PEACEHIKER OKOLI ZEMLJE BREZ DENARJA

PEACEHIKER
OKOLI ZEMLJE
BREZ DENARJA
Matej Sedmak

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-992(0.034.2)
910.4(100)(0.034.2)
SEDMAK, Matej
Peacehiker okoli zemlje brez denarja [Elektronski vir] : vse
kar piše se je dejansko res zgodilo / Matej Sedmak ; [foto v Indiji
Brane Sedmak]. - El. knjiga. - V Ljubljani : samozal., 2013
ISBN 978-961-276-722-8
266678016

Ljudje, ki so brali moje reportaže s poti, so me stalno
spraševali, če so zgodbe resnične, ker za kaj takega še niso
slišali. Odgovoril sem jim, da jaz tudi ne ...
... preden sem to doživel sam.
V tej knjigi so zgodbe še bolj neverjetne. Tiste, katerim moji
bralci prej zagotovo ne bi verjeli.
Na tem mestu polagam roko na srce in zagotovim:
VSE KAR JE V TEJ KNJIGI NAPISANO,
SE JE DEJANSKO ZGODILO.

KAZALO
UVOD
IMEL SEM SANJE ............................................. 9
I. DEL OD MATENJE VASI DO MADRIDA
BOJ ZA OBSTANEK ............................................. 16
NA RAZGOVOR Z BOGOM ................................... 24
TEDEN PRESENEČENJ ......................................... 27
800 KILOMETROV PEŠ ....................................... 31
NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI ................ 36
II. DEL OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP
ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU ..................... 44
SPET DOMA ....................................................... 51
ŽELITE MASAŽO? ............................................... 56
POD SLOVENSKIMI PALMAMI ............................ 62
ODSLEJ VEGETARIJANEC .................................... 67
INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST ....... 77
DESET DNI V TIŠINI ............................................ 79
PRODAJAL KINO VSTOPNICE .............................. 84
ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO ..................... 86
III. DEL PEACEHIKER ALI AMERIŠKI VOHUN?
DOKUMENT SANJSKI SVET 2100 ........................ 102
OČE NESE STVARI DOMOV ..................................113
SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE ..............................121
NA KUBI V ARESTU ............................................ 127
IV. DEL ZALJUBIL SE V MEHIKO
POSVOJEN V NOVO DRUŽINO ............................ 138
GROZLJIV DAN ................................................... 139
NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO ................... 147
V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE ................ 149
S TANIO NA POT BREZ $ .....................................151

NA OZEMLJU ZAPATISTOV .................................. 153
ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO ..................... 159
MOJA MEHIŠKA PRINCESA ................................. 160
KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!! ....................... 164
ODSLEJ BREZ SEKSA ...........................................171
V. DEL ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA
VI. DEL INDIJA
EPILOG
NEZNANEC PODARIL 600 DOLARJEV .................. 176
PEACEHIKER MEGUMI - ZVEZDA JE ROJENA ........ 194
IZ OKINAWE BREZ PRTLJAGE .............................. 194
MIROVNA KONFERENCA V MESTU LUCKNOW .... 212
Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE ...................... 213
SE BOM PREDAL SPOLNI NASLADI? ...................220
ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN? .................................228
PISMO PREDSEDNIKU INDIJE ............................ 231
V PAKISTAN BREZ VIZE ......................................234
SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM ..................242
ZADNJI DAN POTOVANJA ....................................247
MOJA OPOROKA ................................................262
KONEC ali NOV ZAČETEK ....................................269

UVOD
Naslov knjige se mi ne zdi ravno primeren, saj je denar na moji
poti igral stransko vlogo oziroma je večinoma sploh ni igral. Nisem
ga imel in nisem ga rabil. Nekaj sem si zamislil in je prišlo. A sedaj
sem spet v svetu, kjer je lažje, če denar imaš, kot če ga nimaš,
zato moram tudi knjigi dati naslov, ki se bo bolje prodal. :)
Naj se predstavim. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta.
Odvisno od dneva pač...
V mojem študentskem indeksu sicer piše, da se imenujem Matej
Sedmak in da sem bil 18. maja leta 1984 rojen v Postojni. Moje
stalno prebivališče se po uradnih podatkih nahaja blizu rojstnega
kraja, v Matenji vasi, v mali sobici v prvem nadstropju velike hiše
s široko zelenico, sadnimi drevesi in brstečimi rdečimi rožami
na balkonih. Imam očeta po imenu Brane, mamo Ireno, dve stari
mami in sestrico Niko. A moj pravi dom je pravzaprav – Svet. Moja
družina – človeštvo.
Julija 2004 sem se odpravil na dolgo potovanje in, geografsko
gledano, prišel okoli sveta. Finančno je bilo breme neopazno.
Osebnostno – huh – zdi se mi, da sem prišel tja, kjer sem vedno
bil, a se tega prej nisem zavedal – nazaj k sebi. Rešil sem se
strahov, prevrednotil prepričanja in vzljubil človeštvo. Zdaj se
čutim svoboden, srečen, neomejen, privlačen ... in še mnogo
drugih čustev in pridevnikov, ki sem jih prej redko izkusil.
Poleg tega, da sem leto dni potoval praktično brez prtljage, sem
okusil tudi raznolikost prevozov. Potoval sem peš, na štop, z letali,
vlaki, kolesi, ladjami, motorji, z vozovi z vpreženimi voli, s kamelo
in s predsedniško limuzino. Spal sem v vseh mogočih tipih sob in
postelj pri lokalnih ljudeh. Nekaj dni pod milim nebom. Pa tudi v
hotelu za 500 dolarjev na noč. Jedel sem hrano, ki so mi jo podarili
ulični prodajalci, pa tudi v najbolj luksuzni restavraciji s pogledom
na večerni Tokio, kjer je kuhar pripravljal izvrstno hrano posebej
zame pred mojimi očmi.
Slovenijo sem zapustil s par sto dolarji, nato sem prvi del poti
pošteno garal za preživetje. Po šestih mesecih sem odvrgel stvari
in denar zavračal, potem pa dovolil, da so mi neznanci, ki sem
jih srečal na poti, dajali denar sami od sebe. Včasih sem prosil.
Včasih sem dajal. Razbijal sem svoje vloge in maske in nazadnje
prekršil svoj najbolj trdovraten princip, klical svojega očeta ter ga
prosil, če mi pošlje denar za povratek.
uvod
7

8
Naučil sem se španščine, japonščine, malo kitajščine in hindi.
In naučil sem se tantrične seksualnosti.
Bil sem zvezda na nacionalnih televizijah, zapornik na Kubi,
berač na japonskih ulicah, glasbenik v newyorški podzemni, del
delegacije predsednika republike, skrivnostni ljubimec in menih.
Že med pisanjem sem se počutil, kot da me je Steven Spielberg
prosil za scenarij za novo holywoodsko uspešnico. Zgodba je
tako neverjetna, pretresljiva, romantična, intenzivna, duhovna,
pustolovska ..., da ji včasih še sam komaj sledim. Ampak zato ni
nič manj resnična.
Seveda ne morem trditi, da sem zapisal čisto resnico, saj te ne
poznam. Zapisal pa sem stvari tako, kot sem jih doživel in videl sam.
Zapisal sem skoraj vse. Tudi tiste izkušnje, ki me jih je malo
sram priznati. Tiste dogodke, ki sem jih najprej mislil malo... saj
veste... olepšati.
To iskrenost ti namreč dolgujem, dragi popotnik, ker samo
tedaj bo ta zgodba uporabna tudi zate in za tvoje potovanje skozi
življenje.
Ni namreč tako pomembno moje potovanje, kot je zate
pomembno tvoje.
JAVLJAM SE IZ: Matenja vas, Slovenija
19. julij 2004
Odlocil sem se pustiti vse svoje uspehe, vse pridobitve in vse
materialne stvari, ki me vezejo na to zivljenje in to identiteto doma
in oditi na pot v neznano.
Iskat grem modrost brez denarja v zepih, v neznane kraje, k
neznanim ljudem. Grem na pot k popolni svobodi, brez zelja in
nacrtov, brez rocne ure in brez misli na jutri.
"Ti ne bos nikoli vedel, kaj ob tem cuti mama. Ti ne ves, da s
tabo na tako dolgo pot odhaja del mene in da se ta del mene trga,
ko vidim prazno posteljo in se sprasujem, ce je moj otrok se ziv,"
mi je pred odhodom rekla mama. In oba sva jokala.
Oce me je objel in videl sem cisto majhno solzico v njegovem
ocesu, ki se je posusila v ponosu in sreci.
uvod

Dva meseca me je prepriceval in me na vse nacine poskusal
ustaviti, da ne bi odsel na pot. Tudi zdaj bi najraje videl, da
ostanem doma. Hkrati pa vem, da je ponosen name. Vem, da je
srecen, ko vidi, da izpolnjujem tisto, kar si je sam nekoc zelel. Lesk
v njegovih oceh, medtem ko mu govorim o tujih krajih, ga izdaja.
"Matej, kdo mi bo pomagal pri nalogah? Komu bom zvecer dala
lupcka preden bom sla spat? Komu bom lahko vse zaupala?" me
med jokom sprasuje Nika - sestrica in najboljsa prijateljica. Srce
se mi trga, ker jo bom deset mesecev pustil samo doma in je ne
bom videl kako raste in vsak dan postaja vecja lepotica. "Kaksna
bejba bo to! Trgali se bodo zanjo," pomislim ob tem, ko jo gledam
kako se sprosceno igra z vrstniki, se ji vsi smejejo in si zelijo njene
druzbe.
V zadnjem letu smo se zelo zblizali z mojima "nonama". Obe
imam tako rad. Pravijo mi, da ne vedo, ce bodo pri svojih 80-ih
dozivele moj prihod domov.
Sploh se nisem dobro zavedal, kaj vse imam. Solze mi stopijo v
oci, ko se poslavljam od prijateljev in vidim, koliko ljudem JE MAR
ZAME! Sploh ne stejem vec daril in spominkov ter iskrenih besed,
ki sem jih dobil v zadnjih dneh.
Nocem, da iz mojega potovanja naredite mit o velikem drznem
junaku, ki je sel v svet staviti glavo na prodaj. Za vas, ki boste brali
reportaze bo moje potovanje morda divja, nenavadna avantura,
zame pa nekaj povsem drugega. Zame bo to duhovna poglobitev,
odkrivanje sebe in drugih ljudi ter izkusnja popolne svobode.
Vesel bom ce bom svoje lepe in tezke trenutke lahko delil s
cimvec ljudmi doma in po svetu in vas vse vzpodbudil, da greste
svojim sanjam naproti, pa ce so navidez se tako nore.
IMEL SEM SANJE
Bil sem študent prvega letnika mednarodnih odnosov na
FDV – študij, ki sem si ga vedno želel. A ni bil dovolj, da bi me
uvod
9

10
izpolnjeval. Na faksu sem bil uspešen. Toda čutil sem, da je moje
življenje prazno. Bil sem pobožen obiskovalec nedeljskih maš. A
nisem izkusil Boga.
Sreča (ali morda izbira) me je prinesla v družino, kjer smo se
dobro razumeli in mi materialnih stvari ni nikoli manjkalo. Nisem
se pa razumel z vrstniki. Bil sem človek, ki ga ljudje gledajo z
zavistjo in si želijo živeti tako kot on, a jaz nisem bil srečen.
Prizadeval sem si za dobrinami, za kakršnimi si prizadeva večina.
Začel sem vstopati v igro modernega sveta, kjer je pomembna
diploma, dobro delovno mesto, velika hiša in najnovejši računalnik.
Ob tem seveda še partner, s katerim se poročiš in si te pridobitve
deliš – skupaj s svojimi strahovi in negotovostmi. Globlje kot sem
se pogrezal v to igro, bolj praznega sem se počutil.
Začutil sem, da moram nekaj spremeniti. Predvsem moram
ugotoviti, kaj sploh hočem od svojega življenja.
Junij 2003
Nekega sredinega jutra sem se odpravil v majhno vasico na
vzhodu Francije – v Taize. Tam sem v tednu dni tišine prvič v
življenju zapisal svoje sanje. V neki motivacijski knjigi sem namreč
prebral, da smo neomejeni in si lahko izpolnimo vse kar si želimo!
Potrebno pa je svoje sanje zapisati.
„Piše se leto 2034. Star sem 50 let,“ sem začel in se ob tem
nasmihal, „in živim življenje svojih sanj. Sem pomemben politik,
imam veliko denarja, ljudje me imajo radi in ... počutim se srečnega
in svobodnega! V svoji mladosti sem se odpravil na štop okoli
sveta in prišel nazaj v Slovenijo. Na poti sem se preživljal zgolj s
tistim, kar sem sam zaslužil.“
Zaprl sem oči in postajal vse bolj navdušen. Pozabil sem na tiste
sanje o karieri in denarju in se posvetil občutkom svobode, ki sem
jih želel doživeti. Popisal sem več kot 200 strani malih zvezkov!
Nadaljeval sem z zapisom bližnjih sanj.
uvod

CILJI DO JUNIJA 2004
„Danes je 14. junij, stojim na cesti pred svojo hišo v Matenji vasi
in se odpravljam na štop okoli sveta. (to sem zapisal z rdečo barvo)
Naredil sem vse izpite za drugi letnik in postal samozavesten. S
sabo imam nahrbtnik, kitaro in 1000 dolarjev. Da to dosežem,
sem pripravljen narediti karkoli bo potrebno.“
Meseci, ki so sledili, so bili polni vzponov in padcev, ohranil pa
sem navado, da sem vsaj enkrat tedensko svoje sanje prebral in
jih vsake toliko ponovno zapisal.
April 2004
Svoji družini sem oznanil, da se odpravljam na pot okoli sveta.
ŠOK! JOK!
Maj 2004
Po nekaj diplomatskih poskusih, da sinu razbistri um, mi je
oče ukinil dotok finančnih sredstev. Narejenega nisem imel še
nobenega izpita in na banki me je čakal zajeten dolg za poravnavo.
Mama me je vsaj enkrat dnevno klicala in po vsakem pogovoru
bruhnila v jok. Oče mi je prigovarjal, naj si premislim, on pa bo
poravnal dolg in mi plačal enomesečne počitnice na Kubi.
„Sebičen si, Matej! Vsi trpimo zaradi tebe!“ je bil jasen oče.
Stare mame so mi rekle, da me verjetno ne bodo nikoli več
videle in njihova ostarela telesa so se tresla od žalosti.
Junij 2004
Bila je deževna junijska noč in celo noč sem prebedel v
razmišljanju. Pisal sem dnevnik in nanj so mi kapljale solze. Tisto
noč je padla dokončna odločitev.
Naslednji dan je bila cela družina zbrana ob kosilu. Mama je
uvod
11

12
spet bruhnila v jok in za njo moja mala sestrica. Takrat sem udaril
po mizi in v trenutku so vsi utihnili.
„Rad bi vam nekaj povedal in želim, da me poslušate!“ sem začel svoj
govor. „Vi niste moji prijatelji! Niste moji prijatelji, ker mi ne pustite, da
živim svoje sanje! Če me boste še enkrat samkrat skušali omejevati,
vas bom zapustil in to za vedno. Briga me, tudi če grem potem v svet
brez denarja! Nikoli več ne bom nikomur dovolil, da manipulira z mojimi
čustvi in me ovira pri izpolnjevanju MOJIH SANJ!“
Tišina, ki je sledila, mi je dala vedeti, da so me razumeli. Spoznali
so, da me nič več ne more ustaviti.
Od takrat naprej je zgledalo, kot da mi celotno vesolje stoji ob
strani pri izpolnitvi zastavljenih SANJ.
V naslednjih tednih sem naredil vse izpite (ali bolje rečeno, so
bili narejeni). Na najbolj neverjeten način sem zaslužil okrog 600
tisoč tolarjev (je bilo zasluženih). Odplačal sem dolg, pa še mi je
ostalo.
Za mojo zgodbo so se začeli zanimati mediji. 24ur.com portal
mi je obljubil, da bodo objavljali moje prispevke s poti. Podjetje
Domenca iz Jesenic mi je naredilo super spletno stran.
Starši so mi obljubili pomoč pri nakupu opreme. Če bom želel,
mi je rekel oče, mi bo kupil tudi letalske karte.
Domenca mi je dejansko tekom celotne poti stala ob strani ob
mojih spletnih vzponih in padcih.
15. julij 2004
Z mamo sva šla po nakupih. Podjetje IGLU ŠPORT mi je
odgovorilo na email, ki sem jim ga poslal. Obljubili so mi 40%
popust pri nakupu opreme.
– Madonca, dober si, ej, mi je rekel prodajalec. Ne vem, kako
si prepričal direktorja! Še alpinistične odprave ne dobijo toliko
popusta!
Mama mi je (že prejšnji mesec) obljubila, da mi bo častila drugih
60% (nekaj je prispeval tudi oče). Kupila sva 80-litrski nahrbtnik, še
uvod

en mali nahrbtnik, kuhalnik, šotor, spalno vrečo in set loncev. Pa še
nekaj oblačil, novo uro, očala in kvalitetne sandale.
PETEK, 16. julij 2004
Obiskala nas je ekipa televizije POP TV in z njimi novinarka
osrednjih poročil 24 ur.
Postojna | 16.7.2004 |
P.J.
Ambiciozni popotnik, ki pravi, da mu je palec nepogrešljiv del
telesa, za svoje najdaljše počitnice ni pripravil nobenega načrta.
Na potovanju si bo pomagal tudi z igranjem na kitaro
Matej Sedmak se na svoje ambiciozne počitnice odpravlja brez
kakršnih koli priročnikov in posebnih ciljev. Ve samo, da bo začel in
končal v Postojni, kjer je tudi doma. S seboj bo vzel 150 evrov in 100
dolarjev ter nekaj malega rezerve, tako da bo pot okoli sveta tudi
trda in delovna.«Igral bom kitaro, izvajal ulično igro in komedijo.
Na Tajvanu v Indoneziji bom mogoče učil angleški jezik. Praktično
bom počel, karkoli bom dobil pod roke,« je povedal mladi popotnik.
Kot študent mednarodnih odnosov si želi preizkusiti mednarodne
odnose tudi v praksi, glavni namen poti pa je iskanje samega sebe.«
Končal sem drugi letnik faksa in si postavil življenjske načrte.
Mislim, da vem kdo sem in vem, kaj hočem. Ampak ravno to je
mogoče past. Na tem potovanju bi rad ugotovil, kdo sem v resnici.«In
kje na širnem svetu se bo Matej najdlje zadržal?«Predvidevam, da
v Hollywoodu, če me bo tako začaral, kot mislim, da me bo. Tam bi
počel, kar se pač v Hollywoodu počne. Preizkusil bi se v disciplini, v
kateri se še nisem preizkusil, to je igralstvo.«
Pri njegovi pustolovšini in iskanju samega sebe, pa mu bodo
seveda pomagali njegovi najbljižji, čeprav ga bodo naslednje leto
zagotovo zelo pogrešali.Matejeva sestrica Nika je povedala, da ga
bo zelo pogrešala, ker ga ima zelo rada.«
Do zadnjega sem upala, da ne bo šel na pot. Sedaj, ko smo pred
dejstvom, mu bomo pa maksimalno pomagali,« je povedala njegova
mamica Irena. Matejevo pot in fotozgodbo boste lahko spremljali
tudi v prihodnje, in sicer na spletni strani www.okolisveta.com in na
naši spletni strani 24ur.com.
13

Santiago de Compostella
Leon
Madrid
ŠPANIJA
Pamplona
FRANCIJA

ŠVICA
I. DEL
OD MATENJE VASI DO MADRIDA
20.julij - 13.september, 2004
Torino
ITALIJA
Bologna
Rim
SLOVENIJA
Postojna

BOJ ZA OBSTANEK
JAVLJAM SE IZ: Torino, Italija
26.julij, 2004
Nikoli nisem bil se tako svoboden, tako srecen in tako brez
denarja.
Bologna
Bologna mi je bila vsec. Prijetno, zaspano mestece, kjer se
trgovine odprejo sele ob 10h. Prvo noc sem prespal pri studentki,
ki sem jo spoznal popoldne, naslednja dva dneva pri neki drugi
zenski. Zadnje tri dni sem prezivel v Rimu in spoznal kopico
neverjetnih ljudi, dobil prost vstop v Planetarium in prvic dozivel
SHIATSU masazo!
Danes me je gospa, ki me gosti, povabila na praznovanje
rojstnega dneva njenih sorodnikov. Hitreje kot sem praznil kroznik,
bolj je bil poln. In ko sem mislil, da hrane ne more biti vec, so prisle
se tri nove okusne jedi. Neverjetno topli ljudje - takoj sem bil njihov!
Prvic po nekaj dneh igranja kitare sem dozivel APLAVZ.
Zelo dobro sem namrec obcutil, kaj pomeni sluziti vsakdanji kruh
na ulici. 3 dolge ure igras kitaro na stopnici ob fontani. Mimo tebe
gre stotine ljudi, a se nihce ne ustavi. Nekaj casa imam obcutek,
da ne pojem dovolj dobro, nekaj casa da se me ne slisi, cel kup
misli se mi podi po glavi med praznim igranjem. Samozavest se
mi veckrat spusti blizu ledisca.
Imel sem prav, zdaj res obcutim kdo sem v resnici, kaksni so
moji obcutki in kako potrebujem tisto osnovno potrditev okolice.
Rim
Vceraj sem zacel igrati pred Kolosejem in k meni je prisla besna
zenska in vrgla moj nahrbtnik 10 metrov stran. To je bil njen
teritorij. Nato sem hodil od restavracije do restavracije, od bara
16 od matenje vasi do madrida

do bara ter se predstavljal kot glasbeni mojster in predlagal, da bi
zvecer zabaval njihove goste za nekaj evrov, a si nihce ni vzel vec
kot 20 sekund, da me je odslovil.
Vstopil sem v posebno sfero, kjer se vsak bori za svoj kvadratni
meter prostora in za vsakih 10 centov. Danes zvecer sem ugotovil,
da moras biti bolj agresiven, ce zelis priti do denarja. V uri in pol
sem zasluzil dovolj za teden dni Francije.
Srecen sem, resnicno srecen, resnicno svoboden. Sprejel sem
realnost boja za prezivetje in bolj kot kdajkoli prej sem odlocen,
da to pot dokoncam, tako kot sem si jo zastavil in s 150 evri
zacetnega kapitala (ki kar prehitro kopnijo). Cutim kako postajam
mocnejsi in odpornejsi.
Jutri zjutraj odrinem na sever - za teden dni v tisino in duhovnega
poglabljanja v Taize (pravljicna vasica blizu Lyona).
Torek, 20. julij 2004
5:30, moja soba, Matenja vas, Slovenija
Zrl sem v računalniški ekran in znova in znova prebiral zgodbo
o meni, ki so jo zapisali na osrednjem slovenskem informacijskem
portalu. Še enkrat sem prebral tudi članek v Dnevniku.
"Sem to res jaz?" se sprašujem.
"Izpolnjujejo se mi sanje," dahnem in se nasmehnem. Urejal
sem še zadnje stvari pred odhodom na pot. Včeraj sem napisal
stran in pol dolgo poslovilno pismo prijateljem.
Spal sem le kako uro. Urejal sem naslove ljudi, katerim želim iz
poti pisati pisma. Dobil sem eno dopisno listo na internetu, katero
bom moral plačevati - ok, to so mi obljubili starši.
Na to listo sem vključil vse svoje prijatelje in pa emaile ljudi,
ki sem jih spoštoval. Med drugim tudi Jonasa Ž, vse poslance
državnega zbora, Zvoneta Šerugo in Boštjana Romiha.
S sabo sem imel 150 evrov v denarnici, 100 dolarjev v mali torbici
okoli pasu (samo v skrajni nuji) in pa še 20 dodatnih dolarjev. Bili
so darilo prijatelja. Odločil sem se jih razdeliti med reveže, ki jih
bom srečal.
od matenje vasi do madrida
17

Prišel bom okoli sveta. Kako točno, ne vem. Verjetno do maja
2005.
$ si bom služil sam.
Na celi poti ne bom sprejel keša od staršev! Razen če mi bo šlo
za življenje.
10.00, Matenja vas
Postavil sem se pred domačo hišo in iztegnil palec.
Ustavi mi prvi avtomobil - moja mama.
Pelje me do avtoceste in me še enkrat v solzah objame.
- Matej, ma boš res šel samo s 150 evri!
- Saj nimam samo tega.
Pogledam v denarnico.
- Imam še 20 dolarjev in še 100 dolarjev rezerve!
- Kako si lahko tako neodgovoren, Matej! Lej, vzemi vsaj še ...
100 evrov!
- Hvala mamca, ne rabim.
Poljubil sem jo na lice in se izmuznil iz objema.
10:20, Postojna
Po 10 minutah štopanja vidim siv avto, ki se mi zdi sumljivo
znan. Ustavi mi - oče.
- Tatko, ampak res ne bi telefona jemal s sabo!
- Matej, samo to uslugo mi naredi! Nič drugega te ne prosim!
Imej telefon pri sebi in naj bo stalno vklopljen, da te bomo
lahko poklicali. Stroške ti bom plačal jaz.
Namrdnil sem se in se tiho strinjal.
10:50, Koper
Tretji prevoz mi je ponudil prijatelj Maljo, ki me je želel pripeljati
čez slovensko mejo. Nato me še enkrat pobere oče in me odloži
na avtocesti pred Trstom.
18 od matenje vasi do madrida

11:20, Italijanska avtocesta
Nekdo mi je ustavil. Tovornjak! Pritečem do njega, odprem vrata
in pozdravim voznika. V kabino najprej vržem svoj mali nahrbtnik,
nato kitaro in nato še večji nahrbtnik. Nazadnje se zavihtim na
sopotnikov sedež še sam.
Bil je avtoprevoznik iz Turčije, na poti do Padove.
- I travel around the world, sem mu navdušen zakričal čisto na
začetku najinega pogovora.
Pokimal je z glavo.
Ker se mi je zdelo, da me ne razume, sem se zavrtel na stolu
proti njemu in z rokama naredil kroglo, ki je predstavljala zemljo.
S kazalcem sem naredil krog in zraven govoril imena držav, ki jih
nameravam prepotovati. Nato sem dvignil palec, kot da štopam in
pokazal vozila, katera nameravam na tej poti prositi za prevoz.
Brrm, brrrm, sem posnemal zvok avtomobila in vrtel pesti rok,
kot da držim volan. Nato sem se nagnil naprej in z rokama prijel
namišljeno krmilo od motorja. Nazadnje sem z roko pokazal še let
letala in plovbo jahte.
Voznik se je nasmehnil, zamomljal nekaj v svojem jeziku in se
zopet osredotočil na cesto.
Jaz sem pa vzel iz nahrbtnika rumeno knjigo „SERVAS
INTERNATIONAL - Italy“ in začel listati po naslovih. SERVAS je
organizacija, ki vključuje ljudi, ki si želijo potovati po svetu in
pa tiste, ki želijo te popotnike brezplačno gostiti. V Italiji je bilo
kakih 5 tisoč takšnih ljudi, razdeljenih po regijah. Pri vsakem pa
sem našel tudi opis in zapisane interese. Obkrožil sem kakih 10
naslovov ljudi, ki so se mi zdeli zanimivi in jih začel klicati.
18:00, Bologna
Dobil sem se z dekletom, s katero sva se prej slišala po telefonu.
Kupila sva nekaj kruha, salame in lokalno vino. Poklicala je še
sestrično in prijatelja in naredili smo piknik v parku.
Zvečer se mi je malo vrtelo od vina in prosil sem jo, če lahko
prespim pri njej. Prej mi je sicer rekla, da to ne bo možno. Spal
sem na tleh na svojem armafleksu in prvič v moji spalni vreči, ki je
še vedno imela vonj po novem blagu.
od matenje vasi do madrida
19

