaj ne razumem, kaksno<br />
vezo sta imela dva psa z naso vecerjo, vendar sem v naslednjih urah<br />
spoznal tri cudovite ljudi, ki so mocno spremenili mojo izkusnjo<br />
Japonske - Kazu-ja, njegovo dekle Riko in njeno ucenko, pevko<br />
Megumi, ki je istih let kot jaz in tudi podobnega financnega stanja.<br />
Po dobrih dveh urah poznanstva, mi je Rika rekla, da cez nekaj<br />
dni odpotujeta v Evropo in ce zelim ostati v njunem stanovanju,<br />
sem dobrodosel - edini pogoj je, da pomagam Megumi skrbeti za<br />
njuna dva psa.<br />
Tako je zdaj moj dom moderno prostorno stanovanje v centru<br />
Tokia. Delim ga s prijateljico Megumi, ki je trenutno moja uciteljica<br />
japonscine. Konec meseca bi sla rada z mano na stop do mesta<br />
Kjoto.<br />
Spoprijateljil sem se tudi z managerjem kitajske restavracije,<br />
ki se nahaja tik pod stanovanjem, in sem tako vsak dan delezen<br />
okusnih juh in drugih kitajskih jedi.<br />
Mexico in Tokio – stoletje narazen<br />
Japonsko sestavljajo stirje glavni otoki (Hokaido, Honsu, Kjusu in<br />
Sikoku) ter vec tisoc manjsih. Ker je vec kot 70 odstotkov dezele<br />
gorate, je velika vecina njenih 128 milijonov prebivalcev nagnetena<br />
na majhnih ravninskih delih, v gromozanskih metropolah, kot so<br />
Tokio in Osaka.<br />
184 štop po deželi vzhajajočega sonca
Velemesto Tokio v svoji sirsi obliki, ki vkljucuje tudi vec mest<br />
in vasi, steje kar 29 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da je<br />
eno izmed najbolj stevilnih velemest na svetu. Sam Tokio steje<br />
drugace kar 13 milijonov ljudi. Ob tako velikem stevilu prebivalcev<br />
je resnicno neverjetno, da kriminal - v obliki ropov in umorov<br />
- skoraj ne obstaja, da vse poteka brez zapletov in da je prava<br />
redkost srecati tokijskega brezdomca – v nasem pomenu – tukaj<br />
si namrec brezdomec samo, ce se tako odlocis.<br />
V zadnjih petdesetih letih se je Japonska iz rusevin razvila v<br />
drugo gospodarsko velesilo na svetu. Let iz Mexica v Tokio je bil<br />
kot potovanje s casovnim strojem v naslednje stoletje. Spominjam<br />
se kulturnega soka prvega dne, ko sem vstopil v javno stranisce<br />
in si po uporabi s pritiskom na gumb opral in posusil zadnjico. Ko<br />
sem vstal s stranisca sem opazil, kako se je za mano avtomatsko<br />
spustila voda.<br />
Ko prebivalca Tokia vprasas, kako prides do glavne tokijske<br />
zelezniske postaje, pritisne nekaj gumbov na svojem mobilnem<br />
telefonu, se priklopi na internet in ti pokaze zemljevid ter tocne<br />
koordinate. Telefone uporabljajo celo namesto kreditne kartice<br />
Dezela, kjer so se rodile ANIME, risanke, ki so prevzele ves svet,<br />
AIKIDO, borilna vescina z bogato duhovno tradicijo, ter gledalisci<br />
NO in KIBUKI. Dezela SAMURAJEV in dezela, kjer so do pred<br />
kratkim verjeli, da je njihov CESAR utelesen Bog.<br />
Dezela vzhajajocega sonca se kopa v obilju, novih tehnologijah,<br />
najmodernejsih stavbah in... duhovni praznini. Veliko ljudi je<br />
pozabilo, da materialne dobrine morda niso najpomembnejsi<br />
dosezek v cloveskem zivljenju.<br />
Kakorkoli, na Japonskem vsekakor ne najdes STOPARJEV...<br />
dokler ni stopil na japonsko zemljo slovenski potepuh z vednovoljnim<br />
palcem. Izrazi na obrazih tokijskih voznikov, ko me vidijo<br />
stopati blizu postaje Sindzuku so neprecenljivi. Ze izkusnja<br />
stopanja po Tokiu mi je dala zagotovilo, da bo stopanje po<br />
Japonski vse prej kot lahko... vendar zelo zabavno. Ljudje, ki se<br />
mi nazadnje le odlocijo ustaviti, me skoraj vedno peljejo dodatne<br />
kilometre do destinacije, kamor grem.<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
185
Vam je ze kdaj kdo ustavil na ulici in dal v nahrbtnik 600<br />
dolarjev?<br />
Khm... meni tudi ne... vse do cetrtkovega vecera, ko sem se<br />
vracal s slovenske ambasade in vprasal prvega voznika za pot do<br />
zelezniske postaje.<br />
»Usedi se,« mi je pokazal s kretnjo roke. Vstopil sem v cisto<br />
nov srebrn mercedes in zacel klepetati z voznikom. Da bi bila<br />
komunikacija lazja, sem mu v roke potisnil clanek o meni in moji<br />
pretekli poti.<br />
»Waw... Neverjetno... A res? Noro... Fantasticno,« je mrmral<br />
med branjem. Prispela sva v blizino njegovega podjetja. Ustavil<br />
je avto in nadaljevala sva pogovor.<br />
»Ko sem bil jaz star 20 let, sem bil slab, delal slabo, prizadel<br />
veliko ljudi. Bil sem clan mafije, uzival droge, alkohol. Resnicno<br />
mi je v veselje srecati mladenica kot si ti, ki je na dobri poti.«<br />
»Najlepsa hvala, gospod.«<br />
»Glej... rad bi...« iskal je besedo v slovarju in mi nato pokazal<br />
prevod: »prispeval.«<br />
Glede na to, da mi v Tokiu ljudje neprestano ponujajo denar,<br />
mi je bilo hitro jasno, da bom verjetno dobil nekaj tisoc jenov.<br />
Tokrat sem se zelel temu izogniti. Nic nimam proti denarju - kot<br />
tudi nic »za«. Denar je zgolj energija, zgolj ena izmed energij,<br />
ki krozi med ljudmi, vendar zal ZELO NAPACNO RAZUMLJENA IN<br />
UPORABLJANA. Zaradi pomena, ki ljudje pripisujejo denarju, mi<br />
denar v tem obdobju zivljenja predstavlja prej breme na moji<br />
osebnostni rasti kot pomoc.<br />
»Res, najlepsa hvala, vendar vesel bom vasega prijateljstva<br />
in morda, ce zelite, me lahko povabite kaksen dan na vecerjo.«<br />
»Ne, ne, ne... glej, to je moje darilo tebi,« je rekel skrivnostni<br />
gospod in iz zepa izvlekel sest japonskih bankovcev.<br />
»Gospod... lazje bi mi bilo, ce ne. Res ni treba... dajte nekomu, ki<br />
potrebuje...«<br />
186 štop po deželi vzhajajočega sonca
Preden sem dokoncal stavek, mi je denar potisnil v zep<br />
nahrbtnika in mi rekel: »Delaj dobro.«<br />
Smentana rec, kaj naj pocnem s 6 000 jeni (60$), sem si mislil.<br />
Iskreno sem se mu zahvalil, vzel njegovo vizitko in ko je njegov<br />
avto izginil za vogalom, vstopil v prvi taksi.<br />
Po nekaj minutah sva s taksijem prispela na cilj in pokazal mi<br />
je na stevec, ki je kazal, da moram placati 900 jenov. Dal sem mu<br />
enega od bankovcev in mu rekel, da je v redu.<br />
»Pocakaj, da ti vrnem ostanek,« mi je rekel voznik<br />
»V redu je. Ostalo je vase, gospod,« sem mu odvrnil. »Ne, ne, ne,<br />
ni v redu!« mi je rekel voznik, tokrat skoraj panicno in po nekaj<br />
sekundah mi je v roke potisnil ostanek... 9 000 JENOV (90$).<br />
Zazijal sem od presenecenja in pogledal v zep nahrbtnika, kjer<br />
so bili ostali bankovci. Mislil sem, da sam dobil 6 tisocakov, vendar<br />
tokrat opazil na vsakem od petih bankovcev stevilko 10.000.<br />
Sveta nebesa! 600 dolarjev! Kaj naj pocnem s taksno vsoto<br />
denarja... Kako naj ohranim cistost moje poti in duhovne rasti ob<br />
taksnih SKUSNJAVAH!<br />
Odlocil sem se, denar hitro porabiti, ker sem opazil, da se moj<br />
um z njim prevec ukvarja. Prezivel sem fenomenalne 4 dni in bil v<br />
nedeljo zvecer spet »svoboden«.<br />
Ponesreci pristal v najpopularnejsi japonski reviji<br />
Nekega vecera sem poklical telefonsko stevilko, ki mi jo je<br />
poslal oce - nek Slovenec, ki zivi tukaj in Japonce uci anglescino.<br />
Ugotovil sem, da zivi dve uri stran od Tokia in naslednji dan sem<br />
se ga odlocil obiskati.<br />
Edini kapital, ki sem ga imel, je bila ODLOCITEV, da bom prisel v<br />
Ibaraki in se srecal z Igorjem. Tako mi je na prvi postaji nekdo kupil<br />
karto do naslednje in od tam je karta stala vec kot 20 dolarjev,<br />
tako da sem zacel sprasevati ljudi, ce bi mi kdo zelel kupiti karto.<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
187
Po nekaj zavrnitvah in presenecenih pogledih, mi je neki<br />
mladenic kupil karto do pol poti in me vprasal, ce sem res povsem<br />
brez denarja. Zasmejal sem se in mu pritrdil. Vprasal me je, ce me<br />
lahko fotografira...<br />
...in preostanek zgodbe lahko preberete, tisti ki znate japonsko<br />
na http://ameblo.jp/yukiyu pod datumom 2005-10-23 00:16:35.<br />
Ostali poglejte zgolj sliko.<br />
Izkazalo se je, da je oseba, ki mi je kupila karto, znan japonski<br />
psihiater in pisatelj in pise dnevnik, ki ga bere tisoce ljudi po vsem<br />
svetu.<br />
Ljudje smo ljudje...<br />
Vsakic, ko se podam v neznano, na obisk k novi kulturi, me ljudje<br />
svarijo, da »tam ne bo tako, kot je tukaj«. Tam te ljudje ne bodo<br />
sprejeli... tam je dalec, neznano in LJUDJE SO DRUGACNI.<br />
Meni se zdi, da temu ni tako. Dlje casa kot sem na poti, bolj<br />
spoznavam, da imamo ljudje veliko vec skupnih tock kot razlik.<br />
Tudi tokrat so novi japonski prijatelji poskrbeli, da so se mi razbili<br />
skoraj vsi predsodki, ki sem jih prinesel s sabo.<br />
Jemo razlicno hrano, govorimo razlicne jezike in imamo razlicne<br />
barve oci in koze, vendar LJUDJE SMO LJUDJE.<br />
Iskren nasmeh, ljubezen in pozornost v ljudeh navadno zbudi<br />
njihovo pravo naravo in navadno vrne nasmeh in ljubezen nazaj.<br />
Obstajajo besede in misli, ki vzbudijo custva navdusenja in veselja<br />
v ljudeh vseh kultur, jezikov in pogledov na svet.<br />
Na vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki sreco iscejo zunaj sebe<br />
in nikjer nisem srecal se nikogar, ki jo je na ta nacin nasel. Na<br />
vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki dajejo ne da bi pricakovali<br />
povracilo in ti ljudje imajo dovolj in prevec. Povsod so ljudje, ki se<br />
navezujejo na ljudi in lastnino in ti ljudje nimajo nikoli dovolj in<br />
nikoli zares ne izkusijo svobode.<br />
188 štop po deželi vzhajajočega sonca
Tudi Japonci se smejijo in jocejo in tudi Japoncem prijateljski<br />
objem in masaza stopal polepsa dan.<br />
Z ljubeznijo,<br />
Peacehikel (tako mi recejo Japonci) www.peacehiker.com<br />
Nisem omenil, da sem tistega večera, ko sem dobil dobrodušno<br />
denarno darilo, spoznal dekle po imenu Kana in nekaj dni živel<br />
v njenem stanovanju. Tiste dni se mi je izpolnila skrita fantazija,<br />
ki sem jo nekje globoko v sebi gojil že leta – ljubiti se z azijskim<br />
dekletom. Ko sem odhajal iz njenega stanovanja, sem razmišljal o<br />
tem, kako težko mi je zadrževati se. Takrat sem se zatrdno odločil,<br />
da bom preostanek poti preživel v »celibatu«, vse dokler se ne<br />
naučim te močne energije nadzorovati.<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
189
JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />
28. 10. 2005<br />
PROSIL SEM ZA DENAR<br />
»Oprostite gospod, govorite anglesko?«<br />
»Seveda!«<br />
»Potrebujem vaso pomoc,« sem dejal z zelo negotovim glasom.<br />
Nikoli ne prosim ljudi za denar, a danes sem se odlocil, da ovrzem<br />
eno svojih omejitev in z njo povezan strah.<br />
»Rad bi uporabil internet, ampak nimam cisto nic denarja. Bi mi<br />
dali 200 jenov?«<br />
Ponavadi bi jih vprasal, ce imajo mogoce racunalnik, ali ce vedo,<br />
kje bi se dalo dobiti internet zastonj. Zastonj uporaba interneta<br />
– v Tokiu to zveni res smesno.<br />
»Ej, stari, seveda imam, izvoli!« Dal mi je dva kovanca brez<br />
obotavljanja.<br />
»V moje veliko zadovoljstvo je, da ti pomagam.«<br />
V najinem kratkem pogovoru, ki je sledil, sem izvedel, da je<br />
American, ki trenutno zivi v Tokiu in je ze obiskal Slovenijo.<br />
Predenj pa sva se locila, sem se mu priklonil in iskreno zahvalil.<br />
Zasmejal se je in mi zagotavljal, kako srecen je sele on, da mi je<br />
lahko pomagal.<br />
Ljudje smo ocitno ustvarjeni tako, da nas darovanje osrecuje.<br />
Danes so se iz Evrope vrnili lastniki stanovanja, zato sva se z<br />
Megumi morala odseliti. G. Cho iz kitajske restavracije mi je<br />
podaril se zadnjo juho in zopet sem sel neznano kam s svojim<br />
majhnim nahrbtnikom, toda tokrat z novo obleko.<br />
Tako sem srecen; po osmih mesecih in pol sem se poslovil od<br />
raztrganih crnih hlac in sedaj imam novo podobo. Preden so prisli<br />
gostitelji domov, me je kar malo zeblo, saj so bile moje obleke se<br />
vedno vlazne, zato mi je Kazu (lastnik) dobesedno oblekel krasne<br />
sive hlace in bel pulover.<br />
»Sijajno, to moras obdrzati,« mi je rekel.<br />
Izgledam kot tipicen japonski najstnik.:))<br />
190 štop po deželi vzhajajočega sonca
JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />
29. 10. 2005<br />
Ko tole pisem, je 15 minut cez polnoc in sedim v internet baru<br />
Roppongi. Nisem samo brez denarja, ampak tudi brez dokumentov.<br />
Ce me policija povprasa po potnem listu, me lahko se zapre!<br />
Zjutraj sem zaprosil za kitajski vizum, zato sem moral tam pustiti<br />
tudi potni list. Sprasujem se, kdo mi bo placal moj kitajski vizum…<br />
Prevzeti ga moram v torek, stane pa priblizno 4000 jenov.<br />
V desetih minutah moram zapustiti ta prostor in oditi na ulico,<br />
si poiskati nekoga, ki bi me gostil. Sem ze povprasal nekaj ljudi,<br />
toda nihce mi ne more pomagati.<br />
Pocutim se enkratno. Tako lepo je biti na svetu brez vsega in<br />
hkrati s popolnim zaupanjem v vse. Pocutim se tako svobodnega,<br />
tako neverjetno srecnega. Svet ljubim tako zelo, in tako zelo sem<br />
mu hvalezen, ker lepo skrbi zame.<br />
Danes sem se moral posloviti tudi od svojega dobrega prijatelja<br />
– psa Boba. Na tem potovanju se se nikoli nisem tako navezal na<br />
kaksno zival. Skupaj sva prezivela kar nekaj custvenih trenutkov.<br />
Bob ve, da ga razumem in da ima pravega prijatelja.<br />
JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />
1. 11. 2005<br />
Brezplacni internet v Tokyu<br />
»Gospod, tega pa res ne smemo narediti - omogociti vam<br />
brezplacen internet - in ce nas nadrejeni to ugotovi, bomo imeli<br />
se tezave!« mi je razlagal eden od usluzbencev v internet/manga<br />
baru v Ikebukuru, Tokiuo. Zadrzal je dih in nadaljeval: »Toda<br />
vasa situacije je tako… SMESNA in zato smo se odlocili, da vam<br />
podarimo to noc brezplacen internet.«<br />
Nocoj zelim napisati pisma nekaterim pomembnim ljudem in<br />
organizacijam po svetu, se uciti japonscine in se malo zadremati…<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
191
Kar tukaj, v internet baru.<br />
To je res NEVERJETNO! Cesa podobnega se nisem dozivel.<br />
Vsi, ki so kdaj obiskali Japonsko, bodo delili z mano obcutke<br />
presenecenja.<br />
Japonska me je sprejela. Zopet se pocutim kot doma!<br />
www.peacehiker.com<br />
Preden sem zapustil Tokio, sem obiskal še Foreign<br />
Correspondent Club, kjer sem iskal koga, ki bi vedel, kako naj<br />
pridem v Severno Korejo. Srečal sem samega Bradleyja Martina,<br />
verjetno največjega poznavalca razmer v tistem delu sveta. Rekel<br />
mi je, da je v Severno Korejo praktično nemogoče priti po zemlji.<br />
Prav tako sem se srečal z nekim dekletom iz Severne Koreje, ki mi<br />
je dalo nekaj nasvetov in prevedlo moje pismo v korejščino.<br />
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />
<br />
25.10.2005 16:45<br />
I plan to go to the North Korea<br />
Dear Mr. Bradley,<br />
my name is Matej Sedmak and I come from<br />
Slovenia. I travel now around the world as a<br />
Peacehiker. I travel with a small backpack, no<br />
money and observing the world, learning about<br />
myself, human nature and dreaming about<br />
helping the consciousness of the people grow and<br />
eventually UNITE THE WORLD.<br />
Check more about me on the webpage<br />
www.peacehiker.com.<br />
Two weeks ago I arrived to Tokyo, Japan and I<br />
am preparing myself to continue my travel cross<br />
South Korea, NORTH KOREA, China, India, Iran,<br />
Iraq and crossing African Desert until I reach<br />
Slovenia.<br />
Recently I met some people at Foreign<br />
192 štop po deželi vzhajajočega sonca
Correspondence Club and their general organiz<br />
r, Mr. Yoda, gave me your address and told me to<br />
contact you, especially regarding my determination<br />
to enter NORTH KOREA. He also told me you are<br />
a very interesting and pleasant person and that I<br />
would really enjoy talking to you.<br />
I have read some of your book »Under the Loving<br />
Care of the Fatherly Leader : North Korea and the<br />
Kim Dynasty« and plan to read the whole book by<br />
Friday. I've read so many great reviews about it.<br />
I am staying in Tokyo for about 5 more days and I<br />
would be absolutely delighted if you could have a<br />
tea with me before I leave Tokyo.<br />
Do you have time on Friday around one pm? If not,<br />
tell me when and where would be convenient for<br />
you.<br />
Love,<br />
Matej Sedmak<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
Od: BRADLEY K. MARTIN, BLOOMBERG/<br />
NEWSROOM<br />
26.10.2005 4:26<br />
Re: I plan to go to the North Korea<br />