21. julij 2004
Cel dan sem se sprehajal po Bologni. Kar razganjalo me je od
navdušenja - končno na poti, o kateri sem toliko časa sanjal!
Sprehajal sem se pod Arkadami Portico. Ogledal sem si San
Petronio Baziliko. Obiskal sem tudi univerzo.
Zvečer sem poklical neko drugo žensko, ki sem jo prav tako
našel v SERVAS knjigi in povabila me je k sebi domov. Živela je
sama v moderno opremljenem stanovanju na mestnem obrobju.
Pripravila mi je okusno večerjo z vinom.
Nekaj časa sva še klepetala in igral sem ji kitaro, nato sva se
odpravila spat. Spal sem na kavču v dnevni sobi. Pred spanjem
sem pisal dnevnik:
Že od včeraj se učim italijanščino in znam že nekaj stavkov. Ful
mi je všeč ta ženska! Lepa je, privlačna. A strah me je, da bi se ji
bolj približal ...
Neznansko si želim ženske!
Zakaj me je strah žensk?
Zakaj me je strah biti takšen, kot sem?
Stalno si grizem nohte in vrtam po nosu - kot da bi bil nervozen
zaradi nečesa!
Kaj si ljudje o meni mislijo?
Zakaj ne morem utišat tega uma?!
Vem samo to - Kristus je umrl na križu zame! Rad bi bil čim boljši
kristjan in delal tisto, kar je prav. Rad bi še druge vodil na pravo
pot.
22. julij 2004
BOLOGNA
Stal sem na stopnici na glavnem trgu - Piazza Maggiore. Dobre
3 ure sem igral kitaro. Izkupiček je bil boren. Komaj dovolj, da
sem si kupil dva sendviča s sirom in mortadelo. Odločil sem se,
20 od matenje vasi do madrida

da se bom naučil kako italijansko skladbo in sem kupil pesmarico
Zukkera in njegov CD.
150 evrov je kopnelo.
Všeč mi je bila gostiteljica, ki me je gostila včeraj, a nisem je
želel še enkrat motiti. Nisem želel, da si z mano dela skrbi. Želel
sem danes najti koga drugega, ki bi me gostil, a mi ni uspelo,
tako da sem še enkrat poklical Barbaro. Rekla mi je, da lahko
pridem.
25. julij 2004
RIM
Sedim pred Fontano di Trevi in opazujem razsvetljene
restavracije. Iz prve prihaja glasen smeh.
Danes me je Francisco povabil v Planetarij, kjer sem občudoval
animacijo zvezdnega sistema in nastanka zemlje. Že tri dni sem
nastanjen pri starejši gospe, katere sinovi so že odrasli in spim v
sobi enega od njih.
Neznansko prijazna je in z njo lahko treniram svojo italijanščino.
Ona sploh ne govori angleško. Stalno nosim s sabo zvezek in
si zapisujem nove besede ter jih gledam v žepnem slovarčku.
Predvčerajšnjim me je peljala na poroko njenih prijateljev. Veliko
smo jedli.
Zdaj bi rad poskusil nekaj novega, a me je strah. DAMN IT! Vsega
me je stalno strah! Rad bi igral pred restavracijami, tako kot sem
nekoč videl glasbenike, ko sem bil na morju na Hrvaškem.
Ajde, AKCIJA!
Odložil sem zvezek, se pomaknil proti restavracijam in vzel
kitaro iz etuija.
Srce mi je začelo hitreje biti. Zgrabila me je groza. Pospravil
sem kitaro nazaj.
od matenje vasi do madrida
21

- Kako bom kar tako igral ljudem v restavracijah? To je neumna
ideja.
Še enkrat sem naredil krog po trgu in poskušal ugotoviti, katera
restavracija bi bila najprimernejša za začetek. Tresel sem se.
Spet sem vzel v roke dnevnik in pisal seznam pesmi, ki jih znam
zaigrati.
Let it be
Angie
PROUD MARY
LA BAMBA
TEARS IN HEAVEN
TWIST AND SHOUT
DAN LJUBEZNI...
Ne vem, kaj me je vzpodbudilo, da sem prijel kitaro in zakričal:
-Ladies and Gentlemen. I want to play you some music.
- Ti si popolnoma nor! se je oglasil glas iz mene. Kaj jim boš pa
zaigral? Kaj si bojo o tebi mislili? Kako jih boš pa vprašal za
denar?
Nastavil sem si kitaro in začel igrati:
When I find myself in times of troubles,
Mother Mary comes to me,
Za trenutek sem izgubil sapo. Je kdo opazil? Požrl sem slino in
nadaljeval. Kako gre že naprej besedilo?
Whisper words of wisdom,
let it be.
Globoko sem vdihnil. Nihče me nima za mar! Vsakdo jé svoje
kosilo, niti pogledajo me ne!
And in my hour of darkness,
she was standing right in front of me.
Speaking words of wisdom,
22 od matenje vasi do madrida

let it be.
Let it be, let it be... Let it be...
Nihče me ne pogleda. Nihče me nima za mar. Ali pač? Glej, ena
majhna punčka zadaj pleše na ritem moje glasbe!
And when the broken hearted people
Living in the world agree
There will be an answer
Let it be.
Bil sem že bolj samozavesten. Natakar se mi je nasmehnil! Oh,
praznik! Še en stari očka zadaj maja z glavo po ritmu.
For though they may be parted
There is still a chance that they will see
There will be an answer
Let it be
Let it be, let it be, let it be...
Zajel sem sapo in se priklonil. Zaslišal sem nekaj posamičnih
ploskov.
- Sinjore e sinjori. Io viadžo il mondo e no parlo italiano bene.
Nasmehnil sem se in videl sem, da sem dobil nekaj sočutnih
nasmehov nazaj. Nadaljeval sem v angleščini:
- Potujem okoli sveta in potrebujem vašo pomoč. Če sem komu
od vas polepšal večer, vrzite v tale klobuk kak kovanec. Če pa
ne morete, ne skrbite. Vas imam vseeno rad.
Tokrat sem slišal že nekaj več smeha tistih, ki so me razumeli.
Šel sem okrog miz in kmalu nabral zajeten kup novcev.
Vsakokrat je bilo lažje in vedno boljši zaslužek. Preizkušal sem
različne pesmi za različno populacijo in ugotovil, katere prinašajo
največji dobiček. Ljudje so metali kovance po en ali dva evra, pa
tudi bankovce za pet ali deset... in celo dvajset! Preizkušal sem
tudi šale, katerim so se ljudje najbolj smejali.
Iz Rima sem nadaljeval pot proti Taizeju. Na neki bencinski črpalki
v Torinu me je pobral mladenič, ki me je povabil k sebi domov. Večer
od matenje vasi do madrida
23

sem preživel z njim in njegovo sosedo Lauro. Sprehajali smo se ob
reki Pad in peljala sta me na sprehod po mestu in ogled večernega
Torina iz bližnjega hriba. Videl sem slavno Mole Antoneziana
- katedralo, kjer je shranjen torinski prt. Naslednje jutro sem iz
njegovega računalnika napisal pismo domov.
NA RAZGOVOR Z BOGOM
JAVLJAM SE IZ: Cluny, Francija, 1.8.06
AVANTURA V TISINI
Bam, bam. Stopal sem proti Lyonu in ustavil mi je kombi poln
bradatih teroristov. Pobasali so me na zadnji sedez, mi zvezali oci
in me odpeljali v svojo bazo sredi pragozda, od koder se vam tudi
javljam ...
Ne taksne oblike :)
Ta teden sem dozivel avanturo v popolni tisini.
Iz Rima sem pristopal v Taize, zame najlepsi kraj na svetu.
Nikjer drugje se nisem se tako globoko srecal s sabo, z drugimi
in z Bogom.
Ta teden tisine je bil zame novo rojstvo. Biseri, ki jih danes
nesem iz Taizeja so neubesedljivi.
Tisina ni vedno lahka. V petek zvecer, po 4 dneh tisine, sem
se pocutil neznosno osamljenega in zalostnega. Z vsemi svojimi
dvomi in strahovi sem sedel na stopnicah cerkve in sredi mnozice
ljudi ni bilo zive duse, s katero bi lahko delil svoje obcutke.
Ampak iz te zalosti so izsle najlepse in najbogatejse strani
dnevnika in naslednji vecer je bil en najlepsih v mojem zivljenju.
V samoti in tisini mene.
Napisal sem nacrt poti. Bistvo tega nacrta je, da odslej
naprej potujem povsem brez nacrta in kakrsnihkoli vnaprej
24 od matenje vasi do madrida

priskrbljenih prenocisc. Popolnoma svoboden in srecen. Cez 20
minut se odpravljam na jug. Kam? Odvisno od tega, kam bodo
sli vozniki, ki mi bodo ustavili. Potujem tudi brez zemljevida,
tako da imam samo priblizno predstavo, kateri kraji me cakajo
na poti.
V denarnici imam se 65 evrov in 15 centov. Ko bom kupil
mikrofon in mali zvocnik za lazji "performance", mi bo ostalo se
kakih 5 do 10 evrov, tako da bo naslednji teden precej delaven.
Intenzivno se ucim francoscine in spanscine.
...
Spremljajte novosti na spletni strani, oglejte si NOVE SLIKE in
se vkljucite v ZIVAHNO RAZPRAVO o tem, ce mi bo pot uspela ali
ne:)
...
Do takrat pa AU REVOIR!
31. 7. 04
POGOVOR Z MENIHOM
- Hvala, ker ste me sprejeli na pogovor, brat Jean-Piere.
- Zato smo tukaj, mladenič.
- Priznati vam moram, da sem na prelomni točki svojega
življenja. Odpravil sem se na potovanje, za katero se mi zdi,
da je zelo pomembno zame. V tem tednu tišine pa sem začutil,
da je morda pomembno tudi za človeštvo, sem začel.
- Lepo to, mladi mož. Veseli me, da iščeš.
- Veste, postavljeno imam tudi spletno stran in tam se ljudem
v domovini javljam.
- Hmm ... Jaz bi na tvojem mestu raje potoval, brez da to kdorkoli
ve.
Pogovor me je pustil zmedenega. Razmišljal sem o tem, da bi se
nehal javljati domov.
od matenje vasi do madrida
25

1. 8. 04
ODHOD IZ TAIZEJA
Danes sva se poslovila z dekletom, ki sem jo spoznal
predvčerajšnjim zvečer, ko sem zapustil tišino. Ugotovila sva, da
sva celo iz istega študentskega bloka in sva morala priti v Francijo,
da sva se spoznala.
Malce sem utrujen. Skoraj celo noč sva bila pokonci. Najprej sva
zajadrala v globoke pogovore o Bogu, smislu življenja in o najinih
sanjah.
Gledal sem jo. Bila mi je všeč. Želel sem si jo poljubiti, a me je
bilo strah.
- In če te ona ne želi poljubit? Kaj si bo o tebi mislila, če jo boš
kar poljubil ... In če te zavrne? sem razmišljal.
Pomaknil sem se bližje in jo s tresočim glasom vprašal, če ji
lahko naredim masažo. Privolila je.
Noč se je že spuščala na park ob izviru reke Saone-et-Loire v
Taizeju. Sedela sva ob jezeru in gledala odsev lune na njeni gladini.
Minevale so minute in nisem vedel, kaj narediti. Opogumil sem
se, sunkovito obrnil glavo in jo poljubil. Objela me je in mi poljub
nežno vrnila.
Preživela sva noč, skrita v sobi z blazinami, dokler naju niso
proti jutru odkrili. Paznik je bil zelo jezen. V skupnosti Taize
namreč fantje ne smejo spati z dekleti.
Spet so se mi pojavljala vprašanja, ki so me težila že toliko
časa.
- Kaj je greh? Je greh, če dekle, s katero ne nameravam biti
skupaj, poljubim? Zdi se mi, da je greh, če dekle poljubim
zgolj zato, ker se mi je lepo poljubljati... Če ni ... kje se potem
začne greh? Vem, da je greh, če z njo seksam ... Pa greh je
tudi samozadovoljevanje, ampak tega ne počnem več veliko.
Hmm ... Ampak kje je tista meja, do katere lahko grem in mi ne
bo treba dogodka opisovati pri spovedi...
Naslednji dan so mi v mestu Cluny dovolili uporabo računalnika
na lokalnem turističnem društvu. Napisal sem pismo domov.
26 od matenje vasi do madrida

Ko sem dokončal reportažo, sem gledal knjigo gostov na svoji
spletni strani.
R: Eh, vse to počneš samo zaradi medijev in slave.
Andraž: Nikoli mu ne bo uspelo priti okoli sveta. Mladenič ni še
ničesar izkusil!
Marjeta: Sigurno ga na POP TV financirajo!
Alen: Daj no daj! Kar z 200 dolarji misl it okol sveta! Tip je
prtegnen. Kako bo pa uredil vse vize, pa letalske karte?
R: Blefer, blefer! Pozer! Nič ti ne bo uspelo!
TEDEN PRESENEČENJ
Začel sem hoditi iz Taizeja v smeri proti jugu in vmes sem
štopal avtomobile, ki so se peljali mimo. Po tednu dni zanimivih
dogodivščin sem pristal v Marseillesu.
JAVLJAM SE IZ: Marseilles, Francija, 9.8.04
TEDEN PRESENECENJ
Prezivel sem noc na kraju, kjer si ne bi nikoli mislil, da bom
pristal - v hotelski sobi!
V Marseilles sem prisel vceraj pozno popoldan z namenom, da
tekom noci zasluzim cimvec denarja, nato pa se zjutraj odpravim proti
Spaniji. Navado imam, da ko pridem v mesto najprej poiscem hotel,
kjer se s hotelirjem dogovorim, da pri njem pustim prtljago za nekaj
ur. Ko najdem prenocisce, grem v hotel iskati nahrbtnik. Tudi tokrat
sem v hotelu pustil veliki nahrbtnik, s kitaro in malim nahrbtnikom pa
sem se odpravil zabavati Marseillske ulice. Po uspesnem veceru in noci
sem okrog druge ure prisopihal nazaj v hotel, kjer sem se zaklepetal
s hotelirjem. Po dobri uri klepeta, me je vprasal, ce zelim spati do
jutra, nato pa lahko grem k njemu na internet. Odklenil je sobo 210,
me napotil vanjo in prosil, ce za sabo ne pustim sledi. Kot sem zjutraj
izvedel je imel noc polno tecnih gostov in mu je ura smeha in klepeta
ocitno pomenila veliko.
od matenje vasi do madrida
27

Ze od Taizeja tece vse kot po maslu. Blizu Lyona sem ustopal
Vietnamca, ki je bil namenjen v Montpelier in sredi poti sem se
odlocil, da grem v Avignon. Nato sva zgresila odcep na avtocesti
in pristal sem v mestu Nimmes. Tam so kapnili prvi francoski evri.
Okrog pol enih zjutraj sem se spomnil, da potrebujem prenocisce.
Stopil sem v prvi bar in se zacel pogovarjati z nekaj gosti. Izrazil
sem svojo malo skrb, nakar mi neka gospodicna rece: "Lahko spis
v moji hisi."
Z njo in njenimi spanskimi prijatelji smo se odpeljali v vasico
oddaljeno nekaj deset kilometrov v smeri Avignona.
Okrog poldneva sem pristopal do Avignona. Ko sem zvecer
pel gostom in zbiral kovance, so me trije fantje povabili k mizi na
pijaco in ko sem jih vprasal, ce lahko prespim pri njih, so me vzeli
s sabo. Pripeljali so me na cudovito francosko podezelje in 2 dni
in pol sem bil njihov gost. V cetrtek popoldne sta me Xavier in teta
od enega izmed njih pripeljali v Aix, cudovito mesto.
Vedno znova spoznam ljudi, postanemo prijatelji, nato moram
pa varno zavetje zapustiti in spet oditi v neznano. Vedno znova
mislim, da tokrat pa res ne morem spet srecati tako prijaznih
ljudi. Tako je bilo tudi tokrat. Nekaj ur sem prezivel na kamnitih
stopnicah in v praznem blodenju po ulicah in zbiranju poguma,
da bom spet s svojo polomljeno francoscino zabaval goste.
Po nekaj urah nabiranja cekinov, sem se lotil iskati prenocisca.
Ura je bila ze pozna in v lokalni cerkvi sem vprasal, ce lahko
prespim pri njih. Poslali so me v drugo cerkev. Pocakal sem
do konca molitev, nato pa vprasal brate, ce je mogoce pri njih
preziveti noc. "NE." Osupnilo me je in hkrati se mi je vse skupaj
zdelo kot znamenje ...
Ko sem odhajal proti izhodu, me je po rami potrepljal fantina in
me vprasal, ce potrebujem prenocisce.
Tako sem prezivel tri dni pri Jeromu, neverjetnem cloveku, od
katerega sem se naucil veliko. Jerome je clovek, ki se je odpovedal
vsem materialnim dobrinam in zemeljskim uzitkom in zivi cisto
in duhovno zivljenje v molitvi in razmisljanju. Tezko je pretvoriti
28 od matenje vasi do madrida

v besede, koliko mi pomenijo zivljenjske modrosti, ki sem jih
spoznal skozi pogovor.
Odlocil sem se, da se bom na tej poti poblizje spoznal tudi z
drugimi religijami. Nekaj casa se zelim ob branju Korana uciti
islama, nato budizma in prav tako hinduizma. Rad bi bolje in brez
predsodkov razumel drugacne ljudi in razlicne kulture in tudi iz njih
crpal zivljenjskih resnic. Menim namrec, da je prav da vsak raste in
odraste v svoji kulturi, jo dodobra spozna, spostuje in nato s svojo
resnico bogati druge ljudi, ki morda razmisljajo drugace.
Takoj ko dokoncam tale email, se odpravljam v St.John Pied de
Porte, na zacetek Kamina, ki ga nameravam prehoditi v 20 do 30
dneh. Komaj cakam! Mislim, da bom tekom teh 860 kilometrov
hoje dozivel veliko lepega.
Se beremo po koncu KAMINA.
1.8.04
14:00, LYON
Stal sem na bencinski črpalki blizu Lyona.
- Ne bom več uporabljal sistema SERVAS za pridobitev
prenočišč. Dovolil bom Bogu, da jih dobi namesto mene. Zdaj
res zaupam.
Moje misli je prekinil zvok avtomobilske hupe. Ozrl sem se in
videl, da mi je nekdo ustavil. Tekel sem k avtomobilu, odprl vrata
in pozdravil v francoščini. Nato sem slišal enega izmed 5 stavkov,
ki sem jih razumel v francoščini:
- U ale vu? (kam greste?) me vpraša voznik.
- Ž n se pa. (ne vem) U ale vu?
- Ž ve a Montpelier. (Grem v Montpelier)
- Bien. Mua osi. (dobro, jaz tudi)
Voznik se je zasmejal in mi pokazal s kretnjo, naj pristopim.
Bil je Vietnamec, živeč v Franciji. Preživljal se je kot čarodej in
mi je pokazal vrsto trikov. Tudi jaz sem si želel naučiti se trikov s
kartami in s kovanci! Stalno sem namreč razmišljal o tem, kako bi
lahko čimbolj kreativno zabaval ljudi in od tega živel.
od matenje vasi do madrida
29

Zvečer v Avignonu sem srečal tri fante, ki so me povabili k
sebi domov. Pri njih sem ostal nekaj dni. Tiste dni sem naredil
očiščevalni post ob jabolkih. Eden od fantov se je vame zaljubil.
Šokirale so me zjutraj njegove roke na mojem telesu...
4. avgust 2004
23:00
Waw! Ti ljudje so tako prijazni in gostoljubni. Dobil sem svojo
posteljo, ponujajo mi najboljše jedi. Škoda, ker nič ne jem, ker
imam zdaj post ob jabolkih. Sicer pa ...
Vse skupaj se mi zdi malo čudno. Xavier je gej, pa oče od enega
od fantov je tudi gej. Ne vem, v Stari Zavezi piše, da Bog ne mara
homoseksualcev! Pa tudi Pavel je govoril o tem. Nič jim nisem
sicer rekel. Zelo sem bil uvideven.
- iz dnevnika
5. avgust 2004
6:30
- Aaah! Kaj je to! sem vzkliknil
V moji sobi je Xavier, z rokami na mojih stopalih. Vedel sem, da
sem mu všeč, nisem si pa mislil, da se me bo zdaj dotikal!
- Sprosti se. Rad bi ti naredil masažo, mi je rekel z umirjenim
glasom.
Malo me je pomiril in dovolil sem mu. Priznam pa, da sem se
počutil skrajno neprijetno. Zdelo se mi je, kot da nekaj hoče od
mene.
- GROZA! GEJ ME MASIRA! sem si mislil in tiščal zobe skupaj.
Po dobre pol ure je masažo zaključil in me poljubil na lice.
Usedel se je na posteljo, me prijel za roko in mi dejal:
- Matej, zakaj si tako zategnjen!
- Xavier, nič nisem zategnjen! Jaz nisem gej!
- Saj vem, da nisi gej! To sem že takoj opazil. Saj ti nič nočem.
30 od matenje vasi do madrida

Sprosti se. Jaz se sprejemam takšnega, kot sem, pri tebi pa nimam
tega občutka. Zdi se mi, da še vedno nisi prepričan, kaj si.
Zamislil sem se.
- Vidim, da veliko razmišljaš o Bogu, je nadaljeval. Preberi
knjigo Pogovori z Bogom. Ti bo spremenila življenje!
V naslednjih dneh sem ga opazoval, kako se sproščeno
igra, smeji in kako očarljiv človek je. Zavidal sem mu njegovo
sproščenost. Tudi jaz sem si želel biti tako sproščen!
Pot sem nadaljeval v Aix en Provance, kjer sem cel dan igral
kitaro in zvečer iskal prenočišče v lokalni cerkvi. Prošnjo so zavrnili
in k sebi domov me je peljal fant po imenu Jerome. Pri njem sem
preživel nekaj dni. Jerome je bil v temi, kakor pravi in nekega dne
se z njim začne pogovarjati Jezus. Takrat je začel brati Biblijo in
popolnoma spremenil življenje. Njegova globoka vera in predanost
Bogu je naredila zelo močan vtis name. Naslednjo noč sem preživel
v Marseillsu. Naslednje jutro sem šel v stanovanje lokalnega
hotelirja. Šel sem na internet in napisal poročilo. On je spal, jaz sem
pa tipkal in nalagal slike. Pisanje reportaž je bilo precej mukotrpno
zame! Reportažo iz Marseillesa sem pisal kar 8 ur. Nikoli nisem bil
zadovoljen z napisanim in sem se stalno popravljal.
800 KILOMETROV PEŠ
(10. avgust, 15:00 - 2. september, 6:30)
Iz Marseilles-a sem šel v Saint-Jean-Pied-De-Port - začetek več kot
800 kilometrov dolgega sprehoda po severni Španiji.
V 22 dneh in pol sem prispel na cilj v Santiago de Compostella.
Niti kilometra poti se nisem peljal s kakim prevoznim sredstvom. Z
izjemo štopanja, ko sem iskal poštni urad v Pamploni - cca. 2 km.
Že drugi dan hoje sem spoznal prijetno druščino in med njimi
tudi dekle iz Avstralije, ki se mi je zdela nenavadno mirna, privlačna
in srečna. Vprašal sem jo, če verjame v Boga in katera religija je
prava. Vprašanje, ki sem ga ljudem pogosto postavljal.
od matenje vasi do madrida
31

-Religije ločujejo ljudi, mi je odgovorila.
- Kako ločujejo! sem vzrojil. Kristus pa ja povezuje ljudi, a ni
tako?
Nasmehnila se je.
- Kristus, Krišna, Mohamed, Buda so vsi povezovali ljudi.
Ljudje so bili tisti, ki so ta sporočila interpretirali po svoje
in iz tega naredili religije. Prepričana sem, da Bog ne mara
religij.
- Eh, ti ne razumeš stvari, sem ji rekel. Katoliška cerkev ljudi
povezuje, ne ločuje! Saj je sam Kristus naredil to cerkev!
- Cerkev so naredili ljudje. Cerkev je nastala, v takšni obliki,
kot je danes, leta 351 na Nicejskem koncilu, ko je cesar
Konstantin zahteval, da se krščanstvo združi. Takrat so
uničili večino spisov, ki so obstajali o Jezusu. Konstantin je
glede na Irenejev predlog izbral štiri spise o Jezusu, nekaj
Pavlovih in Petrovih pisem in pa Apostolska dela, ki jih je
napisal isti avtor kot Lukov evangelij.
Ostal sem brez besed. Od takrat naprej sem jo poslušal in se
učil.
Drugi teden sem iz Pamplone v Santiago de Compostela po pošti
poslal mali nahrbtnik in kitaro in se odločil teden dni nadaljevati
pot v tišini. Hrano sem si kupil za cel teden. Hodil sem sam in spal
v šotoru. Sam sem si tudi kuhal. Dvakrat bi skoraj zmrznil, ko sem
šotor sredi noči postavil vrh visokega hriba na vetrni strani.
Na poti se mi je za teden dni pridružila cela družina Sedmak.
Dan pred prihodom v Leon sem v nekem „refugiju“ spoznal dekle
iz Belgije, ki mi je bila neznansko všeč. Sprehajala sva se bosa po
vaški cesti in lokalnih travnikih ob svetlem luninem krajcu. Nato
sem jo vprašal, če lahko spim z njo v njeni spalni vreči, ker me v
moji zebe.
V Leonu sem začel razmišljati o tem, da bi dobil sponzorje za
letalske karte med oceani in v nekem turističnem centru prosil za
uporabo interneta.
JAVLJAM SE IZ: Leon, Spanija 25.avgust, 2004
POTREBUJEM POMOC
Sem v Leonu. Za mano je 470 kilometrov spoznavanja
32 od matenje vasi do madrida

anatomije. Ko pridem na konec, bom zagotovo poznal vsako
misico posebej:)
Na dan prehodim 20 do 50 kilometrov. Pocutim se fantasticno.
Uzivam vsak vdih spanskega zraka, vsak trenutek, vsako srecanje
z drugimi. Do Santiaga mi je ostalo se 300 kilometrov in jih bom
poskusil narediti do 30. avgusta zvecer - bolj sportni zakljucek
torej.
Moje stanje z evri je blizu ledisca, vendar sem preprican, da
bom v nekaj dneh v Santiagu zasluzil dovolj za letalsko karto
Madrid - New York. Nisem pa preprican, da bodo navduseni
ameriski cariniki, ko bodo videli enosmerno karto in mene s 25
kilogramskim nahrbtnikom in kitaro ... in 100 dolarji.
Torej ... potrebujem nekoga, ki bi mi kupil karto Santiago
(oziroma katerokoli mesto v Juzni Ameriki) - Fidji z datumom
23.12.2004 in Fidji - Sydney 3.1.2005. Denar bom poslal na njegov
racun tekom potovanja po ZDA oziroma iz Avstralije.
Ce mi kdo zeli kupiti karto in ne zeli denarja, NE SPREJMEM. Ce
mi zelite kupiti karto, morate nujno sprejeti, da vam bom denar
poslal tekom potovanja, do najkasneje februarja 2005.
Prav tako bi mi prisle prav kakrsnekoli informacije v zvezi z ZDA
in Juzno Ameriko.
Hasta luego, se beremo, ko pridem v Santiago!
21. dan - 100 kilometrov od Santiaga
Zjutraj sem srečal nekaj deklet, ki so mi bila všeč. Želel sem jih
očarati in poskus mi je grdo spodletel. Cel popoldan sem hodil sam.
- Pa daj Matej, ti sploh nisi privlačen moški. En povzpetniški
mulc si. Sploh se ne znaš obnašati ob ženskah. Iz tebe prihaja
čuden visok glas, premikaš se kot en štor. Celo tvoje telo je
malo čudno, krivljasto, preveč suho. Nobeni ženski se nikoli ne
boš zdel privlačen.
od matenje vasi do madrida
33