I will be having lunch with someone in the FCCJ<br />
on Friday from noon. I'm not sure what time we'll<br />
finish but I guess it will be around 1 or 1:30, and<br />
I could meet you for ten minutes or so after that<br />
before returning to my office. By the way, this is a<br />
business email system and it's better if you don't<br />
include this address when sending your broadcast<br />
emails.<br />
Thanks. Brad Martin<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
193
<strong>PEACEHIKER</strong> MEGUMI<br />
Iz Tokia sva pot nadaljevala v dvoje – Megumi in jaz. Šla sva do<br />
mesta Kyoto, kjer so doma njeni starši. Ni jim upala povedati, da<br />
potuje na štop.<br />
Rekla mi je tudi, da se ji zdi nenavadno, ker jo tolikokrat<br />
objamem. Njeni starši je niso še nikoli.<br />
- Ampak mi je prijetno, je rekla.<br />
- Ti kar počni to.<br />
Obiskal sem mesto Kameoka, kjer sem se spoznal z novo<br />
japonsko religijo Oomoto, ki uči, da vse religije sveta izhajajo iz<br />
enega vira in so potemtakem bratje in sestre. Način, kako se lahko<br />
najlaže povežeš z Bogom, je pa umetnost. Tam sem spoznal tudi<br />
Eugenijo Almand – tajnico provizoričnega svetovnega parlamenta,<br />
s katero sem si prej dolgo časa dopisoval.<br />
Nadaljevala sva pot do puščave Tottori na severu Japonske, kjer<br />
sva jahala kamele, nekdo pa nama je dal kupon za spanje v hotelu<br />
s petimi zvezdicami. Pot sva nadaljevala na otoku Kyushu, kjer<br />
sem preživel nekaj grozljivih trenutkov v muzeju atomske bombe.<br />
Jokal sem, ko sem gledal slike razdejanja in trupel, ki so še komaj<br />
spominjala na ljudi. Takrat sem se globoko zavedal groze, ki jo je<br />
sposoben ustvariti človek, če si izbere takšno pot. Tam sva srečala<br />
poslovneža, od katerih naju je eden povabil k sebi domov v Fukuoko.<br />
Po dveh dneh sva odštopala proti jugu. Odločila sva se, da greva na<br />
Okinavo.<br />
IZ OKINAVE <strong>BREZ</strong> PRTLJAGE<br />
JAVLJAM SE IZ: Naha, Okinava, JAPONSKA<br />
19. 11. 2005<br />
Okinava, 19. november, 2005<br />
Razmisljam o neverjetnem ustvarjalnem potencialu odlocitve.<br />
194 štop po deželi vzhajajočega sonca
Dogodki zadnjih dni so mi se enkrat potrdili znan izrek: »Karkoli<br />
se odlocis in v to resnicno verjames, lahko dosezes.«<br />
Vceraj ob 6:00 po lokalnem casu je v pristanisce v mestu<br />
Naha na otoku Okinava prispela ladja z dvema Peacehikerjema.<br />
V pristaniscu naju je cez 5 minut cakal avtomobil z voznikom.<br />
Najprej naju je peljal na ogled trgovine gospoda Kishta in nato so<br />
naju pogostili v tradicionalni restavraciji Okinave - ena najboljsih<br />
vecerij v mojem zivljenju. Okrog polnoci naju je odpeljal v<br />
predmestje Okinave in nama odprl vrata najinega stanovanja.<br />
Zgodba se je zacela, ko sva se odpravila iz mesta Fukuoka na<br />
otoku Kyushu stopati proti jugu z dvema nahrbtnikoma, nekaj<br />
denarja, ki nama ga je nekdo podaril prejsnji dan in mocno<br />
odlocitvijo, da prideva na Okinavo. Po 30 minutah cakanja na<br />
eni od bencinskih crpalk na poti, sta naju pobrala dva moska v<br />
zgodnjih 40-ih letih v crnem chevroletu. G. Kishta je bil navdusen<br />
nad najino zgodbo - potovanje brez denarja, predvsem pa nad<br />
mojimi sanjami, da bi v Indiji obiskal Sai Babo, se prej pa se udelezil<br />
mirovne konference, 9. decembra. Po nekaj minutah pogovora<br />
sva utrujena zaspala. Zbudila sva se v pristaniscu Kagoshima in<br />
g. Kishta naju je najprej pogostil z odlicno japonsko vecerjo, nato<br />
pa nama je kupil ladijski karti vredni 300 dolarjev.<br />
Na carobnem otoku Okinava<br />
Tukaj na Okinavi zdaj ziviva v stanovanju tega istega gospoda.<br />
Okinava je veliko bolj topla od celinske Japonske in me je povsem<br />
ocarala s toplino njenih prebivalcev, cudovitim rastlinjem in<br />
pescenimi plazami. Nekaj dni nazaj sem obiskal muzej atomske<br />
bombe v Nagasakiju. Gledal sem slike, bral zgodbe in solze so mi<br />
polzele po licih. Nikoli nisem videl se kaj tako grozljivega!<br />
Angel po imenu Megumi<br />
Ne vem kdo mi je poslal tega angela po imenu Megumi, na pot,<br />
vendar je zagotovo ena najbolj cudovitih oseb, ki sem jih srecal<br />
na tej poti. Nikoli nisem srecal se tako lepe, tako spontane, tako<br />
pametne punce in hkrati tako naivna in tako cista. Izgleda, kot<br />
bi se rodila komaj vceraj in da ne bi nikoli izkusila se nicesar<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
195
slabega v zivljenju. Neverjetno pametna je, ima izjemen smisel<br />
za humor in je izjemna pevka ter plesalka. Neprestano se smeji in<br />
ocitno je, da uziva vsak trenutek zivljenja. Ceprav ni bila se nikoli<br />
na taksnem potovanju, nisem na njej opazil se trohice strahu<br />
ali znaka neudobja. Lahko je dolge ure tiho in lahko je najbolj<br />
cebljava oseba na svetu, vendar nikoli ni vsiljiva.<br />
Najprej sem zelel potovati po Japonski sam. Obozujem namrec<br />
svobodo, ko potujem. Vendar s taksno sopotnico cutim, da imam<br />
se vec svobode in potovanje dobi cisto novo razseznost.<br />
Vceraj sem podaril svoj fotoaparat Megumi in do nedelje se<br />
nameravam znebiti se ostale prtljage. Dobil bom sponzorja za<br />
pismo z nekaj dnevniki proti domu.<br />
Koncno svoboden!<br />
Vse kar potrebujem je zobna scetka, dnevnik, mali mp3<br />
predvajalnik, CD z meditacijo in pa potni list. Priti ven iz Okinave<br />
brez denarja izgleda nemogoce, vendar sem preprican, da bom<br />
nasel resitev. Zelim si prispeti na mirovni konferenco v Lucknow,<br />
9. decembra. Tja sem povabil tudi oceta, upam, da se bova spet<br />
srecala!<br />
Do Indije (ali morda se dlje) se nameravam odklopiti od oci<br />
javnosti ter prijateljev. Cutim, da me cakajo odgovori na nekatera<br />
vprasanja...<br />
www.peacehiker.com<br />
LOČITEV OD MEGUMI<br />
Ko sva z Megumi prišla do Okinave, sva po nekaj dneh<br />
raziskovanja otoka začutila, da se morata najini poti ločiti.<br />
Spominjam se večera, ko sem ji to prvič omenil.<br />
Sedela je pred mano, v svoji značilni drži s prekrižanimi<br />
nogami. Učila me je japonsko. Ob tem je oponašala moje napake<br />
196 štop po deželi vzhajajočega sonca
v japonščini in brila norce. Oba sva se smejala. Ura je bila že<br />
pozna in preživela sva noč v stanovanju gospoda Kishte, ki nama<br />
je kupil karti do otoka. Pomislil sem na to, da bom moral kmalu<br />
nadaljevati pot – sam. Utrnila se mi je solza, nato še ena.<br />
- Kanashimi des? (Si žalosten?) me je vprašala z resnim obrazom<br />
in s svojim iskrenim prodornim pogledom.<br />
- Megu, ne morem si predstavljati, da bi te pustil samo. Tako<br />
... tako nedolžna in krhka si, da bi te pustil sredi tega sveta<br />
samo.<br />
Bruhnil sem v jok. Prvič, odkar sva potovala skupaj, se mi je<br />
približala in me objela. Tudi ona je zajokala. Njene solze so mi<br />
močile majico na ramenih. Čutil sem jo tako blizu. Krčevito me je<br />
objemala in nekaj časa neutolažljivo jokala. Tudi jaz sem jokal in<br />
jo ob tem božal po laseh.<br />
Odmaknil sem jo od sebe, jo z rokama prijel za obraz in ji<br />
rekel:<br />
- Megu močna!<br />
Nasmehnila se je.<br />
- Megu močna. Megu ok, mi je odgovorila. Ampak Megu ima<br />
rada Mateja.<br />
Spet so se mi ulile solze.<br />
- Matej ima tudi rad Megu.<br />
Čez dober teden sva nekega mrzlega jutra v Nahi, glavnem mestu<br />
Okinave, v luki iskala ladjo, ki bi jo lahko štopala. Dopoldan sva<br />
izgubila brez uspeha. Naslednje jutro sva se odločila poskusiti pri<br />
potniški ladji, vendar je kapitan najino prošnjo zavrnil. Opazoval<br />
sem, s kakšno vnemo dela Megumi za dosego svojega cilja. Niti<br />
za trenutek ni izgubila upanja, niti za trenutek ni z obraza izgubila<br />
nasmeha, ko je vprašala za pomoč naslednjega človeka. Nikoli v<br />
enem mesecu, ki sva ga preživela skupaj. Prvič je s kom potovala.<br />
Prvič v življenju je štopala. Prvič je bila mesec dni zdoma. Prvič je<br />
potovala brez denarja. Zaupala mi je pa tako močno, da bi svoje<br />
življenje postavila na kocko zame.<br />
Imela sva še tisoč jenov (deset dolarjev) in Megu si je šla v<br />
lokalno drogerijo kupit tampone. Medtem sem spraševal ljudi, ali<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
197
nama lahko kdo kupi karto do Fukuoke. V tem mestu sva spoznala<br />
ostarelega Japonca, pri katerem sva bila dva dni gosta. Preden<br />
smo se poslovili je povabil Megumi, da ga pride še obiskat.<br />
V ozadju čakalnice v pristanišču sem opazil nekega gospoda,<br />
oblečenega v siv plašč, kako je krompirček in hamburger. Njegov<br />
pogled je bil povešen in zdel se mi je zadnji človek, ki bi lahko<br />
prispeval tisoč jenov. Kakorkoli, ker mi je zmanjkalo ljudi, ki bi jih<br />
lahko vprašal, imel pa nisem še nič denarja, sem se vseeno odločil<br />
poskusiti. Obenem sem razmišljal, kaj nama je storiti, kam lahko<br />
greva. Ampak sem zaupal.<br />
- Smi massen, sem začel. Taskete irimas. (Oprostite, potrebujem<br />
pomoč.)<br />
- Seveda, povej, mi je odgovoril s komaj slišnim rahlo hripavim<br />
glasom.<br />
Z nekaj besedami sem mu povedal svojo zgodbo, nato zgodbo<br />
zadnjega meseca potovanja po Japonski z Megumi in to, da Megu<br />
potrebuje ladijsko vozovnico, če se želi vrniti na celino.<br />
Tiho me je poslušal in kimal z glavo, nato pa s še tišjim glasom<br />
vprašal:<br />
- Koliko pa potrebujeta?<br />
Zmedel sem se. Nisem želel dajati vtisa, da od njega kar koli<br />
pričakujem.<br />
- Ubogi mož, verjetno niti sebi danes nisi privoščil kosila, sem<br />
razmišljal.<br />
- Eem ... Glejte, lahko mi daste, kolikor želite. Če mi daste sto<br />
jenov, je ok. Karta je zelo draga. Sicer pa ne skrbite, tudi če<br />
nimate ničesar, ni nič narobe, sem se zapletal. Žal mi je bilo,<br />
da sem sploh pristopil k njemu.<br />
- Gospod ... Eee ... Mate san … Koliko stane vozovnica? je<br />
prekinil moje nepovezano pripovedovanje, me za trenutek<br />
pogledal v oči, nato pa pogled usmeril navzdol.<br />
- Štirinajst tisoč jenov, sem rekel. (To je dobrih sto štirideset<br />
dolarjev.)<br />
Segel je v levi notranji žep plašča, izvlekel denarnico in mi dal<br />
bankovca po deset tisoč jenov.<br />
- Bo to dovolj? je vprašal s svojim komaj slišnim glasom. Spet<br />
me je pogledal v oči, nato pa pogled umaknil.<br />
198 štop po deželi vzhajajočega sonca
ČUDEŽNE DONACIJE NEZNANCEV<br />
Po vseh teh dogodkih mi ni bilo več jasno, kaj je še realno, kaj<br />
lahko še pričakujem. Hodil sem po ulici v Nahi in se odločil, da<br />
bom dobil še enega sponzorja zase.<br />
»Hodil bom trideset minut in po tem času bom prvega človeka,<br />
ki ga bom srečal, vprašal, ali bi bil moj sponzor za letalsko karto<br />
za Tajvan,« sem glasno razmišljal in začel hoditi v smer kamor<br />
sem čutil.<br />
Trideset minut je minilo. Ura je bila že pozna – okrog enajstih<br />
in pol. Moja japonska mama in oče sta že spala. Še sreča da, sem<br />
imel v žepu ključe stanovanja. Mama (Sachie) mi je rekla, da lahko<br />
pridem, kadar hočem.<br />
Stal sem pred bencinsko črpalko in nikjer nisem videl žive<br />
duše. Vseeno sem bil prepričan v to, da bodo moje misli privlačile<br />
nekoga, ki mi to, kar potrebujem, želi dati. Nadaljeval sem še<br />
kako minuto ali dve in prispel pred FamilyMart, eno izmed trgovin<br />
popularne verige na Japonskem.<br />
- Kupi časopis, me je prešinila misel. V žepu sem imel še nekaj<br />
sto jenov. Izbral sem nekaj hrane in vrgel na pult časopis.<br />
Takrat me je zagledal neki moški in rekel:<br />
- Ustavi se, a si ti heiwa heiker (mirovni popotnik)?<br />
- Sem, sem odgovoril.<br />
Zapletla sva se v kratek pogovor, nato pa me je vprašal:<br />
- Ti lahko kako pomagam?<br />
- Pravzaprav lahko, sem pohitel. – Potreboval bi letalsko karto<br />
do Tajvana.<br />
- Pridi v mojo pisarno.<br />
Izkazalo se je, da je menedžer tiste trgovine. Z zanimanjem je<br />
poslušal moje izkušnje, nato pa me je vprašal:<br />
- In koliko točno rabiš?<br />
- 30.000 jenov, sem rekel.<br />
- OK, pridi jutri ob šestih, bomo videli, kaj se da urediti.<br />
Naslednji dan sem prišel tja ob sedmih in prodajalec mi je<br />
povedal, da me je gospod čakal, zdaj je pa že odšel po svojih<br />
opravkih.<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
199
- Sram me je. Vedno zamujam! Ne vem, kaj je v meni, da ne<br />
morem nikamor priti točno. Tako je bilo tudi v Mehiki, ko<br />
sem bil zmenjen na nacionalnem programu Televisa, zamudil<br />
sem trideset minut in nikoli več niso navezali stikov z mano,<br />
sem pripovedoval svoji japonski mami, ko sem se vrnil v<br />
stanovanje.<br />
- Nekaj moram narediti s tem, sem nadaljeval. Ne morem vse<br />
življenje zamujati!<br />
Vrnil sem se v ponedeljek. Prišel sem uro prej in čakal gospoda<br />
Kamayama. Prišel je in mi izročil kuverto s trideset tisoč jeni. Objel<br />
sem ga in mu obljubil, da ga ne bom pozabil.<br />
Mama Sachie mi je rekla, da ima bogatega prijatelja, ki je<br />
njen klient (ona je namreč masažna terapevtka) in čez nekaj dni<br />
sem v roke dobil kuverto s 50 000 jeni. S tem denarjem sem si<br />
kupil letalski karti do Singapurja in Kalkute, mp3-predvajalnik,<br />
nogavice, dvoje spodnjic, spodnjo majico in moderen japonski<br />
kimono, ki sem ga nosil od takrat naprej.<br />
OČE NE ZAUPA<br />
Od: Brane Sedmak<br />
2005/11/14<br />
Matej,<br />
ce prav razumem, bos ti v Bangalore ze 3 dec. Ne<br />
vem kako si to predstavljas, ker je pred tabo se<br />
Koreja, Kitajska, Tajska ter velik del Indije do tja.<br />
Preden kupim karto moram vedeti, kje se dobiva.<br />
Kupil bom povratno karto do Bangalore, v Indiji<br />
pa bova kupovala lokalne karte, ce bo to potrebno.<br />
Sporoci mi, ce rabis ti karto do Indije. Mislim, da bi<br />
bilo bolje, da se posvetis bolj plemenitim ciljem in<br />
pohitis na to srecanje. V indiji planiram ostati do<br />
cca 25. 12.<br />
Brane<br />
200 štop po deželi vzhajajočega sonca
Od: Matej - Peacehiker wrote:<br />
On Mon, 14 Nov 2005 at 13:22:22<br />
Tatko,<br />
ti sam ves, da jaz ne verjamem v ekonomijo<br />
izmenjav. Darilo je pac darilo in nic drugega<br />
kot darilo. Ne mores zraven daril pripenjati<br />
obveznosti. :)<br />
Zdaj sem v Fukuoka, Kyushu in iscem varjanto<br />
kako priti do Indije.<br />
Jaz bom v LUCKNOW okrog 8. decembra.<br />
Priporocam ti, da v Lucknow letis iz Bangalorja.<br />
Se nekaj... zadnje emaile cutim neko neprijetno<br />
energijo iz tvoje strani. Ce se mi zelis pridruziti<br />
v Indiji, pridi kot popotnik - brez skrbi, brez<br />
nejevolje, brez tvojega dominantnega ocetovskega<br />
dela osebnosti. Zelim si tvoje druzbe kot prijatelja.<br />
Ne potrebujem nikogar, ki mi usmerja mojo pot ali<br />
zivljenje - moja vizija moje prihodnosti je jasna.<br />
Matej<br />
Od: Matej – Peacehiker<br />
On Mon, 14 Nov 2005 at 15:44:31<br />
Zal mi je za email, ki sem ti ga poslal pred kratkim.<br />
Tvoj odgovor me je nekako ujezil... Zame si ti zelo<br />
pomembna oseba in zelo pomemben prijatelj...<br />
in bi rad da najin odnos ostane vedno najboljsi,<br />
vedno poln ljubezni, razumevanja in spostovanja...<br />
predvsem spostovanja z moje strani (ki mi ga<br />
vcasih ocitno manjka). Odkar bom zapustil<br />
japonsko zemljo pa do Indije se ne bom javil in<br />
skusam se zadnje dneve pokoristiti, da si poveva<br />
kar najvec. Rad bi, da ne bi bil v skrbeh zame in da<br />
se dobiva v Locknow 8. decembra. V Bangalor bom<br />
prisel 13. decembra (ceprav ne vem se kako). Ce<br />
zelis lahko se dobiva tudi tam. Danes sva z Megumi<br />
pri enem cudovitem gospodu, ki naju je pobral na<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
201
cesti, ko sva stopala za Nagasaki. Peljal naju je v<br />
Nagasaki in zdaj naju gosti v<br />
> svoji hisi v Fukuoki na severu Kyushuja.<br />
Pojutrisnjem greva stopat proti Okinavi (pribl. 24<br />
ur voznje s trajektom). Danes nam je nekdo na<br />
cesti dal 100 dolarjev in zdaj mi je nekdo podaril<br />
manjsi MP3 player, ki ima vec prostora kot prejsnji<br />
in vec funkcij. LP iz Kyushuya,<br />
Matej<br />
Od: Brane Sedmak<br />
2005/11/15<br />
Dragi Matej<br />
res ne vem s cim sem te tako ujezil. Tudi ti si<br />
seveda med prvimi tremi najpomembnejsimi<br />
osebami v mojem zivljenju in nikakor te ne<br />
nameravam jeziti. Pac pa ti vedno lahko povem<br />
svoje mnenje in to nameravam pocenjati se naprej<br />
in enako pricakujem tudi od tebe. Pravis da se 13.<br />
dobiva v Bangaloru. Ves s temi dolgimi poleti je<br />
tako, da moras imeti eno destinacijo, zato moram<br />