Poslušal sem glas v sebi in postajal jezen.
- Ne, sem rekel. Ne, ne, ne, ne, sem zakričal. Naredil bom
KARKOLI BO POTREBNO, da postanem PRIVLAČEN ODRASEL
MOŠKI, ki ga ne briga, kaj si drugi o njem mislijo.
Glas je odmeval čez puste travnike. Srdito sem gledal naprej.
Pred mano so se razprostirali hribi Galicije. Bil sem odločen,
trden.
- Dosežem lahko vse, kar hočem, sem si govoril. Da to dokažem,
bom jutri prehodil etapo, ki je ni že dolgo prehodil nihče!
22. dan - Portomarin - Santiago
Zadnjo etapo sem hodil od mesta Portomarin vse do Santiago
de Compostella - 89 kilometrov poti, ki je sicer predvidena za 3-4
dni hoje. Tisti večer sem opazil, da mi je ostal samo še 1 evro in 19
centov. Bil je prvi avgustovski dan. Prejšnji večer je bilo do kakih
polnoči glasno v sobi, do enih pa nisem mogel zaspati zaradi
vznemirjenja nad podvigom naslednjega dne. Po pričevanju
izkušenih romarjev je bil do tedaj samo en znan primer v novejši
zgodovini, da bi kdo prehodil takšno pot v eni etapi. Odločil sem
se, da bom jaz naslednji. Naj se zgodi karkoli, sem si rekel, ne
bom odnehal, dokler ne pridem na cilj!
Ura je bila štiri, ko sem odhajal iz zavetišča. Opasal sem si
nahrbtnik. Temno je bilo kot v rogu, ko sem zadnji denar vrgel
v škatlo z donacijami. Hodil sem. Sonce se je počasi začelo
prikazovati in osvetljevati pot pred mano. Hodil sem s hitrim
tempom in upal, da bom Santiago dosegel do poznega večera.
Že zjutraj sem spoznal Jean-Pierra, ki mi je govoril o meditaciji,
ki poteka v tišini. Samo ob večerih se lahko pogovarjaš z učiteljem
menihom in to samo o tehniki. Rekel mi je, da je takšna meditacija
na Tajskem, v Cheng Mai-ju in od takrat dalje sem iskal možnost,
da se takšni meditaciji v tišini priključim.
Dan je minil v hoji, ki mi je povzročala nemalo bolečine.
Spet se je nad pokrajino spuščala noč. Hodil sem že dobrih 20
34 od matenje vasi do madrida

ur. Občutil sem grozljivo bolečino v nogah, v hrbtu in v ramah,
ki so nosile težak nahrbtnik. Z vsakim korakom sem stopil na
katerega od žuljev in ob tem kar izgubljal sapo od bolečine. Ni bilo
več mišice na mojem utrujenem telesu, ki ne bi občutila takšne
ali drugačne bolečine. Pred mano je bilo še 24 kilometrov poti in
nisem si predstavljal, kako bom preživel ta napor. Trpel sem kot
še nikoli! Takrat sem se spomnil besed, ki sem jih nekoč slišal
od starejšega ameriškega milijonarja na izobraževalnem audio
CDju.
- Trpljenje nikoli ne izhaja iz bolečine, je govoril Lary Crane.
Trpljenje vedno izhaja iz tega, ker se ti nečemu upiraš.
- Vsi občutki so energija in ko to energijo začutiš, jo moraš kot
tako prepoznati in jo spustiti iz telesa. Let it go. Glava je zgolj
predvajalnik in snemalnik. V čustvenem centru, ki ga imamo
med rebri in trebuhom, pa je skrita energija, ki si želi bruhniti
ven, sem se spomnil.
Hodil sem naprej. Zaprl sem oči in iskal izvor svojega trpljenja.
Res je bil to bolj upor bolečini kot bolečina sama. Odločil sem se
spuščati čustva iz svojega telesa in po nekaj kilometrih sem spravil
iz sebe vso energijo upiranja. Bolečina je bila še vedno tam, a me
ni bolela. Še nikoli nisem doživel česa takega. Bil sem srečen,
evforičen! Do Santiaga je bilo še 20 kilometrov in začel sem teči
in kričati! Tekel sem nekaj kilometrov, dokler ni nahrbtnik začel
tako surovo pritiskati na moja ramena polna okrvavljenih ran, da
fizično nisem zmogel več. Hodil sem naprej počasi. Bolečine so
ostale, a trpel nisem več. Niti takrat, niti nikoli več po tem.
V Santiago de Compostela sem prišel drugega avgusta ob
6:30 po lokalnem času. Hoja je trajala 26 ur. Vmes sem 30 minut
zakinkal na neki klopci na avtobusni postaji in dvakrat po pet
minut stoje.
Ponosen sem bil nase.
od matenje vasi do madrida
35

NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI
JAVLJAM SE IZ: Santiago de Compostela, Spanija
9.september, 2006
EVIVA SANTIAGO
Sprehod po severni Spaniji je bil FENOMENALEN! Verjetno je za
mano najdaljse obdobje od mojega devetega leta brez uporabe
desnega palca :)
Zdaj sem ze deveti dan v Santiagu. Intenzivno pocivam, si
raztegujem misice, masiram podplate, treniram spanscino, zvecer
na ulici igram kitaro in vcasih ponoci plesem salso in okusim pravo
spansko fiesto. Zadnji dan Kamina sem spoznal studentko iz Mehike,
ki stanuje v studentskem domu. Ravno dva dni prej je njena cimra sla
v Amsterdam in tako je zadnji teden imela cimra iz Slovenije :)
Takoj, ko sem zvecer odposlal sporocilo iz Marseillesa, sem se
odpravil proti Spaniji. Na spansko-francoski meji sem se pojavil
nekje ob soncnem vzhodu. Zgubljeno sem hodil po neznanih
vaseh, ko mi ustavi zenska iz ene od vasi in me povabi k sebi na
zajtrk (njeno gostoljubnost sem nato izkoristil se za tus in zadnji
skok na internet)
Iz St.John-Pied-De-Port sem zacel hoditi 10.avgusta in v 22 dneh
in pol dosegel Santiago de Compostella. 3 tedne polne osupljivih
dozivetij, preizkusenj, globokih prijateljstev (in ljubezni:) in novih
spoznanj.
Prve tri dni je bil moj Kamino glasen in zabaven. Peli smo
Para bailar la Bamba, se masirali, se smejali, pili spansko vino
... "Skoraj tako kot doma v studentu," sem pomislil in se odlocil
narediti teden tihega Kamina.
V Pamploni sem poslal kitaro in del prtljage v Santiago in
manjko v tezi dopolnil s hrano za teden dni. Spal sem v sotoru,
jedel samo hrano, ki sem jo ves cas nosil s sabo in hodil sam in
(vecinoma) v tisini.
36 od matenje vasi do madrida

Vsem, ki me obcudujete kot izkusenega, junaskega popotnika,
bi rad nekaj priznal ... V tem tednu sem si prvic v zivljenju sam
skuhal pasto in prvic sem sam postavil svoj sotor. In bil je teden
ko sem prvic pocel mnogo stvari :)
Po 8 dneh bojev z naravo, s svojim telesom in umom, so me prisli
obiskati starsi s sestrico. Tudi zanje je bil Kamino neverjetno lepa
izkusnja. Zdi se mi, da nismo bili se nikoli prej tako povezani kot
tukaj. Za nekaj dni so obcutili ta veter popolne svobode in srece,
ki piha na moji poti in mislim, da me zdaj sele zares razumejo
zakaj sem sel na pot.
Nase poti so se locile malo pred Leonom. Zadnji teden je bil spet
na svoj nacin poseben. Se nikoli prej nisem v tako kratkem casu
spoznal toliko ocarljivih in globokih ljudi. Skoraj vsak clovek, ki
je preckal mojo pot, mi je podaril neprecenljiv zaklad - modrost,
ki mi je razsirila ali vcasih cisto spremenila obzorja in poglede na
dolocene stvari.
Zadnjo etapo sem zgodaj zjutraj zacel v Portomarin-u in v skatlo
z donacijami vrgel se zadnji evro in 19 centov. Po 26 urah hoje
sem prispel v Santiago. Spet sem spoznal, da so meje veliko visje,
kot sem si upal sanjati.
Tako lepo je biti neodvisen. Pocutim se kot Jonatan Livingstone
Galeb. Prijeten obcutek je potovati brez denarja. Hrane je povsod
dovolj, spis pac kjer spis, ce kaj potrebujes, vprasas ... in se cisto
nic te ne skrbi, da bi te kdo okradel :)
Danes se odpravljam na konec zemlje (Finisterre), nato v
Lizbono obiskati prijateljico Catty (komaj jo cakam videti!!), v
ponedeljek imam pa ze let iz Madrida za New York.
Hvala za vse odzive na prejsnji email in ponudbe ... Zdi se mi, da
to ne bi bila najboljsa ideja. Odlocil sem se vzeti samo povratno
karto do New York-a (eno karto bom nato poslal nazaj, da mi
vrnejo denar), za vse ostale karte si bom pa zasluzil denar sproti.
Tako je bolj v duhu moje poti.
Verjetno bom prisel v New York s podobnim proracunom, kot
sem prisel v Santiago. Nimam ideje, kje bom spal, kako bom
denar zasluzil ... in verjemite mi, da me sploh ne skrbi. Kamorkoli
od matenje vasi do madrida
37

grem in karkoli pocnem, preprosto zaupam in pricakujem, da
se mi bo zgodilo nekaj lepega. Na tej poti so se vec kot potrdile
besede mojega oceta: CE PRICAKUJES NAJBOLJSE, POGOSTO TO
TUDI DOBIS.
Rad bi vam nekaj zaupal. Veliko ljudi na poti (ce jim omenim
svoje popotne nacrte), emailov in komentarjev mi govori o
tem, kaksen junak sem in kako sem oh in sploh super izkusen
junaski popotnik. In priznam, da mi dobro dene. Ego se tako rad
hrani s taksnimi stvarmi. Na trenutke bi rad celo verjel taksnim
traparijam. Kdo je torej Matej Sedmak, stopar okoli sveta, ki po
mnenju nekaterih podira rekorde in meje mogocega?
Sem cisto navaden student, povprecne zunanjosti (pozerske
fotke ne stejejo:), z zvecine povprecnimi sposobnostmi, od
katerih sem jih nekaj z vztrajnim trudom razvil in izboljsal. Na
ostalih delam. Verjetno sem malce bolj neroden in neprakticen,
kot vecina drugih ljudi. Verjetno imam precej manj obcutka za cas
in denar, kot vecina drugih ljudi :))
Sem srecen? Sem. Zelo. Kar pa ne pomeni, da nisem nikoli
zalosten.
Sem pogumen? Verjetno sem. Kar pa ne pomeni, da me ni strah!
Pogumni so tisti, ki gredo naprej, kljub strahu!Sem samozavesten?
Verjetno sem. Rad imam sebe taksnega kot sem in rad imam
druge taksne kot so.
Sem izkusen? Verjetno sem. In po drugi strani ne. In tak bi rad
ostal. Izkusnje te veliko bolj omejujejo kot pomagajo. Vsaka
izkusnja s clovekom je nekaj enkratnega in neponovljivega.
Govoriti o "izkusnjah z ljudmi" je zame paradoks.
Sreca, samozavest, izkusnje in pogum, tako kot vecina
ostale lastnosti NISO NIC PRIROJENEGA, DOLOCENEGA ali celo
NEDOSEGLJIVEGA! Postanete lahko tocno taksna oseba, kot
si zelite in dosezete lahko cisto vse o cemer sanjate. Sam sem
postal oseba, o kateri sem nekoc sanjal in pocnem stvari, o
katerih sem nekoc sanjal. Ko se opazujem zdaj, vidim, da moja
sedanja osebnost nima skoraj nobene zveze z osebnostjo pred 3
ali 4 leti.
38 od matenje vasi do madrida

Naj torej ne bodo tile emaili SPOROCILA SUPERMENA, temvec
svez veter svobode in srece, ki bo enkrat tedensko zapihal v vas
elektronski nabiralnik in vam dal jasno vedeti, da SE TUDI VAM
LAHKO IZPOLNIJO SANJE!
Zasurfajte na mojo spletno stran, dodajte si stran med
priljubljene, napisite misel v knjigo gostov, oglejte si stare
fotografije in pocakajte se nekaj dni na nove. Kmalu bo objavljena
daljsa reportaza o Kaminu.
Hasta Luego! Se beremo po prvem tednu Amerike!
Matej
Prvi teden v Santiagu de Compostela je bilo prvo obdobje
na poti, ko sem se znašel popolnoma brez denarja. Nekje v
nahrbtniku sem imel sicer shranjenih 100 evrov, ki mi jih je skrila
mama preden je šla domov pred dobrim tednom, a teh se nisem
želel dotakniti. Besen sem bil zaradi tega. Odločil sem se, da ji
bom bankovec ob prvi priložnosti poslal nazaj.
Nekaj dni po prihodu sem poklical mehiško dekle, ki sem jo
spoznal na zadnjem delu poti in jo prosil, če bi lahko ostal nekaj
časa pri njej. Gostila me je v svoji študentski sobi, kjer sem se
moral izdajati za študenta na izmenjavi. Skoraj vsak večer sem šel
na ulice Santiaga in igral gostom v restavracijah in barih. Zadnja
noč s Silvijo je imela tudi malo romantičnega pridiha.
Učil sem se španščine, a ne preveč uspešno. Naučil sem se le
nekaj stavkov.
Cel zadnji dan sem preživel na računalniku in urejal svoje
probleme z mailing listami. Zvečer sem napisal poročilo in ga
razposlal.
Nadaljeval sem pot do Lizbone, da bi srečal dekle, ki nosi zelo
posebno mesto v mojem srcu - vanjo sem se leto dni nazaj zaljubil,
ko sem bil na skavtskem taboru in z njo izgubil nedolžnost.
K njej sem prišel šele zvečer po dolgi in mukotrpni vožnji.
Preživela sva noč v dolgih pogovorih, objemih in poljubih.
Naslednje jutro sem moral že na pot. Iz Portugalske sem štopal
v Madrid. Na pošti me je čakala povratna letalska karta do New
Yorka, ki mi jo je poslal oče.
V Santiagu mi je nekdo ukradel MP3 predvajalnik in v Madridu
od matenje vasi do madrida
39

sem zadnji denar odštel za novega. Poleg MP3 playerja sem
kupil tudi dve čokoladi, sendvič s pršutom in ananasov sok. Ko
sem zavojček odprl sem ugotovil, da sendvič diši po ananasu.
Ananasov sok se je pa cedil tudi iz MP3 playerja.
foto: POP TV
40 od matenje vasi do madrida

San Diego
Arizona
Mexico
Denver
Kolorado
Texas
Mexico City
Oklahoma
Dalas
Misso
Guatemala
Guatemala
El Salvad

uri
city
or Nicaragua
Tennesse
Georga
Kostarika
Atlanta
Virginia
North Carolina
South Carolina
Florida
Miami
Pennsylvania
New York
Washington D.C.
II. DEL
OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP
13.september, 2004 – 15.januar, 2005

ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU
JAVLJAM SE IZ: New York, NY, ZDA, 29. september 2004
NEW YORK, NEW YORK
Vceraj je Jeanne iz Floride prisla na delovni obisk v New York.
Lilo je kot bi se bogovi zarotili proti New Yorku, zalilo nekaj
kanalov podzemne zeleznice in za prehod cez nekatere avenije bi
lahko uporabljali gumenjake.
Lahko si predstavljate zmedo, ki nastane, ko vlaki v New Yorku
obstojijo na postajah ... ob dejstvu, da podzemno zeleznico
dnevno uporablja 10 milijonov ljudi.
Nic lazjega ni kot se zaljubiti v New York. Ko ga enkrat res
obcutis, nisi nikoli vec isti. Obcutek imam, da nisem v New Yorku
dva tedna, ampak 2 dolgi zabavni leti. Kaj me je tako ocaralo?
Vsi ti neverjetno prijazni in zanimivi ljudje, ki sem jih srecal?
Lepa dekleta, s katerimi sem prezivel popoldneve in vecere?
Voznja s kolesom med gromozanskimi svetlecimi napisi na Times
Square? Pogled po vagonu na podzemni zeleznici, kjer je med
petdeset ljudmi trideset razlicnih narodnosti? Newyorski naglas?
Polezavanje na travi v Central Parku?
Verjetno vse to. In vec. Tisto nekaj, kar ne mores opisati z
besedami. Ko preprosto cutis, da sprehod po Broadwayu in po
sedmi aveniji, ki se konca z vroco cokolado v Starbucks Cafe na
Union Squaru ni isti kot kje drugje na svetu.
Nikakor pa nimam tako lepih spominov na prvo srecanje z
Ameriko, ki sem jo prezivel na carinskem uradu na letaliscu JFK.
Na Heathrowu je imelo letalo zamudo in prijel sem v roke kitaro
in zacel igrati. Po izrazih na obrazu sem sklepal, da cesa takega
niso se doziveli. Po nekaj pesmih, se je nekaj skupinic razzivelo
in zaceli so glasbo spremljati s ploskanjem in peti z mano in
cez kako uro so bili skoraj vsi v elementu. Okrog terminala 2
44 od new yorka do kostarike na avtoštop

se je ze nabralo kup varnostnikov, ki so povecini prisostvovali
dogajanju ...
Ko sem vstopal na letalo, sem se pocutil kot znana osebnost.
Ljudje so me ustavljali, me pozdravljali, nakar grem mimo gospoda,
ki je bil na letaliscu poleg mene in mi v roke stisne $20.
"Hvala za popestritev."
Mora se je zacela na letaliscu v New Yorku. Ker nisem napisal
tocnega naslova, kje nameravam ostati, sem postal osumljenec.
"Prosim, hodite naravnost proti vratom na koncu hodnika," mi
grobo ukaze policistka. Ker sem se obrnil, da bi vzel s sabo svoj
potni list, je zavpila: "Naravnost! Ne obracajte se nazaj, ne levo
ne desno. Dokumente bom prinesla za vami."
Tako sem pristal v sobi polni raznobarvnih ljudi, ki so govorili
celo paleto jezikov, razen anglescine. In pet minut za tem, ko sem
vstopil v sobo, se je podrl sistem. Tako smo cakali v napetem
ozracju ob policistih, katerih sluzba je biti cimbolj neprijazen in
sumnicav.
"Zadnjic, ko se je to zgodilo, smo bili brez dostopa do sistema
tri dni," je dogajanje komentiral eden od carinikov.
Zdrznil sem se. "In kaj ste storili z ljudmi?!"
"Vsi smo cakali. Nihce ni smel tri dni zapustiti sobe. Dovolili
smo jim, da so sli v spremstvu policistov na stranisce, po vodo in
hrano. Kar je bilo najbolj neprijetno, je bil smrad v sobi, ker je tudi
ventilacijski sistem odpovedal.
"Geeks! Mislil sem si svoje in molil, da tokrat izpad ne bo
tridnevni.
Proti jutru se je sistem postavil nazaj na svoje mesto in zacel
se je psiholoski dril. Ravno sem opazoval, kako so dva cloveka
poslali nazaj od koder sta prisla.
"Naslednji prosim. Ime in priimek, nacionalnost."
"Matej Sedmak, Slovenia"
od new yorka do kostarike na avtoštop
45

"Slovenia. Kje za vraga je to? Kje imate vizo?" me je vprasal in
listal po potnem listu.
"Nimam je. Ne potrebujem je."
"Zakaj ste prisli v ZDA?"
"Dopust."
"Kje nameravate ostati in kdaj se vracate?"
Razlozil sem mu, da bom nasel hotel v New Yorku, kar nikakor
ni bilo dovolj. Ugotovil je, da sem bil pred dvema letoma 30 dni
v ZDA in zacel me je sprasevati po naslovih, kjer sem bil. Pocutil
sem se kot glavni osumljenec septembrskih napadov na WTC.
Razlozil sem mu, kje sem bil.
"Poba, nemogoce je obiskati toliko krajev v 30 dneh."
Karkoli sem rekel, je carinik nasel nekaj, kar me je postavilo na
laz.
Napetost je narascala.
"Bil sem pri prijateljih in sorodnikih. Ne vem naslove iz glave."
"Poba, bi se rad danes vrnil od koder si prisel?"
O, Bog. To je bil trenutek, ko sem se prvic zares zgrozil. Da te
posljejo domov, ni treba, da ti karkoli dokazejo. Dovolj je, da ti
njim dovolj prepricljivo NE DOKAZES, da si povsem cist in nimas
nobenih namenov ostati v drzavi. Dovolj je, da uradnik naredi
krizec v potni list in letel bom nazaj v Madrid na svoje stroske.
Mislim, da ni nobene instance, kjer se lahko na odlocitev pritozis.
Medtem bo ugotovil, da nimam dovolj denarja niti za eno noc v
hotelu, kaj sele za letalo do Madrida ... Vsakic, ko bom poskusil
preckati amerisko mejo, me bodo sprasevali po tem incidentu ...
in vsakic znova bom moral posebnim enotam razlagati zakaj so
me poslali nazaj. In...
"Cakajte. Naslove imam shranjene v dlancniku v nahrbtniku."
Tresel sem se, ko me je policist pospremil do nahrbtnika, kjer
sem po mesecu in pol poskusil vzgati majhno napravico ... in
ugotovil, da ima prazne baterije. Vzel sem nove baterije, jih pred
carinikom zamenjal, vzgal dlancnik in ugotovil, da so izginili
VSI podatki. Tokrat mi je slo res za nohte. Zmedeno sem zacel
pripovedovati o svoji prejsnji poti in imena ljudi, ki sem jih srecal
in kjer sem bil.
46 od new yorka do kostarike na avtoštop

"Eee ... bil sem pri Russlu v Denverju. Russel Sedmak.
"Tisina, tipkanje ...
Tipkanje ...
Oster pogled ...
Tipkanje ...
"Kdo je Diana Sedmak?"
"Diana Sedmak?" sem zmedeno ponovil.
"Da, Diana Sedmak. Kaksno zvezo ima z Russlom Sedmak."
"Njegova sestra je," sem bleknil. "Pa je res njegova sestra?
Sem si pravilno zapomnil ime gospodicne, ki sem jo srecal samo
enkrat," sem pomislil ...
Tisina ...
Tipkanje ...
Oster pogled ...
Tipkanje ...
Prijaznejsi pogled ...
"Dobro. Prost si. Zelim ti prijeten dopust."
Ko sem prisel iz podzemne, mi je crn brezdomec potisnil v roke
casopis. Vzel sem ga in zacel listati. Videl sem, da ima na zadnji
strani male oglase in takoj mi je padel v oci oglas: Iscemo igralce in
modele. Vrgel sem 25c v prvi telefon, jih poklical in se dogovoril za
sestanek. Tako sem obiskal eno in nato se eno agencijo, spoznal
cel kup ljudi s podobnimi sanjami in direktor druge agencije mi je
vlil nekaj optimizma. Za 10$ mi je prodal 150$ vreden dostop do
njihove baze podatkov o narocnikih in rekel, da bom lahko nasel
kaj zase, morda ze danes. Spoznal sem prikupno studentko, s
katero sva posnela nekaj fotografij. Nato me je peljala na kosilo
in mi pripovedovala o tem poslu in izjemni konkurenci, ki je tukaj
prisotna. Odlocil sem se, da bom naredil vse, da postanem model
ali igralec v New Yorku ... in kmalu zatem uresnicitev teh sanj
prestavil za mesec dni, ko bom v Los Angelesu.
Bolj zabavno in dobickonosno se mi je zdelo igranje kitare na
podzemni.
od new yorka do kostarike na avtoštop
47

Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih
najlepsih glasbenih izkusenj Zvecer sem sredi ulice srecal par.
Ogovoril sem jih, zapletli smo se v pogovor in ponudila sta mi
prenocisce pri njiju v Brooklynu. Naslednje jutro sta mi rekla,
da me naslednjo noc nikakor ne moreta gostiti, ker sta polno
zaposlena s predstavo v kateri igrata. Ravno v tistem trenutku,
sem dobil email: "Smo v New Yorku. Poklici me na ..."
Tako sem spoznal druzino Dizdarević. Najprej prijetno Andrejo,
nato se njena dva sinova, kjer zivim in prespim vecino noci v
zadnjih dveh tednih.
Prikupna usluzbenka, mi je predvcerajsnjim uredila brezplacno
clanstvo v YMCA, kjer imam dostop do interneta in fitness in
bazen in ... V zepu imam kljuce od stanovanja na 15. ulici na
Manhattanu, kjer imam svojo sobo z racunalnikom. V drugi sobi
spi Andrejin sin, Tin - zanimiv in razgledan clovek, kuhar v eni od
znanih Newyorskih restavracij ... V sluzbi sem kot svetovalec in
"coach", s cimer sem v zadnjih dneh zasluzil skoraj toliko denarja,
kot ga potrebujem za let iz Los Angelesa do Avstralije.
Dogaja se mi!
Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih
najlepsih glasbenih izkusenj. Odziv obcinstva je preprosto
NEVERJETEN. Med tisocimi glasbeniki, ki igrajo po vlakih, na
postajah, na ulicah, sem pricakoval veliko bolj hladen odziv ljudi,
vendar me vsakic znova presenetijo ljudje, polni zivljenja, zeljni
glasbe in zabave, ki zacnejo plesati, ploskati in peti z mano in
spravijo na noge cel vagon ... In ko na koncu tega cirkusa grem
okrog s klobukom, dobim vcasih toliko dolarskih bankovcev, da
resno razmisljam o nakupu vecjega klobuka. Medtem ko grem
okoli, pustim svojo belezko pri prikupnem dekletu, s katero sva
si prej izmenjala nasmeh, dobim njen email in telefonsko stevilko
...
Sanje.
V petek se odpravljam proti Pennsylvaniji pogledati prijateljico,
ki sem jo spoznal lani v Franciji, nato v Washington DC in ce ne bo
48 od new yorka do kostarike na avtoštop

napovedi, da na Florido prihaja orkan Fifi, je naslednja destinacija
Miami.
Rad vas imam,
Matej
13.september, 2006
Sprehajal sem se po sedmi aveniji in ogovoril par, ki si je
ogledoval rabljene knjige. Vprašal sem ju, če lahko prenočim
pri njiju. Spogledala sta se in mi brez obotavljanja dala svojo
telefonsko številko in naslov, kamor lahko pridem zvečer.
Naslednje jutro sta mi obzirno razložila, da me ne moreta več
gostiti, ker sodelujeta v enem šovu na Broadway-ju. Pregledal
sem email in tam našel pismo od slovenske družine, ki živi v
New Yorku. Za naslednjih 14 dni sem dobil svojo sobo in ključ
dvosobnega stanovanja na stičišču pete avenije in 15. ulice.
Delal sem kot ulični glasbenik na vogalih newyorških avenij
in pa na vlakih podzemne železnice. Iskal sem zaposlitev tudi
kot natakar, a me ni nihče želel zaposliti. Raziskal sem veliko
predelov Manhattana, Bronxa in Queensa - podnevi in ponoči.
Nekega večera sem se počutil osamljen in hodil sem od bara
do bara. Pristal sem v nekem lokalu, kjer mi je gospod srednjih
let plačeval pivo. Imel je neznansko zanimivo življenjsko zgodbo.
Zaklepetala sva se. Ura je bila že okrog dveh. Vprašal sem ga, če
grem lahko spat k njemu in privolil je.
Spoznal sem veliko prikupnih deklet. Ponosen sem bil, ker
sem se naučil dobiti telefonsko številko od skoraj katerekoli
punce. Mali blokec sem imel čisto poln telefonskih številk in
email naslovov, a nikoli nisem z nobeno prišel več kot do prvega
zmenka.
Nekega večera sem se domislil načina, kako priti do denarja.
Dal sem oglas v internetni časopis Craig's list, da učim moške,
kako biti uspešnejši pri nežnejšem spolu. Predstavljal sem se
kot Matthew Luckyseven. Javil se mi je nek ruski poslovnež in pa
italijanski igralec. S seansami sem zaslužil, kakor se spominjam,
več kot 200 dolarjev zgolj v nekaj urah.
od new yorka do kostarike na avtoštop
49

Zvečer sem delal kot glasbenik, ponoči pa sem iskal zabavo.
Potikal sem se po barih in diskotekah in se marsikatero noč v
stanovanje vrnil razočaran.
Nekaj dni sem tudi pošteno zbolel in ostal v postelji.
Moja manekenska in igralska kariera je splavala po vodi. Nisem
bil dovolj vztrajen, ni se mi zdelo profitabilno in tudi ljudje, ki sem
jih srečeval v tej industriji, mi niso bili po všeči.
Zadnje dneve, ki sem jih preživel v NY, sem dobil tudi brezplačno
članstvo v klubu YMCA in s tem zastonj internet. Ko sem začutil, da
bom New York kmalu zapustil, sem se odločil napisati reportažo
svojim virtualnim bralcem.
Napisal sem poročilo in se vrnil v stanovanje. Dokončal sem še
dokument z naslovom MOJE SANJE, ki sem ga pisal zadnja dva
tedna. Želel sem namreč še enkrat oceniti, kaj si v resnici želim od
življenja in od prihodnje poti.
Bil je že 1. oktober in nekaj ur sem se ob soju lune sprehajal
po nabrežju reke Hudson. Ura je morala biti že okrog treh zjutraj
in kar nisem se mogel posloviti od New Yorka. Ko sem vstopal v
podzemno železnico, sem se v pogovor zapletel z mlajšim moškim
temnejše polti in atletskega videza. Povabil me je na pijačo v svojo
hišo in povabilo sem spontano sprejel.
Na poti do hiše sem ugotovil, da je mladenič iz Brazilije in da so
mu prijatelji dali v varovanje hišo, v katero me je povabil. Prišla
sva v velikansko neokolonialno palačo v jugozahodnem delu
Manhattana. Postregel mi je z neko zeleno brazilsko alkoholno
pijačo in šla sva v njegovo sobo klepetat in gledat film Jamesa
Bonda »Die Another Day«. Govoril mi je o Braziliji, tamkajšnjem
življenju in dekletih. Zaspal je, medtem ko sem jaz gledal film do
konca. Okrog petih zjutraj sem ga zbudil, da mi je odprl vhodna
vrata. Na vratih sva si izmenjala elektronske naslove, se objela, kot
bi se poznala že vrsto let in si zaželela srečo na najinih poteh.
Do stanovanja na 15.ulici sem prišel peš. Hodil sem z dvignjeno
glavo in na obrazu sem imel posebne vrste pogled. Počutil sem
se kot James Bond. Ogovarjal sem dekleta, ki sem jih srečal z
malce narejenim globokim glasom in opazoval reakcije. Igra me
je popolnoma prevzela in celo pot do doma sem ponavljal fraze,
ki jih je izrekel Pierce Brossnan v filmu.
50 od new yorka do kostarike na avtoštop

Vse bi dal, da bi tudi jaz dekleta tako privlačil kot jih je Agent
007. Spet in spet sem razmišljal o prizoru, ko je Hale Berry prvič
ogovoril. Vprašal jo je nekaj čisto nepomembnega. Mislim, da sta
govorila o pticah. A njegov globok in počasen glas in govorica telesa
sta razkrivala njegovo seksualno moč in poznavanje žensk.
»Samo 7% komunikacije poteka skozi besede,« sem se spomnil
seminarja Davida De Angelo. »Vse ostalo je ton glasu, hitrost
govora, govorica telesa in drugi signali, ki jih oddajamo.«
Samo 7%...
SPET DOMA
Iz New Yorka sem se odpravil proti Philadelphiji. Štopanje je v
ZDA ilegalno in po pričevanju nekaterih samomorilsko, zato nisem
imel veliko konkurence na cesti. Tekom treh mesecev štopanja
sem spoznal samo enega človeka, ki se je posluževal enakega
načina transporta.
Tistega jutra, ko sem zapustil New York, me je nek mladenič
peljal do New Jerseya, nato me je neka gospa peljala v latinsko
četrt, kjer nihče ni govoril angleško. Dva Mehičana sta me nato
peljala še en delček poti. Obložila sta me s steklenicami piva
in čipsom. Preden sem nadaljeval pot, sta me predstavila tudi
svojim prijateljem. Latinska četrt se mi je zdela nevarna. Prav tako
sem bil nezaupljiv do latino-američanov. Vedno sem držal roke na
nahrbtniku, ker sem se bal, da mi bodo kaj ukradli.
Prišel sem v Washington DC.
Tisti večer sem se sprehajal po ulici, polni lokalov in iskal nekoga,
ki bi me lahko sprejel k sebi domov. Naletel sem na družbo dveh
Brazilk, Palestinca in Afganistanca in povabili so me s sabo.
Naslednji dan nam je na poti zmanjkalo bencina in skupaj z
Raidom iz Palestine sva šla na oddaljeno črpalko po bencin. Ker
od new yorka do kostarike na avtoštop
51

nisva mogla dobiti taksija za prevoz nazaj, sem mu pokazal, da
lahko tudi štopaš. Dvignil sem palec in Raid me je zgroženo gledal
in molil k Alahu, naj mi da pameti. Po nekaj minutah nama nekdo
ustavi in naju pelje prav do mesta, kjer naju je čakal afganistanski
prijatelj.
- V veliko veselje mi je bilo, nama je rekel voznik, ko se mu Raid
kar ni mogel nehati zahvaljevati.
Bila je nedelja, 2.oktobra in iskal sem cerkev, v katero bi lahko
šel k maši. Vestno sem hodil ob nedeljah, kadar sem le mogel,
pobožno k sveti maši. Nikjer v mestu nisem našel cerkve, so me pa
mimoidoči usmerili na halo, kjer je potekala tedenska budistična
meditacija. Ideja mi sicer ni bila preveč všeč, a mislil sem si, bolje
budistična meditacija kot pa nič.
Tam sem spoznal Jacksona, ki me je tisti večer povabil spat k sebi
domov. Naredil mi je veliko mehko posteljo na tleh v spodnjem
nadstropju. Naslednji dan mi je dal tudi ključ od stanovanja.
Obiskal sem vrsto muzejev, videl Belo hišo. Na obisku sem bil
tudi na slovenskem veleposlaništvu.
Neznansko sem se navdušil nad slikarsko umetnostjo po
obisku National Art Gallery. V nekem muzeju sem spoznaval tudi
zgodovino ZDA, pa transport, v naravoslovnem muzeju pa so me
prevzeli delfini.
Na večer pred odhodom me je Jackson povabil v kino in na
večerjo. Lahko bi rekel, da je bilo to moje prvo iskreno prijateljstvo
s homoseksualnim moškim. Bil je uvideven, iskren, malce plašen,
nadvse prijazen in zelo izobražen. Govoril mi je o svojih razmerjih
z moškimi, o tem, kako doživlja svet, kako se zaljubi in kakšni
moški ga privlačijo.
- A jaz se ti zdim privlačen? sem ga vprašal.
- Ja, všeč si mi, ker imaš moč in ker si tako odprt, mi je rekel.
Sploh pa ne razmišljam o tem, da bi karkoli imel s tabo.
Premlad si.
Prek njega sem ugotovil, da sem sam prepričan v svojo seksualno
usmeritev, drugim ljudem bom pa pustil njihovo in jih kot take sprejel.
Od takrat naprej sem bil lahko blizu gejev brez občutka ogroženosti.
52 od new yorka do kostarike na avtoštop

Celo vedno bolj zanimivi so se mi zdeli. Ugotovil sem, da ne morem
vse istospolno usmerjene moške metati na en kup. Vsak je svet zase.
A mnogi so lahko postali moji učitelji. Pri njih sem odkril, da imajo
zelo pretanjen čut za umetnost, za modo, za nežnost in za urejenost
- lastnosti, ki jih sam nisem imel preveč razvitih.
Pozno zvečer 7.oktobra sem prispel v Harrisburg, Pennsylvania,
kamor me je prišla iskat Jennifer, s katero sva se spoznala v Franciji
pred dvema letoma. Bil sem deležen gostoljubja njene družine.
JAVLJAM SE IZ: Middleburg, PN, ZDA, 11. oktober 2004
Zadnje case me preveva cisto nov obcutek. Kjerkoli sem, bodisi v
stanovanju gostitelja, v avtu voznika, ki me je pobral na bencinski
crpalki, ali lezim na travi v parku, se pocutim doma.
Svet je postal moj cisto pravi dom. Danes sem doma v hisi
prijateljice v Middleburgu, Pennsylvanija. Jutri bom doma mogoce
spet v Washingtonu DC in pojutrisnjem verjetno v Miami-ju. Vmes
bom pa doma v razlicnih avtomobilih, na bencinskih servisih in na
plocnikih lokalnih cest.
Nikogar ne pogresam, nikogar posebej ne potrebujem. Ce
si zelim druzbe svojih starsev, sestrice ali prijateljev, se nanje
spomnim. In so tisti trenutek z mano. In sem srecen.
Ce potrebujem prenocisce, hrano, klepet ali prevoz, bom vprasal
in dobil. Cutim, da sem eno s svetom kot celoto - naravo in ljudmi.
Del clovestva in del narave. Spoznal pa sem, da ce zelim od sveta
prejemati, moram svetu tudi dajati.
V New Yorku sem se odpravil proti Filadelfiji. Nekje na poti me
je pobral avtobus poln uciteljev anglescine iz Koreje. In ko je bila
zabava na visku, smo se peljali mimo izhoda za Filadelfijo ...
Tako sem pristal sredi drzave Delaware. Stopil sem do starejsega
gospoda:
"Ste morda namenjeni proti Filadelfiji?"
"Ne, na jug grem."
od new yorka do kostarike na avtoštop
53

"Aha ... grem lahko z vami?"
"Na jug?! Ne gres v Filadelfijo?" je bil starec presenecen.
"Baltimore, Washington, Filadelfija - kaksna je razlika?"
"Hahaha ... pridi."
Medtem ko mi je na zemljevidu kazal kam gre, sta k nama pristopili
dve zenski. Dama srednjih let in mlajsa gospodicna. Zmedeno sta
se opravicevali, ker naju motita in razlozili, da sta v zelo neprijetni
situaciji in da nujno potrebujeta nekaj denarja za bencin.
Cutil sem, da sta iskreni. Segel sem v zep in mlajsi ponudil $20.
"Vzemi. Upam, da ti bo prislo prav."
"Oh ... si preprican?"Videl sem, da so se ji v oceh nabirale
solze.
"Nekaj pa zelim od tebe v zameno."
"?!"
"Ko bos naslednjic videla cloveka v stiski in bos cutila, da
resnicno potrebuje tvojo pomoc, se spomni na ta dogodek in mu
daj kar potrebuje. Mene pa pozabi."
Solzna me je objela in mi v mojo rdeco belezko napisala
telefonsko stevilko, kamor naj jo poklicem ce ne najdem
prenocisca.
Lahko bi vedel, kaj se mi bo zgodilo 30 minut po tem, ko
me je Irwin pustil na bencinski crpalki v Silver Spring-u (blizu
Washingtona DC). Pomahala mi je gospa v modrem mercedesu,
ki sem jo prej vprasal za prevoz do centra mesta.
"Ti lahko kako pomagam? Potrebujes denar za hotel?"
"Hvala, nicesar ne potrebujem."
"Zelim, da vzames teh $20 in se danes zabavas."
Pogledal sem jo v oci in se nasmehnil. "Hvala."
Okrog dveh zjutraj sem srecal skupino zabavnih osebkov: 4
Brazilke, Afganistanec in Palestinec in se priklopil zraven. Ko smo
si izmenjali nekaj stavkov in nasmehov, sem jih vprasal: "Lahko
danes prespim pri komu od vas."
"Seveda. Bodi moj gost," me je presenetil takojsen odziv
afganistanca.
54 od new yorka do kostarike na avtoštop

Nazadnje smo vsi pristali v njegovem stanovanju. Jedli smo in
pili, peli, se smejali in postali prijatelji.
Ko smo se okrog osmih in pol zjutraj odlocili, da bomo spali,
je Raid (iz Palestine) zacel z arabskimi spevi. Taksne komedije
se nisem dozivel. Medtem, ko smo bili solzni od smeha, je on
nadaljeval s povsem resnim obrazom in komentarji.
V nedeljo, naslednji dan, sem pristal na vecerni budisticni
meditaciji in tam srecal gospoda, pri katerem sem prezivel
preostanek tedna. Dobil sem kljuce njegovega stanovanja in celo
spodnje nadstropje zase.
Odkril sem nacin, kako lahko dobis stvari brezplacno. Odkril
sem, kako si zastonj ogledas filme v kinu, kako se zastonj vozis
z avtobusom po mestu, kako dobis zastonj taksi in druge sicer
placljive dobrine. Skrivnost je enostavna: vprasas.
Tako sem si ogledal film o delfinih v muzeju naravne zgodovine.
Cisto sem prevzet. Razmisljam samo se o tem, kje se bom
pridruzil kaki znanstveni ekspediciji in sel odkrivat ta neverjetna
bitja. Njihova gibcnost v vodi lomi vse zakone fizike. Ce bi ljudje
ziveli v vodi, bi bili verjetno delfini. Ste vedeli, da se delfini,
najinteligentnejse zivali, drug drugega klicejo po imenih? Noro!
Ce imate kako idejo, kako in kje bi se lahko pridruzil kaki
naravovarstveni ali znanstveni ekspediciji, ki ima kakrsnokoli
povezavo z delfini - mi pisite!
Zadnji vecer Washingtona je bil malce turoben. Spet sem zapustil
ljudi, na katere sem se navezal in ob katerih sem se pocutil doma.
Jackson (gostitelj) me je povabil na vecerjo in v kino. Postala sva
resnicna prijatelja. Preostanek vecera sem nato prezivel z Lilian,
brazilsko prijateljico in s spomini na teden v ameriski prestolnici
poln drobnih in vecjih iskric.
Najbolj zanimiv predmet, ki me spremlja na poti je mp3 predvajalnik.
Najprej so mi ga v Spaniji ukradli in takoj, ko sem si v Madridu kupil
novega, sem na letalu ugotovil, da je poln ananasovega soka. Po 12
urah je spet zacel kazati znake zivljenja in nekako deloval dokler ga
od new yorka do kostarike na avtoštop
55

nisem pred tremi dnevi pokoncal s treskom na tla. Dvakrat sem si
nato izposodil "diskmen" od Jacksona.
Zazijal sem od presenecenja, ko sem predvcerajsnjim segel v
vrecko, ki mi jo je Jackson pripravil za na pot. Zatipal sem dva
sendvica, cokolado, dve jabolki, mineralno vodo in ... kaj mi je
zraven podtaknil ......
njegov diskmen!
V Pennsylvaniji je ze jesen. Postaja prehladno za mojo poletno
garderobo. Jutri grem soncu in pescenim plazam naproti.
Ne pozabite, da zivite v fantasticnem svetu!
Matej
ŽELITE MASAŽO?
Ko sem reportažo zaključil sem se odpravil na cesto. Spet sem
začutil v laseh veter svobode. Pri sebi sem imel še zelo malo
denarja in čakala me je dolga pot. Že kmalu po odhodu, mi je
ustavil bivši ameriški marinec po imenu Bill, ki mi je predstavil
svetlo plat ZDA in njihove politike. Vrstilo se je mnogo prevozov in
skoraj vsak mi je zraven primaknil še nekaj denarja...
JAVLJAM SE IZ: Miami, FL, ZDA,
25. oktober 2004
NEVERJETNE ZGODBE
Zdaj so pa zgodbe, ki se mi vsakodnevno dogajajo, res ze tako
neverjetne, da jih tokrat raje ne bom niti omenjal. Naj ostane pri
tem, da mi je uspelo pristopati iz Pennsylvanije do Miamija, do
danes sem imel vsak dan streho nad glavo (vsak dan drugje :),
trenutno sem pri predsedniku kluba Slovencev na Floridi, Silvotu,
56 od new yorka do kostarike na avtoštop

nimam pojma, kje bom jutri :) in prisluzil sem si dovolj denarja za
precej lagodno zivljenje.
A neverjetne zgodbe niso tiste, ki bi se res lahko dotaknile
vasega zivljenja. To so zgodbe, ki pritegnejo mnozice, to so
zgodbe, ki jih objavljajo mediji, da lahko prodajo oglasni prostor.
Neverjetne zgodbe preberes, se jim cudis in jih nato pozabis. In
zivis dalje tako, kot si zivel prej. In v neverjetnih zgodbah navadno
nastopa junak, vi pa ste neudelezeni gledalci.
Danes bi rad govoril o svojih spoznanjih na poti. In vem, da
bo marsikdo na tej tocki to pismo nehal brati, nekdo drug se bo
odjavil, spet kdo mi bo pisal, da naj pisem vec akcije ... in iskreno
vam povem, da me to sploh ne skrbi. Nocem, da opazujete mojo
pot in se mi cudite, kako sem pogumen, pac pa, da se globoko
zavedete, da sva ti in jaz v istem svetu in v precej podobnem
telesu, s precej podobnimi obcutki. Od nikogar ne potrebujem
nobenega denarja, nobene medijske ali drugacne pozornosti in
prav tako nobenih obozevalcev. Moj namen je resnicno polepsati
in obogatiti zivljenja ljudi, ki ta pisma berejo. In upam, da boste
vsi, ki me boste na tej poti spremljali postali moji prijatelji, s
katerim se bomo na koncu poti, maja 2005, srecali in skupaj odprli
steklenico sampanjca.
Mislim, da si nihce na tem svetu NE ZASLUZI USMILJENJA.
Nihce. Pred nekaj dnevi sem igral kitaro na vlaku, ko me k sebi
poklice obilen temnopolt moski in me zacne sprasevati, od kod
sem in kaj pocnem tukaj. Vprasal me je, ce sploh vem, kje bom
danes spal.
"Bom ze nasel koga," sem se nasmehnil. Vidno zgrozen mi je
takoj ponudil prenocisce v cerkvi, kjer je pomocnik. Dobil bom
posteljo in tri obroke hrane dnevno, in z odprto denarnico me je
vprasal, ce potrebujem tudi kaj denarja. Najprej sem ponudbo
skoraj sprejel, ampak imel ob tem nek nedefiniran neprijeten
obcutek. Kmalu zatem sem sledil obcutku in njegovo ponudbo
prijazno zavrnil. Nato sem razmisljal, zakaj nisem sprejel njegove
ponudbe. Moz mi je izkazoval usmiljenje. Cutil sem, kako se mu
smilim, ubogi revez, ki nima doma. Ubogi revez, ki je manj srecen,
kot on.
od new yorka do kostarike na avtoštop
57

Ampak jaz sem srecen v tem, kar pocnem! Neizmerno uzivam
vsak trenutek tega potovanja! Ceprav sem navadno brez denarja,
prenocisca in sploh kakrsnekoli varnosti!
Nihce ne potrebuje usmiljenja. Tudi sam nikomur, ki ga srecam
ne izkazujem usmiljenja. O da, vsakemu beracu, ki ga srecam
vrzem dolar ali dva ali celo deset ... vendar nikoli iz usmiljenja.
Vsakogar spostujem, kot osebo enakovredno meni, naj bo to
milijonar za katerega sem vceraj igral na 24-metrski jahti ali
revez, ki je tezko hodil, ki sem mu prejsnji teden dal 2 dolarja
in ga povabil na hot dog. Vseeno mi je, to je bil clovek, ki si je
zasluzil moje spostovanje. Ze s preprostim dejstvom, da je clovek!
Sokirani in hkrati srecni pogledi ljudi, ki se jih dotaknem s svojim
spostovanjem, so nekaj neprecenljivega. In vsakdo si zasluzi tudi
vase spostovanje, dragi prijatelj!
Nihce ne potrebuje usmiljenja. Samo enkrat se opazujte kaksno
skodo povzrocate cloveku, kateremu izkazujete usmiljenje. Takoj,
ko se ti nekdo smili, ga potisnes pod sabo na druzbeni lestvici.
Pokazes mu, da si v veliko boljsem polozaju kot je on, da imas vec
moci in da verjames, da si ni sposoben pomagati sam. Vsak clovek
si lahko pomaga sam! Tvoja dolznost pa je, da mu pri tem pomagas.
Pomagas z globokim spostovanjem, ljubeznijo in zavedanjem, da
ni zaradi tega, ker trenutno potrebuje tvojo pomoc, cisto nic manj
vreden kot ti. In pomoc, ki jo izkazujes bliznjemu, je tvoja dolznost
in odgovornost, ki jo nosis kot clovek. Ker si ti potreboval pomoc
vceraj in jo bos morda potreboval jutri.
Ce nekomu pomagas in pricakujes nazaj hvaleznost, ljubezen
ali karkoli drugega, ni taksna pomoc vredna popolnoma nic.
Ljudje, ki mi pomagajo in zraven pricakujejo, da bodo dobili od
mene kaj v zameno, so svoje placilo ze prejeli.
Nikoli v treh mesecih, odkar sem na poti, nisem se padel
tako nizko, da bi kogarkoli za karkoli prosil. Ce vprasam koga
za prenocisce ali ce vprasam, ce se lahko pridruzim pri vecerji,
vprasam s ponosno drzo in se zavedam, da bom v zameno dal
ljudem okrog sebe prijetno energijo. Prijazno, a ponosno.
Vesel sem, ker cutim, da mi ljudje ne mecejo denarja v klobuk iz
usmiljenja, pac pa zato, ker sem z glasbo in komedijo iz njih izvabil
58 od new yorka do kostarike na avtoštop

lepe obcutke in jim naredil dan lepsi. Oni pa cutijo, da mi lahko
uslugo vrnejo z nekaj dolarji ali cimerkoli, kar pac potrebujem.
Vesel sem, ker me ljudje gostijo zato, ker cutijo, da jih imam rad
in bi z mano radi delili svoje izkusnje, ter poslusali, kaj jim lahko
povem o svetu jaz. Vedno, ko grem s klobukom med poslusalce,
jim jasno povem:
"Hvalezen sem vam za prispevke, vendar ce mi ne zelite dati
denarja, vas imam vseeno rad :)"
In na koncu vedno vprasam, ce je med publiko kdo, s katerim
lahko izkupicek delim. Skoraj vedno se najde kak berac, ki mu
prav pride dolarski bankovec.
Redkokdaj zavrnem ponujeni denar ali hrano, vendar tudi nikoli
ne zavrnem ce me kdo za karkoli prosi.
Nikoli ... ali pac!
Nekaj dni nazaj me je bilo strah. Sam sem stal sredi noci na
36.ulici v Miamiju in cakal avtobus, da me pripelje do druge
avenije. Stal sem na mestu, o katerem mi je ravno prej zenska na
drugem avtobusu razlagala, kako nevarno je. In res nisem videl
nobenega policijskega avtomobila, ki bi peljal mimo, kaj sele
taksija, da bi ga spet vprasal za brezplacno voznjo.
Ko sta se mi priblizevala dva mehicana, sem nase spet potisnil
masko. Hodil sem sem in tja s pokoncno, samozavestno drzo,
hitrim in odlocnim korakom, z namrscenimi obrvmi, srepim
pogledom uperjenim naprej in cutil sem, kako se mi v zilah nabira
adrenalin, ki bi mi omogocil agresivno obrambo ... in tak sem
ostal tudi, ko sem izstopil iz avtobusa in sel zamenjati denar, ki
sem ga cez dan zasluzil. In ko sem hodil po se eni nevarni soseski,
me je poskusal ustaviti temnopolt moski:
"Daj mi cetrtaka ... Daj no! Cetrtaka! Prosim! Prooooosiiim!" je
krical za mano, jaz se nisem pa niti obrnil in namenil niti nasmeha
ali prijazne besede. Ko sem prisel v stanovanje, sem se za trenutek
ustavil in pomislil. To je bil clovek, ki je resnicno potreboval nekaj
denarja in pozornosti. In jaz sem v nahrbtniku nosil vsaj za 100
od new yorka do kostarike na avtoštop
59

dolarjev cetrtakov in dolarskih bankovcev. Koliko bi mi pomenilo,
ce bi tistemu cloveku v roke potisnil dva dolarja in mu rekel: "God
bless you! Veliko srece!" In mu namenil cisto majhen nasmeh. Pa
nisem. Mislim, da mu tega tisti vecer ni namenil nihce.
"EDINA STVAR, KI SE JE MORAMO BATI JE STRAH SAM!"
Franklin D. Roosvelt
In najucinkovitejse nadomestilo za strah je ljubezen!
Matej Sedmak :)
Z ljubeznijo,
Matej
12.oktober, 2004
Ko sem videl na zemljevidu ime Savannah, sem se spomnil na
nadaljevanko, ki sem jo kot otrok tako rad gledal. Odločil sem se
ustaviti v tem mestu. Zadnji del poti sem se peljal s tremi zabavnimi
mladeniči, ki so me povabili zraven na kosilo. Ob prihodu tja sem
imel v žepu skoraj 100 dolarjev.
Tako sem si v lokalni turistični agenciji rezerviral vožnjo s kočijo
okrog mesta, da bi poslušal zgodbe o duhovih. Pretresen sem bil.
Savannah je polna duhov! Prespal sem pri vodički.
Naslednji dan sem se odpravil proti Miamiju. Velik del poti
sem se vozil z rusko-ameriškim parom, ki je peljal na počitnice
dekletovo mamo. V svojem apartmaju niso imeli prostora zame,
sem pa spal pri njihovih sosedih. Preden sem se odpravil v mesto,
sem namreč srečal skupino razigranih mladeničev in igral sem jim
na kitaro. Ponudili so mi prenočišče, naslednji dan pa me je eden
od njih peljal na črpalko, kjer dolgo časa nisem mogel dobiti štopa.
Odločil sem se iti na sam vhod v avtocesto in po nekaj minutah mi
sredi najbolj gostega prometa ustavi rumen kombi. Tako sva se
spoznala s Tomom, učiteljem telovadbe v katoliški šoli.
Cel naslednji dan sva ležala na plaži v Ford Lauderdale,
komentirala punce in pila hladno pivo.
Ker sem bil star komaj 20 let, sicer ne bi smel piti alkohola.
60 od new yorka do kostarike na avtoštop

Popoldan sem se odpravil v Miami in noč prespal v hotelu z
nekim Hrvatom. Tisti večer se mi je zgodilo nekaj zanimivega:
sedel sem na stolu in klepetal s prijateljem iz Hrvaške, ki sem ga
pravkar spoznal. Rekel mi je, da tukaj ni nobenih deklet, ki bi bile
za akcijo! Nisem vedel, ali naj mu pritrdim ali ne, saj je bil to komaj
prvi dan Miamija zame. Naenkrat se mi približa prelepo dekle, me
vpraša od kod sem, mi pove, da ona prihaja iz Argentine, se mi
usede v naročje in me poljubi na usta. V poljubu sva ostala nekaj
minut. Kakor je prišla, tako je izginila.
Nekaj noči sem spal tudi pri starejšem Kubancu Juanu, ki sem
ga spoznal na plaži. Gospod ni govoril skoraj nič angleško. Jaz pa
ne špansko. A sva se vseeno lepo razumela
Neko noč sem spet iskal prenočišče in končal sem v nekem baru
na South Beach-u, kjer sem igral biljard. Pristopil sem k dvema
lepima dekletoma in ju po pol ure pogovora vprašal, če grem
lahko spat k njima. Privolili sta.
Nekaj dni sem spal tudi v zapuščenem stanovanju, kamor me
je pripeljala punca, ki sem jo spoznal v centru Miamija. Neko noč
je pripeljala svojega prijatelja, ki je bil gej in ta se je močno ogrel
zame. Želel je spati ob meni in dovolil sem mu. Spal je privit k
meni, kot majhen otrok, iščoč vsaj kapljice ljubezni. Spoznal sem,
da sem se otresel precej svojih homofobnih občutkov. Ob njem
sem se počutil, kot da sem njegova mama.
Denar sem si služil tudi kot maser na plaži in sicer - spraševal
sem dekleta, ki so mi bila všeč, če želijo dobiti najboljšo masažo,
nato pa mi lahko plačajo, kolikor se jim pač zdi. Nekatere so me
imele za perverzneža in so me pošiljale nekam.
So bile pa tudi take, ki so si želele še vse kaj bolj intimne usluge
kot masažo. Tisti popoldan sem dobil 70 dolarjev in 9 telefonskih
številk.
Takrat sem pa spoznal tudi Jamala Lebana, ki se mi je predstavil
kot sin bivšega sudanskega kralja, ki je sedaj v azilu v Maroku.
Natvezil mi je cel kup laži, na koncu me pa skušal zapeljati, mi
pobral denar in fotoaparat ter izsiljeval mojega očeta za denar.
Srečal sem tudi Silvestra in druge Slovence iz Slovenske Palme,
organizacije Slovencev na Floridi. Tisti večer, ko sem prespal pri
njem, sem uporabil njegov računalnik za skok na internet. Nisem
želel pisati vseh stvari, ki so se mi zgodile. Zdelo se mi je, da bralci
tem norim zgodbam preprosto ne bodo verjeli.
od new yorka do kostarike na avtoštop
61

POD SLOVENSKIMI PALMAMI
JAVLJAM SE IZ: Atlanta, Georgia, ZDA
15. november 2004
Bil je torek, 9. november. Iz terminala E na mednarodnem
letaliscu v Miamiju sem odkorakal srecen in ponosen. Ponosen
nase in ponosen na to, da imam najboljsega oceta na svetu.
“Matej, res sem uzival. Si preprican, da ti ne pustim 200 dolarjev,
ki mi jih je dala Nona Slavka?”
“Tatko ... bos ze nehal s temi dvesto dolarji?”
“Vem, da si trmast, ampak stori to zame. Ne bi te rad pustil
samega z desetimi dolarji!”
“ Tatko ... nehaj!”
Nasmehnil se je. Bil je eden tistih ocetovskih nasmehov, ki ti
ostane v spominu za vedno."Ves kaj ... Vedno bolj ugotavljam, da
sem bil jaz v mladosti tocno taksen. Hrepenel sem po neznanem
in bil ravno tako svojeglav. Ponosen sem nate, ves. Zaupam ti."
Objel sem ga in nekaj casa sva ostala v objemu. Nato me je
spustil, se hitro obrnil proti cariniku in mu pokazal potni list in
letalsko karto. Mislim, da so se mu v oceh nabirale solze. Nikoli ga
nisem videl jokati in tudi tokrat mi tega zagotovo ne bi pokazal.
Verjetno me nihce ne razume tako dobro, kot on. Pred ocmi se
mi je se enkrat odvrtel pretekli teden, ki je bil resnicno en najlepsih
na celotnem potovanju.
V nedeljo me je oce presenetil s svojim obiskom. In to ravno v
casu, ko je imel najvec poslovnih obveznosti. V cetrtek dobim njegov
email: letim iz Benetk, v Miamiju bom v nedeljo 14:50. Nato ga v
soboto poklicem in mi rece, da ga verjetno ne bo, ker ima doma nekaj
pomembnega ... in nato dobim email od mame, da je ocka na poti.
Dolge ure sva prezivela v pogovorih, smejala sva se kot se
nikoli, predstavil sem mu nove prijatelje in ga polno vkljucil v moje
62 od new yorka do kostarike na avtoštop

potovanje. V soboto sva sla skupaj na ustanovitveno veselico
Slovenske Palme, organizacije Slovencev na Floridi.
Ne morem vam opisati obcutke, ko sredi Floride na kupu srecas
70 Slovencev ... ko operna pevka zapoje slovensko pesem ...
ko lahko zapleses slovensko polko, jes joto, golaz, prekmursko
gibanico in pijes slovensko vino. Celoten vecer se mi je zdel
caroben. Globoko ganjen sem bil ob mocni narodni zavesti, ki
jo Slovenci tukaj ohranjajo, ko svoje otroke ucijo govoriti in peti
slovensko. Globoko ganjen sem bil ob ljubezni, ki sem jo bil na
Floridi od njih delezen.
Poglejte si te cudovite ljudi na www.slovenskapalma.org
Zagotovo mi bo za vedno ostala v spominu sreda, dva tedna
nazaj. Narocil sem si pizzo za 3 dolarje in 75 centov in ko sem na
mizo stresel denar, sem se nasmehnil prodajalki in jo pogledal v
oci. Zmanjkalo mi je 15 centov. Nasmehnila se mi je nazaj in vrgla
kos pizze v pecico. Zanimiv obcutek je jesti in zraven razmisljati,
da obstaja realna moznost, da bo danes to zadnji obrok. Sploh si
ne predstavljate kako dobra motivacija je to, da se lotis dela :)
Odlocil sem se, da bom poskusil nekaj novega. Sploh imam
na potovanju to filozofijo, da pocnem stvari v katerih uzivam in z
njimi sluzim denar. Tako sem se odpravil na plazo in hodil od ene
lepotice do druge in se ponujal kot maser. Cez 4 ure sem plazo
zapustil srecen, poln denarja in z 9 telefonskimi stevilkami.
Isto popoldne sem sredi South Beach-a (Miami) kot vedno
stopal do 30. ulice, kjer sem spal pri Juanu, starcu iz Kube, ko
mi ustavi Jamal Laban, nihce drug kot sin bivsega sudanskega
predsednika, ki ga imajo ZDA za terorista in si je nasel politicno
zatocisce v Maroku. Je doktor medicine, glavni producent za
najvecje ameriske rap zvezde in multimilijonar (ocenjena vrednost
njegovega premozenja je cez 50 milijonov dolarjev). Postala sva
prijatelja in dolge ure prezivela v pogovorih. Svaril me je pred
pokvarjenim svetom, me ucil borilnih vescin in svetoval naj
neham stopati, ce zelim pridi domov ziv. Ce zelim, mi bo placal
vse letalske karte med mesti, ki jih nameravam obiskati (kar sem
seveda gladko zavrnil). Stanovanje je imel polno starin vrednih
od new yorka do kostarike na avtoštop
63

tisoce dolarjev, se oblacil v najbolj fina oblacila in me povabil na
voznjo s svojim Rolce Roycem. Prav tako me je na njegove stroske
povabil v New York s svojim privatnim letalom.
Ni se mi zdelo pomembno kdo je in koliko denarja ima, temvec
dejstvo, da je postal moj resnicni prijatelj in zaveznik. Nihce me
do sedaj ni naucil se toliko o nevarnostih, ki prezijo v resnicnem
svetu. Kot bivsi vojak v sudanski vojski obvlada strelno orozje in
samoobrambne tehnike.
Na koncu se je izkazalo, da ni to, za kar se je predstavljal.
Naivnost me je stala 70 dolarjev, ki sem jih zasluzil tisti dan
na plazi in fotoaparat, vendar sem mu neznansko hvalezen za
zivljenjsko lekcijo, ki jo je dal - meni in ocetu.
Skoraj vsako noc v zadnjem mesecu sem prespal na drugem
kraju. Spoznal sem vrsto cudovitih ljudi, ki so postali moji
resnicni prijatelji. Juan, 66-letni Kubanec, je rekel, da je on moj
ocka v Miamiju in ce bom kdajkoli karkoli potreboval, so njegova
vrata vedno odprta (predstavljate si lahko, kako ganljivo je bilo
srecanje obeh ocetov:).
Hector mi je dal telefonsko stevilko in zagotovil, da bo pretepel
vsakogar, ki mi bo poskusal karkoli narediti. Tom, ucitelj telovadbe
v katoliski soli, me bo obiskal v Sloveniji. In tukaj so se Lucy in
Kathleen in Katie in vse simpaticne punce iz kampusa v Miamiju
... in Silvo, Mojca, Sabina, Maja, Veronika z druzino pa Matjaz,
Grega in njegova mama, Stajerc in njegova brazilska punca. Pa
Martha in Lucy, ki sem ju spoznal na plazi in ju bom obiskal v Las
Vegasu. In osebje v vseh hotelih, kjer sem puscal prtljago, vozniki
taksijev, ki so me vozili zastonj po mestu in vozniki avtomobilov,
ki so ob slovesu imeli v oceh solze ...
Po mesecu soncne, lenobne Floride, sem se odpravil na sever.
Vceraj in danes sem v Atlanti spoznal kup novih prijateljev.
Najvecji vtis je naredila name temnopolta druzina, kjer trenutno
stanujem (oce je pisatelj in avtor ameriske knjizne uspesnice -
izjemna osebnost!). Do pred pol ure (polnoci) sva se pogovarjala
z njegovo zeno o zivljenju, politiki, potovanjih - neverjetno topla
oseba.
64 od new yorka do kostarike na avtoštop

Se spominjate mojih besed na zacetku poti, da grem v svet
iskati resnicnega sebe. Sanjalo se mi ni, kako prav sem imel.
Ko sem sam, povsem brez denarja, v mestu kjer ne poznam (se)
nikogar, utrujen in lacen - nimam moznosti nase nadeti maske ali
iti v varno zatocisce oklepa. Lahko sem samo to kar sem. Edino
kar ljudem lahko dam je moja sreca, pozornost in ljubezen.
Takrat vidim na sebi posledice vzgoje iz otrostva. Nikoli, niti
v najtezjih trenutkih ne bi nikomur nicesar ukradel. Nikoli ne bi
nikogar prizadel. Nikoli ne bi nikogar prosil za denar ali hrano. Dal
beracem, vedno. Prosil za denar, nikoli. Nikoli, tudi ce stojim sest
ur na istem mestu, se ne bi tako ponizal, da bi voznika dvakrat
prosil, ce me vzame s sabo. Nikoli. Tudi, ko nimam cisto nic, sem
ponosen na to kar sem in se zavedam, da si zasluzim, da ljudje z
mano ravnajo lepo.
Veliko stvari o sebi odkrivam sele zdaj, ko sem brez vsega.
Preponosen sem, da bi kogarkoli poklical, ko sem osamljen -
ker je to takrat moj problem, ki ga moram resiti sam s sabo in
znotraj sebe. Preponosen sem, da bi kdajkoli poklical ocka, naj
mi poslje denar, ceprav vem, da bi to z najvecjim veseljem storil.
In nihce ne bi izvedel. Preponosen sem, da bi z Viso, ki jo nosim
okoli pasu zraven potnega lista, stopil do prvega bankomata in
dvignil denar. Preponosen. Preponosen sem, da bi se kdaj komu
zlagal. Popolna iskrenost je moje najmocnejse orozje. Vedno
lahko ljudem gledam v oci in jim pokazem sebe tocno taksnega
kot sem.
Ta pot je tudi velik test moje custvene inteligence. Vse tisto o
cemer sem doma samo govoril, zdaj udejanjam. Odkrivam, da
sem veliko mocnejsi v sebi, kot sem si kdajkoli predstavljal. Zelo
redko obcutim strah. Skoraj ni trenutka, ko ne bi imel popolnega
nadzora nad svojimi custvi. Skoraj ni trenutka, da bi me za karkoli
skrbelo. Skoraj ni trenutka, da ne bi zaupal Bogu.
Ta pot je pot ekstremov. So trenutki, ko prejemam navdusene
aplavze in me ljudje zaradi tega ali onega razloga obozujejo.
In veliko vec je trenutkov, ko sem povsem sam, me nihce ne
opazi, nihce ne pohvali in imam obcutek, da nikomur na tem
svetu ni mar zame. So trenutki, ko sredi noci stopam in so ljudje
od new yorka do kostarike na avtoštop
65

prestraseni in vcasih do mene celo sovrazni, ker jim sam pojem
avtostopar pomeni serijskega morilca ali roparja, ki caka na
naivno zrtev.
Naucil sem se biti v ravnotezju. V ravnotezju sam s sabo,
s svetom in z vesoljem, ki je pac taksno kot je. Prisel sem do
spoznanja, da ne potrebujem odziva iz okolice, da mi pove kdo
sem in kaksen sem. Ce so ljudje navduseni, predvidevam, da
pretiravajo. Ce me ne opazijo, me ne poznajo dovolj. Moja naloga
je vsakemu cloveku, ki ga srecam dati koscek svoje ljubezni in
spostovanja. In to je tudi vasa naloga. Ne jutri ali drug teden ...
Danes! Zakaj ne bi zdaj storili nekomu nekaj lepega? Dejanje iz
ciste ljubezni. Takrat boste spoznali, da se v tem skriva resnicna
sreca.
Rad vas imam,
Matej
Pri Silvestru sem nekaj časa stanoval. Obiskat me je prišel tudi
oče. Že prvi dan mi je govoril o tem, kako me vsi pogrešajo doma
in mi vzbujal občutke krivde. Jokal sem, ko sem bral Nikino pismo.
Nekaj dni sva potrebovala, da se je pomirila napetost v najinem
odnosu. Z njim sva šla v Disneyland in na veselico ob ustanovitvi
Slovenske Palme.
Nekega večera, ko sem iskal prenočišče, mi je receptor v hotelu
na Ocean Drive-u dal telefonsko številko svojega sostanovalca po
imenu Hector. Hector je bil včasih kriminalec in narkoman, zdaj pa
se je spreobrnil in je goreč kristjan. Ostal sem pri njem nekaj noči.
Rekel mi je, naj ga smatram kot brata in da ga lahko kadarkoli
pokličem, če potrebujem pomoč.
Prvič sem pil sladko kubansko kavo in jedel kubansko hrano.
Všeč mi je bilo. Manjkalo mi je znanje španščine. V Miamiju težko
kam prideš brez španščine.
Nekega dne sem prišel v univerzitetni kampus in tam spoznal
vrsto prijetnih deklet. Pri eni od njih sem prespal. Pozornost mi
je vzbudila, ko je stopila do mene in me vprašala: "Sem lahko
tvoja najboljša prijateljica?" Pritrdil sem ji. Še zdaj sva na vezi
prek emaila in se nazivava kot "best friends"
66 od new yorka do kostarike na avtoštop

Z dvema prijateljema in mamo enega od njiju smo neko noč šli
v strip klub. Začel sem se dolgočasiti. Striptizete so se mi zdele
totalno nezanimive. Nisem razumel, kaj je v moških, ki si želijo
pozornosti teh deklet. K sreči je bilo tam tudi nekaj oblečenih
punc in z eno sva postala prijatelja. Vsi so se ga napili, jaz pa sem
za nazaj vozil avto, čeprav s sabo nisem imel vozniškega.
Večkrat sem se ponoči znašel sam sredi mesta, nikjer nikogar
v soseskah, kamor ni niti policije niti taksijev. Videl sem sumljive
ljudi, ki so se mi približevali in me ogledovali in nekajkrat me je
bilo strah.
Iz Miamija sem 11. novembra zgodaj zjutraj pot nadaljeval v
Atlanto...
ODSLEJ VEGETARIJANEC
JAVLJAM SE IZ: Denver, CO, ZDA 23. 11. 2004
VELIK SKOK
Teden Atlante je bil en najlepsih na celotnem potovanju. Odkar
sem se zadnjic javil sem naredil velik skok v razdalji in obcutek
imam, da tudi v osebnosti.
Spoznal sem temnopoltega moza po imenu Reggie Smith in
cudovito Millicent St.Claire ter vrsto njenih prijateljev, vkljucno
z 71-letnim gospodom Reedom, ki je poglavje zase:) Zivel sem v
pravljicni hisici sredi gozda, slabo uro stran iz Atlante. Vsako jutro
sem se prebudil ob vonju toplega kruha in vedno je bil zraven
okusen shake iz svezega sadja.
Millicent, 42, je uciteljica fotobranja in direktorica podjetja Mind
Masters Institute in predvsem cudovita oseba na visoki stopnji
zavedanja in z veliko ljubezni, ki jo daje ljudem okrog sebe. V tednu
bivanja pri njej sem se naucil veliko o svojih umskih potencialih, o
zdravi prehrani, meditaciji in pridobil novo najboljso prijateljico.
od new yorka do kostarike na avtoštop
67

Od kar sem spoznal Reggija (ameriskega pisatelja in misleca,
avtorja knjige Surrender to Heal: 7 Ways to Rise above the
Battlefield of Life), sem se odlocil za nemesno hrano. Reed Evans
Wright, 71 (izgleda 45) in njegova energija me je prepricala, da
jem cimvec surove, zive hrane - zelenjave, sadja in semen. Se
nikoli prej nisem 50 sklec naredil s taksno lahkoto. :)
Iz Atlante sem po 53 urah prispel v Denver, Colorado, kjer sem
se prvic na tem potovanju srecal z "od-prej-poznanimi ljudmi" -
sorodniki, ki sem jih obiskal pred dvema letoma. Bil je moj najdaljsi
stop v zivljenju. Iskal prevoz in vozil sem se dva dni, dve noci in se
polovico dneva. Iz Atlante me je Millicent peljala na zacetek ceste
I-20, od koder sem stopal proti zahodu.
Iz Birminghama, Alabama (ki ga zaradi teroristicnega napada
Ku Klux Clan-a imenujejo tudi Bombingham) sem nadaljeval po
cesti I-78 proti Memphisu, Tennessee - rodnem mestu Elvisa
Presleya. Tja sem prispel okrog dveh zjutraj in prezivel dobri
dve uri v razigranem mestnem srediscu. Zal mi je, da nisem videl
Elvisove rodne hise v Gracelandu!
Od tam sem nadaljeval pot po cesti I-40. V drzavi Arkansas
(izg. Arkansa) mi je ustavil temnopolt akrobat iz Gabona, Afrike,
ki izvaja trike v znanem ameriskem cirkusu. Skupaj sva prezivela
dobrih 14 ur in prevozila kakih 1300 kilometrov. Razsla sva se
kot dobra prijatelja nekaj milj stran od mesta Alberquerque, New
Mexico.
Dobrih 10 minut po tem, ko me je Mahamad Barry (akrobat)
pustil na bencinski crpalki in v mojo zeleno knjizico zapisal svoj
email in telefonsko stevilko, sta prisla dva policijska avtomobila
in me nagnala stopati drugam. Sele kasneje sem izvedel, da sem
bil v Indijanskem rezervatu. Rezervati so avtonomna ozemlja,
podeljena Indijancem, na katerih ameriska vlada in policija nimata
nobenega vpliva. Rezervat ima svojo vlado, svoje finance (razen
podpore, ki jo dobi od ameriske vlade) in predvsem svoja pravila.
Ce bi iz kakrsnegakoli razloga pristal v pretepu z Indijancem, bi
sam nosil vse posledice. Prav tako me lahko Indijanec ubije in za
to ni kaznovan.
68 od new yorka do kostarike na avtoštop

Zanimivo - cisto drugi svet - prezet z naravo, s spiritualnostjo in
cudovitimi medcloveskimi odnosi! Sreco sem imel, da nisem bil
na ameriskem ozemlju, ker v drzavi New Mexico bi bil lahko zaradi
stopanja aretiran.
Tako sem okrog 3 zjutraj stal ob cesti v (kot sem kasneje izvedel)
ameriskem mestu z eno najvisjih stopenj kriminala. Nekdo mi
zaklice iz avtomobila, kam grem.
"Denver," sem odgovoril.
Cez nekaj minut mi ustavi bel dostavni avtomobil z obilnim
mozem s pricesko, ki sem jo do sedaj videl samo v kavbojskih
filmih.
"Ti pinokio! Ce te ne bi pobral, bi bil verjetno eden izmed stotih
mrtvih stoparjev vsako leto v mestu Alberquerque," mi je kasneje rekel
s prepoznavnim naglasom in stilom in se zraven zarezal.Prvic sem
spoznal in se spoprijateljil s cistokrvnim ameriskim Indijancem. Ime
mu je Jaymes Shot With Two Arrows (Ustreljen z dvema puscicama)
in izhaja iz znane indijanske rodbine Crowdog v Juzni Dakoti.
Z vsako miljo proti severu je bila temperatura blize lediscu in
cesta bolj nevarna. Po radiu so rekli, da se priblizuje snezni vihar,
tako da sva se ustavila malo pred drzavo Colorado v motelu in
tam pricakala jutro. Vsako minuto pogovora v avtomobilu, v
motelu in nato spet v avtomobilu sem bil bolj fasciniran. Jaymes
je zdravilec in sveti moz v svojem plemenu. Kot sveti moz, saman
in eden vodilnih moz v svojem plemenu je Jaymes neporocen in
vso svojo energijo in cas vlaga v pomoc ljudem.
"Zakaj pa si ne najdete partnerke, ki bi vam lahko pomagala pri
vasem poslanstvu?" sem ga na hitro vprasal.
"Mladi belec, ti ne razumes. Jaz ne morem biti porocen. Zenska
bi pobrala iz mene energijo, ki jo moram dati ljudem, ki so bolni
na telesu in duhu. Oni potrebujejo Jaymesa, da jih ozdravi.“
"Dolge ure sva govorila o zivljenju, o indijanskih navadah, o
indijanski spiritualnosti in od vsega najbolj zanimivo, o indijanski
seksualnosti.
od new yorka do kostarike na avtoštop
69