kupiti karto do Bangalora. Lahko senekaj dni<br />
pocakam, rad pa bi da me o morebitni spremembi<br />
plana takoj obvestis. Rad bi tudi splaniral povratek<br />
in prosim nikar se ne nehaj javljati. Na to<br />
potovanje se ne morem odpraviti brez plana.<br />
Srecno, lep pozdrav!<br />
Brane<br />
Od: Matej - Peacehiker<br />
15.11.2005 8:17<br />
Moji plani v Indiji<br />
Tatko,<br />
jaz verjamem, da so vsa darila, najsibo materialna<br />
ali spiritualna, zgolj energija, ki mora stalno<br />
202 štop po deželi vzhajajočega sonca
kroziti med ljudmi. In ko svoj um usmerimo v to,<br />
kar trenutno potrebujemo, to tudi vedno dobimo.<br />
V Mehiki si mi podaril sonijev snemalnik. Na<br />
japonskem mi je nekdo podaril se en mp3 player<br />
in snemalnik v eni napravi, v mehiki mi je nekdo<br />
podaril cd player. Tvoj snemalnik je cudezno<br />
prezivel pranje in susenje v pralnem stroju, nato<br />
pa sem ga pozabil pri Megumi v Kyoto. Ocitno je<br />
moje nezavedno pricakovalo novo darilo.<br />
Vceraj sem namrec dobil najboljsi snemalnik in<br />
mp3 player, ki sem si ga predstavljal. Tocno to kar<br />
potrbujem.<br />
Cez nekaj dni bom Megumi podaril prakticno vse<br />
kar imam, fotoaparat (ki si mi ga podaril ti), MP3<br />
player (darilo prijatelja iz Tokya), nahrbtnik in se<br />
karkoli drugega kar imam jaz in ona potrbuje.<br />
Tvoj komentar se mi je zdel podoben filozofiji<br />
Zdruzenih drzav Amerike, ki jim je skupno<br />
prepricanje:<br />
»Dobrine so omejene.«<br />
»Iskati moras nacin, kako v zivljenju pridobiti kar<br />
najvec materialnih dobrin.«<br />
»Ko nekaj das, moras dobiti za to nekaj v zameno.«<br />
»Ko pomagas, moras pri tem iskati korist zase...«<br />
In pa filozofiji mame, ki me je vedno ucila, naj<br />
pazim na stvari in naj imam pri sebi vse kar mi bo<br />
morda kdaj prislo prav.<br />
V POLNOSTI ODKRITO ZAVRACAM TO MISELNOST<br />
in vse zivljenje se bom boril, da osvobodim<br />
clovestvo tega smrtonosnega virusa.<br />
To so prepricanja, ki so jedro vseh svetovnih<br />
konfliktov in problemov.<br />
Prav tako me oba ucita, naj ohranim stvari zase,<br />
naj pazim o cem govorim ljudem... Ugotovil sem,<br />
da nimam nicesar, kar bi zelel skriti. Zelim ziveti<br />
transparentno... zelim vse deliti z vsemi, ki to<br />
zelijo...<br />
Celo meni se zdi cudno in povzroca konflikte v<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
203
moji lastni glavi... vendar resnicno sem prisel do<br />
tocke, ko nimam cisto nicesar v mojem umu, kar<br />
bi zelel skriti pred drugimi. Vsaka misel, ki se mi<br />
porodi lahko nekomu na tem planetu pomaga pri<br />
njegovi osebnostni rasti.<br />
Ce natancneje pogledas naravo cloveskega bitja,<br />
lahko ugotovis, da smo veliko bolj podobni, kot<br />
smo si razlicni. Zalost in obup vsi izkusamo na zelo<br />
podoben nacin in prav tako sreco in veselje.<br />
Rad bi te naucil, tebe in mamo, tega pogleda na<br />
svet, ker sem preprican da je pravi.<br />
Kar se tice mojega javljanja. Odkar bom zapustil<br />
japonska tla pa do Indije se na internet ne bom<br />
povezal. 8. decembra bom v mestu Lucknow in od<br />
tam bom pisal na skupno mailing listo.<br />
Od danes dalje tudi ne bom imel vec osebnih<br />
stikov s prijatelji prek maila temvec zgolj prek<br />
skupne mailing liste Peacehikers in pa Peacehikers-<br />
Slovenia v slovenscini<br />
Tam mi bos lahko tudi ti pisal. Zelim ustvariti<br />
tesno povezano skupnost prijateljev, ki bodo dobili<br />
vsako moje poslano sporocilo.<br />
Pojdi enkrat brez plana. Mene bos v Indiji srecal<br />
brez pritljage in bo verjetno smesno, ce bos ti s<br />
sabo nosil 2 potovalki (jaz tvojih stvari zagotovo ne<br />
bom nosil, ker vem da ne potrebujes nicesar).<br />
Vzemi cisto majhen nahrbtnik s cisto malo (ali<br />
nic) denarja ter shranjenimi letalskimi kartami,<br />
pridi brez zemljevida, brez mape z listi, z majhnim<br />
dnevnikom kamor bos zapisoval dogodke in ideje<br />
in z dobrim znanjem anglescine.<br />
Ko prides v Bangalore, lahko najdes letalsko<br />
povezavo do Lucknow (karta stane okrog 200<br />
dolarjev), lahko tudi najdes sponzorja ki ti jo bo<br />
kupil (kot bom verjetno storil jaz).<br />
Ker je to eden mojih zadnjih mailov, ti zdaj povem<br />
moj plan. Ce bo prislo do kakrsnekoli spremembe,<br />
te obvestim na isti naslov. Emaila ne bom vec<br />
pregledoval, tako da je edina moznost, da me<br />
kontaktiras na to mailing listo, katere naslov je:<br />
204 štop po deželi vzhajajočega sonca
Peacehikers-Slovenia@googlegroups.co<br />
Naslov je http://groups.google.com/groups/<br />
peacehikers-slovenia<br />
DEC 8 - DEC 12- Chief Justice Conference in<br />
Lucknow (od tu se bom prvic javil)<br />
DEC 14 - DEC 18 - ULBA World conference in<br />
Bangalore + visit Sai Baba (hopefully)<br />
DEC 25 - JAN 05 - Vipassana course in Igatpuri,<br />
blizu Bombaja<br />
Dobrodosel si kjerkoli v Indiji kadarkoli in lahko<br />
ostanes kolikor casa zelis.<br />
Z ljubeznijo,<br />
Matej Peacehiker<br />
Z očetom sva bila torej dogovorjena, da se 13. decembra srečava<br />
v Bangaloreju. Še vedno nisem imel vozovnice do tja in sanjalo se<br />
mi ni, kje bi jo lahko dobil. Imel sem še tri dni časa...<br />
LETALSKA KARTA DO BANGALORE<br />
25.11.05<br />
Povabili so me na predavanje v krščansko šolo na severu otoka,<br />
kajti moja gostiteljica je organistka v lokalni cerkvi. Ponudbo bi že<br />
skoraj zavrnil, saj sem imel samo tri dni časa, da dobim denar.<br />
- Pridem, je bil moj odgovor. Tudi če ne bom dobil te karte, sem<br />
razmišljal. Pustil se bom voditi, kot sem se do zdaj!<br />
Priredili so mi veličasten sprejem, in ko sem vstopil v dvorano, je<br />
bilo tam kakih štiristo otrok, ki so začeli ploskati in vriskati, ko so me<br />
zagledali. Nagovoril sem jih v japonščini in govoril dobrih petnajst<br />
minut. Za nadaljevanje sem potreboval prevajalca. Postavljali so<br />
mi vprašanja, se smejali mojim komičnim uprizoritvam, po mojem<br />
navodilu objemali sami sebe in kričali: »Imam se rad. Imam se rad.«<br />
Na koncu so vsi otroci stopili k meni, me objeli ali dali roko in<br />
me prosili za avtogram. Zdelo se mi je trapasto dajati avtograme,<br />
a sem jim ustregel.<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
205
Prosil sem učitelje, ali sem lahko nekaj minut kje v samoti. Zaprl<br />
sem oči in se zahvalil nevidni sili, ki nas vse prežema, sili, ki je<br />
praizvor vseh religij. Počutil sem se izpolnjenega. Pusti letalsko<br />
karto, sem si mislil.<br />
Poslovil sem se od učiteljev in se usedel na sprednji sedež<br />
avtomobila učiteljice, ki mi je obljubila prevoz do Nahe. Tik preden<br />
sem šel, je do mene stopil ravnatelj šole. Približal je dlani rok, se<br />
poklonil in rekel:<br />
- Globoko si se nas dotaknil.<br />
Vrnil sem mu poklon in rekel:<br />
- Tudi vi mene.<br />
Japonci so vljudni in bodo vedno rekli, da jim je vse zelo všeč,<br />
sem razmišljal.<br />
- Rad bi, da sprejmeš od mene majhen dar, je rekel in mi izročil<br />
ovojnico. Branil sem se:<br />
- Gospod Takai san, res ni potrebno. To sem storil iz čistega<br />
veselja. Ničesar ne ...<br />
- Matej san. Ni vljudno, če ne sprejmete darila. Ste na<br />
Japonskem, ne pozabite, mi je rekel, ovojnico položil v roko<br />
in mi pomežiknil.<br />
Deset tisoč jenov.<br />
Zvečer sem kupil letalsko karto do Bangaloreja.<br />
Nazadnje sem mami podaril tudi nahrbtnik in kar je še bilo v<br />
njem, saj sem iz Okinave pot nadaljeval brez njega. 28. novembra<br />
2005 sem se ob sedmih po lokalnem času vkrcal na letalo za<br />
Tajvan.<br />
DO INDIJE<br />
Že na letalu za Tajvan sem se učil kitajščine. V Taipeju, glavnem<br />
mestu, sem preživel dvaintrideset ur. V sredo, 30. novembra,<br />
popoldan sem imel že let za Singapur.<br />
206 štop po deželi vzhajajočega sonca
JAVLJAM SE IZ: Singapur, SINGAPUR<br />
30.10. 2005<br />
Koncno na toplem<br />
Se vedno se nahajam znotraj letaliske zgradbe. Videl sem napis<br />
FREE INTERNET in pomislil, da morda koga skrbi, ce sem se ziv ...<br />
Ce me na meji ne bodo zavrnili zaradi prevelike kolicine prtljage<br />
:), bom koncno lahko uporabil moj poletni japonski kimono, ki ga<br />
imam na sebi in izkusil tropske temperature.<br />
Lepe pozdrave iz Singapurja,<br />
Matej<br />
Z letališča sem se peljal z oznanjevalci Kristusovega nauka, ki<br />
me niso mogli sprejeti v svojo hišo. Tisto noč nisem mogel dobiti<br />
prenočišča. Nek gospod iz Malezije mi je plačal hotel.<br />
Čeprav sem imel rezervirano letalsko karto Singapur–Kalkuta,<br />
sem se odločil, da grem do Indije na štop. Našel sem petnajst minut<br />
brezplačnega dostopa do interneta, da sem pogledal zemljevid.<br />
Malezija, Tajska, Myanmar, Bangladeš, Indija, sem zapisal v svojo<br />
malo beležko. S prstom sem meril in računal še približne razdalje<br />
ter si jih zapisoval. Izgledalo je kot, da med Tajsko in Indijo ni<br />
nobenih cest. Odločil sem se, da bom šel tja sam in to preveril.<br />
Nato sem šel sem na tajsko veleposlaništvo in jih prosil za vizo, ki<br />
je stala dvajset dolarjev. Rekel sem jim, da jih nimam. Uslužbenka<br />
me je presenečeno pogledala in me predala svoji nadzornici. Po<br />
dobri uri pogovora so mi vizo izdali brezplačno. Dobil sem jo.<br />
Zvečer sem šel na štop proti Maleziji. Naslednje jutro sem bil že<br />
na tajski meji. Takoj ko sem vstopil na Tajsko, mi je ustavilo dekle<br />
na skuterju, ki me je naučilo nekaj tajskih besed in me peljalo na<br />
lokalno radijsko postajo, da povem svojo zgodbo. Tistega večera<br />
mi je nekdo na letališču kupil karto za Bangkok. Ostalo mi je še<br />
dovolj denarja, da sem si privoščil tajsko masažo in prespal pri<br />
svoji maserki.<br />
Odpravil sem se v Myanmar, kjer so me na meji zavrnili. Šel<br />
sem v Cheng Mai in hotel iti do Indije preko Kitajske in Tibeta. Na<br />
štop po deželi vzhajajočega sonca<br />
207
lokalni agenciji so mi rekli, da to ni mogoče. Noč sem preživel v<br />
tamkajšnjem budističnem samostanu.<br />
Ko sem se odpravljal spat, me je v sobi čakal majhen pobrit<br />
fantič, ogrnjen v oranžno plahto. Šteti je moral kakih enajst ali<br />
dvanajst let. Prosil me je, naj nikomur ne povem, da je tukaj, in me<br />
vprašal, ali bi ga lahko učil angleščine. Po nekaj urah pogovora mi<br />
je rekel, da se počuti, kot da sem njegov starejši brat. Počutil sem<br />
se kot v kakem filmu.<br />
Prvič sem prosil za vodstvo Sai Babo, naj me pripelje do sebe,<br />
če je takšna njegova želja.<br />
Naslednji dan sem šel na letališče in skušal zbrati denar za<br />
letalsko karto do Kuala Lumpurja. Zbral sem polovico denarja<br />
in ga nato podaril nekemu popotniku, ki mi je prej dal svojih pet<br />
dolarjev. Na letalo sem se skušal vkrcati brez vozovnice. Ni mi<br />
uspelo, sem pa nasmejal celo letališče. Šel sem na cesto in takoj<br />
dobil štop do neke bencinske črpalke, od tam pa avtobus, ki me<br />
je pripeljal v Bangkok.<br />
Naslednji dan sem šel na indijsko veleposlaništvo iskat vizo.<br />
Dobil sem jo.<br />
Zvečer sem dobil e-pošto nekega dekleta iz ZDA, ki je nekoč<br />
slučajno našlo mojo stran in me je od takrat spremljalo.<br />
„Kupila sem ti karto Bangkok–Singapur,“ mi je napisala v esporočilu.<br />
Prejšnji večer sem dobil kreditno kartico nekoga, da bi plačal<br />
zamenjavo datuma za letalsko karto Singapur–Kalkuta, vendar ni<br />
bila več veljavna. Je bilo pa dovolj, da mi karta ni propadla. Večer<br />
pred odhodom me je gostila bogata ameriško-britanska družina,<br />
ki mi je kupila karto Kalkuta–Delhi. V Singapurju mi je nek fant<br />
dal denar, da sem plačal razliko za letalsko karto do Kalkute.<br />
208 štop po deželi vzhajajočega sonca
209
PAKISTAN<br />
PUNE<br />
Wagah Border with Pakistan<br />
MUMBAI<br />
BANGALORE<br />
NE<br />
J
W DELHI<br />
AIPUR<br />
INDIA<br />
VI. DEL<br />
INDIJA<br />
8.december –10. marec 2006<br />
BANGADESH<br />
Kolkata
MIROVNA KONFERENCA<br />
V MESTU LUCKNOW<br />
8. decembra 2005 sem pristal na letališču v Kalkuti. Letalo za Delhi<br />
je bilo odpovedano, zato sem imel tam možnost preživeti dan...<br />
Šel sem na obisk k sestram usmiljenkam Matere Tereze in na<br />
njeno grobnico ter doživel svojevrsten kulturni šok. Še nikoli<br />
nisem videl česa takega. Ljudje umirajo na cesti ter si postavljajo<br />
dom in ustvarjajo družino v škatli ob železniških tirih.<br />
Zvečer sem letel v Delhi in se na štop odpravil do mesta Lucknow.<br />
Za petsto kilometrov sem potreboval oseminštirideset ur in tako<br />
zamudil začetek konference.<br />
Vmes sem srečal moškega, ki mi je rekel, da sem mu zelo všeč<br />
in da bi rad imel mojega otroka. Prosil me je, ali bi želel seksati z<br />
njegovo mlado ženo.<br />
Na konferenci se je zbralo veliko mirovnih aktivistov ter<br />
različnih ljudi iz znanosti in politike. Spoznal sem tudi Elo Gandhi,<br />
vnukinjo Mahatma Gandhija. Pred kakimi tisoč petstotimi<br />
zbranimi predstavniki iz sto dveh držav in otroki iz šole, kjer je<br />
konferenca potekala, sem imel zadnji dan 10-minutni govor o<br />
svojem potovanju in misiji, ki sem si jo zadal. Požel sem največji<br />
aplavz v svojem življenju. Spoznal sem tudi lastnika podjetja<br />
Sahara, ki je eden najbogatejših ljudi v Indiji. Povabil nas je na<br />
večerjo v svojo graščino v centru mesta Lucknow, ki bolj spominja<br />
na palačo rimskega cesarja.<br />
Nato mi je nekdo kupil vozovnico za vlak do Delhija, tako da<br />
sem se lahko vkrcal na letalo za Bangalore.<br />
212 indija
JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />
15.12. 2005<br />
Prispel v Indijo<br />
Pozdrav,<br />
pred tednom dni sem prispel v Kalkuto, iz Kalkute sem letel v<br />
Delhi in iz Delhija stopal do mesta Lucknow, kjer sem se udelezil<br />
mirovne konference, kjer smo razpravljali o moznostih razresevanja<br />
svetovnih konfliktov in zdruzenja sveta v eno federacijo.<br />
Konference smo se udelezili predstavniki 102 drzav na povabilo<br />
37 000 otrok iz City Montessori School, Lucknow.<br />
V zivljenju se nisem se udelezil tako FENOMENALNEGA srecanja<br />
in dozivel tako cudovitega sprejema.<br />
Vceraj zvecer sem prispel v Bangalore, kjer me je cakal oce in<br />
zdaj bova nekaj tednov Indijo raziskovala skupaj. Danes greva na<br />
obisk k Sai Babi...<br />
Rad vas imam,<br />
Matej - Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE<br />
V Bangaloreju sem se srečal z očetom, ki mi je rekel, da želi<br />
iti v ashram Sai Babe. Skoraj nisem verjel svojim ušesom. Tam<br />
sva, oblečena v preprosta bela oblačila, preživela štirinajst dni in<br />
spala na preprostih posteljah med množico romarjev...<br />
- Matej, žal mi je, mi je rekel ob neki priložnosti.<br />
- Zakaj ti je žal? sem bil presenečen.<br />
indija 213
214 indija<br />
- Spominjam se, kako sem se na vse moči trudil, da bi ti preprečil<br />
odhod na to potovanje. Tako krivega se počutim.<br />
Objel sem ga.<br />
- Tatko, to je bilo vse prav. Hvaležen sem ti, ker si me tako oviral.<br />
Tako sem ugotovil, kako močna je resnično moja želja.<br />
JAVLJAM SE IZ: Puttaparthi, INDIJA<br />
26.12.05<br />
NOVA SESTRICA IZ INDIJE<br />
18. dec. 05 15:00<br />
Z ocetom sva se peljala mimo revne vasice in ko so naju otroci<br />
videli, so zaceli kricati, da bi vzbudili najino pozornost.<br />
»Ustavi,« je rekel oce vozniku. Sestopila sva in k nama so<br />
pritekli navduseni otroci in tudi nekaj njihovih starsev. Opazovali<br />
so naju z radovednostjo. Videl sem, da sta dva otroka na glavi<br />
nosila velik kovinski kroznik z blatom. Prijel sem ga z glave<br />
vsakega posebej in ju polozil na tla. Prijel sem majhno, razigrano<br />
dekletce za roko in se zacel z njo pogovarjati. Medtem je oce vzel<br />
iz torbe fotoaparat in nas slikal. Vsi so se zbrali okrog njega in z<br />
zacudenjem gledali, kako je bila slika ze na voljo.<br />
Naenkrat oce seze v denarnico in da majhni puncki bankovec<br />
za sto rupij. Sokirana je prijela bankovec z blatnimi rokami in ni<br />
nasla besed. K njej je pritekla mama in se nama zahvalila.<br />
Presenecen sem bil. Se nikoli nisem videl oceta, da bi se tako<br />
vedel.<br />
»Danes je njen srecni dan,« je rekel in se siroko zasmejal. »Matej,<br />
rad bi resnicno osrecil enega otroka iz teh revnih krajev.«<br />
Kaj je imel v mislih, sem izvedel naslednji dan.<br />
19. dec. 05 12:00<br />
Prispela sva do stavbe z napisom »SATYA SAI EDUCATIONAL<br />
SOCIETY«.<br />
»Tukaj,« je rekel oce. Izstopila sva iz motorne rikse in rekla<br />
vozniku, naj naju pocaka.
V soli sva nasla ravnatelja in mu negotovo razlozila svojo<br />
namero. Starejsi mozak naju je gledal z izbuljenimi ocmi.<br />
»No ... Ne vem ... To je zelo velikodusno. Pravzaprav imamo<br />
nekoga ... Eh ... Puncka revnih starsev in zelo brihtna ...«<br />
Kasneje nama je zaupal, da se mu v njegovi 50-letni karier, kaj<br />
takega se ni zgodilo.<br />
V pisarno je vstopilo drobno dekletce. Bosonoga, tanke<br />
rokice, crnih las. Prestrasen, vprasujoc pogled in izraz popolnega<br />
presenecenja, ko ji je ravnatelj razlozil najino namero v nama<br />
nerazumljivem jeziku.<br />
Pogledala je najprej naju, nato ravnatelja, nato spet naju in<br />
koncno so se ji oci zasvetile in usta razlegla v sirok nasmeh.<br />
»Sanjam o tem, da postanem racunalniski inzenir,« mi je<br />
kasneje zaupala.<br />
20. dec. 05 13:00<br />
V solo sva prisla z rahlo zamudo in v ravnateljevi pisarni so naju<br />
ze vsi cakali. Mounika, njeni starsi, katerih oblacila so izdajala,<br />
da pripadajo najrevnejsemu sloju, ravnatelj, njegovi pomocniki<br />
in nekaj uciteljev.<br />
Gledali so naju z izrazom nejevere in ravnatelj naju je se enkrat<br />
vprasal, ce misliva resno.<br />
»Seveda,« je rekel oce. »Mouniko bom stipendiral do diplome<br />
na univerzi po njeni izbiri.«<br />
Jaz sem ji izrocil pismo, kjer sem ji napisal, da je odslej naprej<br />
moja sestra in sestra moje 11-letne sestrice Nike. Napisal sem ji,<br />
da ji bova vedno na razpolago, ce bo karkoli potrebovala in da<br />
bova naredila vse, da izpolni vse svoje sanje. Kupil sem ji tudi<br />
nekaj knjig, kuverte, zvezek in svincnik.<br />
Oce je starsem izrocil kuverto z njeno prvo stipendijo. Ocetu in<br />
materi deklice so skoraj stopile solze v oci. Sklenila sta roki in se<br />
dotaknila najinih stopal. Prav tako se je Mounika sklonila in naju<br />
prijela za stopala in tiho rekla hvala.<br />
»Prosim, ne zahvaljuj se nama, Mounika. Midva sva prav tako<br />
srecna kot ti.«<br />
21. dec. 05<br />
Se nikoli nisem videl oceta tako srecnega. Vceraj zvecer sem<br />
indija 215
se domislil nore ideje. Napisal sem pozivno pismo, da bi se za<br />
Bozic zbralo 500 ljudi, od katerih bi vsakdo na isti nacin posvojil<br />
po enega otroka, ucitelja ali z mesecnim prispevkom pomagal<br />
soli. Nato sem zelel, da bi se povezali in skupaj nasli nacin, kako<br />
najbolje pomagati tej soli in narediti primer, ki bi mu lahko sledilo<br />
tisoce skupin po vsem svetu.<br />
Denar ni niti zdalec tako pomemben, kot je ljubezen, ki bi jo<br />
ljudje ponudili otrokom in uciteljem. Tako bi otrokom dali UPANJE.<br />
Lahko bi si koncno UPALI SANJATI.<br />
Danes je projekt klavrno propadel, ko so mi rekli, da znotraj<br />
ashrama tega ne morem poceti.<br />
22. dec. 05<br />
Pismo je prislo tudi do ravnatelja sole in ta me je nasel in izrazil<br />
svoje navdusenje.<br />
»Sri Narasapa, nic ne bo. Res mi je zal...«<br />
»Gospod Peacehiker... prosim... navdusen sem nad vaso<br />
clovekoljubnostjo in ljubeznijo do clovestva!«<br />
Grenkoba poraza je izginila in telo so mi preplavili prijetni<br />
obcutki.<br />
»Prosim, udelezita se z ocetom proslave, ki jo bomo pripravili<br />
za Bozic. Ob 9:30 zjutraj. V cast bi mi bilo, ce bosta zelela...«<br />
BOZIC, 25. dec. 05 9:25<br />
Ko sva vstopila skozi glavna vrata, je zavrsalo med vsemi 480<br />
ucenci in ucitelji, zbranimi na pescenih tleh pred velikim odrom.<br />
Okrog so bile velike zavese in nad njimi velik sotor.<br />
Ravnatelj naju je s svojim najozjim osebjem ze nestrpno cakal.<br />
Posedli so naju na stol in cez nekaj minut so naju ze povabili<br />
na oder. Otroci so navduseno ploskali in vriskali. Poslusala sva<br />
govor, kjer naju je eden od uciteljev primerjal z Gandhijem in<br />
Nelsonom Mandelo in nama nato nadel venec iz svezih belih in<br />
rdecih roz. Nato so pred naju postavili velikansko torto. Dali so mi<br />
v roke noz in me prosili, ce jo razrezem.<br />
Cesa takega ... se nikoli!<br />
Po tem sem dobil v roke mikrofon in imel kratek govor. Otroci<br />
so spet vriskali in ploskali.<br />
216 indija
Usedla sva se na castni stolici in naslednjo uro in pol uzivala<br />
v predstavi. Bila je najbolj ganljiva bozicna predstava v mojem<br />
zivljenju. Nepojmljivo se mi je zdelo gledati temne indijske otroke,<br />
kako za naju uprizarjajo KRISTUSOVO ROJSTVO. Presenetilo me<br />
je njihovo poznavanje Kristusovega zivljenja in nasih bozicnih<br />
obicajev. Peli so bozicne pesmice, videli smo majhnega Bozicka<br />
in nato tradicionalne indijske plese. Za naju so v racunalniski<br />
sobi naredili tudi impresivno dobro narejene jaslice, imitacije<br />
krscanskih cerkva in druge umetnine.<br />
Slo mi je na jok. Vonj sena okrog stalice, kipci Marije, Jozefa,<br />
malega Jezuscka in ovac so me mocno spominjali na moje lastno<br />
otrostvo.<br />
Po predstavi sem spet stal na odru z mikrofonom v rokah. Izrazil<br />
sem hvaleznost in jim rekel, da bodo svoje sanje dosegli samo, ce<br />
jih bodo zeleli doseci skupaj.<br />
»Ce zelite zmagati, morate biti sto in stokrat porazeni. Verjeti<br />
morate v svoje sanje in nikoli obupati! Tezko je ... vendar<br />
zabavno.«<br />
»Zelel bi na oder povabiti nekoga, ki vam bo delo cisto majckeno<br />
olajsal. Skupaj z ocetom vam zeliva sponzorirati dostop do<br />
interneta.«<br />
Vec sto izbuljenih oci in bucen aplavz.<br />
“Zapomnite si to ... Moc, ki vas podpira, je vecja kot je naloga,<br />
ki stoji pred vami.«<br />
Danes, 26. dec. 05 20:00<br />
Zjutraj sva se v sobi C8 srecala z dvema gospema, ki sta videli<br />
pismo, preden so ga odstranili in izrazili zeljo po sodelovanju.<br />
Zjutraj sva jih peljala v solo, jim predstavila ravnatelja, ucitelje in<br />
otroke.<br />
»Resnicno sem spoznal, da so to resni, pozrtvovalni ljudje in<br />
zanje zastavim svojo besedo,” je rekel oce. Zenski sta dali svoj<br />
naslov in obljubili, da bosta na ta nacin posvojili vsaka po enega<br />
otroka.<br />
»Matej, srecen sem,« mi je rekel oce, preden se je vkrcal na<br />
letalo. »Nicesar ne pricakujem v zameno od Mounike. Upam<br />
samo, da se ji bodo izpolnile sanje in da bo srecna s svojimi starsi.<br />
Vsako leto bi jo rad povabil na pocitnice v Slovenijo, kasneje ji<br />
omogocil studij v Evropi, ce bo zelela, in v primeru, da se karkoli<br />
indija 217
zgodi njenim starsem, bi jo brez pomisljanja vzel k sebi in jo<br />
vzgajal kot lastno hcerko.«<br />
Tako se je zacel projekt »Sola v Bukkapatnam-u«. Upava, da bo<br />
inspiriral tisoce drugih.<br />
Na bozicni dan sem obstal v popolnem soku, ko mi je ravnatelj<br />
rekel, da oni sicer Bozica ne praznujejo in so celotno predstavo<br />
pripravili zgolj za naju in da so za pripravo potrebovali 2 DNI!!! Se<br />
sedaj mi ni jasno, kako je kaj takega mogoce!<br />
BOZIC V ASHRAMU SAI BABE – NEVERJETNE ZGODBE<br />
Se nikoli nisem videl toliko cudezev na enem mestu.<br />
Deset dni sva z ocetom prezivela znotraj Sai Babinega ashrama<br />
v Puttapartiju. Sai Baba – graditelj najvecjih in najmodernejsih<br />
bolnisnic in univerz, ki so za vse brezplacne. Sai Baba obuja mrtve<br />
v zivljenje in materializira ogrlice. Vendar to se niso najvecji cudezi<br />
...<br />
Vecji cudez je ta, da resnicno spreminja srca ljudi, ki ga<br />
obiscemo. Vecji cudez je neverjetna organizacija ashrama in<br />
okoliskih univerz in bolnisnic, kjer za svoje delo nihce ne prejme<br />
placila, vendar nisem se nikoli videl tako predanih ljudi.<br />
SLUZI VSEM, LJUBI VSE.<br />
SLUZI CLOVEKU, DOKLER NE VIDIS V VSAKEM CLOVEKU BOGA.<br />
LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR VAS JAZ LJUBIM.<br />
JAZ IN BOG SVA ENO, so napisi, ki visijo po celotnem ashramu.<br />
Meni ze od otrostva predstavljata Kristus in njegovo zivljenje<br />
velik ideal. Obcutek imam, da Sai Baba nosi zelo podobno<br />
sporocilo, le da ga siri po modernejsih medijih.<br />
Sai Organizacije so prisotne v vec kot 150 drzavah sveta in<br />
njihovo delo je vredno obcudovanja. Ce za te organizacije se niste<br />
slisali, je to verjetno zato, ker lahko clani promovirajo organizacijo<br />
samo s svojim zglednim zivljenjem. Dovoljeno ni niti obesati<br />
letakov ali posiljati vabil.<br />
Kljub temu, da ni bilo nikjer nobenega letaka in da Sai Baba<br />
ni nikogar povabil, se nas je za Bozic zbrala vecdesettisoc-glava<br />
mnozica. Pel sem v zboru in lahko sem od blizu videl, kako je Svami<br />
iz zraka potegnil dve zlati ogrlici in materializiral sveti prah. NORO!<br />
Kljub vsem cudezem, ozdravljenjem in svoji nepopisni<br />
popularnosti, Sai Baba ne zeli narediti nove religije. Pravi, da ...<br />
218 indija
OBSTAJA SAMO ENA RELIGIJA, TO JE RELIGIJA LJUBEZNI.<br />
Zeli, da se poglobimo v svoje korenine in da kristjani postanemo<br />
boljsi kristjani in muslimani boljsi muslimani.<br />
OBSTAJA SAMO ENA RASA – CLOVESKA RASA.<br />
OBSTAJA SAMO EN BOG, KI JE VSEPRISOTEN.<br />
http://www.srisathyasai.org.in/<br />
MIROVNA KONFERENCA NA SEVERU INDIJE<br />
Sola City Montesorri School iz Lucknowa je organizirala<br />
svetovno mirovno konferenco, ki smo se je udelezili predstavniki<br />
102 drzav.<br />
Desetega decembra zvecer mi je po seriji cudezev uspelo priti<br />
do mesta Lucknow na severu Indije. Cim sem prispel do glavnega<br />
centra najvecje zasebne sole na svetu in povedal svoje ime, so mi<br />
priskrbeli voznika, ki me je peljal do visoke moderne stavbe. V<br />
drugem nadstropju sem nasel sobo, kjer je bilo napisano<br />
Matej Sedmak – <strong>PEACEHIKER</strong>, Slovenija.<br />
Naslednje tri dni sem bil delezen najvecjega gostoljubja,<br />
spoznal sem nekaj svetovno znanih obrazov in imel dva govora<br />
pred vsemi udelezenimi.<br />
Ta mirovna konferenca je polozila temelje za EN SVET tudi na<br />
politicnem in pravnem nivoju.<br />
www.cmseducation.org<br />
OCKA SE VRACA DOMOV<br />
Danes, okrog stirih popoldne, me je po 14 cudovitih dneh<br />
zapustil moj zvesti prijatelj in veckratni sopotnik. Vsakokrat, ko ga<br />
vidim, cutim globlje spostovanje in ljubezen do svojega oceta.<br />
Z ocetom sva povezana kot se nikoli. Danes me je zapustil in<br />
upa, da se spet srecava konec januarja v Turciji.<br />
<strong>PEACEHIKER</strong> V TIMES OF INDIA<br />
Na ulici me je ustavil majhen decek in zakrical: »Tebe sem pa<br />
videl v casopisu!!«<br />
»Kaksnem casopisu?« sem se presenecen obrnil. Nato sem se<br />
spomnil, da so teden dni nazaj, tisoc kilometrov stran z mano<br />
naredili intervju za Times of India. Mislil sem, da bo clanek<br />
objavljen zgolj v lokalni izdaji, vendar ...<br />
indija 219
POT PROTI DOMU<br />
Zapuscina oceta je mala crna belezka, knjiga za ucenje Hindi-ja<br />
in pa dve letalski karti. Ena do Mumbaja in druga do Delhija.<br />
Jutri grem se enkrat za deset dni na VIPASSANO meditacijo, nato<br />
do Delhija in od tam na stop cez Pakistan, Iran in Turcijo nazaj<br />
domov. Rad bi se vrnil do konca januarja in nadaljeval studij.<br />
NOVA SPLETNA STRAN<br />
Pripravlja se nova spletna stran. Znano slovensko podjetje mi je<br />
ponudilo pomoc pri novi spletni predstavitvi. Na voljo bo kmalu.<br />
Vam sporocim ko bo.<br />
Se vedno iscem nacin, kako bi lahko naredil internetno skupnost,<br />
kjer bi se lahko Peacehikers med seboj spoznali in spoprijateljili.<br />
Google groups izgleda, da ne funkcionira najbolje. Zelo nerodna<br />
komunikacija je in malo funkcij.<br />
Vas prijatelj,<br />
Peacehiker<br />
SE BOM PREDAL NOVI SPOLNI NASLADI?<br />
Iz Putaparthija sem letel v Bombaj, nato nekaj dni ostal v mestu<br />
Igatpuri in za novo leto prišel v OSHEV ASHRAM v mestu Pune.<br />
Tam sem preživel eno najlepših novih let v življenju.<br />
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />
31.12. 2005<br />
220 indija<br />
Nevarno, negotovo, avanturisticno novo leto...<br />
V novem letu vam zelim SRECE in ZALOSTI.<br />
Bodite hvalezni za vsako novo izkusnjo.<br />
Saj ... brez CRNEGA ni tudi BELEGA.<br />
Vas prijatelj – vedno<br />
Peacehiker
Naslednji dan sem šel za deset dni na VIPASSANO in tam doživel<br />
novo pustolovščino v tišini. Zatem sem še nekaj dni ostal v OSHO<br />
ašramu. Nekega popoldneva sem se klatil po mestu. Malo sem bil<br />
lačen, malo osamljen.<br />
- Dolgo časa že nisem bil z nobenim dekletom, sem razmišljal.<br />
Tako neprivlačnega se počutim. Ne znam vzpostaviti tistega<br />
odnosa magične privlačnosti.<br />
- Zakaj se počutim tako neprivlačnega? Ah, ti zmešani občutki!<br />
Ne bom reagiral, ničesar ne bom naredil. Dobro je, da sem v<br />
obdobju abstinence od seksualnosti; pustil bom, da rastem.<br />
Ne bom se več ukvarjal z dekleti, ne bom več razmišljal o tem.<br />
Trenutno si sploh ne želim nobenega dekleta! Želim si biti sam in<br />
opazovati svet.<br />
Šel sem v restavracijo, kjer sem bil zmenjen z nekim moškim,<br />
ki je želel postati Peacehiker. Nekaj časa sem ga čakal, a ker ni<br />
prišel, sem ogovoril mlado čedno damo temne polti za sosednjo<br />
mizo. Lase je imela spete v čop in njeno telo je izražalo izjemno<br />
eleganco. Ko sva izmenjala nekaj stavkov, sem jo vprašal, ali<br />
lahko prisedem. Dovolila mi je. Andrea je Britanka, njeni starši so<br />
po poreklu z Jamajke. Dokončala je študij književnosti, kar se sliši<br />
v načinu, s kakšno lahkoto se igra z besedami.<br />
Ob njej sem bil popolnoma neobremenjen. Ker sem se odločil, da<br />
ne bom z nobenim dekletom, sem bil popolnoma neobremenjen.<br />
Ničesar nisem pričakoval od nje, ničesar si nisem želel. Spontano<br />
sem bleknil:<br />
- Danes nimam prenočišča. Lahko prespim pri tebi?<br />
Šokirana je bila, a je nemudoma pritrdila. Rekla pa je, da<br />
živi v hotelu v Oshevem ashramu in ne ve, kako me bo spravila<br />
notri. Sprehajala sva se. Začutil sem jo blizu in sem jo med hojo<br />
spontano objel. Tudi ona je dala roko okrog mojega pasu in me<br />
rahlo privila k sebi.<br />
Všeč mi je bil njen smisel za humor. Všeč so mi bili njeni beli<br />
zobje, ko se je smejala. Njen obraz me je malo spominjal na tisto<br />
manekenko – Naomi.<br />
indija 221
Šla sva na zelenico nekega hotela. Naslonil sem se na drevo in jo<br />
povabil, naj se uleže na travo in položi glavo v moje naročje. Začel<br />
sem jo božati. Želel sem si biti nežen z njo in ji narediti prijeten<br />
večer. Popolnoma vseeno mi je bilo, kaj bova počela in kje bova.<br />
Želel sem samo ...<br />
Občutil sem njeno roko na svojih prsih in drugo, ki me je nežno<br />
objemala.<br />
Po nekajurnem kroženju po mestu sva se vrnila nazaj v OSHEV<br />
ashram. Splezal sem čez visoko kamnito ograjo in se ji pridružil<br />
v njeni hotelski sobi. Božansko je zmasirala moje golo telo z<br />
masažnim oljem in nato jaz njeno. Ležala sva v postelji in se gledala<br />
v oči. Opazil sem, kako postaja njen dih hitrejši. Približal sem se ji,<br />
se dotaknil njenih ustnic in se čez nekaj sekund odmaknil. Pobožal<br />
sem jo po licu. Nato sem se ponovno približal in potopila sva se v<br />
dolg in slasten poljub. Objel sem jo in njeno vitko telo tesno privil<br />
k svojemu. Začutil sem njen hiter srčni utrip.<br />
- Fuck me! Fuck me right now! je kričala čez nekaj minut. I want<br />
you!<br />
Tudi jaz sem si jo želel. Umiral sem po tem, da bi okusil slast<br />
ljubljenja z žensko, ki me tako noro privlači, ampak ne danes.<br />
- Ne, Andrea. Ne moreš vedno dobiti vsega, sem ji nagajivo<br />
odvrnil in nadaljeval z božanjem njenega telesa. Tisto noč<br />
sem želel biti samo nežen z nekom, ničesar drugega. Trdno<br />
sem se odločil, da bom sledil svoji odločitvi z Japonske in zgolj<br />
opazoval, kaj se dogaja v meni in z mojo seksualno energijo.<br />
Naenkrat slišim jok in vidim Andrea, kako ihti. Začuden<br />
jo pogledam. Objel sem jo, poljubil na lice in pustil, da se je<br />
izjokala.<br />
- Matej, nikoli me še nihče ni tako sprejemal.<br />
Spet je zaihtela.<br />
- Moški so si vedno želeli od mene mojega telesa. Kako to, da<br />
ti ne?<br />
Nisem vedel, kaj naj ji odgovorim. Pa še kako mi je všeč njeno<br />
telo! Zdelo se mi je samo ... da je v njej še kaj drugega kot le lepo<br />
telo.<br />
Spet sva se potopila v poljube. Spet si je noro želela, da bi se<br />
ljubila, in ponovno sem jo zavrnil.<br />
222 indija
Proti jutru, malo preden sem jo zapustil, me je privila k sebi,<br />
ugriznila v uho, nato pa zašepetala:<br />
- Ti si prvi moški, ki mi lahko resnično dominiraš.<br />
Napel sem ušesa, da ne bi preslišal kake besede.<br />
- Daješ mi občutek varnosti. Lahko kričim, jočem, delam, kar<br />
hočem, in čutim, da me ti lahko obvladaš. Vse življenje sem<br />
sanjala o moškem, ki me resnično lahko obvlada. Vedno sem<br />
jaz tista močnejša v odnosu z moškimi, in TO MI GRE NA<br />
BRUHANJE! Ne prenašam več šibkih, poženščenih moških, ki<br />
mi skušajo ugoditi.<br />
- Me veseli, da ti je všeč, sem ji rekel počasi, se ulegel ob njej<br />
na posteljo in dovolil, da govori naprej.<br />
- Znaš me prijeti. Znaš se me dotakniti. Znaš me zadovoljiti. Aah,<br />
sploh si ne predstavljam, kakšna pravljica bi bila resnično se<br />
ljubiti s tabo. Všeč mi je tvoj način komuniciranja, tak krasen<br />
govornik si. Všeč mi je, ker si tak gentleman in ker me tako<br />
globoko spoštuješ ... Bila sem z mnogo moškimi, a povem ti<br />
lahko, da si ti ljubimec številka 1. Najboljši si.<br />
Nobene varnosti ni, nobene gotovosti. A v meni se je takrat<br />
zasidrala samozavest, ki je kot majhen otok, kamor se lahko<br />
vedno zatečem pred nevihto. Ne glede na to, kaj se mi zgodi<br />
in kako negotovo se počutim, se v spominu vrnem in spomnim<br />
iskrenih besed, ki mi jih je izrekla Andrea. Tak sem kot vsi drugi<br />
– privlačen in vreden ljubezni!<br />
A Andrea je videla samo del mene. Če bi me poznala dlje časa,<br />
bi spoznala tudi moje druge strani. Verjetno imam v sebi oboje –<br />
sem privlačen in sem neprivlačen, sem samozavesten in negotov,<br />
sem močan in šibek, voditelj in voden, sebičen in altruističen ...<br />
Vsaka besedna opredelitev tega, kar sem, me pomakne za<br />
korak nazaj.<br />
indija 223
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />
16.1. 2006<br />
Proti Sloveniji<br />
10 dni VIPASSANE je bilo carobnih. Ni besed, ki bi opisale<br />
tokratno izkusnjo. Cutim, da sem zabredel globlje, kot kdajkoli<br />
prej. Bolj kot kdajkoli prej verjamem, da je nemogoce, da clovek<br />
spozna, kdo v resnici je, znotraj glasne, nasilne in lazne druzbe, ki<br />
ji pravimo »civilizacija«.<br />
Po nekaj dneh tisine je izkusnja postala resnicno intenzivna.<br />
Zmaga v borbi s slonom (mojim umom) se je vse bolj nagibala<br />
na mojo stran in izkusil sem dolge ure v tisini sebe, brez misli.<br />
Z zanimanjem sem opazoval, kaj se dogaja znotraj mene. Sedmi<br />
dan sem izkusil resnico - izkusil sem, da ne obstajam ... da masa<br />
telesa, ki ga imenujem JAZ, ni nic drugega kot milijarde celic, ki se<br />
neprestano spreminjajo - rojevajo, umirajo, rojevajo, umirajo. Da<br />
je to, kar imenujem JAZ, vedno povezano z VSEM, kar je in kar ni.<br />
Da je VSE ENO in vse POPOLNO.<br />
Zakaj bi bil torej za karkoli zaskrbljen? Zakaj bi me se kdaj bilo<br />
cesarkoli strah? In zakaj bi kogarkoli pogresal?<br />
Naj zveni se tako cudno, vendar tudi po letu in pol ni trenutka<br />
v lepem ali osamljenem, tihem ali glasnem dnevu, ko bi koga<br />
pogresal - prijatelje, druzino, ljudi, ki sem jih srecal na poti.<br />
Resno.<br />