"Ljudje sploh ne vedo, kaj je to seks. Beli zahodnjaki mislijo,
da je seks zgolj spolni odnos med partnerjema. Zato se navadno
po nekaj letih zakona, seksa s partnerjem navelicajo in iscejo
zadovoljitev drugje."
"Kaj pa je seks po vasem mnenju?" sem ga radovedno
vprasal.
"Seks je spolni odnos in se veliko vec! Je izmenjava seksualne
energije med partnerjema. Je oblika spiritualnosti. Je odnos, ki
te napolni z zivljenjsko energijo in odkriva nove potenciale tvoje
spiritualnosti. In nikakor se v to ne smes podati nepripravljen. Ce
stvari ne razumes, ti vsak spolni odnos s partnerjem skrajsa zivljenje
za nekaj let in te naredi slabotnejsega in bolj ranljivega!"
Govoril mi je o tem, kako Indijanci castijo naravo in na
kaksen nacin dozivljajo zivljenje. Med drugimi fascinantnimi
sposobnostmi, Jaymes lahko vidi auro ljudi.
"Na tvojem telesu so prisotne 4 barve. Vidim, da nisi se nasel
tistega, kar si iskal."
"Seveda sem nasel. Srecen sem, zadovoljen, v miru sam s sabo
..." sem mu prepricljivo odvrnil.
"Otrok moj, nauci se poslusati modre moze. Veliko je stvari, ki
se jih moras se nauciti. Dalec si prisel na svoji spiritualni poti pri
svojih dvajsetih, vendar te se vedno caka veliko presenecenj. Se
vedno je veliko strani zivljenja, ki jih moras odkriti!"
"Mladi prijatelj, vidim da veliko beres. Ne beri vec knjig.
Knjige ti zameglijo um in te naucijo mnogo lazi. Uci se od ljudi,
ki vedo. Ne se tako izpopolnjevati v angleskem jeziku, temvec se
bolj poglobi v svoj jezik. Tvoj jezik je univerzalen, angleski jezik
je konstrukt. Nikoli ne bos razumel resnice, ce bos razmisljal v
angleskem jeziku."
Nekaj je na tem cloveku, kar mi je cel cas pogovora jemalo sapo
in me se sedaj navdaja z globokim spostovanjem. Ne morem
nehati misliti na stvari, ki mi jih je povedal. Zelel sem se prepricati,
70 od new yorka do kostarike na avtoštop

ce je res, kar mi je govoril in sem odprl mapo, ki jo je imel s sabo v
hotelski sobi in iz nje se je usulo desetine pisem in listkov. Ljudje
so se mu zahvaljevali, ker jim je resil zivljenje, resil zakon, jih
ozdravil raka, Aidsa, odvisnosti od kokaina...
V nedeljo popoldne sem prispel v Broomfield, Denver in padel
v objem Jasonu in Rachel Sedmak. Takoj sem zaslisal lajez psicke
Sassy, ki me je takoj prepoznala. Kmalu smo se spoprijateljili
tudi z Baxterjem in Sugar. Preziveli smo cudovit dan in vecer v
obujanju spominov na New York, kjer sta zivela, ko sem ju obiskal
pred dvema letoma in nato polovico noci z Jasonom v cudovitih
pogovorih o spiritualnosti in zivljenju. Vesel sem, ko ju vidim,
kako se imata rada, kako sta uspesna in kako postajata vsak dan
bolj srecna.
Vceraj me je prisel iskat Russell, ki sem ga prav tako na prejsnjem
potovanju obiskal in meni v cast je zvecer priredil majhno zabavo.
Zbrala se je druzina Sedmak iz vseh koncev Denverja. Tako lepo
je bilo spet videti vse te nasmejane obraze, na katere me veze
toliko lepih spominov. Z Diano Sedmak sva v smehu obujala
spomine iz letalisca v New Yorku, kjer me je ravno njeno ime
resilo nadaljnjega mucenja. Alana sem vprasal, ce se vedno bere
casopis med voznjo, Harrison in Johnatan sta zrasla, Erica je pri
svojih 14 ze prava dama in Dorothy, njihova mama, je se vedno
pri dobrem zdravju. Vecer sva prezivela z Russlom na fotelju ob
kaminu. Govoril mi je o tem, kako je potoval po Evropi in se ustavil
v Sloveniji pri mojih starsih, o tem, kako mi je menjal plenice in o
tem, kako sta se ga njegov oce in moj oce enkrat posteno napila
in si je moj oce zlomil nogo. Govoril mi je o svojem ocetu Alanu, o
dedku Antonu in o ostalih Sedmakih v Ameriki.
Russel Sedmak, 41, sarmantna, samozavestna oseba, z izjemnim
smislom za humor, na vrhuncu svoje kariere kot arhitekt in cudovit
oce 11-letnemu Connorju. Popoldne mi je pokazal enega najbolj
znanih naravoslovnih muzejev v Ameriki, Museum Of Nature And
Science, Denver, kjer je bil vodja projekta kompleksa Planetarium
in velike hale, ki je postala popularna turisticna atrakcija. Tako
sem ponosen na svojega bratranca!
Jutri potujem z zame precej neobicajnim prevoznim sredstvom.
od new yorka do kostarike na avtoštop
71

Danes popoldne sem se nameraval odpravit stopat proti
Dallasu, ko me Russell preseneti z letalsko karto in mi prihrani
dobrih 20 ur stopanja.
"Rad bi, da ostanes z mano se en dan!"
Nasmehnil sem se in ga objel.
Jutri ob 11:45 imam torej let za Dallas, Texas na 10-dnevno
VIPASSANA meditacijo. Vipassana je ena najstarejsih indijskih
tehnik purifikacije telesa in duha. Vipassana pomeni "videti
stvari taksne, kot so". Prakticno gre za deset dni tisine in 14
ur meditacije dnevno. Zanimivo je, kaksno raven discipline
zahtevajo! Vsak dan zadoni zvonec ob 4 zjutraj, v desetih
dneh ni dovoljena nobena oblika interakcij med udelezenci,
odpovedati se moras hrani po poldnevu, branju, pisanju, vsem
tehnoloskim pripomockom, kakrsnikoli telesni aktivnosti,
telesni dekoraciji ... vec o tem na www.dhamma.org/code.
htm.
Se vedno s sabo nosim 30 kilogramov prtljage in resno
razmisljam o tem, da se tega bremena znebim in resnicno
naredim tisto, o cemer govorim - postanem povsem svoboden in
da povsem zaupam. Morda bom zbral dovolj poguma in se resil
bremena se teh 100 dolarjev, ki jih imam pri sebi, oblacil in kitare,
ki mi predstavlja varnost - vem namrec, da mi lahko prinese denar,
kadarkoli mi ga zmanjka. Sanjam o tem, da bi bil dovolj pogumen,
da bi potoval zgolj z zobno scetko, dvema paroma spodnjih hlac
in majhnim diktafonom na katerega snemam popotni dnevnik in
najbolj zanimive pogovore z ljudmi na poti.
Bomo videli po 4.decembru!
Matej
Denver, 24.11.04
»Matej, pridi, greva nekaj prigriznit,« me je Russ poklical, ravno ko
sem pritisnil gumb POSLJI in ste dobili v nabiralnike prejsnje pismo.
72 od new yorka do kostarike na avtoštop

Vstal sem od mize in mu sledil. Odprl mi je vrata in vstopil sem
v prijeten kafic na petnajsti ulici, 100 metrov stran od njegove
pisarne. Razgledoval sem se po prostoru in gledal, ce imajo na
meniju vegetarijanski sendvic.
»Prosim, ti lahko pomagam?« Ozrl sem se in ugledal enega
najprikupnejsih nasmehov, ki sem ga kdaj videl na zenskem
obrazu. Obstal sem in jo nekaj trenutkov gledal v oci. Prisegel bi,
da sem videl iskrice!
»Ehh ... ja ... mhm ... zame ... eeeh ... Kaj nemesnega mi
priporocas?« Verjetno sem bil tisti trenutek najbolj hecna pojava
v kavarni. Na obrazu sem imel butast nasmeh in cisto nicesar
pametnega, kar bi lahko rekel, mi ni prislo na misel. Edino, kar
se spomnim je, da sem rekel “ok” tistemu,kar je pac ona izbrala
zame in dodal se pomarancni sok.
Z Russom sva se usedla za mizo in zdaj si tudi on ni mogel kaj,
da se mi ne bi smejal. »Kaj se mi smejes?!« sem ga premeril s
pogledom. »Haha ... tale te je pa ocarala, kaj! Saj si tudi ti njej
vsec, po moje.«
Tako vznemirjen sem bil zaradi tega srecanja, da nisem mogel
niti do konca pojesti sendvica. »To punco zelim poblizje spoznati,«
sem mu rekel in stopil do pulta.
»Kako ti je ime?« sem skusal popraviti vtis od prej z malo
mocnejsim glasom. »Molly.« - »Molly, imas morda pri roki papir
in svincnik?« - »Seveda.« Ponudila mi je majhen rumen blokec in
moder kemicni svincnik. Nagnil sem se naprej, potisnil njeno roko
na papir in jo pogledal v oci.
»Napisi tukaj svoj email naslov.« Izraz presenecenja se je hitro
spremenil v tisti carobni nasmeh. Nekaj trenutkov sva se gledala
iz oci v oci. Premaknila je pogled na papir in zacela pisati.
Takrat je pristopil Russ. »Kaj, jo bos kontaktiral iz Juzne
Amerike?« Zasmejal sem se. »Molly, zal mi je, ker jutri zjutraj ze
odhajam. Ampak rad bi ostal s tabo v stiku.« Izmenjali smo si se
nekaj besed, dala mi je listek z njenim emailom in me prijela za
konice prstov. »Tudi jaz bi rada ostala v stiku s tabo.« Prijel sem jo
od new yorka do kostarike na avtoštop
73

za dlan, se nagnil, ji poljubil roko, jo pogledal v oci, se nasmehnil
in sledil bratrancu ven iz lokala.
»Haha ... zdaj razumem, na kaksen nacin tako hitro polnis te
svoje zvezke z emaili in telefonskimi stevilkami ... in videl sem
eno mosko ime na vsakih deset zenskih.« - »Ah, nehaj! Tale punca
mi je res vsec.« - »Ja, pojdi vendar nazaj. Kaj pocnes tu z mano,
potem.« - »Ah, ne ... brezveze. Tezko bi potem prisel do tebe,
nisem si dobro zapomnil poti.«
Vrnila sva se v pisarno in lotil sem se pisat pisma prijateljem v
anglescini.
Kamorkoli sem pogledal, sem videl Mollyjine oci, Mollyjin
nasmeh ... nisem se mogel zbrati.
»Russ, jaz grem nazaj,« sem koncno zaklical na drugo stran
pisarne. »Hehe, srecno!«
Vstopil sem v kafic in takoj, ko me je njena sodelavka videla, jo
je poklicala.
»Molly, nekaj sem razmisljal. Danes je moj zadnji dan Denverja
in mislim, da bi mi prav prisla turisticna vodicka.« Pogledal sem
jo v oci. »Kdaj koncas delat?«
- »Ehh ... zdaj. Prosta sem.« Njena sodelavka je bruhnila v smeh.
»Jess, saj sem prosta, ne?« - »No, pa bodi prosta.« Zasmejal sem se.
Prezivela sva cudovito urico sprehajanja in smejanja po mrzlem
Denverju, se zastekala, nato pa razsla in dogovorila, da preziviva
skupaj vecer.
Ob 8h zvecer smo se z Russom in Connorjem vracali iz atletskega
kluba. Cas, ko sva se z Molly dogovorila, da se dobiva. »Kaj bos
naredil torej, Matej? Te pustim v centru?«
»Ne Russ. Ta vecer bi rad prezivel z vama.« Malce sem ga
presenetil.
»Si preprican?« Nasmehnil sem se.
»Veliko bo se punc z lepim nasmehom, bratrancev pa ne bom
vec dosti srecal.«
74 od new yorka do kostarike na avtoštop

Zarezal se je in plosknila sva dlani. Preziveli smo cudovit vecer
ob dobri hrani in dobrem vinu. Se najbolj od vsega mi je vsec, da
sva z 11-letnim Connorjem postala taksna prijatelja.
»Meni se zdi, da si ful kul tip. Nikoli me ne dolgocasis. Ravno
prav si utrgan. Mislim, da si mi dal nekaj ful dobrih nasvetov!« mi
je rekel, ko sva sedela sama v avtu.
...
Naslednji dan smo se nekaj cez deseto odpravili proti letaliscu
in sredi voznje v gneci, ki se je vila proti letaliscu, je Russ ugotovil,
da bom verjetno zamudil let.
Bilo je dan pred zahvalnim dnem, ki je tukaj zelo pomemben
praznik in cela Amerika nekam leti. Ko smo se pocasi pomikali, je
rekel, da ni skoraj nobene moznosti, da ujamem let ob 11:45 in naj
kar pripravim dolarje za spremembo karte za kasneje.
»Bog, spet se ti javljam. Heh, navadno se ti javljam, ko sem
v situacijah, ko nimam cisto nobenega vpliva. In to je na tem
potovanju skoraj vsak dan. Kar je dobro za najino komunikacijo, ni
tako? Bog, ne vem kaksne nacrte imas z mano tokrat, ampak tudi
zdaj ti bom zaupal. Naredi z mano kar hoces. Ce zelis, da pridem
na to meditacijo, naredi mali cudez ali kot ljudje temu pravimo,
nakljucje. Ce pa ne zelis, pa naj zamudim let.«
»Glej, glej ... zgleda da je bila prometna nesreca in zamasek
samo na majhnem delu avtoceste!«
Pomikali smo se vedno hitreje in na zadnje prisli na letalisce
11:15. Hiteli smo do terminala American Airlines, kjer sem ugotovil,
da me ni v racunalniku. Pregovarjali smo se in cudili, kako me ni v
racunalniku, ce je Russ vceraj kupil karto prek Orbitza, ki leti 11:45
v Dallas.
In takrat je usluzbenki postalo jasno. »Tecite na Delto. Mi letimo v
Dallas 11:38.«In tako smo tekli. Jaz z velikim nahrbtnikom, obesenim
na eni rami, Russ s svojim kovckom in mojim malim nahrbtnikom
in Connor s kitaro. Na Delti smo hiteli do terminala za avtomatski
check-in in Russ je hitro v rezo vstavil svojo kreditno kartico.
od new yorka do kostarike na avtoštop
75

»No ticket on this credit card. Want to insert the passanger’s
name manually? (Nimate rezervirane karte na tej kreditni kartici.
Zelite vpisati ime potnika?)« Oblil me je mrzel pot in hkrati sem
videl v tem jasno sporocilo, da mi ocitno ta meditacija danes ni
namenjena. Tudi ce grem na naslednji let, bom zamudil zacetek
meditacije, kar pomeni, da me na noben nacin ne bodo sprejeli
(taksen je namrec kodeks).
Nic hudega - tako pac ocitno Nekdo hoce. »Dajte mi kreditno
kartico,« me je iz misli potegnil rezek glas operaterke. »Kako vam
je ime, gospod?« - »Matej, M a t e j. Sedmak, S E D M A K.« - »Aha,
nasla sem vas. Verjetno avtomat ni prepoznal, ker je drugacno
ime, kot na kreditni kartici. Ampak ce zelite ujeti let, morate zelo
pohiteti, gospod.«
In tako smo tekli, kolikor smo pac lahko. »Ze 25 let potujem po
ameriskih letaliscih in se nikoli nisem videl tako praznega letalisca
za zahvalni dan,« je vmes komentiral Russ.
Ampak glej ga zlomka, na karti je bila stevilka potnika obkrozena
z rdeco barvo.
Ko sem hodil proti varnostnemu pregledu in sem usluzbenki
pokazal karto, me je napotila na posebni oddelek - tja, kjer ni bilo
nikogar. »Mmm, super,« sem si mislil. »Pa se bom izognil cakanju
v vrsti.«
»Sezujte si cevlje in slecite plasc.« - »OK, samo dajte hitro,
ker mi cez 15 minut leti letalo in moram priti se na drugi konec
letalisca.« - »Gospod, mi ne moremo vplivati na to. Napisali so, da
ste podvrzeni posebni kontroli.«
GULP! Slekli so me skoraj do golega, pretipali cisto vsak del
telesa, stresli VSE ven iz nahrbtnika in razlagati sem jim moral,
zakaj imam majhne kartice, kjer pise spletna stran in moje ime ...
kaksen fotoaparat imam ... zakaj imam s sabo snemalnik zvokov
... in zakaj nosim v nahrbtniku pistacije.
Zakaj le clovek nosi s sabo pistacije?! Morda zato, da jih bo
zacel ponujati potnikom in tako postopoma zastrupil letalo ... in
76 od new yorka do kostarike na avtoštop

potem stopil do pilota in ga zaslepil s fotografsko bliskavico in
nato letalo strmoglavil na Bushevo rezidenco v Teksasu. Argh!
Norost!
Na letalo sem se vkrcal zadnji trenutek.
INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST
Te zgodbe nisem želel prej nikomur povedati, a sem se odločil,
da vam jo tokrat zaupam...
Nekje na jugu zasneženega Kolorada, 21.11.04
„Vi, beli možje, sploh ne razumete seksualnosti,“ mi je
pripovedoval med počasno vožnjo skozi snežni metež. Poti nisva
mogla več nadaljevati in najela sva sobico v obcestnem motelu.
Namestila sva se vsak na svojo posteljo in naenkrat mi Indijanec
predlaga: „Sleci se.“
Obotavljal sem se. Rekel mi je namreč tudi, naj pred njim
masturbiram. Nekaj mi je reklo, naj ga poslušam. Po drugi strani
se mi je zdelo preveč perverzno. Zavrnil sem in vsak je zaspal v
svoji postelji.
Ko sva se zjutraj zbudila, je Jaymes še vedno vztrajal, da mi želi
pokazati tehniko, kako dvigniti seksualno energijo v višje dele
telesa. Popustil sem.
Slekel sem hlače in ugotovil, da pred njim nikakor ne morem
doživeti erekcije. Nazadnje mi je uspelo.
Opazoval me je in se me občasno dotikal na način, kot se te
dotika zdravnik. Tik preden sem doživel izliv, je stisnil moj penis
in z roko močno potegnil čez trebuh vse do brade. Doživetje je
bilo neopisljivo. Naenkrat sem začutil orgazem po vsem telesu.
Zarjovel sem od užitka in nekaj minut nisem mogel priti k sebi.
od new yorka do kostarike na avtoštop
77

Jaymes je pogledal mojo spermo in dal nekaj kapljic v usta.
Zmajal je z glavo in rekel:
- Količina tvoje sperme je premajhna in prav tako okušam, da
nimaš preveč urejenih prehrambenih navad.
- Dal ti bom še nekaj nasvetov, je nadaljeval. Ne seksaj
vsepovprek preden spoznaš svojo lastno seksualnost. Naučiti
se moraš zadržati izliv. Naučiti se moraš ljubiti sebe. Pri tebi
je opaziti, da si živel v restriktivni družbi. So ti povedali, kako
pomembno je samozadovoljevanje?
Požrl sem slino.
- Jaz še vedno mislim, da je samozadovoljevanje greh, sem mu
priznal.
- Beli mož - to ni res. Samozadovoljevanje je zdravo in koristno.
Počni to vsak dan, če ti paše.
Oblekel sem se. Med potjo me je Jaymes poučil o svoji kulturi.
- V našem plemenu morajo iti vsi dečki skozi to, kar si danes dal
skozi ti. Zato smo sveti možje. Mi nimamo spolnih odnosov z
žensko. Nikoli v življenju. Mi se samo samozadovoljujemo.
Zato ohranjamo čisto in sveto energijo, da lahko služimo
človeštvu. Zelo pomembno je pri nas, da dečkom in deklicam
pokažemo, kako ravnati s svojo spolnostjo.
- Ti tudi deklice iniciiraš? me je zanimalo.
- Tudi.
- Mmm … to mora biti pa zabavneje kot z dečki, a ni tako?
- Mladi mož! To zame ni zabava! Jaz nimam nobenih poželenj
ob tem. Nobenih želja.
Priznati sem mu moral, da sem to začutil.
Kasneje mi je v pogovoru povedal, da je bil zelo dober osebni
prijatelj z Marlonom Brandom in da je bil zelo žalosten, ko je umrl
julija tistega leta. Povedal mi je še vrsto neverjetnih zgodb in
srečanj. Govoril mi je o tem, da med ritualom zapusti svoje telo in
kot duh lahko zdravi druge.
- Zapomni si, mladi mož, tvoja seksualnost je tvoj največji
zaklad in najmočnejše orožje … ki lahko ubije tebe samega,
če je ne razumeš.
78 od new yorka do kostarike na avtoštop

DESET DNI V TIŠINI
JAVLJAM SE IZ: Dallas, TX, ZDA, 10. 12. 2004
V ISKANJU RESNICE
“Kaj lahko mladega cloveka vlece na tako dolgo in nevarno
potovanje, Matej? Zakaj to pocnes?” me je vprasal Randy po dobre
pol ure skupne voznje.
Prej sem mu z entuziazmom opisoval zadnji mesec poti in svoje
nacrte za naprej.
Obstal sem za nekaj trenutkov in v tisini izbiral besede. Zdi se mi,
da govorim vedno manj in vsako besedo, ki jo izrecem, zelim, da
je refleksija resnice. Besede so nevarne. Ce nisi z njimi previden, te
lahko hitro zanesejo na pot lazi in pretvarjanja. In ce zelis vestno
slediti resnici, moras ne le paziti, da je vse, kar izreces resnica,
temvec tudi, da je namen vsake komunikacije z drugimi cist.
»To je zelo dobro vprasanje.«
Sedel sem na zadnjem sedezu s svojo prtljago, njegova zena
je vozila. Vprasujoce me je gledal v oci. Zdaj je tudi njegova zena
napela usesa in ker sem zacel govoriti s tisjim glasom, je rahlo
nagnila glavo nazaj, da ne bi zamudila mojega odgovora.
»Zelo dobro vprasanje, ker veckrat mislimo, da nekaj pocnemo
z dolocenim namenom, v resnici pa zelimo doseci nekaj drugega.
Kako naj torej vem, zakaj sem v resnici odsel na to potovanje?«
- »Je temu botroval kak prelomni dogodek? Si to pot dolgo
nacrtoval? Ali je ...«
- »Rad bi spoznal kaj je resnica,« sem prekinil njegov tok
vprasanj. »Rad bi spoznal resnico o sebi, resnico o svetu, resnico
o cloveski naravi, resnico o Bogu. Rad bi se preprical, ce sem na
pravi poti.« Postal sem nekaj trenutkov. To je vprasanje, ki ga
veckrat premlevam v sebi.
...
»Zelim si izkusiti popolno svobodo, popolno sreco, popolno
nenavezanost na karkoli materialnega. Zelim izvedeti, kaj je
od new yorka do kostarike na avtoštop
79

istvo cloveske narave. Zelim izpopolniti vizijo o druzbi, katero
bom nekoc pomagal ustvarjati.«
Nasmehnil sem se. „Ampak kakorkoli skusam svoje misli
spravljat v filozofsko obliko, je se vedno moja cela pot ena velika
zabava.“
Zadnja dva tedna sta bila carobna. Deset dni VIPASSANA
MEDITACIJE je zagotovo najbolj intenzivna spiritualna izkusnja,
ki sem jo kdaj dozivel. Vseh deset dni sem se pocutil kot krotilec
podivjanega slona. In ta podivjana zival je bila moj lastni um.
Verjetno bi bilo lazje krotiti slona.
Opazuj dih ...mmm ... tista punca v modri jopici mi je vsec! Glej
kaksno milino izraza njen obraz, ko meditira. Pridi nazaj ... Zapri
oci ... opazuj dih ...Pa tudi tista zraven nje ni slaba! Glej kako ima
lep, dolg vrat! Kot mala zirafa.(Skoraj bi bruhnil v smeh, ko se mi
je um postregel s sliko zirafe z zenskim obrazom ...) Zapri oci ...
opazuj dih.
Se spomnis tiste miske iz Miamia ... kako ji je bilo ze ime? Christine?
Kaksna lepotica! Zakaj je nisem poklical zvecer, kot sem ji obljubil
... kaj sem ze pocel takrat?
Opazuj dih ... vdihnem, izdihnem ... zrak se dotakne srednjega
dela leve nosnice ...Kaj pa Meagan ... olala ... ona je resnicno
lepa zenska. Na tisti sliki ne zgleda bogve kaj, malce je opecena,
ampak v resnici je pa taksna lepotica ... in tako lep mehek glas
ima in tako ...
Pridi nazaj ... opazuj dih ... kako vstopa skozi nosnici ... jooj ...
koliko casa bo se to trajalo? Ne morem vec!
Opazuj dih ... pridi nazaj ... opazuj, kako se spreminja ritem
dihanja.
NORISNICA!
In to priblizno 12 ur na dan, 9 polnih dni. Nobenih kontaktov
z zunanjim svetom, nobenih daljsih sprehodov, nobene
komunikacije med udelezenci, nobenega pisanja niti branja, brez
vecerje ...Vendar izjemno globoka in prijetna izkusnja.
80 od new yorka do kostarike na avtoštop

Zdi se mi, da je ta izkusnja prisla ravno v pravem trenutku na
mojem potovanju. Kot bi me vsi dogodki in ljudje, ki sem jih
spoznal v zadnjih stirih mesecih napotili ravno sem. Zdi se mi, da
se je precej spremenil moj pogled na svet. Cisto drugace gledam
na svoje telo, drugace gledam na svojo prihodnost in preteklost,
drugace gledam na druge ljudi in zivali. Drugace gledam na
prehranjevanje... na religijo... na znanost ...
...
24. novembra okrog osmih zvecer sem zagledal tablo SW
VIPASSANA MEDITATION CENTER. Sredi mesta Kaufman sem na
bencinski crpalki srecal tri prijetne deklice, s katerimi sem se vec
kot pol ure vozil okrog in spraseval ljudi, kje je ta center. Pozabil
sem si namrec iz internetne strani natisniti napotke.
Toliko vam zelim povedati o tem dozivetju in vam bom, ko bom
nasel malce vec casa, opisal se veliko drugih dogodivscin.
Ravno sem koncal pogovor s starsi. Oce mi je brez moje vednosti
rezerviral karto iz Los Angelesa proti Sydneju in skoraj sem bil na
tem, da ponudbo sprejmem.
Vendar sem se po temeljitem razmisleku (ki sem ga obljubil ocetu)
odlocil, da bi bila velika skoda zamuditi Srednjo in Juzno Ameriko.
Bom ze nekako nasel povezavo proti Avstraliji, ce ne drugega, se
bom vkrcal na kaksno tovorno ladjo. Pustil se bom voditi, kot sem
se do sedaj.
Zdaj se odpravljam proti Kaliforniji. Ne vem tocno kam. 12.
decembra moram zapustiti ZDA. V denarnici imam nekaj vec kot
13 dolarjev. Zanima me, kako bom do denarja prisel v Mehiki, kjer
ni taksnega obilja kot tukaj ... Bomo videli. Verjetno se vam nekaj
casa ne bom mogel javiti, se mi pa zato lahko javite vi - neznansko
vesel sem vsake slovenske besede v e-postnem predalu.
Rad vas imam,
Matej
P.S. V zadnjih dveh mesecih sem z veseljem bral vase emaile,
nikoli pa nisem nasel dovolj casa, da na vse odgovorim.
od new yorka do kostarike na avtoštop
81