Kakorkoli, vedno veckrat se zalotim zadnje tedne, da razmisljam<br />
v slovenscini, na misel mi prihajajo dogodki iz otrostva, slike<br />
mame, oceta, sestrice, prijateljev, ki me cakajo doma in preplavijo<br />
me prijetni in vznemirljivi obcutki.<br />
Veselim se prihoda domov. Veselim se srecanja z druzino, starimi<br />
prijatelji in prijatelji, ki sem jih pridobil na poti. Presenetljivo veliko<br />
ljudi odgovarja na reportaze, ki vam jih posiljam in mi ob tem<br />
pripoveduje svojo zgodbo. Ceprav nimam vedno casa odgovoriti<br />
na posamezne emaile, posto vedno preberem in se veselim vasih<br />
224 indija
uspehov in ob prebiranju zalostne zgodbe mi v oci vcasih stopi<br />
tudi kaksna solza.<br />
Rad bi vam pisal vec ... rad bi vam pisal o dekletu, ki sem ga<br />
spoznal predvcerajsnjim in mi je prinesla odgovore na mnogo<br />
vprasanj ... pa o mozaku, ki mi je pred kratkim v roke potisnil 2000<br />
Rupij, o poslovnezu, ki mi je obljubil letalsko karto do Delhija in<br />
o neznanem mladenicu, ki se mu je pokvaril motor in me je srecal<br />
po 4 kilometrih porivanja svojega vozila. Izmucen in zalosten me<br />
je ustavil in negotovo prosil za pomoc. Ni vedel, kako me vprasati<br />
in sam od sebe sem mu dal v roke denar. Bil je tako sokiran in<br />
hvalezen, da se nekaj casa nisem mogel izvleci iz njegovega<br />
objema. Rekel mi je, da si tudi on zeli biti Peacehiker.<br />
Rad bi vam pisal vec ... vendar ugotavljam, da NE MOREM. Zelim<br />
si deliti z vami izkusnje ... in NE MOREM. Cim dogodke spravim v<br />
besede, izkusnja izgubi svoje bistvo. Ce porabim se toliko besed,<br />
vam ne morem povedati, kaksna je moja izkusnja osamljenosti,<br />
moja izkusnja ekstaticne srece in kako je biti JAZ.<br />
Kakorkoli, trudim se in se bom se naprej.<br />
Rad vas imam,<br />
Matej - Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
Od: Jonas Znidarsic<br />
Datum: 16.1.2006 20:11<br />
Zadeva: Re: Proti Sloveniji<br />
Tele tvoje pisarije bi bile bolj primerne za blog,<br />
kot pa da jih vsakokrat razposiljas naokoli. Ce te<br />
zanima, ti z veseljem ponudim prostor za objavo na<br />
svojem strezniku www.rozina.si.<br />
Te zanima?<br />
LP<br />
Jonas Znidarsic<br />
Ljubljana<br />
indija 225
226 indija<br />
Od: Matej - Peacehiker <br />
Datum: 17.1.2006 6:45<br />
Zadeva: Re: Proti Sloveniji<br />
Ceprav sem se namenil danes pocet nekaj cisto<br />
drugega, sem pocekiral mail, kliknil na tvoje<br />
stran in zadnje 3 ure obsedel v branju blogov,<br />
predvsem od Vesne Milek.<br />
Razmisljal sem. Razmisljal sem o vsem, kar<br />
vam ne povem. Predvcerajsnjem sem imel eno<br />
najbolj utrganih noci v svojem zivljenju. V neki<br />
restavraciji sem se zapletel v klepet z temnopolto<br />
lepotico in ugotovil, da mora steti okrog 30, je<br />
uspesna, diplomirala iz angleske literature, ... ,<br />
ima utrgan smisel za humor, inteligentna, se ful<br />
ukvarja s spiritualno rastjo... in moja pick-up<br />
line: »Ej, nimam kje prespat danes. Lahko spim<br />
v tvoji sobi?« In cez dvajset minut sva sedela na<br />
zelenici pred hotelom. Jaz prislonjen ob drevo, ona<br />
prislonjena na moje prsi in jaz se s prsti nezno<br />
dotikam njenih ustnic in vratu.<br />
Cez dobro uro in pol, sem lezal na njeni postelji v<br />
moderni hotelski sobi - verjetno najboljsem hotelu,<br />
ki ga lahko dobis v Indiji - uzival fenomenalno<br />
enourno masazo.<br />
In ko sem prisel iz kopalnice, me zgrabi in<br />
zasepeta: »Koncno sem srecala moskega, ki me<br />
lahko dominira...« in mi zacne govoriti svoje<br />
utrgane fantazije. In... Zaspala sva ob sestih<br />
zjutraj. To je tudi moja pot. Jasno in prosto povem<br />
o svojih sanjah o zdruzenem svetu, nikomur pa<br />
ne zaupam, da si zelim biti najvecji ljubimec na<br />
svetu... razumeti zensko v globine njene duse in<br />
telesa, ji znati pricarati najlepsi trenutek v njenem<br />
zivljenju, jo prek seksualnosti osvoboditi in nato<br />
izginem kot veter... kot da ne bi bil nikoli tam.<br />
S tem nocem zmanjsevati pomena prvim sanjam<br />
- zdruzen svet je smisel mojega zivljenja, vse bom<br />
naredil zato, da bo clovestvo koncno odraslo...<br />
Vendar mi je prav tako pomembno razvijati druge
plati mene, ki morda niso vsem sprejemljive...<br />
Po mojem mnenju je pomemben del mirovnega<br />
procesa, ljudi osvobodit seksualno. Siguren sem,<br />
da ce bi islamski teroristi vec seksali, jim ne bi<br />
nikoli padlo na pamet it sesuvat WTC. In mislim<br />
na resnicno svobodno spolnost - ne na nek libralni<br />
produkt »neomejenega seksa«. Tudi ce so obdobja,<br />
ko se vsako noc ljubim z drugim dekletom, je zame<br />
seksualnost sveta, je to zame zivljenska energija,<br />
ki jo delim z zensko, ki jo resnicno ljubim - tudi ce<br />
sem jo spoznal pred 4 urami.<br />
Ampak kot pisatelj zafrustriran! Pocnem toliko<br />
utrganih stvari na tej poti in o njih nihce ne ve...<br />
Se vedno se ob reportazah spomnim na to, kaj<br />
bo rekla mama in vaski duhovnik - odrastel sem<br />
namrec v precej intenzivni katoliski vzgoji in to,<br />
kaj bodo rekli verniki, se vedno ni slo iz moje<br />
glave.<br />
Se vedno nisem preprican, da znam pisat, da se<br />
znam izrazat... kakor svoboden sem morda postal<br />
v spiritualnem in dejanskem svetu, tako je moj<br />
pisateljski svet se poln frustracij.<br />
Heh... cudno, da te reci delim ravno s tabo. Kot bi<br />
te poznal ze leta in ti poznal mene in kot da sva<br />
stara frenda. Lep obcutek<br />
Na www.peacehiker.com imam en blog v anglescini<br />
in slovenscini. Vsem vam obcasno posiljam<br />
pisemce, ker rad prejemam kup emailov od vseh<br />
starih in novih frendov in veliko ljudi mi pravi, da<br />
jim polepsam jutro, pa nic me ne stane, ker mi tele<br />
stvari vedno sponzorirajo drugi.<br />
Vendar ce me ze vabis in odpres Peacehikerju<br />
eno okence na rozina.si, se vam bom<br />
pridruzil, zlogarjem in morda zacel odkrivati bolj<br />
pikantne in prikrite podrobnosti svoje poti. Morda<br />
lahko tam zacnem pisat en blog, ki ga zagotovo ne<br />
bo cekirala moja mama. :)))<br />
...<br />
Matej - Peacehiker<br />
indija 227
ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN?<br />
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />
22.1. 2006<br />
DANES SE POCUTIM TAKO NEUMNEGA!<br />
Pravocasno sem prispel do pulta na letaliscu v Pune-u. 12:45,<br />
imel sem 45 minut do poleta in bil veselo nasmejan, saj sem imel<br />
karto do Delhija ze placano. Dva dni nazaj sem stopal od enega<br />
konca mesta do drugega in voznik motorja, ki me je pripeljal prav<br />
do ciljne destinacije, se je ponudil, da mi placa karto do Delhija.<br />
»Ne se mi zahvaljevati. Ti si moj brat. Moja dolznost je, da pazim<br />
na svojega brata,« je rekel gospod Goyare, lokalni poslovnez in<br />
zelo prijazen clovek. Take stvari se mi na tem potovanju veckrat<br />
zgodijo - da mi nekdo na lepem ponudi letalsko karto, 500 dolarjev<br />
ali kaj podobnega.<br />
Skupaj sva prezivela popoldne in vecer, pustil mi je, da vozim<br />
njegov 350ccm HONDA motor!!!, povabil me je na vecerjo in na<br />
koncu dneva placal za mene se sobo v prijetnem hotelu. Delila<br />
sva svoje sanje in cutil sem, da sem zacel prelepo prijateljstvo.<br />
Zagotovil mi je, da me bo karta za avion naslednji dan cakala<br />
na pultu Spice-jeta. Da naj poklicem iz letalisca in dobil stevilko<br />
rezervacije.<br />
»Matej ... Matej ... Sedmak ...Oprostite gospod, na to ime<br />
nimamo nobene rezervacije,« je bil odgovor usluzbenca za<br />
pultom. Nisem mogel verjeti svojim usesom. Po tem ko je se 6x<br />
preveril in me poslal od pulta, sem poklical gospoda Goyera, ki mi<br />
je zatrdil, da je karta bila placana in da naj ga poklicem nazaj cez<br />
10 minut. Cez 10 minut stevilka ni bila dosegljiva.<br />
POCUTIL SEM SE TAKO NEUMNEGA. Imel sem narejen celoten<br />
nacrt, da bom v Delhiju se danes, skusal priti v stik s prijatelji, ki<br />
bi me mogoce lahko pomagali spraviti v kontakt s predsednikom<br />
Indije, poslal sem mu se eno pismo, da sem jasno povedal, o<br />
cem bi z njim rad govoril, ce mi uspe ... POCUTIL SEM SE TAKO<br />
NEVERJETNO NEUMNEGA IN NAIVNEGA.<br />
228 indija
Zacel sem sprasevati ljudi, ce mi lahko kdorkoli kupi karto in<br />
dobil sem same zavrnitve. Cez eno uro me je nekdo peljal do<br />
zelezniske postaje. Voznja z vlakom bi trajala 28 ur - mislim, da<br />
nisem bil se nikoli toliko casa v enem vozilu ... Vendar je bila<br />
prodaja kart danes zaprta.<br />
Samo karte za drugi razred so bile na voljo. Nisem bil preprican,<br />
ce bom to prezivel ... Sel sem iz Igatpurija do Pune-a v drugem<br />
razredu - izkusnja, ki jo je definitivno treba doziveti, vendar enkrat<br />
in nikoli vec!<br />
Poslovil sem se od vseh neverjetnih ljudi, ki sem jih tu spoznal,<br />
celo malo sem se povazil, kako srecen sem, ker sem nasel<br />
sponzorja.<br />
Zadnja dva dneva sem vlozil vse svoje zaupanje v cloveka, ki<br />
sedaj noce odgovarjati na moje klice. Sedaj sedim v internet cafeju<br />
in zapravljam denar, ki naj bi ne v 28 urah zapeljal do Delhija,<br />
da sprostim iz sebe del custev v email, ki ga ravnokar beres.<br />
JOJ, POCUTIM SE TAKO NEUMNEGA! Zakaj nisem vsaj preveril prej<br />
na letaliscu?<br />
Vse skupaj ni zaradi letalske karte ... Koliko sem vreden? Koliko<br />
je vredno moje prijateljstvo? Kako me lahko nekdo namerno vlece<br />
za nos in KAKO SEM LAHKO TAKO SLEP?<br />
Ali lahko kdaj se komu zaupam? Kako bom reagiral naslednjic,<br />
ko mi bo kdo ponudil pomoc? Bom bolj previden? Mogoce bom<br />
tako previden, da se bo oseba, ki mi bo hotela pomagati, pocutila<br />
neprijetno?<br />
Lahko bi vedel, kaj se bo zgodilo ze vceraj. Poklical sem g.<br />
Goyareja proti veceru, sprasujoc ce lahko ostanem pri njemu.<br />
Zagotovil mi je, da me bo pobral cez 20 minut in nato izklopil<br />
telefon. Cakal sem ga do 2h zjutraj. Nato sem zacel ustavljati<br />
vozila in spraseval ljudi, ce lahko prespim pri njih.<br />
Dva geja sta mi rekla, da sem lep in da bi zelela z mano preziveti<br />
noc, druga dva tipa sta se me tako ustrasila, da sta zbezala stran<br />
ko sem ju vprasal, ce lahko ostanem pri njiju. 5 tipov v hitrem<br />
avtu mi je pokazalo sredinec, se kricali so in me skoraj povozili,<br />
indija 229
ko so zapeljali mimo mene. Neka gospa mi je hotela dati denar in<br />
sem ga zavrnil. Okoli 100 ljudi je enostavno reklo ne. Ob 3h zjutraj<br />
sem se priblizal motorju z dvema fantoma in eden od njiju me je<br />
povabil k sebi.<br />
Asheesh zivi v malem stanovanju in je zanimiv, smesen<br />
karakter z globokim glasom in zelo neznim srcem. Bil je ganjen<br />
ob pogovoru, ki sva ga imela in mi zagotovil, da ga lahko tretiram<br />
kot BRATA in da se lahko vedno zanesem nanj.<br />
In spet - ZAUPAM ASHEESH-u. Popolnoma mu zaupam. Ce bi<br />
mi danes rekel, da je kupil letalsko karto, bi sel na letalisce. Brez<br />
predhodnega preverjanja.<br />
Ljudem zaupam in jim tudi bom zaupal - vedno in za zmeraj. Ker<br />
tak pac sem. Vsakomur dam priloznost, dokler mi ne dokaze, da<br />
ni vreden mojega zaupanja. Ne morem izgubiti nicesar -lahko se<br />
le ucim. Mr. Goyare je izgubil prijatelja.<br />
Zunaj je vroce - vec kot 30 stopinj. Ne vem, kaj se bo zgodilo<br />
z mano v naslednjih nekaj dneh in kako bom prisel do Delhija.<br />
Ocetu sem obljubil, da se srecava 28. januarja v Istanbulu. Tudi<br />
do tja ne vem, kako bom prisel.<br />
Vem pa, DA MI BO USPELO. Spet mi bo kdo prekrizal pot, mi<br />
obljubil letalsko karto in mu BOM ZAUPAL in eventuelno priletel<br />
v Delhi in nato nasel pot do Istanbula. Ker ko se enkrat mocno<br />
odlocis za nekaj, je NI SILE na svetu, ki bi ti to preprecila. So ljudje,<br />
podgane in druge zivali, ki lahko zavrejo tvoj napredek, vendar te<br />
nihce NIKOLI NE MORE USTAVITI.<br />
Mnogi so do mene NEZAUPLJIVI. Nocejo me vzeti v svoj avto,<br />
nocejo z menoj deliti hrane in nocejo me vzeti k sebi domov. Na<br />
koncu se pocutim kot eden izmed 250 milijonov prosjacev v Indiji.<br />
Vendar me vec ne moti. Vcasih sem kot filmska zvezda, stotine<br />
ljudi okoli mene me prosi za moj avtogram. Vcasih se ljudje do<br />
mene obnasajo, kot da sem NEDOTAKLJIV.<br />
Vendar vem, da zamujajo oni - zamujajo tisti neverjetni obcutek,<br />
ko nekomu zaupas in zgradis mocno prijateljstvo.<br />
230 indija
»PAZI NASE« je najslabsi nasvet, ki ga lahko komu das.<br />
NEZAUPANJE ljudem NI POT. Pot do samoizpolnitve je ... ZAUPATI<br />
vsem in se POCUTITI NEUMNEGA od casa do casa.<br />
Zaupajoc (in zdaj, ko sem se otresel vseh slabih obcutkov, spet<br />
srecen), iz coffee shopa na zelezniski postaji v Pune-u<br />
Matej - Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
P.S. Zaupam, da bo internetna stran kmalu postavljena. Bomo<br />
videli :).<br />
Spominjam se občutkov ob pisanju tega pisma. Ljudem sem<br />
nujno moral predati sporočilo o tem, naj ne izgubijo zaupanja,<br />
kadar jih kdo razočara. Morda sem izbral malo butast primer.<br />
Dobill sem ogromno pošte nazaj! Nekateri so se obesili na to, da<br />
sem tipa imenoval podgana, drugi so me označili za nehvaležneža,<br />
večina me je pa tolažila, češ, saj bo bolje! Niti eden ni pa razumel<br />
sporočila!<br />
PISMO PREDSEDNIKU INDIJE<br />
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />
25. januar 2006<br />
Odprto pismo predsedniku Indije<br />
Dear President of India, Dr. APJ Abdul Kalam,<br />
My name is <strong>PEACEHIKER</strong> and I am from the WORLD. However, I<br />
was born with the name Matej Sedmak in Slovenia, a small country<br />
in central Europe. Year and a half ago I left my home country and<br />
went in the world in the quest for wisdom, carrying a big backpack,<br />
guitar and 200 dollars in my pocket with one objective: AROUND<br />
THE WORLD without any help of my family. Gradually I left the<br />
baggage I carried with me, along with the old beliefs and the way I<br />
used to be. Now I travel only with one pair of clothes, a toothbrush,<br />
indija 231
a scarf around my neck and with absolutely no money.<br />
I trust. I trust the world will provide everything to me, as long as<br />
I will offer my sincere friendship to people that I meet on the road.<br />
Please, read more about me and my travel on my officialhomepage,<br />
in the attached article and 3 clips from Indian Newspapers. I also<br />
include my PERSONAL MISSION STATEMENT, which may give you<br />
an idea what can the society expect from me in the future.<br />
I believe the world is beautiful. There are so many amazing<br />
people that give without expecting anything back. There are so<br />
many individuals and organizations who truly want to make a<br />
difference. There are more and more awaken, enlightened people<br />
who dedicate their lives to show the path of liberation to others.<br />
There are so many incredible servants of the humanity and so<br />
many people who completely trust a »hiker« they have just met. I<br />
LOVE THE WORLD!<br />
However, I feel that the political, economic, social and<br />
educational system of the today’s world is rediculous. We live in a<br />
FALSE society, so distant from the nature of human beings. When<br />
we could ENJOY and CELEBRATE the precious gift of a human<br />
life, many ignorant individuals reduce it to a rat race for material<br />
posessions. The more money and posessions the »choosen few«<br />
gain from this game, greater is their internal misery and on the<br />
other hand a misery for billions of others, who do not have the<br />
luck to be born in the right side of the world.<br />
I observe both sides. I do not feel unhappy and do not want to<br />
judge or condemn. I am responsible for, and I am the creator of<br />
my emotions and my future. We are the creators of the futures<br />
of our planet and we need to choose what serves us and change<br />
what we find inappropriate.<br />
I find India an incredible nation. I have never seen so much<br />
diversity living together in one single democratic society. The<br />
example of India, in spite of all the challenges it faces IS AN<br />
INSPIRATION FOR HUMANITY!<br />
I would appeal to you, Mr. President to take India a step further.<br />
India has always been the land of spiritual gurus, enlightened<br />
232 indija
eings, incredible wisdom and the highest culture. Why wouldn’t<br />
Indian people decide to go back to their ROOTS and guide the<br />
world to a happier tomorrow. Please, listen to my suggestion.<br />
I would suggest you to declare publicly that you, as a President<br />
of India, wish to join back together with West and East Pakistan<br />
(Pakistan and Bangladesh). The separation from your brothers<br />
caused India lots of pain and the pain is still here.<br />
Declare you wish to UNITE and DISARM INDIA. Declare you wish<br />
to place a law that NO NUCLEAR WEAPONS or WEAPONS OF MASS<br />
DESTRUCTION should be allowed in the land of Bharat.<br />
Be honest! Say that YOU WISH TO DO IT, but you do not know<br />
how to make it happen without dividing the country. Ask the world<br />
peoples to help you with suggestions through the WORLD WEB.<br />
I can help you with my friends to create a portal, where people<br />
would write their ideas.<br />
I am sure that, if a 6 billion-member family put their heads<br />
together, we can think of a solution!<br />
And INDIA will again set an example for others to follow. India<br />
could be the first GREAT WORLD PEACE CENTER.<br />
Today evening I will be flying to Delhi and I would be honored if<br />
you would want to accept me in the following days on an audience.<br />
Because of the nature of my trip, it is difficult for me to plan ahead,<br />
but I will do anything to adjust my schedule to meet with a person<br />
I honour so much, Dr. Kalam.<br />
If you will not find time in your busy schedule, please consider<br />
staying in touch with me through letters. It would mean a lot to<br />
me.<br />
Peace and Love,<br />
Matej - Peacehiker<br />
peacehiker@gmail.com - these days I check email daily<br />
www.peacehiker.com<br />
indija 233
V PAKISTAN <strong>BREZ</strong> VIZE<br />
Kmalu po prihodu v Delhi sem obiskal slovensko ambasado in<br />
na poti nazaj srečal fanta, ki me je povabil v svojo hišo. Njegova<br />
mama mi je rekla, da bo v času, ko bom v Indiji, ona moja mama.<br />
Pisal sem pismo indijskemu predsedniku in dobil odgovor<br />
predsednika Slovenije.<br />
234 indija<br />
Od: Janez Drnovsek<br />
Datum: 27.1.05<br />
Zadeva: (brez)<br />
Spostovani Matej,<br />
ne vem, ce vam je predsednik Indije ze odgovoril,<br />
vam pa odgovarjam jaz kot predednik Slovenije.<br />
Ponosen sem na vas kot Slovenca, ki si prizadeva<br />
spremeniti svet na bolje. In to ne doma iz<br />
naslanjaca pred TV, pac pa na dolgi poti po svetu.<br />
Vedite, da vasa prizadevanja podpiram in vam<br />
zelim veliko uspeha. Ko se vrnete v Slovenijo, se<br />
bom z veseljem srecal z vami. Ce pa boste na svoji<br />
poti kaksno misel namenili nam doma, se pa kar<br />
oglasite na ta naslov.<br />
Z naboljsimi zeljami in pozdravi<br />
Janez Drnovsek<br />
Express yourself instantly with MSN Messenger!<br />
Download today it's FREE!<br />
http://messenger.msn.click-url.com/go/<br />
onm00200471ave/direct/01<br />
Stanovanje, v katerem sem živel, so obiskali reporterji CNN IBNa<br />
in nato cel popoldan govorili o meni na nacionalni televiziji.
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />
Jan 30 2006<br />
Zacudenje voznika rikse<br />
Ura je bila ze blizu enajste, ko sem se nahajal na zelezniski<br />
postaji Pune. Se vedno nisem imel letalske vozovnice, v zepu<br />
mojega modrega kimona pa sem nosil 124 rupij, kar znese<br />
priblizno 3 ameriske dolarje. Tega dne sem se odlocil, da z letalom<br />
odpotujem v Delhi.<br />
Najel sem rikso in narocil vozniku, naj vozi kar se da hitro,<br />
kajti moje letalo bo kmalu vzletelo. Nameraval sem se vkrcati na<br />
letalo Spice Jet, ki odide ob 13:30. Medtem ko me je vozil, sva se<br />
pogajala za ceno, kajti imel sem obcutek, da mi namerava prevec<br />
zaracunati. Nato se je v meni nekaj zgodilo.<br />
»Imam idejo za vas,« sem se obrnil k vozniku.<br />
»Da, gospod?«<br />
»Mogoce bo zvenelo malo cudasko, ampak zelim, da o<br />
tem premislite,« sem nadaljeval in ocitno pridobil njegovo<br />
zanimanje.<br />
»Povejte mi, koliko zasluzite na dan?«<br />
»Oh, gospod, okoli 100 rupij, vcasih celo 200, toda ponavadi<br />
okoli 150 rupij …«<br />
»Ok, povem vam eno stvar. Ko pridemo do letalisca, vam bom<br />
dal ves denar, ki ga imam, ce mi nekaj obljubite.«<br />
Tokrat se je zdel zelo zainteresiran in naredil sem kratko pavzo,<br />
medtem ko sem ga drzal za ramo.<br />
Zanimalo ga je vec o tem.<br />
»Poglejte, imam okoli 130 rupij in dal vam bom ves ta denar, ce<br />
mi obljubite, da danes ne boste nikomur vec zaracunali prevoza.<br />
Vsak, ki bo prisel do vas, mu ponudite brezplacno voznjo in ga<br />
nato povprasajte za donacijo. Ce vam bo zelel dati denar, v redu, v<br />
nasprotnem primeru pa ne boste izgubili nic, saj ste prejeli dnevni<br />
izkupicek ze od mene,« sem mu razlagal.<br />
Rekel sem mu, naj zvecer presteje denar, ki ga bo prejel od<br />
donacij in ce bo stevilka dosegla 200, bo to znova ponovil<br />
naslednji dan. Govoril je zelo dobro anglesko in zdel se mi je zelo<br />
indija 235
prisebna oseba. Kakorkoli ze, mi se vedno ni cisto verjel, da bom<br />
receno tudi zares udejanjil. Ko smo prispeli na letalisce, pa sem<br />
mu predal ves svoj denar in bil je resnicno ganjen. Objel me je in<br />
mi zagotovil, da bo naredil vse, kar sem mu predlagal.<br />
Tistega dne nisem prisel do Delhija. Ocitno ni bil se pravi cas<br />
za odhod, kajti naslednji dan sem moral spoznati se nekaj zelo<br />
posebnih ljudi. In koncno … prispel sem v Delhi. Pogovarjal sem<br />
se z ljudmi v predsedniskem uradu.<br />
Danes mi je tajnica predsednika povedala, da bi predsednika<br />
bilo mogoce srecati, ce nebi naslednji dan odpotoval v tujino. V<br />
primeru pa, da bom pocakal 10 do 15 dni, ga bom lahko srecal.<br />
Toda jaz ne bom cakal. To sem zaznal kot sporocilo, da moram<br />
naprej. Na mojo pot tokrat se ne bo stopil Dr. Kalam. Kljub temu<br />
pa sem vesel, da je osebno prebral moje pismo.<br />
Zelim si, da bi bil bolj pogosto v stiku z ljudmi. Zelim si tudi<br />
povezati vse te cudovite ljudi, ki sem jih srecal na poti in zdaj vam<br />
naznanjam, da SEM NASEL NACIN, KAKO TO STORITI!<br />
236 indija<br />
Danes me lahko gledas na CNN IBN channel ob 20:15.<br />
Z ljubeznijo,<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
Preko Pakistana, Afganistana, Irana in Turčije sem se odpravil<br />
domov. Prišel sem do meje ...<br />
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />
31.1. 2006<br />
Zacenja se NORA misija<br />
Sedim na stolu v stanovanju mojih gostiteljev v Delhiju in srce<br />
mi pospeseno utripa. Vsaka misel na misijo, ki sem si jo zadal,<br />
tokrat pozene adrenalin po zilah.
Danes ze od jutra skusam dobiti vize za Pakistan, Iran in Turcijo<br />
in ni mi uspelo dobiti nobene. Pred tremi urami sem sprejel<br />
odlocitev.<br />
GREM!<br />
Grem brez prtljage, brez denarja in <strong>BREZ</strong> VIZ! Pojavil se bom na<br />
Pakistanski meji in rekel uradnikom, da sem Slovenski drzavljan,<br />
imam modre oci in bele polti in sem ...<br />
... CLOVEK! Samo clovek in kot pripadnik cloveske rase bom<br />
zahteval, da me spustijo v Pakistan.<br />
Isto bom rekel na iranski in turski meji ter celotno pot do<br />
Slovenije.<br />
Skusal bom pisati dnevni blog. Spremljate ga lahko na spletni<br />
strani.<br />
Ce imate cas, si poglejte intervju na televiziji CNN IBN na http://<br />
www.ibnlive.com/article.php?id=4615?ion_id=3. Na strani www.<br />
ibnlive.com so mi naredili tudi blog.<br />
Odrinem ob stirih zjutraj.<br />
Ostanite v mislih z mano,<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
P.s. Ce so vam moja pisma vsec, jih posredujte prijateljem in<br />
recite jim, da je vse mogoce.<br />
Ce se za reportaze iz poti zanima kak elektronski ali tiskan<br />
medij, mi prosim posljite 1 500 evrov na ... HECAM SE. Moja pisma<br />
lahko objavite kjerkoli, kadarkoli, brez moje privolitve.<br />
indija 237
JAVLJAM SE IZ: Amritsar, INDIJA<br />
3.2. 2006<br />
2. DAN - Preckal mejo s Pakistanom ...<br />
Zjutraj sem vstal, hitro pojedel zajtrk in se napotil proti meji<br />
Wagah. Iz mesta Amritsar je okrog eno uro voznje.<br />
11:00 WAGAH<br />
Wagah2 Priblizeval sem se Pakistanski meji in srce mi je vse<br />
bolj divje utripalo. Najprej so me uradniki zavrnili, nato pa so me<br />
poslali na pogovor s sefom indijske strani mejnega prehoda.<br />
»Gospod ... Sedmak, meje ne morete preckati, ce nimate vize.«<br />
»Sir, jaz ne verjamem v vize,« je bil moj odgovor.<br />
»Clovesko bitje sem, tako kot vi. Slucajno imam slovenski potni<br />
list in belo polt koze.«<br />
»Gospod Sedmak, strinjam se z vami in vsec mi je vas nacin<br />
razmisljanja, vendar ne moreva iti mimo zakonov. Jaz sem zvest<br />
svoji drzavi in svojim zakonom!«<br />
»Vcasih nam zakoni ne sluzijo. Takrat moramo pokazati pogum<br />
in narediti tisto, kar cutimo, da je prav. Ne bom se premaknil od<br />
tu, dokler me ne spustite cez mejo.«<br />
238 indija<br />
Uradnik me je osupel spustil cez.<br />
... ZA 25 MINUT.<br />
11:25<br />
Wagah border<br />
»Prosim, pokazite mi potni list.«<br />
Prvic, drugic in tretjic sem prisel cez brez da bi opazili, da nimam<br />
vize. Uspelo mi je priti vse do konca mejnih objektov in kasarn s<br />
stotinami vojakov in tonami razstreliva.<br />
Ze sem dihal Pakistanski zrak, zaprl sem oci, blazen nad<br />
uspehom, ki sem ga dosegel ...
»Gospod, pridite sem,« je bil glas, ki me je hitro zbudil iz sanj.<br />
V naslednjih urah sem naredil celo gledalisko predstavo.<br />
Uradnik, ki me je zasacil brez vize, se je zdaj sprosceno smejal in<br />
mi zagotovil, da ce bi bilo v njegovi moci, bi me spustil cez.<br />
Ko me je vojska zelela odpeljati nazaj na indijsko stran, sem se<br />
jim uprl in rekel, da se ne premaknem z mesta, dokler ne govorim<br />
s sefom Pakistanske strani meje. Eden od uradnikov mi je grozil<br />
z aretacijo, na kar sem odgovoril, naj me aretira, ce se mu to zdi<br />
prav.<br />
Nazadnje so poklicali sefa indijske strani meje in ta me je nezno<br />
potegnil za sabo in me nagovoril s toplim glasom:<br />
»Bi se mi zelel pridruziti na kosilu?«<br />
13:40<br />
Med kosilom je izrazil globoko obcudovanje moji misiji in mi<br />
zaupal, da so »Zdruzena Indija« njegove sanje, ze od otrostva.<br />
Neznansko je bil srecen, da obstaja se nekdo, ki deli njegovo<br />
vizijo.<br />
18:00<br />
Glavni sef postaje v Amritsar-u mi je uredil prostor na vlaku<br />
spalniku za Delhi.<br />
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />
3.2.05<br />
3. DAN - BOSONOGI <strong>PEACEHIKER</strong><br />
4:30<br />
Zjutraj sem se zbudil, ko je vlak ravno prispel v New Delhi in<br />
ugotovil, da mi je nekdo izmaknil moje crne sandale.<br />
»Ok,« sem si mislil in mirno stopil ven iz vlaka. »Hvala bogu, da<br />
imam na nogah se nogavice in v zepu crno belezko, v katero sem<br />
celo noc pisal novo verzijo dokumenta »SANJSKI SVET 2100«.<br />
indija 239
»Gospod, a vi pa kar bosonog?« me je nagovoril Indijec.<br />
»Emm... Da. Pravkar mi je Bog poslal sporocilo, da je<br />
vse minljivo.« Indijec je bruhnil v krohot. Tudi sam sem se<br />
nasmehnil.<br />
9:00<br />
Po stirih urah cakanja so koncno odprli Pakistansko<br />
veleposlanistvo in cim sem jim pomolil svoj potni list, sem<br />
ugotovil, da potrebujem pismo iz svoje ambasade. Poklical sem<br />
na Slovensko ambasado v Delhiju, kjer so mi rekli, da pisma NE<br />
MOREJO IZDATI.<br />
Jeza je trajala manj kot cetrtinko sekunde. Siroko sem se<br />
nasmehnil, vrnil telefon gospe iz Francije in se bosonog odpravil<br />
novim dogodivscinam naproti. V sivo-rjavih nogavicah sem bil<br />
pravi klovn!<br />
Naucil sem se opazovati sporocila. Nisem cisto sam kreator<br />
svoje usode (ceprav bi rad verjel temu). Nekdo je, ki je veliko vecji<br />
od mene.<br />
To sem zelo mocno zacutil danes. Tako kot sem cutil v Oaxaki<br />
v Mehiki, ko me je tok odplavil na skale, ki so mi komaj resile<br />
zivljenje. Le da je tokrat tok povsem varen in me bo vodil tocno<br />
tja, kamor moram priti.<br />
Poklical sem druzino, ki me je posvojila zadnji teden v Delhiju<br />
in neznansko so se razveselili mojega klica. Cim sem prispel, so<br />
me nahranili, mi dali nove cevlje in me s seboj odvlekli na indijsko<br />
poroko. WAW!<br />
240 indija<br />
Kaj bom storil? Ne vem. Zaupal bom in uzival trenutke.<br />
Se naprej bom pisal dnevne zapise - dokler ne pridem domov.<br />
Najobsirneje v anglescini, nato pa povzetki tudi v slovenskem<br />
jeziku.<br />
Peacehiker
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />
5.2.05<br />
5. DAN - Dalai Lama<br />
Pred kaksno uro sem dokoncal pismo, ki sem ga namenil Dalai<br />
Lami.<br />
Pred tremi dnevi mi je nekdo napisal, da bo Dalai Lama gostoval<br />
v Delhiju v Constitution Club. Tekel sem naokoli in iskal ta kraj.<br />
Mislil sem si, da tam ne bo veliko ljudi. Verjetno je to kaksen manjsi<br />
vaski dogodek. Mogoce nekaj Tibetancev in nekaj domacinov.<br />
Zelo tezko sem izvedel tudi za tocno mesto, kje Dalai Lama bo.<br />
Na proslavo sem prispel nekaj minut pred samim pricetkom<br />
dogodka. Presenecen sem zagledal tisoce ljudi pod velikim<br />
sotorom in ducate ljudi, ki so cakali zunaj. Poskusal sem priti<br />
blize in vstopiti skozi vrata, ko me je varnostnik povlekel nazaj:<br />
»Oprostite, gospod. Polno je. Ne morete notri.«<br />
To sem tudi sam opazil. Zares je bilo nabito polno. Obrnil sem<br />
se k njemu z resnim izrazom na obrazu in mu rekel, da nosim<br />
pomembno pismo za Dalai Lamo. Nakar je varnostnik spremenil<br />
svoje obnasanje, me pregledal s kovinskim detektorjem in me<br />
spustil notri.<br />
Nadaljeval sem pot skozi gneco, stopal po prstih med ljudmi, ki<br />
so sedeli na tleh in tako prispel prav v prvo vrsto. Tam je bilo zelo<br />
malo prostora, vendar dovolj, da sem se usedel.<br />
»Oprostite, gospod. Od tu morate stran. Tu je prehod za ljudi,«<br />
je bil glas mladenica, ki se je prikazal pred mano. Preden sem se<br />
imel cas zagovarjati, mi je pokazal pot na procelje. Prestopil sem<br />
vrv in koncal v VIP prostoru z ljudmi iz televizije in pomembnih<br />
organizacij in … z veliko prostora.<br />
Sedel sem le 5 m stran od Dalai Lame in tako bil zmozen<br />
poslusati celotno predavanje. Z uzitkom sem se prepustil njegovi<br />
miroljubni energiji. Tudi pismo sem mu lahko predal. Se nikoli ga<br />
nisem videl kot cloveka. Dalai Lama je tako smesno, radostno in<br />
inteligentno bitje. Njegova anglescina ni prevec dobra, vendar je s<br />
seboj imel tibetanskega meniha, ki mu je prevajal ali pa pomagal<br />
iskati prave besede, ko je govoril v anglescini.<br />
indija 241
18:00<br />
Sestradan sem. Sedim na zidu in cakam, da pride prijatelj. On je<br />
prijatelj tistega mozaka, ki mi je hotel dati 10 tisoc rupij. Pisal sem<br />
mu, da sedaj ne potrebujem vec denarja, ker ne grem Turcijo.<br />
242 indija<br />
Joj, ampak zdajle res rabim nekaj za pod zob!<br />
19:00<br />
S prijateljem sva pojedla malico in moral se je vrniti nazaj v<br />
njegovo pisarno. Ko sva se poslavljala, sem ga prosil, ce mi lahko<br />
sponzorira karto do Dwarka. Stane priblizno 20 rupij.<br />
Naredil je zbegan obraz: »O cem govoris? Saj imam to zate,« je<br />
rekel in mi izrocil sop denarja. »10 tisoc rupij.«<br />
Tega res nisem pricakoval: »Gospod, najlepsa hvala, ampak jaz<br />
… jaz res ne potrebujem toliko denarja! Ne grem v Turcijo!« sem<br />
mu odkrito dejal.<br />
»Saj vem. Vendar ga vseeno vzemi. Za nekaj ga bos ze<br />
potreboval!«<br />
Prepriceval me je, da vzamem denar in jaz sem prepriceval<br />
njega, da bi ga rad vzel, ampak si ne predstavljam, kako bi ga<br />
lahko porabil. Prizor je bil prav smesen. Na koncu sem le vzel<br />
tisoc rupij, tako da bom lahko v miru napravil mojo prezentacijo v<br />
Bangaloru in se vozil po Delhiju v riksah.<br />
SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM<br />
Kmalu po klavrnem poskusu prečkanja mej, 3.februarja. sem<br />
dobil pošto od predsednika Drnovška, da se bo 17.2. udeležil<br />
konference, ki jo organizira Art of Living Foundation, Sri Ravi<br />
Sankarja. Povabil me je zraven in mi ponudil možnost, da se<br />
skupaj vrnemo. Čisto sem bil evforičen. Odgovoril sem mu.