Predvcerajsnjim sem pobral iz streznika vse emaile, da odgovorim
nanje ... in ko sem se odjavil iz sistema in se ponovno prijavil, so
vsa pisma izginila. Zal mi je. Pisite mi se enkrat in zagotovo vam
odgovorim, ko pridem do internetne povezave. Ne vem sicer kako
je s tem na jugu.
Na spletno stran bom dodal slike cimprej, ko bom lahko. Dodal
bom tudi cel kup video posnetkov in zvocnih posnetkov s poti.
V časih, ko je še Buda učil, je k njemu prišel mlad mož, ki mu
je umrl oče. Takrat je bilo v navadi, da svečeniki s svojimi rituali
pomagajo dušam umrlih, da pridejo v nebesa. Mladenič si je
mislil:
- Če grem k navadnim svečenikom, mi bodo pomagali, ampak če
grem k samemu velikemu učitelju Budi, bo moj oče zagotovo
pristal v nebesih!
Buda je videl mladeničevo zagnanost in nevednost in mu rekel,
naj pripravi dve posodi. Mladenič se je veselil, saj je to pomenilo,
da je učitelj privolil k temu, da bo naredil ritual za njegovega
očeta.
- Eno posodo napolni z oljem, drugo pa s kamenjem, mu je
rekel Buda.
Mladenič ga je ubogal.
- Dobro, pravi Buda, zdaj pa zlij v reko olje in stresi kamenje.
Kaj opaziš?
- Vidim, da olje plava na vodi, kamenje se je pa potopilo, pravi
mladenič. Kamenje je namreč težje.
- Zdaj pa moliva, mu pravi Buda in začne: O, dobri Bog, naj to
kamenje plava na vodi! O dobri Bog, naj se olje potopi na dno
tega potoka.
Mladenič ga opazuje in se začne smejati.
- Oh, učitelj, pa menda ja veste, da je tako zaradi gravitacije.
Ker je kamenje težje, se potopi na dno. Olje je pa lažje od
vode! je bil pameten mladenič.
- Tako je, je bil Buda vesel odgovora. Tako bo tudi s tvojim
očetom. Če je delal dobra dela, je njegova duša lahka, in je že
v nebesih. Slaba dejanja pa ga bodo pritiskala navzdol.
Teh 10 dni je bila avantura svoje vrste. Tišina me je ubijala!
Prvih osem dni sem cele dneve razmišljal o seksu! In potem čutil
82 od new yorka do kostarike na avtoštop

krivdo, ker sem mislil, da sem seksualni iztirjenec! Čutil sem to
noro seksualno energijo v telesu, ki sem jo komaj krotil. Bolj kot
sem jo skušal ustaviti, bolj je sekala!
En dan sem preživel v grozljivih spominih. Ugotovil sem, da je
pornografija, ki sem jo gledal v otroštvu, močno zaznamovala moj
pogled na ženske in spolnost. Zaradi tega sem gledal na ženske
kot seksualne objekte. Ob tem spoznanju sem jokal.
Začutil sem vse svoje strahove in frustracije in bil z njimi sam
prek noči, ki sem jih prebedel.
Vipassana je metoda, ki nima sicer nobene zveze z religijskimi
koncepti in lahko prakticiraš metodo, a ob tem ostaneš zvest svoji
tradiciji. Ampak mi je med meditacijo vseeno prišlo na dan cel kup
vprašanj. Učili smo se naj poslušamo svojo izkušnjo in ne besed, ki
smo jih slišali in prebrali. Jaz sem pa vse svoje življenje počel ravno
nasprotno. Bral sem Svete tekste in ko je bila moja izkušnja drugačna,
sem raje poslušal besede. Pojavljala so se mi vprašanja...
Kaj pa Kristusova kri in njegovo telo, ki je bilo darovano v spravo
za naše grehe?
Ali ni Kristus umrl na križu zato, da se bomo mi odrešili in nam
zato ni treba nič narediti? Moram torej zdaj sam poskrbeti za svoje
odrešenje? sem se spraševal.
8. dan sem doživel izkušnjo zlitja z vsem in čiste ljubezni. Kakih
40 minut je bil moj um popolnoma tiho. Takrat sem spoznal, da ni
treba, da me je česarkoli še strah, ker sem del enosti. Začutil sem,
da sem del Boga, ki ga molim in je on v meni, jaz v njem. Vsi smo v
njem. Nikoli več mi ni treba biti ločen. Samo um s svojimi željami
in zavračanji me ločuje od te enosti.
Po koncu sem ostal pri moškem, ki je z mano opravljal
meditacijo - izgledal je kot kak menih. Šel je v službo in mi pustil
stanovanje s kuhinjo, kjer si lahko pripravim hrano in prenosnim
računalnikom.
V njegovi spalnici sem našel knjigo Pogovori z Bogom 2. Prebral
sem uvod. Neal Donald Walsh je nekoč napisal jezno pismo Bogu,
od new yorka do kostarike na avtoštop
83

ta mu je pa začel odgovarjati. Hitro sem v indeksu poiskal besedo
„sex“ in „homosexuality“ in preveril v knjigi, kaj o tem meni Bog.
Na svoje presenečenje sem prebral, da bog nima čisto nič proti
seksu niti gejem niti samozadovoljevanju. V knjigi Bog celo govori
o tantričnih seksualnih tehnikah! Uau! To je bilo zagotovo nekaj
novega zame.
V neki drugi knjigi sem bral tudi o eksorcizmu in se spraševal,
ali hudič torej obstaja ali ga ni?
Pri njem sem gledal film Bena Kingsleya „Gandhi“, ki me
je prevzel. Moral sem ga gledati še enkrat. Med filmom sem
šepetal:
„Ni ga razloga za katerega bi ubijal. So pa razlogi za katere bi
dal svoje življenje!“
„Vedno bom zvest resnici! Popolnoma bom zvest resnici!“
PRODAJAL KINO VSTOPNICE
Že ko sem zapuščal meditacijski center, sem čutil v sebi nekaj
drugačnega. Z lahkoto sem bil v tišini in ob tem srečen. Zdelo se
mi je, da me je zapustila TEŽA EGA, ki se je z leti nabral in naprašil
na mojem bistvu.
Na meditaciji sem spoznal dve dekleti iz Kostarike, ki sta me
povabili k sebi domov. Kostarika je bil torej moj naslednji cilj.
Šel sem na pot proti San Diegu in že na prvi črpalki me poberejo
fantje, ki me peljejo v svoje podjetje in me prosijo, če jim lahko kaj
zaigram. Ko so mi predstavili, kaj počnejo, sem se odločil dan ali
dva preživeti z njimi in prodajati kino vstopnice po nižjih cenah.
Obetal se mi je precej dober zaslužek.
In res je bilo tako. V dveh dneh sem zaslužil nekaj več kot 100
dolarjev in si pridobil vrsto prijateljev. Spoznal sem tudi zanimiv
sistem, katerega sem takrat želel prenesti tudi v Slovenijo. Mentor
uči nove člane, kako prodajati konkurenčne produkte od hiše do
hiše. To je sistem za vzgajanje prodajalcev. Verjamejo namreč,
da tisti, ki se nauči prodajati od hiše do hiše in od tega živeti,
84 od new yorka do kostarike na avtoštop

o lahko prodajal karkoli. Videl sem razlike med ljudmi. Nekateri
služijo ogromno denarja (tudi po 250 dolarjev na dan), drugi
komaj kaj prodajo.
Prodajati moraš sebe. To je ključ. Nasmejanega, srečnega,
sproščenega, spontanega sebe. Nato ljudje kupijo tvoje produkte.
Spal sem pri temnopoltem Američanu, ki me je tistega večera
pobral na bencinski črpalki in mi tudi pomagal do prvih dolarjev.
Bil je že 11. december zvečer, ko sem zapustil Dallas in samo
2 dni časa sem imel, da prečkam mehiško mejo, sicer bom imel
hude probleme pri nadaljnjem vstopanju v ZDA. Napotil sem se
torej proti San Diegu in tja sem prispel naslednji dan zjutraj.
Igral sem kitaro na jutranjem vlaku in sploh celo dopoldne in
del popoldneva, ki sem ga preživel v mestu.
Šel sem tudi v nekaj barov, kjer sem spoznal nekaj prijateljev.
Nazadnje tudi nekoga, ki me je bil voljan peljati vse do avtoceste
ven iz San Diega naslednje jutro. Rekel mi je, naj nikar ne hodim
v Tihuano, temveč naj mehiško mejo prestopim v Nogalesu (če je
to res potrebno).
Skoraj vsi Američani so bili šokirani ob mojem namenu, da grem
v Mehiko. Rekli so, da me bodo tam ubili. Moji starši prav tako.
Zadnji prevoz mi je ponudil starejši par, ki me je povabil v svojo
hišo, da si »downloadam« tečaj španščine, ki mi ga je častila
mama. Plačala je namreč s svojo kreditno kartico in jaz sem ga
lahko potegnil dol iz interneta.
Mejo sem prečkal peš. Nihče se ni zmenil zame in nihče mi ni
niti pogledal potnega lista. Šele sredi Mehike sem ugotovil, da
imam še vedno zeleno ameriško kartico v potnem listu...
24.december, 2004 MOJE SANJE
Prišel sem v Kostariko in govorim in pišem špansko perfektno.
- sem zapisal v dnevnik
od new yorka do kostarike na avtoštop
85

ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO
Kljub robantenju očeta, jokajočim prošnjam mame in sestrice
ter nasvetu stotin Američanov sem se odločil nadaljevati pot
na jug. Iz San Diega sem prinesel nekaj sto dolarjev, a bil sem
stiskaški, ker sem se bal, da mi bo denarja zmanjkalo.
JAVLJAM SE IZ: San Jose, Kostarika, 03. 01. 2005
OPECEN OD SONCA IN PIJAN OD SRECE
Mislim, da sem pripravljen. Po petih mesecih in 12 dneh
potovanja sem koncno pripravljen.
Ne spomnim se, da bi kdaj bil 2.januarja opecen od sonca. Novo
Leto sem namrec pricakal na pesceni plazi v mestu Jaco na Costa
Rici. Edina noc na potovanju, ki sem jo celo prezivel na prostem.
Zelel sem biti sam. Eno noc sem se zelel povsem odmakniti od
drugih ljudi in uzivati ob pogledu na valove Pacifika, ki se valijo
na siroke pescene sipine. Nasel sem tlec ogenj, se usedel na pesek
in opazoval ognjemet.
Kmalu so se okrog mene nabrali ljudje in me zaceli sprasevati
kaj je narobe. "Nic, nic... Dobro sem. Zelo dobro!"
Zgleda, da nisem bil dovolj prepricljiv, ker se je cela druzina
cez deset minut se enkrat zbrala ob meni in vztrajala, da se jim
pridruzim na vecerji. Po tem srecanju sem se odlocil, da bom
odslej naprej res sam! In bil sem sam. Dokler se mi ni pridruzila
prikupna mlada domacinka in mi s sladkim nasmehom voscila
Novo Leto.
Kasneje mi je le uspelo najti nekaj casa samo zase. Opazoval sem
valovanje morja in obcutil znane obcutke pijanosti - pijanosti brez da
bi celo noc okusil kapljico alkohola. Pijanosti od srece in ljubezni.
Proti jutru sem zaspal na plazi. Kmalu me je zbudila razigrana
mladez tako, da sem imel priloznost opazovati soncni vzhod
novega leta.
86 od new yorka do kostarike na avtoštop

Kasneje, okrog poldneva, sem utrujen legel na zelenico ob
morju v senco manjsega drevesa. Zbudilo me je pekoce Sonce,
ki je tacas pomaknilo senco stran od mene. In zdaj se smejem
dejstvu, da sem januarja meseca, ko se moji prijatelji doma grejejo
ob kaminu, opecen od tropskega sonca.
LATINSKA AMERIKA - dezela polna nevarnosti
Del sveta, kjer je clovesko zivljenje vredno 15 dolarjev. Raj
trgovine z drogami in cloveskimi organi. Del sveta, kjer belce
mnozicno ugrabljajo in od starsev zahtevajo odkupnino.
Tukaj policija gleda, kako te ropajo in tepejo in ne stori nicesar.
Dom tolpe Mara Salvatruche, ki te najprej ubije, nato vprasa,
ce imas pri sebi kaj vrednega. Svet, kamor normalni ljudje ne
stopajo.
Tako mi je jug opisovalo stotine Americanov (in moji starsi),
preden sem prestopil mejo Mehike. Vesel sem, da vam lahko
opisem svojo izkusnjo dezele, ki me je sprejela z odprtima rokama
in toplim nasmehom.
US:San Diego - Tucson - MEXICO:Nogales
13.decembra okrog desetih zvecer po lokalnem casu sem
dozivel KULTURNI SOK. Takoj ko sem v Nogalesu prestopil
mejo Mehike, sem spoznal, da sem prisel v drug svet. Nikoli
nisem namrec sredi noci dobil prevozov s taksno lahkoto in
se obenem pocutil tako varno. Zadnja dva tedna in pol sem se
vozil v vseh mogocih in nemogocih vozilih, se skoraj vsak dan
pocutil kot dolgo pogresani bratranec nove druzine, se naucil
izrazati v latinskoameriski spanscini (vsaj tako mislim...ali me
pa domacini vlecejo za nos, ko kimajo, ces da me razumejo) in
dozivel stoparske pustolovscine, ki niso podobne nicemur, kar
sem dozivel kdaj koli prej. Sploh vec ne stejem mam, ki so rekle,
da so tudi moje mame in his, katere vrata mi bodo, kot so mi
zagotovili, vedno odprta. Zdaj potujem obcasno z zemljevidom
in domacini mi pravijo, da sem ZAJEC. Verjetno zato, ker zdaj v
glavnem jem sadje in zelenjavo.
od new yorka do kostarike na avtoštop
87

Nogales - San Carlos - Alamos - Guadalajara - Leon - Guanajuato
- Ciudad De Mexico
Kajaking v cudovitem zalivu San Carlos... Tri nepozabne dni
Guadalajare... Cudovito kolonialno mesto Guanajuato, ki je eno
najlepsih mest, ki sem jih kdaj videl...
Celo pot sem poslusal svarila o Ciudad De Mexico in nazadnje
odkril zgolj se en biser na svoji poti. Iskreno povedano, nisem
zasledil nicesar nevarnega, razen mogoce Sofije, prijateljica iz
Kanade, ki sem jo spoznal na metroju in sva nato skupaj odkrivala
mesto... Hecam se.
Ciudad De Mexico - Veracruz - Ciudad Del Carmen (Yucatan)
Tako sem zapisal v dnevnik. In kot se mi zgodi velikokrat, mesta
Veracruz nisem obiskal. Malo pred odcepom sem vprasal voznika,
katera je po njegovem mnenju najlepsa plaza in odgovoril mi je,
da Playa Del Carmen.
"Aha, potem grem pa tja." In povsem sem pozabil, da
deset centimetrov na zemljevidu pomeni v resnici vec kot 600
kilometrov.
Nazadnje nisem obiskal niti enega niti drugega. Mi je pa uspelo
do vecera priti na plazo nekaj kilometrov stran od slednjega.
Skoraj hkrati sta se mi zgodili dve zanimivi izkusnji. Ena manj,
druga bolj prijetna. Sredi Yucatana mi je ustavil moski, po imenu
Oskar, ki se je do uses zaljubil vame.
"Oskar, hvala ti za prevoz, vseh 100 dodatnih kilometrov in
vecerjo. Res ne bi bilo treba."
"Aaa... A me podis stran?"
"Ne vem, ce bi temu tako rekel, ampak ja, nekako tako. Zdaj bi
rad bil sam."
Naslonjen je bil na volan in njegove velike oci so bile uprte
vame tako prosece in sladko, da sem se pocutil neprijetno, kar je
zame zadnje case precej velika redkost.
"Oooh. Ampak, ti si... ti si... CUDOVIT!"
88 od new yorka do kostarike na avtoštop

"Hvala. Vidis, zato bi zdaj rad prezivel zdaj cas s sabo."
Bruhnil je v kratek krohot. Nasmehnil sem se mu nazaj.
"Ampak, Mateo, ti ne razumes. Zdaj sem spoznal moskega, o
katerem sem sanjal. Jaz ne bom mogel ziveti brez tebe!"
"Bos, bos."
Stopil sem ven iz avtomobila in zaprl vrata. Nisem se pocutil
dobro.
Vem, da ga nisem niti slucajno izkoriscal, saj sem mu v prvih
petih minutah povedal, da me zanimajo izkljucno dekleta. Pa
vendar, veliko uslugo mi je naredil in cel cas je bil prijazen in
spostljiv z mano.
Odprl sem vrata in se odlocil nameniti Oskarju nekaj vec
besed:
"Oscar, cutim nemir, ki ga nosis v sebi. Nikoli ne bos srecen, ce
bos iskal potrditev in ljubezen v drugih ljudeh. Vse kar potrebujes
je v tebi. In ko bos to odkril, bos srecen in bos tudi lahko nasel
pravega partnerja zase."Skrusen pogled.
"Mislis, da sem slaba oseba?"
"Ah ne, Oskar, zakaj bi bil slaba oseba. Mislim, da si zelo dobra
oseba. Svetujem ti, da zivis v realnem svetu in se zavedas, da
ljudje cutimo pac kakor cutimo in da ne bos nasel partnerja med
moskimi, ki imamo radi zenske."
Preteklo je kar nekaj casa, da sem s svojo spanscino skrpal
skupaj zadnja dva stavka. Glede na bolj sproscen izraz na obrazu,
me je razumel. Objel sem ga.
"Bog s tabo. Veliko srece!"
"Tudi tebi. Hvala za vse. Bilo mi je v veselje ti sluziti," mi je
odgovoril.
Arghhh!... sluziti. Zakaj bi mi kdo na tem svetu zelel sluziti?!
Upam, da tega ni mislil resno!
Kmalu zatem sem dozivel enega najlepsih trenutkov. Sprehajal
sem se po dolgi pesceni plazi, ki je bila ta vecer samo moja. Ob
svetlobi lune sem gledal kako je lahen veter majal palme na obali
od new yorka do kostarike na avtoštop
89

in mi k nogam prinasal majhne valove. Noc sem prezivel v prvi
hisi, na katere vrata sem potrkal. Preprosta hiska, do katere vodi
kamnit kolovoz, v kateri zivljenje ljudi poteka skoraj tocno tako,
kot je potekalo pred sto leti.
Zjutraj so me punce oblozile s pomarancami in imel sem
priloznost spet obiskati plazo, ki mi je zbujala skomine prejsnji
vecer. Tudi danes so bili dober del dneva dolgi kilometri peska,
morja in palm samo zame. Ko sem zaplaval na odprto morje in
gledal proti obali, sem imel obcutek, kot da plavam v najlepsi
razglednici. :)
Yucatan - San Cristobal
Pot do San Cristobala je bila milo receno grozljiva. 4 ure in pol
sem se vozil po najbolj mrzlem delu Mehike z najbolj luknjastimi
cestami, na zadnjem delu tovornjaka in to PONOCI! Voznik je
poskrbel, da se hitrost ni spustila pod 100 kilometrov na uro in
da je vse lezece policaje zadel z dovolj veliko hitrostjo, da sem jih
DOBRO obcutil.
Moj moto, ko potujem se glasi: KARKOLI ME NE UBIJE, ME
UTRJUJE.
Verjetno sem ta stavek v teh 4 urah voznje izrekel vsaj petstokrat
v vseh mogocih jezikih.
"Si v redu?" me je z velikim nasmehom vprasal voznik, ko smo
prispeli v sredisce mesta San Cristobal.
Dvignil sem pogled, se nasmehnil, kolikor so mi zmrzla lica
dopuscala in pocasi s hripavim glasom zasepetal: "Fantasticno."
Ko smo prispeli je bilo blizu ene ure zjutraj in voznik mi je
rekel, da me lahko naslednje jutro, ce zelim, odpelje do meje z
Guatemalo. Ker sem zelel biti cimprej na Costa Rici, sem se sredi
noci odpravil na cesto proti jugovzhodu in dvignil palec. Prestopal
sem se, skakal, delal sklece in verjetno sem, v upanju, da se bom
ogrel, izgledal kot bi me ravnokar izpustili iz cirkusa. Razmisljal
sem o MOJEM mrazu, MOJI bolecini v misicah na nogah, MOJI zelji,
90 od new yorka do kostarike na avtoštop

da bi dobil stop po 2 urah zmrznjenih nasmehov neznancem, ko
ugledam prizor, ki mi je v trenutku spremenil perspektivo.
Star berac z razbrazdanim obrazom, oblecen v nekaj tenkih
oblacil, je kot senca preckal plocnik ob stavbi, nekaj metrov stran
od mene. V naslednjih minutah mi nikakor ni sel iz glave. Kot se
mi na poti velikokrat zgodi, sem tudi tokrat v zavest dobil precej
jasno sporocilo. Odgovor je bil hiter.
Bog, ne! Tokrat pa ne! Ne bom mu dal svoje edine odeje! Rabim
jo zase v tem mrazu in rabim jo za na plazo in to je moja... Ok, ok,
res sem vcasih en veliki sebicnez.
Odprl sem nahrbtnik, iz vrha vzel tanko odejo, pustil nahrbtnik
sredi ceste in sel dol po stopnicah do socloveka. Nekaj trenutkov
sem ga opazoval in zacutil do njega ljubezen. Stopil sem nekaj
korakov naprej in odejo previdno polozil na njegovo spece telo.
Odprl je oci. Nekaj trenutkov sva si zrla v oci. Pobozal sem ga po
glavi, se mu nasmehnil in zasepetal: "Bog s tabo."
Obrnil sem se, da bi se vrnil nazaj na cesto, ko ugledam
neverjeten prizor...
Zdaj imam vaso pozornost in vem, da zelite izvedeti nadaljevanje
zgodbe :) Izkoristil bom to, da z vami delim malce svojega
razmisljanja. Morda se vam ne bo zdelo tako zanimivo, kot
zgodbe same, mogoce se bo pa bolj dotaknilo vasega zivljenja.
In glavni namen mojega javljanja domov, ni popestritev ur, ko bi
morali poceti kar vam je zjutraj narocil sef, temvec biti vasa mala
inspiracija - narediti vase zivljenje in zivljenje ljudi okoli vas vsaj
malce lepse, srecnejse in bolj polno. Ustavimo se pri vprasanjih s
katerimi sem jaz zacel svojo pot.
Katera religija je prava? Krscanstvo? Islam? Budizem?
Ali obstaja reinkarnacija? Ali obstajajo nebesa in pekel?
Je Jezus Kristus res vstal? In je bil Jezus res Bog?
Kaksna je resnica o Bogu?
Ne vem. Res ne vem. In ce vam povem cisto iskreno in zelim
da ta odgovor ostane samo med nama... o tem sploh vec ne
od new yorka do kostarike na avtoštop
91

azmisljam. Moj um je premajhen, da bi lahko ujel resnico o
necem tako velikem, kot je Bog in njegovi nacrti. Namesto tega,
vam bom podal vprasanja, ki se mi zdijo zares pomembna.
Kako lahko izkusimo nebesa na zemlji?
Kako opazovati nesreco sveta in obenem izkusiti cisto sreco in
ljubezen zdaj in tukaj?
Kako postanemo samozavestnejsi in postanemo zares
zadovoljni sami s sabo?
Kako lahko ustvarimo cudovite in polne prijateljske odnose z
ljudmi v nasi bliznji in daljni okolici?
Kako vedno izbrati pozitivni odziv na dano situacijo in kako
pozitivnost obdrzati?
Kakorkoli se lotim razlagati celoten svoj pogled na to temo,
bom koncal s tem da bom popisal 24 tipkanih strani in vi boste
nekje na sredini preskocili nazaj na zgodbo. Namesto tega vam
obljubim, da bom od sedaj naprej v vsakem pismu zapisal delcek
odgovora na ta vprasanja, vi boste pa morda te delcke pocasi
integrirali v svoje zivljenje, ce se vam bodo zdeli smiselni.
Z naslednjimi stavki bom morda nekatere sokiral. Ne skrbite,
v nicesar vas ne bom prepriceval. Edino kar vas prosim je, da mi
nic ne verjamete. Resno! Ne verjemite niti meni niti komurkoli
drugemu nicesar tako pomembnega NA BESEDO. Zelim samo, da
me spostujete do te mere, da od danes naprej posvetite vsak dan
nekaj minut razmisljanju, ce nimam MORDA prav in ce nimam,
kaksni so odgovori na ta vprasanja.
Ljudje smo v svojem bistvu dobri in srecni. V nasem bistvu
se skriva sreca, mir, ljubezen in povezanost z vsem svetom.
Edino kar nas locuje od Boga, drugih in nas samih je nas um.
Nas um, ki si je izmislil iluzijo, ki se ji rece DUALNOST. Svet
vidimo kot skupek nasprotujocih si elementov: dobro-slabo,
jaz-ti, tukaj-tam in tisoce drugih. In dokler bomo vztrajali v
tej iluziji in verjeli, da dualnost resnicno obstaja, bomo cutili
strah, nesreco, skrb, zalost, navezanost na ta svet in na ljudi
in druge dobronamerne opozorilne znake, da ne hodimo po
pravi poti. Na prvi pogled resnicno izgleda, kot da sva tukaj
JAZ in TI, ti si SLAB, jaz sem DOBER, ti si MAJHEN, jaz sem
92 od new yorka do kostarike na avtoštop

VELIK... vendar ce pogledamo globlje, vidimo, da pravzaprav
JAZ sploh ne obstaja. JAZ sploh ne obstaja, ce ni TEBE in DOBRO
ne more obstajati, ce ni SLABEGA. Torej sta to dve strani enega
kovanca. In kdaj ste nazadnje drzali v rokah kovanec z eno
samo stranjo? In ce ima kovanec dve strani, je to se vedno en
sam kovanec.
Bil sem clovek, ki je govoril veliko. Govoril veliko o stvareh,
ki jih pravzaprav ni izkusil. Zdaj sem se naucil govoriti zgolj o
stvareh, ki sem jih dozivel. Naj imajo veliki misleci ali ljudje, ki
se radi tako nazivajo, intelektualno besedicenje o stvareh, ki jih
clovek ne more nikoli izkusiti, jaz mislim, da so edine kredibilne
in zares pomembne izkusnje tiste, ki ste jih doziveli v svojem
zivljenju.
Tudi zdaj lahko z vami delim izkusnjo, kako izgleda IZSTOP IZ
DUALNOSTI. Povem vam - NORO! Ko dozivljam trenutke, ko vidim
svet kot eno, ko sem jaz isto kot ti in on in moji starsi in sestrica, ki
so pri vecerji deset tisoc kilometrov stran, je vse ena sama sreca
in ljubezen. Preprosto ne more biti prostora za nicesar drugega.
Torej... khm... upiram se zelji, da bi dokoncal se zadnjih 23
strani eseja in se vracam k zgodbi..
..ko ugledam neverjeten prizor. Meter in pol stran od mene
so vrata avtomobila na stezaj odprta in dve prikupni deklici me
sprasujeta, ce je kaj narobe. Zasmejal sem se. Ker niso sle v
smer Guatemale, so me odpeljale v bliznji hotel, kjer stanujejo,
mi placale sobo in preziveli smo preostanek noci na toplem v
zanimivem kramljanju. Med drugim me je zanimalo, kako so lahko
tako nepremisljene, da sredi noci na cesti poberejo neznanca in
ga nalozijo v avto. Smejale so se in mi obljubile, da ne bodo tega
storile nikoli vec.
Naslednje jutro sem dobil turisticno vodicko (ena izmed deklet),
ki mi je razkazala lepote mesta, me oblozila s toliko sadja, kot sem
ga lahko nalozil v nahrbtnik in me peljala na avtobusno postajo,
kjer sem se dobil z voznikom crnega kamioncka, v katerem sem
prejsnji vecer uzival lepote mrzle Mehike. Danes sem se peljal v
kabini.
od new yorka do kostarike na avtoštop
93