Od: Peacehiker<br />
Datum: 4.2.2006 6:38<br />
Zadeva: Re: Indija<br />
Vase sporocilo sem dobil tik preden sem sel kupit<br />
karto za Istanbul... Nabral sem namrec dovolj<br />
sponzorjev za karto vceraj zvecer.<br />
Rad bi se vam pridruzil, ce je mogoce. Me lahko<br />
najavite kot vasega gosta? Nato se bom Feb 14<br />
udelezil njihovega BASIC COURSE, da vidim kaj<br />
tocno je to in Feb 17 se lahko srecava.<br />
Vas lahko prosim, da posredujete organizatorjem<br />
dokumente, ki vam jih prilagam ter jih prosite, ce<br />
mi lahko dovolijo kratek nagovor zbranim. Povedal<br />
bom nekaj besed o moji poti ter o moji viziji VLOGE<br />
MLADIH LJUDI v mirovnem procesu. Posljite jim<br />
tudi link na http://peacehiker.backpackit.com/pub/<br />
427990, kjer je pismo predsedniku Indije.<br />
Do konference se bom temeljito pripravil in tudi<br />
postavil temelje projektom DREAM WORLD ter<br />
ONE WORLD in <strong>PEACEHIKER</strong>S. Kontaktiral bom se<br />
ostale medije v Delhiju, prevedel stran v hindi in<br />
druge jezike in dal ljudem moznost, da se prijavijo<br />
kot <strong>PEACEHIKER</strong>S.<br />
Cakam vas odgovor.<br />
Nekaj ur zatem sem dobil pošto od neke ženske, ki mi je videla<br />
indija 243
po TVju in mi želela pomagati. Prosil sem jo, če mi kupi karto do<br />
Bangalore-ja. To je tudi storila. Tam sem se udeležil tečaja Art Of<br />
Living...<br />
JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />
17.2.06<br />
Z dr. Drnovskom sva se toplo poslovila in videl sem kolono<br />
vladnih vozil, kako izginja za razsvetljeno kovinsko ograjo. Nekaj<br />
casa sem se ostal na kamnitem vhodu in se nato vrnil v hotel.<br />
DRNOVSEK - INDIJSKA ZVEZDA!<br />
Vceraj zvecer smo na letaliscu pricakali predsednika. Sledil<br />
je zanimiv intervju z ekipo nacionalne televizije, dolgocasen<br />
protokol, odhod proti hotelu in okusna vecerja.<br />
Zjutraj sem se predsedniku pridruzil v trgovini z glasbili in nato<br />
osebnim srecanjem njegove svetosti Sri Sri Ravishankarja, skupaj<br />
z indijskimi svetniki. Prvic sem letel s helikopterjem. Nato smo sli<br />
zvecer na samo prireditev in celotna delegacija smo se namestili<br />
na velikanskem odru, ki je gostil okrog 150 eminentnih gostov in<br />
skoraj 4000-clanski orkester.<br />
Zadaj za soji zarometov in kamerami vseh svetovnih televizij,<br />
sem videl stotisoce obrazov. Mnozica ljudi iz vec kot 140 drzav je<br />
prisla na praznovanje obletnice najvecje nevladne organizacije -<br />
ART OF LIVING. V zadnjih 25 letih so se dotaknili zivljenj vec kot<br />
20 milijonov ljudi. Zdaj lahko med te ljudi stejem tudi sebe. Pred<br />
zacetkom uradnega dela prireditve, sem namrec naredil osnovni<br />
tecaj Sudharshan Kriya, ki mi je pokazal cudovito metodo, kako<br />
ostati vecino casa na visokem nivoju energije in preprosto srecen.<br />
Kipel sem od ponosa, ko so kot prvega drzavnika na oder<br />
poklicali Drnovska.<br />
»V svetu je še vedno preveč nasilja in revščine. Mir je treba<br />
zagotoviti povsod in v Indiji imate v tem veliko tradicijo. Mahatma<br />
Gandhi je rekel, da se lahko stvari spremenijo po mirni poti. Če je<br />
to uspelo njemu, lahko danes svet na miren način in brez nasilja<br />
spremenimo tudi mi. To pa lahko dosežemo skupaj, vsi, ki enako<br />
mislimo in čutimo, s pozitivno energijo.<br />
Poziral sem vsako njegovo besedo. Ob spremljanju dogodkov<br />
244 indija
zadnjih tednov, mi je namrec predsednik mocno prirasel k srcu.<br />
Tudi v tem govoru je bilo cutiti, da misli resno.<br />
- Veliko ste naredili. Upam, da boste nadaljevali - pa ne sami.<br />
Skupaj to zmoremo.« je zaključil predsednik dr. Drnovsek.<br />
Njegova iskrenost je pozela velikanski aplavz med<br />
dvomilijonsko mnozico. Danes in jutri se bo polovico indijskega<br />
naroda zacelo sprasevati kje je ta mala drzavica, od koder prihaja<br />
toliko mirovnikov. Najprej indijski casopisi in televizije govorijo o<br />
nekem slovenskem mirovnem popotniku, sedaj bodo vsi govorili<br />
o slovenskem mirovnem predsedniku.<br />
- Danes ima pa nekaj hripav glas tale, je omenil predsednik,<br />
ko smo se peljali v dvigalu in se je iz zvocnika hrescece zaslisal<br />
posnet glas, da smo v prvem nadstropju. Nasmehnili smo se.<br />
- Ja itak, ce pa mora cel dan govorit, je rekla z resnim glasom<br />
njegova sefica kabineta in nas iskrivo pogledala. Vsi smo se<br />
smejali.<br />
Tudi danasnja vecerja je bila sproscena, nasmejana in s<br />
predsednikom sva si izmenjala mnogo misli. Tudi on je navdusen<br />
nad idejo Svetovne Federacije. Po vecerji sem prosil glasbenike<br />
za kitaro in pred vsemi zbranimi eminentnimi gosti zaigral<br />
svojemu predseniku pesem Imagine. Pozel sem mocan aplavz in<br />
se spoprijateljil s samo menagerko hotela. Hihi.<br />
ZGODBA PA TAKA!<br />
Se zdaj mi ni povsem jasno, kako je vse to mogoce. Se ne dolgo<br />
nazaj sem se umazan potepal po velemestih in podezelju, prosil<br />
za hrano in preprosto prenocisce in zdaj...<br />
V zadnjih 24 urah sem srecal prvega predsednika drzave na svoji<br />
poti, se z njim pojavil na nacionalni indijski televiziji, bil sem cel dan<br />
del predsedniske delegacije in se vozil v novem mercedezu v koloni s<br />
policijskim spremstvom. Peljal sem se s helikopterjem, prenocil v enem<br />
najboljsih indijskih hotelov in pred nekaj urami sem se fotografiral z<br />
Berniem Ecklesonom - milijarderjem in lastnikom Formule 1 in njegovo<br />
zeno. Predstavil sem jima tudi projekt EN SVET. Osebno sem se srecal<br />
in segel v roke tudi z osebo, ki jo je mogoce videti na ulicnih vogalih,<br />
letaliscih in gromozanskih panojih na vseh koncih Indije - Sri Sri<br />
Ravishankar-jem, ki je organizator te prireditve in ustanovitelj gibanja<br />
Art of Living. Kar drgetal sem v prisotnosti tako mocne energije.<br />
indija 245
ART OF LIVING<br />
«Pravo sluzenje je, kadar imas obcutek, da nisi naredil dovolj. -<br />
Sri Sri Ravishankar,« se glasi napis na majicah veliko udelezencev<br />
tega srecanja.<br />
Ze takoj ko sem prispel v ashram in cutil to cudovito energijo<br />
prisotnih, sem vedel, da ne smem zamuditi niti minute tega<br />
druzenja. Ljudje prisotni tukaj imajo tisto nekaj - cudovit nasmeh,<br />
harmonijo gibanja, lepoto, ki zari od znotraj.<br />
Art Of Living je organizacija, ki ljudi uci, kako ziveti v harmoniji s<br />
sabo in okolico ter prostovoljno pomaga v vseh svetovnih kriznih<br />
zariscih - od Iraka do Kosova. Gradijo sole, domove in bolnisnice<br />
ter pomagajo lacnim in zapuscenim. Zdaj so kot najvecja nevladna<br />
organizacija prisotni v vec kot 144 drzavah.<br />
V teh treh dneh (od 17. do 19. februarja) bo potekala konferenca,<br />
kjer bo skupaj prislo vec kot 100 duhovnih voditeljev razlicnih<br />
relgij, desetine drzavnikov, drugih eminentnih gostov in 2 in pol<br />
milijona ljudi iz vsega sveta!!!<br />
Prvic v zgodovini clovestva se bo taksna masa ljudi zdruzila in<br />
skupaj dihala za mir na svetu.<br />
NE GREM SE DOMOV<br />
Iz urada predsednika so mi prijazno ponudili letalsko karto,<br />
da se jim pridruzim na poti domov, a sem cutil, da moram ostati<br />
TUKAJ se nekaj casa. Cutim, da moram biti prisoten na tem velikem<br />
dogodku in morda narediti se nadaljevalni tecaj Art Of Living.<br />
Kdaj se vrnem domov? Takrat ko bo prisel za to cas. Zaenkrat bom<br />
uzival nekaj casa se to neomejeno svobodo in poslusal zgodbe<br />
ljudi, ki jih srecam.<br />
246 indija<br />
Dalec, a tako blizu...<br />
Matej Sedmak<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
peacehiker@gmail.com
JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />
9.2. 2006<br />
Na poti proti domu<br />
ZADNJI DNEVI POTOVANJA<br />
Pred letom in pol sem zapustil Slovenijo kot neznan student<br />
z velikim nahrbtnikom in se vecjimi sanjami. Nazaj v Slovenijo<br />
se vracam 18. februarja okrog poldneva na povabilo samega<br />
predsednika republike.<br />
Zivljenje je res zabavno.<br />
Zdaj stanujem na severu Bangalorja v gromozanskem<br />
luksuznem stanovanju nekega Americana. Imam veliko sobo z<br />
zakonsko posteljo, racunalnik s kabelskim internetom, odlicno<br />
hrano in danes me je njegov sofer odpeljal po nakupih ... in zdaj<br />
imam tudi novo obleko - svileno tradicionalno indijsko oblacilo.<br />
Tip, pri katerem zivim, je res totalna faca! On res zna uzivati<br />
zivljenje.<br />
Ostane mi samo se 8 dni potovanja!! Kako se bom privadil nazaj<br />
na kapitalisticni sistem? Kako me bodo sprejeli novi sosolci ... Zdi<br />
se mi, da se doma nekaj kuha - zame in za vas. Predlagam, da si<br />
vzamete v soboto, 18. februarja prosto popoldne.<br />
EN SVET<br />
Se se spominjate, ko sem vam pisal iz Costarike? Bilo je dobro<br />
leto dni nazaj. Pisal sem vam, da sem se odlocil potovati kot<br />
Peacehiker, z malim nahrbtnikom, in omenil sem neki dokument<br />
- SANJSKI SVET 2100.<br />
Iz Mehike sem se vam oglasil in vam povedal nekaj besed o<br />
projektu EN SVET, ki sem ga tudi predstavil mehiski univerzi.<br />
Zadnje poglavje se je zgodilo na vlaku iz Pakistanske meje<br />
do Delhija, kjer sem se enkrat zbral vse ideje in se jih odlocil<br />
OBJAVITI.<br />
indija 247
Poznate Wikipedio? Wikipedia je brezplacna online enciklopedija,<br />
ki jo lahko vsak ureja. V zgolj 4 letih njenega obstoja je zbrala<br />
cez 900 tisoc clankov v vec kot 100 jezikih. Poglejte, kako izgleda<br />
Wikipedia v slovenscini: http://sl.wikipedia.org. Wikipedia je<br />
prvi skupinski projekt, ki je svetu pokazal, kaksna moc lezi v<br />
TEAMSKEM DELU velike skupine ljudi.<br />
Na isti nacin upam, da se bo od danes naprej zacela razvijati<br />
ideja o ENEM SVETU. Poglejte si! Prvic sem se odlocil objaviti VSE!<br />
Zdaj pa poglejte, ocenite ter predvsem PRISPEVAJTE!<br />
PISITE MI<br />
...<br />
248 indija<br />
Srecno! Zabavno! Nevarno!<br />
Peacehiker<br />
peacehiker@gmail.com<br />
TATKO, POŠLJI MI DENAR!<br />
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />
27.2. 2006<br />
Sem v Delhiju in zdaj se odpravljam proti severu, v Haridvar.<br />
V Bangalore mi je nekdo na lepem kupil karto proti Delhiju za<br />
250 dolarjev.<br />
Art of Living me je povsem prevzel. V zadnjih dneh dozivljam<br />
najbolj neverjetne spiritualne izkusnje v zivljenju.<br />
Sri Sri Ravi Shankar se mi zdi najbolj pristno in ljubece bitje, ki<br />
sem ga kdaj srecal. Zdaj je tudi moj guru.<br />
Dogodek v Bangalore je bil zgodovinski. 2 in pol milijonska<br />
mnozica je prisla iz 150 drzav, najvecji oder, ki je bil kdajkoli<br />
postavljen in najhujsi incident je bilo nekaj parov ukradenih in
izgubljenih cevljev (tudi nekaj denarnic in rukzakov, vendar se mi<br />
zdi izguba cevljev hujsa...). Policisti so prisostvovali meditacijam<br />
in z nami plesali. Se nikoli nisem na nobenem dogodku videl<br />
policiste tako sproscene.<br />
Zdaj sem v New Delhiju. S prijateljico iz Hrvaske greva proti<br />
severu, v Reeshikesh. Kot psicki sledimo Sri Sri Ravi Shankarju.<br />
Kamor gre on, se za njim odpravi cela mnozica ljudi :)<br />
Preprical sem jo, da se je otresla vse prtljage in zdaj nosi zgolj<br />
malo torbico z zobno scetko in majico.<br />
Razmisljam o tem, kako priti domov. Ko bo prisla naslednja<br />
ponudba letalske karte proti Evropi od koga iz Indije, jo bom<br />
sprejel.<br />
Matej - Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
peacehiker@gmail.com<br />
JAVLJAM SE IZ: Rishikesh, INDIJA<br />
4.3. 2006<br />
Presenecenje - vracam se nazaj<br />
V rokah imam letalsko karto Delhi - Moskva - Ljubljana in na Brnik<br />
priletim 9. marca ob 6h popoldne. Prav tako imam pri sebi vec kot<br />
tisoc dolarjev gotovine. Za nekatere ljudi se potovanje konca, ko jim<br />
zmanjka denarja, hehe... Meni se je koncalo, ko sem denar dobil.<br />
Huh. Tokrat sem dobil sponzorja na najbolj neobicajen nacin.<br />
Se nikoli v zadnjem letu in sedmih mesecih nisem tega storil. Vas<br />
zanima, kako? Najprej o tem, kje in kako sem zdaj ...<br />
Sem v mestecu Rishikesh, cudovito mestece ob visokem toku<br />
reke Ganges, od koder se zacenjajo odprave v vrhove Himalaje.<br />
Danes sem se potopil v ledeno reko Ganges.<br />
Pravkar se je zakljucil nadaljevalni tecaj Art Of Livinga in po 4<br />
dneh izstopam iz tisine. WOW ... WOW ... Kar ne morem verjeti, kaj<br />
indija 249
se dogaja v meni. Danes dopoldne bi lahko na prste prestel misli,<br />
ki so se pojavile v mojem umu.<br />
Danes okrog 11h dopoldne sem slisal, kako ljudje okrog mene<br />
vstajajo in odprl oci. Zagledal sem Sri Sri-ja, kako sedi na stolu in nas<br />
ljubeznivo gleda. Poleg njega je na tleh na odru sedel osiveli ucitelj,<br />
ki nas je vodil na tecaju. Bilo nas je okrog 500. Guruji nas je pozdravil<br />
z njegovim znacilnim visokim glasom: »Are you all happy?« in nas<br />
vodil v novo meditacijo. Ne znam si razloziti, zakaj, vendar v njegovi<br />
prisotnosti je meditacija toliko globlja, um tako tih ...<br />
Kar ne vem, kako bi skupaj spravil toliko vtisov iz zadnjih dni ...<br />
Tezko je radost spraviti v tako omejene simbole, kot so besede.<br />
Ze na zacetku tecaja sem imel zelo mocno izkusnjo. Morali<br />
smo drug drugemu povedati svoje probleme. In zacel sem: »Um<br />
bi lahko bil bolj tih, lahko bi naredil vec za druge ...« nato sem<br />
utihnil in nadaljeval: »Svet bi se lahko zdruzil, narava bi lahko<br />
bila bolj cista ...«<br />
»Ne, ne, tvoji problemi!« me je prekinila punca, s katero sva<br />
delala vajo.<br />
Ustavil sem se in zamislil. Po nekaj trenutkih tisine sem ji moral<br />
priznati, da ne morem najti problemov v mojem zivljenju. Cas<br />
je torej, da grem nazaj domov in ustvarim nekaj problemov ...<br />
zivljenje s problemi je bolj pestro.<br />
Kako sem dobil sponzorja torej? Preprosto. Pred 4 dnevi sem<br />
klical oceta domov in ga prosil, ce mi poslje denar za letalsko<br />
karto + se tisoc petsto dolarjev zraven.<br />
Naslednji dan sem ga se enkrat klical in se nikoli v zivljenju ga<br />
nisem slisal tako srecnega. Zdelo se mi je, da je komaj zadrzeval<br />
jok. Kar ne more pricakati, da me vidi. Verjetno res ni ljudi na<br />
svetu, ki bi me imeli tako radi, kot so moji starsi.<br />
Razbil sem legendo o junaku, ki naj bi prisel okrog sveta brez<br />
denarja od doma. To sploh ni pomembno.<br />
Vceraj zvecer sem se sprehajal ob reki Ganges in videl beraca,<br />
kako spi na klopci, pokrit s tanko deko. Tiho sem se priplazil k<br />
njemu in mu za hlace zataknil 100 indijskih Rupij. To se mi zdi<br />
pomembneje.<br />
250 indija
Koncno lahko izpolnim tisto, po cemer moje srce hrepeni ze<br />
toliko mesecev - DAJEM DRUGIM!<br />
Svoboden sem! Svoboden sem vlog, svoboden misli. Svoboden<br />
sem!<br />
Matej<br />
(se vedno Peacehiker)<br />
peacehiker@gmail.com<br />
www.peacehiker.com - poglejte si novo spletno stran, ki mi jo<br />
je naredila DOMENCA (www.domenca.com)<br />
P.S. Doma pravijo, da se na vecer mojega prihoda nekaj<br />
pripravlja. Ne vem, kje, kako in kaj. Vem pa, da bi vas rad videl<br />
tam cimvec.<br />
HIMALAJSKA LJUBEZENSKA ZGODBA<br />
Izstopil sem iz parne kopeli in videl himalajsko gorovje, ki se je<br />
namakalo v soju polmeseca. Nebo je bilo jasno, in ko sem pogledal<br />
navzgor, sem lahko videl ozvezdje, kot da bi gledal zemljevid iz<br />
kakšne knjige astronomije. Svež himalajski vetrič mi je medtem<br />
sušil telo.<br />
V hiši ni bilo elektrike, tako da je bila luna edini vir svetlobe,<br />
ki se je lepo odbijala od plavalnega bazena in telesa dekleta,<br />
ki je bilo še vedno v njem. Izgledala je kot igralka nekakšnega<br />
romantičnega filma. Zdela se mi je inkarnacija kake boginje.<br />
Poosebljala je sanje, ki sem jih kdajkoli imel o dekletu.<br />
In zaljubljena je vame …<br />
Srečal sem jo pred kakšnim tednom v ashramu na večeru<br />
satsang (pogovorni večer) s Sri Srijem. Na hitro sem se ozrl po<br />
prostoru, v katerem sem se nahajal, in moje oči so se srečale z<br />
očmi lepe mladenke temnejše kože. Hotel sem odmakniti pogled,<br />
vendar je še vedno strmela vame. Nasmehnil sem se. Tudi ona se<br />
mi je nasmehnila, ne da bi odmaknila pogled. Po dveh minutah<br />
sem obrnil glavo in pogledal predse. Bil sem zbegan. Do takrat še<br />
nikoli nisem srečal človeka, ki bi me gledal na tak način. Vrnil sem<br />
indija 251
pogled in ona je pogledala mene. Nasmehnila se je. Prisedel sem<br />
k njej in jo z negotovim glasom vprašal:<br />
- Kaj vidiš?<br />
Nagnila je glavo, še nekaj sekund molčala in s samozavestnim,<br />
toda prijetnim glasom rekla:<br />
- Čistost.<br />
- Občutek imam, kot da te poznam, sem dejal.<br />
Prikimala je.<br />
- Tako je. Srečala sva se že. Večkrat.<br />
Izgledala je kot Indijka, toda njene obleke in popolna angleščina<br />
so razkrivale, da najverjetneje prihaja iz tujine. Tisti dan je nisem<br />
več videl. Tudi njenega imena nisem vedel …<br />
Naslednje dni sva preživela v tišini in nekega popoldneva se<br />
je usedla zraven mene ter meditirala. Ozrl sem se, se dotaknil<br />
njenega kolena in ji z roko nakazal, da želim iti z njo na sprehod.<br />
Zapustila sva dvorano, se prijela za roke in šla do bližnjega brega<br />
reke Ganges. Odmaknila sva se od ljudi in našla malo večja kamna.<br />
Usedla sva se in si spet zrla v oči. Nikoli me ni še nihče nepremično<br />
gledal v oči toliko časa.<br />
Ponovno sva se srečala na večer, ko se je meditacija zaključila.<br />
- Uma, rad bi preživel še nekaj časa s tabo. Greš z mano v<br />
Himalajo?<br />
- V Himalajo ... Hmm ... Kdaj pa?<br />
- Jutri, poberem te ob sedmih zjutraj.<br />
- Hmm ... Počakaj, da razmislim.<br />
Nasmehnil sem se in jo prijel za ramena.<br />
- Nimaš o čem razmišljati. Povej mi, kaj čutiš – da ali ne.<br />
Zmedla se je, a se je v hipu spet zbrala.<br />
- Da, je rekla.<br />
- OK, jutri ob sedmih te pridem iskat pred tvojo sobo.<br />
Noč sem preživel v pričakovanju naslednjega dne. Nekaj je bilo<br />
na tem dekletu, česar nisem srečal še nikoli.<br />
Naslednji dan me je pričakala odpravljena in oči so se ji svetile.<br />
Med vožnjo sem odkril, da se aktivno ukvarja z organizacijo Art of<br />
Living in je menedžerka duhovnega centra v New Yorku. Z odprtimi<br />
usti sem poslušal njena razglabljanja o duhovnosti, preteklih<br />
življenjih in njenih transcendentalnih izkušnjah. V njenih očeh<br />
252 indija
sem videl mir, ki ga lahko izžareva nekdo, ki čuti, da je že tam.<br />
Na moje presenečenje ima deklica tudi magisterij s Harvarda in<br />
celo vrsto materialnih uspehov, ki ji zdaj več ne pomenijo ničesar.<br />
Šteti je morala kakih petindvajset let.<br />
Njeni starši so iz kaste brahmanov – najvišje v kastnem sistemu,<br />
ampak cela družina se aktivno bori proti kastnemu sistemu v<br />
Indiji.<br />
- Pojavlja pa se mi vprašanje, Uma.<br />
- Reci, Matej.<br />
- Kot vem, imaš fanta. V tvojih očeh pa vidim, da me gledaš kot<br />
ljubimca.<br />
- Seveda, saj te ljubim.<br />
- Vem, čutim, ampak če imaš fanta, ne bova presegla meje<br />
prijateljstva.<br />
- Jasno, mi odgovori.<br />
Trdno sem se odločil, da ne bo med nama nič ljubezenskega. Če<br />
bo mogoče, bova vzela sobo z dvema posteljama.<br />
Po celodnevni vožnji sva prispela na cilj, k vrelcem v Ganganani.<br />
Lastnika sva vprašala, ali ima prosto sobo, in pokazal nama je<br />
sobico, obdano z lesom, ter z veliko mehko zakonsko posteljo in<br />
kopalnico. Vzela sva jo.<br />
Šel sem do zidu, se naslonil, prekrižal noge in zaprl oči. Umi<br />
pride k meni in me prime za roke. Odprl sem oči in jo dvignil, da<br />
sem jo postavil bliže sebi. Zaprla sva oči, z nosovi sva se rahlo<br />
dotaknila in ujela je ritem mojega dihanja. Močno sem čutil,<br />
kako njena ženska energija prihaja vame. Dih je bil vse hitrejši in<br />
močnejši. Prižel sem jo k sebi. Odprla sva usta in začela simultano<br />
dihati prek ust. Medtem ko je ona izdihnila, sem jaz vdihnil in z<br />
mislimi pošiljal svojo energijo njej prek desne roke.<br />
Še nikoli nisem čutil česa tako intenzivnega. Impulzivno sem<br />
jo zgrabil, jo položil pod sabo na posteljo in začela sva se divje<br />
poljubljati. Čez nekaj minut sva spet začela z dihom in opazovala<br />
najini energiji.<br />
- Moj heroj, je dahnila.<br />
- Moja boginja, sem ji odgovoril.<br />
Vsak dih je bil tako božanski, tako intenziven, da sem ga čutil<br />
po vsem telesu. Spet sva se začela poljubljati, kot bi želela nekam<br />
indija 253
usmeriti presežke energije, ki jo čutiva med nama.<br />
Ulegel sem se na posteljo, Uma je splezala name, na mojem<br />
mednožju naredila turški sed in roke položila na svoja stegna z<br />
dlanmi, obrnjenimi navzgor. Zaprla je oči, jaz sem jo pa opazoval.<br />
Bila je tako nebeško lepa, tako kristalno čista.<br />
Že štiri mesece, od novembra 2005, nisem imel nobene zveze<br />
s seksualnostjo – niti nisem imel spolnih odnosov niti se nisem<br />
ljubil sam s sabo (vsaj od januarja). V sebi sem po navadi čutil<br />
močno seksualno energijo, ki je čakala, da eksplodira. Tudi zdaj<br />
sem čutil, kako se pretaka po mojem telesu, a tokrat je bila ta<br />
energija drugačna. Gledal sem Umo in jo oboževal. Nobenih<br />
seksualnih misli nisem zaznal.<br />
- Moja boginja, sem ji rekel, potem ko sem zaprl oči in dal roke v<br />
položaj molitve. Častim te. Dajem ti sebe. Vzemi si me, če me<br />
potrebuješ. Vzemi si mojo energijo.<br />
Zavestno sem ji dajal svojo energijo, ona se je pa vidno<br />
spreminjala. Govorila je z znatno drugačnim glasom, njeno telo<br />
postajalo lažje in z gotovostjo bi lahko trdil, da besede niso bile<br />
njene.<br />
- Res je. Tvoja boginja sem. Tvoj vir življenja in moči. Vedno se<br />
lahko obrneš name.<br />
- O, moja boginja, vzemi moje življenje, če ga potrebuješ.<br />
Častim te, obožujem te.<br />
- Vem, moj dragi heroj. Prav je, da me častiš. Ampak jaz ne<br />
potrebujem ničesar. Lahko ti samo dam vse, kar potrebuješ,<br />
da se izpolniš. Vzemi si mojo svetlobo in ljubezen.<br />
Tako sva govorila dobro uro, dokler ni v nekem trenutku odprla<br />
oči, njeno telo je pridobilo na teži in začutila je, da je nazaj v sobici.<br />
Prijel sem jo in jo položil na posteljo poleg sebe. Nežno sem jo<br />
poljubil in božal po njenem vitkem telesu. Imela sva zaprte oči in<br />
se poljubljala. Med nama ni bilo zaznati nobene strasti, nobenih<br />
želja.<br />
- Sploh te ne potrebujem, sploh si te ne želim! sem izrazil<br />
presenečenje nad občutki, ki so se mi pojavili.<br />
- Tudi jaz tebe ne, se nasmehne, me tesno objame in nežno<br />
poljubi na vrat.<br />
Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi ležal ob tako seksi ženski in si<br />
je ne bi želel seksualno. Navadno imam toliko spolne energije, da<br />
254 indija
mi ni nikoli dovolj.<br />
- Najin odnos je tako čist, sem spontano bleknil.<br />
- Ja, sploh nimam občutka, da sem nezvesta svojemu fantu.<br />
Med nama ni nobenih nizkih čustev strasti in poželenja. Tega<br />
nisem še nikoli občutila.<br />
Besede so se ji izgubile v vzdihu sreče, ko sem položil roko na<br />
njene prsi in jo gladil s krožnimi gibi. Zaprla je oči.<br />
Nežno sem potegnil z nje oblačila. Tudi sam sem se slekel.<br />
- Greva plavat, sem jo povabil.<br />
Ura je morala biti okrog dveh zjutraj.<br />
Stal sem na kamnitih tleh. Kopalna površina je bila kar velika<br />
in se je nahajala zunaj. Bil sem nag, oči pa so mi ostale v smeri<br />
lepe Himalaje. Mrzlega vetra še opazil nisem. Tudi dejstvo, da že<br />
cel dan nisem nič pojedel, me ni zmotilo. Še mar mi ne bi bilo,<br />
če bi kdo odprl vrata in me videl golega. Totalno sem »padel« v<br />
notranjo radost, ki sem jo občutil.<br />
Izstopila je iz bazena. Prijela svoja oblačila in se počasi oblekla.<br />
Premikala se je tako milostno. Ljubim vse na njej. Način, kako<br />
govori, čuti, se smeji. Toda v njej vidim globlje stvari. Živi v<br />
višjem zavedanju duhovnega sveta. Čisto je nenavezana na svet.<br />
Popolnoma je predana službi človeštvu. Tako božansko lepa je.<br />
Pobral sem svoje hlače, jo prijel za roko in odpeljal po stopnicah<br />
navzdol v najino sobico. Ko sva vstopala, nama je v oči padla<br />
plašna svetloba goreče sveče. Soba je imela lesene stene in<br />
nobenega okna, ki bi motil sij svetlobe. Pogreznil sem se v toplo<br />
posteljo. Slekla se je in ulegla zraven mene. Nežno je postavila<br />
svojo roko na moje prsi.<br />
Zaprl sem oči.<br />
S svojim golim telesom se je nato ulegla na moje, tako da je<br />
razširila noge in bila sva v položaju, ko bi lahko najmanjši gib vodil<br />
do spolnega odnosa. Nekajkrat me je poljubila na ustnice.<br />
- Tako neznansko lepo je poljubljati moškega brez želja, mi je<br />
rekla. O tem sem vse življenje sanjala!<br />
Priznati sem ji moral, da sem takšne sanje imel tudi sam.<br />
indija 255
Občutil sem popolno stanje <strong>BREZ</strong> HREPENENJA. Imam vse, o<br />
čemer sem kdajkoli sanjal. Doživljaj je bil tako intenziven, tako<br />
poln. Nisem si želel njenega telesa, nisem si želel globljega<br />
telesnega užitka, ker je bila notranja radost tako brezmejna in<br />
neustavljiva, kot najmočnejši orgazem, ki ga nekdo lahko izkusi<br />
med ljubljenjem. Le da je ta radost, ki sem jo doživljal, trajala in<br />
trajala in trajala.<br />
ZADNJI DAN POTOVANJA<br />
JAVLJAM SE IZ: Istambul, TURCIJA<br />
10.3. 2006<br />
Dokument SANJSKI SVET 2100<br />
Trenutno se nahajam v hotelu znotraj letalisca v Istanbulu.<br />
Nisem mogel vstopiti v Turcijo, ker nimam vize. Absurdno. Se en<br />
udarec nedorasle druzbe.<br />
Pred dobro uro me je mama v emailu spomnila, da je danes<br />
zadnja noc, ko spim v tuji postelji. Jutri bom ze sladko spal v<br />
postelji, ki se je vse predobro spominjam.<br />
Se dobrih 12 ur me loci do stopinje na domaco zemljo (letalo<br />
pristane na Brniku okrog 3 popoldne) in z vami bi rad delil<br />
dokument, za katerega cutim, da bi marsikomu na svetu vlil<br />
upanje na lepso prihodnost - SANJSKI SVET 2100.<br />
Dokument je preprost izraz mojih aspiracij za svet prihodnosti.<br />
Lahko pa v njem najdete elemente, ki niso bili se nikoli v zgodovini<br />
objavljeni na istem mestu. Med drugim, se nikoli ni clovestvo javno<br />
objavilo svojih sanj za stoletje, ki prihaja. In kaj lahko dosezemo<br />
brez sanj? Mar niso sanje tiste, ki so bile vedno prvi korak velikih<br />
druzbenih sprememb?<br />
256 indija<br />
Sanjamo ...<br />
... da bomo nekega dne ...<br />
... ziveli v SVETU <strong>BREZ</strong> MEJA.
Tezko si je to resnicnost zamisliti do leta 2007, 2008 ...<br />
... kaj pa, ce zacnemo pisati SANJE SVETA v letu 2100?<br />
Danes se zavezujemo, da bomo napeli vse moci, da praznujemo<br />
noc novega leta v 22. stoletje v svetu brez meja, brez orozja in<br />
brez lacnih ljudi.<br />
Zamislite si, da je danes 1. januar 2100 ...<br />
Zivimo v SVETOVNI FEDERACIJI, kjer ljudje potujejo, delajo<br />
in zivijo kjerkoli na svetu. Orozja ne potrebujemo, ker med<br />
drzavami ni mej. Imamo odlicno demokraticno svetovno vlado,<br />
ki sciti pravice njenih drzavljanov in poskrbi, da se volja ljudstva<br />
prenese v resnicnost.<br />
Ne poznamo vec besed »nezazelen otrok«. Danasnja druzba<br />
poskrbi, da ima vsak otrok najbolj prijetno izkusnjo prvih let<br />
obiska na Zemlji. Zgodnja izobrazba opremi otroka z veseljem,<br />
znanjem, modrostjo in samozavestjo, da sledi svojim sanjam.<br />
Ljudje se pocutijo srecni, privlacni in uzivajo v ucenju novih<br />
stvari. Uzivamo v nasih razlikah. Danes ljudje potujejo po vsem<br />
svetu in z drugimi delijo svoje zgodbe. Ni nam treba poceti<br />
samomorilskih aktivnosti - redko srecas ljudi, ki skacejo iz<br />
mostov ali vlivajo alkohol v svoje telo.<br />
Koncno smo spoznali, da smo gostje na tem planetu in zivimo<br />
v harmoniji z naravo. S spostovanjem in hvaleznostjo iz narave<br />
vzamemo, kar potrebujemo in nato okolju damo nazaj, kar je v<br />
nasi moci. Zivimo v cistih mestih, pijemo vodo iz rek in dihamo<br />
svez zrak.<br />
Dosegli smo visek v znanosti, tehnologiji in medicini. Vse<br />
znanje je prosto dostopno vsakomur in prav tako zadnje novotarije<br />
na podrocju tehnologije. Vsi drzavljani Sveta imajo pravico do<br />
brezplacne zdravstvene pomoci. Zivimo najvisjo vizijo cloveske<br />
druzbe.<br />
indija 257
OK, vrnimo se »v resnicni svet«. Tezko si je zamisliti, da se<br />
bomo prebivalci sveta strinjali na skupni viziji, ce postavimo rok<br />
prekmalu, vendar 2100 ... izgleda dalec. Dovolj dalec, da lahko<br />
ljudje izrazijo, v kaksni druzbi resnicno zelijo ziveti. Dovolj blizu,<br />
da ljudem v srca vlije upanje.<br />
Povezi se z nami in skupaj bomo odkrili, kaj zelimo ter kako naj<br />
te sanje dosezemo. Najdes nas lahko na www.dreamworld2100.<br />
net. Sprintaj tale list in ga razdeli prijateljem.<br />
Upajoc,<br />
258 indija<br />
Peacehikers<br />
www.peacehikers.org<br />
foto: Primož Lavre
indija 259
260 epilog
EPILOG<br />
epilog<br />
261
MOJA OPOROKA<br />
Iz Japonske sem domov poslal pismo, ki ga lahko družinski člani<br />
odprejo le v primeru smrti<br />
262 epilog<br />
Hej,<br />
tukaj vam pošiljam nekaj mojih stvari.<br />
Prosim ne odpirajte pisma v kuverti.<br />
To je moja oporoka, v primeru, če se mi karkoli zgodi.<br />
Brez skrbi, kmalu bom doma, živ in zdrav. Pisanje oporoke je<br />
zgolj čudovita vaja, da se sproščeno soočiš z največjim človeškim<br />
strahom – pred smrtjo.<br />
Želim si živeti še dolga leta, se pa smrti niti malo ne bojim.<br />
Tudi vam priporočam, da napišete svoje zadnje besede.<br />
Rad vas imam, kmalu se vidimo.<br />
MatejS<br />
Peacehiker
MOJE ZADNJE BESEDE<br />
Če berete te vrstice, se je verjetno zgodilo tisto, kar se<br />
je vaše človeško telo in um vedno balo – Matej je izgubil<br />
življenje.<br />
Sami veste, da sem pustolovec po srcu in da se v zadnjem<br />
obdobju življenja, smrti niti malo nisem bal... Vedno sem si<br />
želel živeti in uživati v posvetnih pustolovščinah, vendar<br />
me je vedno zanimala tudi človeška poslednja pustolovščina<br />
- SMRT!<br />
Jaz se torej ZABAVAM in z užitkom odkrivam nove<br />
razsežnosti. Morda sem deležen večnega življenja ali sem<br />
pa zgolj spremenil obliko in je moja duša prevzela novo<br />
telo.<br />
Če ste žalostni je prav tako OK. Sprejmite to žalost zgolj<br />
kot izkušnjo, ki pride in mine.<br />
Če bom lahko in če bom čutil, da je to potrebno, se vam<br />
kmalu kaj javim. Bom vprašal Boga, če ima dostop do<br />
interneta...<br />
epilog<br />
263
264 epilog<br />
POMEMBNO!<br />
Tatko, izbral sem te, kot svojega naslednika pri projektu<br />
EN SVET. Ti veš, da je to moja življenjska aspiracija. Jaz<br />
očitno ENEGA SVETA ne bom doživel, morda ga boš pa<br />
ti.<br />
Rad bi, da odslej naprej ti vodiš napredek tega projekta<br />
in VARUJEŠ ČISTOST TE IDEJE.<br />
Nadeni si ime <strong>PEACEHIKER</strong>, dostopi do mojega<br />
EMAILA in MAILING LISTE in združi svet!<br />
Najprej bi rad, da pošlješ to pismo (brez gesel seveda) na<br />
mailing listo v 3 jezikih.<br />
Dostopi do EMAILA in najdi ljudi, ki bodo prevedli v<br />
ANG in ŠPA.<br />
MAILING LISTA<br />
www.ymlp.com<br />
username: peacehiker<br />
geslo: *****<br />
EMAIL<br />
www.gmailcom<br />
username: peacehiker<br />
geslo: ******
BLOG<br />
www.typepad.com<br />
peacehiker<br />
******<br />
SLIKE & VIDEO<br />
www.flickr.com<br />
matej_peacehiker<br />
******<br />
www.jusspress.com/peacehiker<br />
STREAMLOAD PODATKI<br />
www.streamload.com<br />
matsed<br />
*******<br />
Tukaj poglej databazo peacehiker.tpd. Program najdeš<br />
na www.treepad.com<br />
ONLINE COURSE by BILL HARRIS<br />
www.centerpointe.com/life/login<br />
peacehiker<br />
oneworld<br />
FTP ACCESS<br />
ftp.peacehiker.com<br />
peacehiker<br />
*******<br />
epilog<br />
265
266 epilog<br />
GODADDY DOMENE<br />
www.godaddy.com<br />
matsed<br />
******<br />
Rad bi videl, da moje telo upepelite in pepel raztresete<br />
okrog mesta, kjer sem izgubil življenje.<br />
Kjerkoli sem bil trenutno je bil namreč moj dom.<br />
Ne trudite se prosim s postavljanjem grobov in<br />
spomenikov. Ne izgubljajte časa z mrtvimi, temveč živite<br />
svoje življenje.<br />
Morda ti pa licu tečejo solze medtem ko bereš te vrstice<br />
... ... zato ker NE RAZUMEŠ!<br />
Jaz sem tukaj ob tebi in v tebi. Vsakokrat ko se name<br />
spomneš sem ob tebi.<br />
Za časa življenja sem bil potepuh in me ni bilo nikoli<br />
doma. Zdaj bom vedno doma, ob vas in zdaj imam
tudi moč, da vam kdaj neposredno pomagam.<br />
Obrišite si solze in vsakokrat ko se spomnete name, se<br />
spomnite da nič ni nemogoče !<br />
Z ljubeznijo,<br />
Matej<br />
Peacehiker<br />
P.S. Ko boste še posebej žalostni, opazujte svoj dih in<br />
poglejte okrog sebe ...<br />
Zagotovo bom našel način, da vas potolažim.<br />
epilog<br />
267
REPORTAŽA NA 24ur.COM<br />
Popotnik Matej Sedmak - Peacehiker, ki se je pred več kot<br />
dvema letoma odpravil okoli sveta, se vrača v Slovenijo.<br />
Matej naj bi predvidoma prispel na brniško letališče v soboto,<br />
11. marca okoli 15.30. 19. julija 2004 se je Matej odpravil z<br />
nahrbtnikom in praktično brez denarja ter vizumov od doma.<br />
Prepotoval je svet od Mehike do Japonske in Indije. Pri tem je<br />
spoznal preproste domačine, popotnike, bogataše, duhovne<br />
voditelje in predsednike držav. Na poti je domislil tudi projekt En<br />
svet.<br />
Njegova javljanja s poti ste lahko občasno spremljali tudi na<br />
straneh 24ur.com, v zgodbi . Avtoštop okoli sveta<br />
»Edini načrt, ki stoodstotno velja, je Postojna - Postojna, vse<br />
ostalo bo odvisno od trenutnega navdiha ... Niso pomembni kraji<br />
in ciljne destinacije. Pomembna je pot sama in moje doživljanje<br />
poti. Vsako pravo potovanje je pravzaprav potovanje v samega<br />
sebe in iskanje tistega več,« je pred odhodom na dolgo pot<br />
razmišljal Matej.<br />
Tik pred vrnitvijo iz Indije, pa nam je Matej sporočil: »Razbil<br />
sem legendo o junaku, ki naj bi prišel okrog sveta brez denarja od<br />
doma. To sploh ni pomembno.«<br />
Več o svojih doživetjih s poti in spoznanjih, kaj v življenju je in<br />
kaj ni pomembno, je Matej napisal na svoji spletni strani www.<br />
peacehiker.com.<br />
268 epilog
KONEC ali NOV ZAČETEK<br />
7.avgust, 2006<br />
Pred nekaj urami sem se vrnil iz vikend VIPASSANE v Prekmurju.<br />
Zdaj sem v Ljubljani, v stanovanju pri prijateljici Essie in delam<br />
še zadnje popravke knjigi preden jo pošljem oblikovalcu in jutri<br />
nesem v tiskarno. 24.avgusta bo predvidoma na voljo na policah<br />
knjigarn.<br />
Zadnjih 5 mesecev odkar teptam slovenska tla je bilo z eno<br />
besedo: OSUPLJIVIH. Takoj po prihodu domov so me povabili na E+<br />
na Kanalu A, nato na 24ur, nato Večer, Nedeljski dnevnik... Marec<br />
je bil mesec intervjujev in smehljanja v objektive fotoaparatov.<br />
Od nekdaj sem si po tihem želel biti slavna osebnost, a se mi zdaj<br />
to naenkrat ni več zdelo pomembno. Predvsem sem se spraševal:<br />
»Kako lahko s svojimi spoznanji komu polepšam dan?«<br />
Na faks sem priletel kot vojaški padalec – malce čez sredino leta,<br />
nepripravljen, brez narejenih kolokvijev in seminarskih. Sošolcem<br />
sem se zdel verjetno malce čuden in prav tako profesorjem, a so<br />
mi vseeno oboji stali ob strani. Deset dni pred junijskim navalom<br />
izpitov sem se izoliral od prijateljev, izklopil telefon in študiral 10<br />
ur na dan. 27. junija sem imel opravljene vse pogoje za vpis v<br />
naslednji letnik. V indeksu imam celo tri desetke!<br />
Deset dni kasneje je bila zapisana prva verzija knjige in v roke<br />
jo je dobil oče, mama in nekaj ožjih prijateljev. Odzivi so bili zelo<br />
pozitivni – razen od mame. Njej se je zdelo, da ne bi smel razkrivati<br />
takšnih podrobnosti.<br />
Kmalu po prihodu domov sem se srečal z Alois Kolarjem in<br />
se odločil za enomesečni eksperiment ob surovi hrani. Sedaj že<br />
skoraj 5 mesecev jem samo surovo sadje, zelenjavo in oreške.<br />
Še nikoli nisem imel toliko energije in tako sijal od zdravja.<br />
Šel sem na pregled krvi in rekli so mi, da je moj izvid podoben<br />
dojenčkovemu.<br />
Vmes sem se še nekajkrat zaljubil. Dolgo časa (nekje do srede<br />
junija) sem pa ostal zvest svoji obljubi iz Japonske, da se z dekleti<br />
ne bom spuščal v spolnost. Raziskoval sem TAO seksualnost,<br />
tantro in zdaj veliko bolj razumem zakaj religije toliko svarijo<br />
pred neodgovorno spolnostjo. Zdaj čutim, da imam svojo kipečo<br />
epilog<br />
269
spolno energijo veliko bolj pod nadzorom.<br />
Pred nekaj tedni je padla ideja. Mesec in pol bom potoval po<br />
Sloveniji brez prtljage in denarja in našel način kako bi bil drugim<br />
koristen. Še pred tem si bom pa izpolnil dolgoletno željo in<br />
organiziral SVETOVNO ZABAVO v Bachus Centru, kjer bomo točili<br />
sadne sokove in namesto cigaretnega dima, dihali svež zrak. Tam<br />
bom predstavil tudi tole knjigo.<br />
Dogaja se. Dolgo časa sem se imel za zelo nediscipliniranega in<br />
vesel sem, da ta moja oznaka zdaj odpada. Vstajam ob 5h zjutraj<br />
in na projektih delam 15 do 20 ur dnevno.<br />
Prijatelji so se spraševali, kako bom živel v tem, »realnem«<br />
svetu, ko bom prišel nazaj, a jaz sem spoznal, da tudi v družbi v<br />
kateri živim zdaj veljajo isti zakoni.<br />
270 epilog<br />
Prosite in se vam bo dalo.<br />
Več kot daješ brez pričakovanj, več prejmeš.<br />
Bolj kot si sproščen, lažje dosegaš svoje cilje.<br />
Če imaš rad ljudi, bodo imeli ljudje radi tebe.<br />
Najbolj se splača govoriti čisto resnico.<br />
Tako, knjiga je pri koncu. Zdaj se začenja tvoja pustolovščina.<br />
Vse kar je v tej knjigi zapisano, ti lahko služi kot navdih na tvoji<br />
poti, a pot si začrtaj sam. Ni ti treba potovati okoli sveta, če tega<br />
ne začutiš. Poslušaj svoje srce, verjemi v svoje sanje in nato povej<br />
svetu svojo lastno zgodbo.<br />
In če želiš iti na malo drugačno potovanje, ti lahko dam majhen<br />
nasvet. Vzemi s seboj toliko denarja, da ti ga bo po dveh dneh<br />
zmanjkalo. Nato pa stopi do prvega človeka in reci:<br />
»Excuse me. My name is Peacehiker and I am from the World. I<br />
am hungry, but I have no money. Do you want to invite me to eat<br />
something with you?«<br />
(Oprostite. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta. Lačen<br />
sem, a nimam denarja. Me želite povabiti na malico z vami?)
Nekaj ljudi te bo zavrnilo. Ne skrbi. Prej ali slej te bo nekdo<br />
sprejel v svoj dom in morda tudi v svoje srce. Zagotovo bo to<br />
nepozabna izkušnja tako zate, kot za tvojega gostitelja.<br />
Srečno pot!<br />
Peacehiker<br />
www.peacehiker.com<br />
peacehiker@gmail.com<br />
P.S. Radoveden sem čigave oči prebirajo tele vrstice. Radoveden<br />
sem, kaj se plete po tvojih mislih, kako se ti zdi knjiga in kakšne<br />
so tvoje sanje. Rad bi dobil tvoj email. Piši mi! Če želiš, da ti<br />
odgovorim, mi v zadevi elektronske pošte napiši ODGOVORI MI.<br />
epilog<br />
271