San Cristobal (Mehika) - Guatemala - El Salvador - Honduras -
Nikaragua - Costa Rica
Pred gvatemalsko mejo sem ugotovil, da sem pozabil potni
list in sto dolarjev v primeru urgence v kamioncku in zacelo se je
mrzlicno iskanje voznika, ki je odpeljal ne vem v katero smer. S
pomocjo domacinov smo ga nasli in oba sva se posteno nasmejala
moji raztresenosti.
Kmalu po vstopu v Gvatemalo, mi je ustavil kamion Coca Cole in
voznik je bil pravi komik. Predstavil me je vsem svojim kolegom,
ki smo jih srecali na poti, ces da sem nadzornik iz Evrope in sem
prisel nadzorovati, kako delajo. Najbolj smesno je bilo to, da so ga
kolegi vzeli smrtno resno in se postrojili v vrste in mi salutirali.
Ko sva z Alexom prisla v Guatemala City je iz predala vzel nabito
pistolo. Zadrzal sem dih.
"Glej, narejena na Hrvaskem! To je blizu tebe, mar ne," mi je
razlagal, kot bi mi otrok kazal svojo novo igraco. "Aha, blizu...
zakaj potrebujes to rec?" sem dahnil.
"Ves, v poslu, kot sem jaz, ne mores biti brez pistole," mi je
zacel razlagati.
Predstavljal sem si, da je morda sef Guatemalske mafije.
"S cim se pa bavis?"
"Z nepremicninami."
Ne vem zakaj sem imel cudne obcutke, ko sem ponoci blizu
meje z El Salvadorjem kupoval sladoled in poleg mene gledal
policista z mitraljezom. Sledil mi je s pogledom, ko sem odhajal
na cesto stopati. "Amigo, si zelis umreti? Ali kaj vraga pocnes na
cesti ob tej uri"
"Gulp... ne, zelim samo priti v El Salvador."
In po se eni zanimivi zgodbi (ki vam jo bom prihranil - ce ne
boste cel ponedeljek preziveli na internetu) spoznal dva prijatelja,
ki sta me peljala sredi dzungle, mi predstavila svojo druzino in
pricakal jutro v mrezi pod kokosovo palmo.
El Salvador... Pred mejo s Hondurasom, mi je ustavil policijski
avto, me peljal 50 kilometrov in nato je policist izstopil iz vozila
94 od new yorka do kostarike na avtoštop

in ustavil kamion. Voznik si je vidno oddahnil, ko ga je vprasal, ce
lahko pelje naprej mladega popotnika iz Slovakije.
Honduras, kjer so me na meji posteno oglobili, ker so v El
Salvadorju "pozabili" pritisniti zig...
Bozicni vecer sem prezivel na meji z Nikaraguo. Na meji so se
izmislili novo vstopnino, ki me je olajsala se zadnjih centov, ki
sem jih malo prej nasel v kitari. Zmanjkalo je elektrike in cakali
smo. Poklical sem voznike kamionov in nesrecne delavce, ki so
bili tam za bozicni vecer. "Za vas imam darilo. Bozicno darilo iz
Slovenije."
In zapel sem jim Sveto noc v slovenscini. Nato smo se vsi objeli
in si voscili "Feliz Navidad" (Vesel Bozic).
Nikaragua, katero sem pol prespal, pol gledal cesto, ki je
izgledala vedno ista... in nazadnje na bozicni dan dospel v COSTA
RICO!
Costa Rica me je cisto ocarala. Kot ponavadi so dnevi polni
novih obrazov in ucenja spanscine, vendar tukaj je se nekaj vec...
in da ne bom jaz za racunalnikom prezivel cel nedeljski vecer in vi
cel ponedeljkov popoldan, o tem, drugic.
Zdaj nekaj vem zagotovo. Latinsko Ameriko sem zacel resnicno
odkrivati, ko so mi na meji z Nicaraguo pobrali zadnje penije, ki
so mi se ostali od dneva igranja kitare v San Diegu. Ker ljudje, ki ti
zelijo nekaj prodati, niso pravi odsev teh cudovitih dezel.
Mislim, da sem pripravljen. Pet mesecev in 12 dni sem vecinoma
prejemal od sveta. Zdaj bom zacel svetu dajati. Pripravljen sem
na podvig, ki ga ni do sedaj izvedel se nihce. Nihce v cloveski
zgodovini ni se verjel, da je kaj takega mogoce...
In vi boste med prvimi, ki boste izvedeli, kaj naklepam.
Do naslednjic, PURA VIDA (pozdrav na Costa Rici)!
Matej
od new yorka do kostarike na avtoštop
95

Naj vam zaupam še druge podrobnosti iz moje avanture po
Latinski ameriki...
Že ob vstopu v Mehiko sem ugotovil, da sem prišel v varno in
prijazno deželo, ki tujca sprejme in objame z obema rokama. Prvo
noč sem preživel na cesti, v različnih tovornjakih, ki so tukaj veliko
počasnejši in starejši kot v ZDA.
Zjutraj sem prispel do zaliva San Carlos, kjer sem se z domačinom
vozil s kajakom. Noč sem preživel v znanem mestu Alamos. Ko
sem prišel v Guadalaharo in se vozil skozi revno predmestje, sem
bil šokiran. Ko sem štopal sredi razritih cest, me nekdo pobere in
pelje na kosilo, zvečer pa me je povabil k sebi na dom. Spoznal
sem nove prijatelje in prijateljice, ki so želeli, da še nekaj dni
ostanem njihov gost.
Vsi so me svarili pred Mexico City-jem. Tudi tja sem prispel in že
prvi dan na metroju srečal prikupno Kanadčanko - Sofie, s katero
sva preživela preostanek dneva v raziskovanju mesta.
Od tam sem zvečer nadaljeval pot prek Pueble do Ciudad del
Carmen. Tam sta me pobrala dva homoseksualca in eden od njiju
se je zelo očitno zanimal zame. Nato me je pustil na osamljeni
plaži in noč sem preživel v mreži pri revnih domačinih. Zjutraj so
me obložili s pomarančami in drugim tropskim sadjem. Naslednji
dan sem preživel na sanjski peščeni plaži. Nahrbtnik sem pustil
na leseni klopci pod kokosovo palmo. Odvrgel sem vsa oblačila in
se pognal v vodo! Svoboden sem bil!
Iskal sem pot čez Guatemalo. Najprej sem nameraval iti celo
čez Belize. Nobenih zemljevidov nisem našel. Pri sebi sem imel
nek čuden zemljevid, kjer ni bilo označenih nobenih cest. Spet so
me vsi svarili pred tem, da bi nadaljeval pot na jug. Name naj bi
prežala tolpa Mara Salvatruce - najbolj kruta in krvoločna skupina
ljudi na svetu. Bila je že noč in zagozdil sem se na neki bencinski
črpalki blizu mesta Pelenque, od koder ni šel nihče proti jugu.
Končno nekoga najdem, lahko pa sem ostal le na zadnjem delu
tovornjaka. Mislil sem, da bom resnično zmrznil!
Prispeli smo v San Cristobal. Noč je bila hladna in štopal sem
redke avtomobile, ki so pripeljali mimo. Na sebi sem imel modro
deko, ki sem jo dobil v Miamiju. Naenkrat zagledam brezdomca,
kako leži ob neki zgradbi. Zavijem se v svojo deko in štopam
96 od new yorka do kostarike na avtoštop

naprej. Vest mi ni dala miru. Stopil sem dol in deko položil nanj.
Vedel sem, da bom jaz že dobil drugo, če jo bom potreboval.
Naenkrat vidim ob robu ceste prikupno damo, kako se steguje
prek okna in me sprašuje, če kaj potrebujem. Nisem mogel verjeti
svojim očem. Ko sem se približal, sem videl, da sta v avtu dve
dekleti.
Rekel sem, da štopam proti Guatemali in popokali sta me v avto
in me peljali v sosednji hotel, kjer sta delali. Dolgo časa smo z
njunimi prijatelji prebili v špansko-angleških pogovorih in z eno
od njiju sva se tisto noč ljubila.
Prečkal sem mejo Guatemale, nadaljeval pot v El Salvador,
Honduras in božič preživel s prevozniki tovornjakov na meji z
Nikaraguo. Igral sem kitaro in pel sveto noč v slovenščini, medtem
ko so me oni spremljali v španščini.
25. decembra sem prispel v Kostariko. Prišel sem na plažo Los
Flamingos, kjer sem se odločil, da se želim znebiti lastnine, ki jo
nosim s sabo.
Naenkrat sem videl vizijo sebe, kaj vse počnem za mir na svetu.
Hodim po svetu brez vsega in govorim o tem, kako so vsi ljudje
lahko srečni. Videl sem sebe, kako se rokujem s predsedniki držav
in voditelji religij.
V svojo malo beležko sem pisal, kaj so tiste stvari, ki jih na
potovanju resnično neobhodno potrebujem. Prav tako sem pisal
ideje za svoje novo ime. Peacehiker je bila ena prvih idej.
Že naslednji dan je do mene stopil moški, ki me je z zanimanjem
spraševal po moji kitari in me prosil, naj mu nekaj zaigram. Videl
sem pritajeno žalost v njegovih očeh, ko mi je na hitro omenil,
da si želi nekoč zaslužiti dovolj denarja, da bo lahko kitaro kupil
svojemu malemu sinku. Nisem si predstavljal, kako bom lahko
zanimiv neznanim ljudem, če nimam ob sebi kitare. Čez nekaj
dni smo se dobili na glasbenem večeru in sem kitaro malemu
podaril.
Obiskal sem prijateljico, ki sem jo srečal v Dallasu. Po 2 dneh
me je nagnala iz svoje hiše.
- Preveč odprtega duha si, mi je rekla, ko sem v njeno velikansko
vilo na hribu pripeljal prijatelje, ki sem jih srečal tisti večer. Ostal
od new yorka do kostarike na avtoštop
97

sem sam s svojo prtljago, sredi noči, na samotni cesti v vasici
Lepanto.
Ustavil mi je avtomobil s francoskim parom in me peljal do njunih
prijateljev. Brez vprašanj so mi dali prenočišče v svoji preprosti
hiški in neznansko smo se zabavali. Med njih sem razdelil še svoje
zadnje uporabne stvari - spalno vrečo, majice, kozice, kuhalnik...
Bil je čas novega leta. Pred začetkom sem želel zapisati del svojih
idej. Dobil sem denar, da sem si kupil kilo grozdja in zvezek. Prišel
sem v mesto Jaco, na jugu Kostarike. V svoj novi zvezek sem na
veliko zapisal SANJSKI SVET 2100. Začel sem opisovat svet sanj.
Tisto noč sem se odločil, da bom sam in v tišini razmišljal o
misiji, ki me čaka. Takrat sem bil namreč prvič v življenju tako
močno prepričan, da ima moje življenje resnično nek poseben
smisel. Tisto noč sem našel svoj prostor v Svetu.
Ugotovil sem, da nujno potrebujem dom, kjer se bom pripravil
na misijo, ki me čaka. Spomnil sem se na povabilo slovenske
družine iz Kostarike, ki sem ga dobil med svojim bivanjem v
Miamiju. Našel sem njihovo številko, jih poklical in vprašal, če me
lahko sprejmejo za nekaj dni v svojo hišo. Pri njih sem nato ostal 14
dni. 12 ur na dan sem bil na računalniku. Registriral sem domeno
peacehiker.com in naredil osnovno spletno stran v slovenščini,
angleščini in španščini ter napisal reportažo domov.
Borut Strel (Martinov sin) mi je poslal povabilo v GMAIL, ki je
pomenil čisto novo dimenzijo mojega spletnega komuniciranja!
98 od new yorka do kostarike na avtoštop

Belize
Guatemala Honduras
El Salvador
Nicaragua
Kostarika
Varadero

Havana
Cuba
Trinidad
Baracoa
Santiago de cuba
III. DEL
PEACEHIKER ALI AMERIŠKI VOHUN?
13. december 2004–15. april 2005

DOKUMENT SANJSKI SVET 2100
Zapustil sem družino Mileta, ki me je prijazno gostila. S sabo
sem nosil dvajset strani dokumenta SANJSKI SVET 2100 ...
JAVLJAM SE IZ: blizu San Jose-ja, Kostarika
17. 1. 2005
ODSLEJ SAMO Z ZOBNO SCETKO IN FOTOAPARATOM
Po 14 dneh sem se spet znasel na cesti. Pocutil sem se kot
prvi dan potovanja. S to razliko, da sem imel tokrat veliko manj
prtljage.
Odslej samo z zobno s scetko in fotoaparatom?
Vecerilo se je ze in, kot bi mignil, se je dan prevesil v noc. Bil
sem sam na cesti, ne da bi vedel, kje bom jedel, kje bom spal in
kam sploh grem.
Stal sem na cesti in nisem se dojel, da sem spet na poti k avanturi,
z zaupanjem in svobodo. Brezizrazno sem zrl v cesto pred seboj
in na stotine avtomobilov, ki so peljali mimo, ter za trenutek
podvomil, da bo Bog vedno poskrbel zame, ko mu bom zaupal.
Mogoce je vse skupaj nek cuden trik mojih mozganov in Boga
sploh ni. Noc je ze padla na zemljo, bil sem lacen in vsak trenutek
je postajalo bolj mrzlo. Zacel sem v mislih ustvarjati scenarije,
kako bi se mi lahko kaj zgodilo, kako je cisto mogoce, da bo danes
prvi vecer na potovanju, ko bom lacen. Videl sem slike ljudi, ki bi
me lahko napadli in oropali. Vedno sem vajen govoriti: »Zgodi se
ti navadno tisto, cesar te je najbolj strah.«
In po eni uri se je nekaj zgodilo.
V spominu se mi je zavrtel film z dogodkom iz severozahodne
Spanije, med Santiagom in portugalsko mejo, ki me je mocno
102 peacehiker ali ameriški vohun?

pretresel. Tako kot vceraj, sem tudi v Spaniji pred 4 meseci sredi
noci stal na cesti in po 5 urah in pol prestopanja (in zmrzovanja)
zakrical: »Bog, jaz ti ne zaupam vec! Vidim, da ne skrbis vec zame!
Tisto, kar je bilo zapisano v Svetem pismu, da bos vedno poskrbel
za cloveka, je navadna laz!« 10 minut zatem, sredi najhujse
tesnobe in negotovosti, mi je ustavil rdec renault 5. Pritekel sem
k avtomobilu, malce sumnicavo pogledal moskega v notranjosti,
vendar sem nazadnje cutil, da je varno ter vrgel noter svoje stvari
in se usedel na sprednji sedez.
»Oh, najlepsa hvala! Ime mi je Matej.«
Tisina.
»Kako je vam ime?«
Tisina.
Avto se je zacel premikati.«Amigo, zaupas Bogu?«
Prisezem, da se nikoli v zivljenju nisem bil tako sokiran.
»Da,« sem pocasi izustil. »Zdaj zaupam.«
»Nadvse pomembno je zaupati Bogu,« je nadaljeval skrivnostni
neznanec.
Vse, kar mi je od tega cloveka ostalo, je nekaj naceckanih besed
v spanscini in njegovo ime. Vendar tega dogodka ne bom nikoli
pozabil.
Usedel sem se na zelenico zraven ceste in molil. »Bog, hvala
ti za cloveka, ki mi ga bos poslal v naslednjih minutah. Zaupam
ti. Resnicno ti zaupam.« Vrnil se mi je nasmeh, vrnilo se mi je
zaupanje, vrnila se mi je ljubezen do sveta.
Po dobrih petih minutah sem zaslisal zvok avtomobilske
hupe. Obrnil sem se in videl avtomobil s prizganimi varnostnimi
smerokazi. Tekel sem do njega, mu rekel, da ne vem tocno, kam
grem, ampak San Jose bo v redu. Moski se je zasmejal in me
povabil noter.
»Carlos. Kako je tebi ime?«
»PH. Peacehiker.«
Vrnilo se mi zaupanje v sebe, zaupanje v svet in zaupanje v
nalogo, ki me caka.
peacehiker ali ameriški vohun?
103

Pred dvema tednoma sem spoznal prijetno in gostoljubno
slovensko-hrvasko druzino, ki zivi blizu San Joseja in me je gostila
skoraj dva tedna, ki sem jih prezivel vecinoma za racunalnikom
in od jutra do vecera pisal prihodnje nacrte in refleksijo zadnjih
sestih mesecev.
Zgodba se je zacela na bozicni dan, ko sem z vso svojo kramo prispel
v Costa Rico in pristal na plazi Flamingo na severozahodu dezele.
»Kaj pa ce bi odslej potoval samo z zobno scetko in fotoaparatom?«
sem pomislil, ob pogledu na velik nahrbtnik in kitaro.
»Zakaj pa ne,« sem si rekel in naredil kratek seznam stvari, ki je
vkljuceval se troje spodnjih hlac, dve spodnji majici, CD player s
CDji, anorak, potni list, scipalec za nohte in deo sprej. Morda bom
kdaj zbral pogum in naredil ta seznam se krajsi in se popolnoma
prepustil svetu, da skrbi zame.
Takoj, ko sem sprejel to odlocitev, sem v pljucih zacutil zrak
popolne svobode.
In kmalu je sledilo sporocilo, ki je kot kaze potrpezljivo cakalo,
da se koncno odlocim pokazati resnicni pogum ter zaupanje in
mi v trenutku odprlo CISTO NOVO DIMENZIJO. Tako kot sem pred
sestimi meseci vedel, da moram iti na to potovanje (ceprav nisem
vedel zakaj grem), tako zdaj cutim, da moram slediti tej nalogi. Ne
vrnem se domov, dokler te naloge ne izpolnim (razen na obisk za
sestrin 11. rojstni dan naslednje leto).
Ljudje, ki jim zaupam svoje namere, mi pravijo, da to ni mogoce.
Vendar to so ljudje tako rekli vsakokrat, ko se je v zgodovini
zgodila sprememba.
Mislim, da se podajam na misijo, ki ni uspela se nikomur.
Vendar mi nekaj pravi, da meni bo. Nikakor ne meni samemu,
pac pa meni in milijonom ljudi, ki bodo zaceli sanjati z mano. Po
sestih mesecih potovanja, sem spoznal, da je svet neznansko lep
in prijazen.
Imejte me za naivnega, vendar jaz globoko verjamem, da je
prisel cas, ko ni vec nobene potrebe ...
104 peacehiker ali ameriški vohun?

... da bi bil kdo na svetu nesrecen,
... da bi bil kdo na svetu lacen,
... da bi obstajalo orozje, ki lahko ubije drugega cloveka,
... da bi kdorkoli omejeval otroke pri njihovi igri.
Razlicni ljudje lahko zivijo drug ob drugem v miru in prijateljstvu.
Vsi lahko zivimo na planetu in obenem ohranimo naravo cisto.
Recite, da sem naiven, vendar jaz ne vidim nobenega razloga,
zakaj ...
... bi bil kateri otrok zapuscen in prikrajsan za starsevsko
ljubezen,
... bi bil kdo obravnavan drugace zaradi svoje barve koze,
narodnosti ali prepricanj,
... bi kdo sovrazil, ranil ali ubil drugo clovesko bitje,
... ne bi bili raje vsi skupaj srecni in se imeli radi?! TAKO
ENOSTAVNO JE!
Zdaj grem z vso gorecnostjo proti tem sanjam. Zadnjo noc pri
Miletovi druzini sem postavil spletno stran v treh jezikih (spanska
verzija se se ustvarja), ki govori vec o nacrtovanem projektu.
www.peacehiker.com (izberite slovenski jezik)
Potreboval bom pomoc.
Ne denarne pomoci, pac pa ljudi z znanjem, izkusnjami in voljo
se boriti za NASE SKUPNE sanje.
Dan potem, ko sem se odlocil potovati brez vsega, sem stopal
v mestu Jicaral, ko nekdo stopi do mene in me vprasa, ce igram
kitaro in ce mu lahko kaj zaigram.
»Seveda!« sem mu rekel. Nikoli namrec ne odklonim, ce si kdo
zeli poslusati mojo glasbo.
»Kako lepo!« mi je rekel. »Lahko se jaz poskusim?
»Zaigral in zapel mi je cudovito pesem. Braulio igra kitaro veliko
bolje od mene. Cutil sem zelo prijetno energijo v tem cloveku.
peacehiker ali ameriški vohun?
105

»Imam 8-letnega fantka, ki obozuje kitaro. Nekoc bom zbral
dovolj denarja in mu jo kupil.
»KLIK. »Braulio, ce me peljes do mesta Lepanto, kjer se bom
srecal s prijateljico, ki sem jo spoznal v Ameriki, bom en vecer
prisel k tebi in bomo skupaj igrali na kitaro.«
Res me je peljal in mi vmes predstavil se svojo zeno in otroke.
Vecer je prisel in 8-letni Martin Braulio je mene in mojo kitaro
poziral z ocmi in usesi (mislim, da bolj mojo kitaro:). »Martin, ta
kitara je kot moje dekle. Z mano je bila v najlepsih in najhujsih
trenutkih in vedno ostala zvesta in dobre volje. Z njo sem zasluzil
veliko denarja in mislim, da sem osrecil tudi veliko ljudi.« Polozil
sem kitaro v njegove roke in rekel: »Martin, zdaj bi rad, da ti z njo
potujes, sluzis denar in osrecujes ljudi.«
Zaprepaden pogled, ki se je spremenil v najlepsi nasmeh, ki
sem ga kdaj videl na otroskem licu.
Velik nahrbtnik je trenutno se pri Miletovi druzini. Nasel bom
nacin, da ga dostavim domov, ali ga dal komu, za katerega bom
cutil, da ga resnicno potrebuje.
Danes bi vam rad napisal nekaj vrstic o besedi, ki jo velikokrat
uporabljam. Kaj je prava LJUBEZEN?
Zalosten ugotavljam, da veliko ljudi dandanes ne ve, kaj je to
ljubezen. Ljubezen ni privlacnost, ki jo cutis do osebe nasprotnega
spola, ljubezen ni SEKS in ljubezen tudi ni navezanost na nekoga
z obcutkom, da brez njega ne mores ziveti. Po mojem je ljubezen
custvo, ki je v jedru vsakega cloveskega bitja. Globlje kot prihajam
v svoje bistvo, bolj cutim mir, zaupanje v svet in univerzalno
ljubezen do vsakogar.
Clovek, ki ima v sebi ljubezen, bo imel vsakega cloveka, ki
mu prekriza pot, rad. Lepe ljudi in manj lepe, ljudi zenskega in
moskega spola, dojencke, otroke, pubertetnike, odrasle in starejse.
Kadar se cutim eno s svetom, bom imel rad prijetno punco, ki jo
bom ogovoril na metroju, in starko, ki ji bom v roke potisnil pol
dolarja, jo pogledal v oci in ji stisnil roko. Rad bom imel ljudi, ki
106 peacehiker ali ameriški vohun?

se mi smehljajo, in ljudi, ki me gledajo jezno. Rad bom imel ljudi,
ki mene in mojo pot obozujejo, in ljudi, ki mislijo o meni, da sem
navaden blefer. Ni pomembno, kdo je clovek, pomembno je, da
znas videti njegovo bistvo in njega kot dar. Vsak trenutek pride en
tak neprecenljiv dar do vas in vasa naloga je najti biser v njem in
ne razloge, zakaj bi ga imel rad ali ne. (To so moje sanje, ki se jim
pocasi priblizujem - nisem se tam ... se vedno imam raje lepa mlada
dekleta, kot manj privlacna ... in raje majhne otroke, kot odrasle).
Ko imas nekoga resnicno rad, si ne zelis, da bi bila ta oseba s
tabo za vsako ceno. Edino, kar upas in zelis, je, da bi bila ta oseba
srecna. Te osebe ne pogresas, niti te zanjo ne skrbi. Srecen si,
kadar je ta oseba ob tebi, in srecen si, kadar je ta oseba srecna
stran od tebe. Vsem ostalim oblikam navezanosti, ki jim ljudje
pravijo »ljubezen«, jaz recem navadna sebicnost. Veliko ljudi
druge osebe uporablja kot objekt, da zadovolji manjko v sebi.
...
Zelim vam veliko ljubezni!
Peacehiker
www.peacehiker.com
peacehiker@gmail.com
P.S. 1 Veliko mi jih pise, da mi ne morejo poslati e-maila. Ce ne
morete, pisite na peacehiker@gmail.com.
Kot ste opazili, imam celo potovanje tezave z e-maili in mailing
listami (rabim 2 uri, samo da vam nekako uspem poslati to pismo,
ne najdem mailing liste, ki bi delovala, smtp strezniki nocejo
hkrati poslati vec kot 80 naslovov)
...
Od: Irena Sedmak
Datum: 18.1.2005 18:42
Zadeva: Samo berem in se cudim
Vesela sem, da si zopet srecal dobre ljudi. V
katerem mestu pa? Imas spet na razpolago
peacehiker ali ameriški vohun?
107

acunalnik? Vceraj je bil pri nas Marko, povedala
sem mu o tvojih nacrtih. On, imam obcutek, tudi
misli, da gre za naivnost. Pravi, da je Marija rekla
Luciji v Fatimi, da bo dozivela to hudo, ki pride
na svet. Lucija ima ze 96 let. On slepo zaupa
g. Pojavniku. Pravi tudi, da je ta potres in vse
gorje le posledica greha na tem obmocju, saj da
je znano kot najrazvratnejse, saj so si tja hodili
tesit slo prav stirjeni zapadnjaki, ker tam starsi
prodajajo svoje deklice 12,13 let stare za denar tem
pedofilom. Jaz v to dvomim.
Trdi, da se svet ne bo poboljsal, dokler ne bo
hudega ociscenja vseh gresnikov, ostali naj bi le
dobri in s tem nova doba.
Sedaj koncujem in te lepo pozdravljam. Bog s tabo!
mamca
Od: Iva
Datum: 18.1.2005 13:33
Zadeva: Eager to help
Dragi Matej oz. Peacehaker,
Ze od zacetka spremljam tvoje potovanje in ti
moram povedat, da globoko spostujem vse kar
trenutno pocnes in delis z nami tvojo izkusnjo.
Zanimivo je, da ze zadnjih 15 let berem literaturo
na temo duhovnega razvoja (trenutno je to knjiga
»Pogovori z bogom«, moja prva na to temo pa je
bila »Ucbenik zivljenja« od slovenskega avtorja
Martina Kojca).
Vse kar pises ti o svojih spoznanjih, je tudi v
teh knjigah in mnoga dejansko jaz tudi v svojem
zivljenju zivim - kot npr. »Kar mislis - to si - to
ustvarjas in to se ti tudi dogaja.
Poraja se mi vprasanje ali si ti do teh spoznanj
prisel sam na kakrsen koli nacin ali si se s
tem seznanil prav tako skozi literaturo? Jaz
VERJAMEM oz. bolje VEM, da je vse kar napises
RESNICA, pa vseeno obcudujem tvoj pogum,
108 peacehiker ali ameriški vohun?

kajti meni se kljub mojemu vedenju v kriticnih
trenutkih se vedno dogaja, da pozabim, da
nimam razloga za strah oz. se moram na to se
vedno zavestno opominjati in zavestno odganjati
negativne misli.
Kakor koli ze. Zankrat se ne vem kako bi ti drugace
pomagala, razen da sem na tvoja pisma opozorila
prijateljico, ki je novinarka pri reviji Jana (Katja
Bozic). Kot sem pricakovala, jo zadeva zelo zanima,
nekaj je baje o tebi ze napisala, zdaj pa sem jo
pozvala naj se se kaj bolj angazira. Ko bom pa
jaz lahko naredila se kaj vec, bo to tudi storila.
Zaenkrat pa prejemas veliko pozitivne energije
z moje strani vsakic ko berem tvoja pisma in
vsakic ko gledam, ce si ze kaj novega napisal in se
sprasujem kaj neki se dogaja s tabo.
Vse dobro ti zelim,
Iva
Od: Mitja
Datum: 18.1.2005 18:40
Zadeva: Eager to help
Hey Peacehiker,
Ko sem slisal kaj nameravas, ko sem slisal o
poslanstvu ki si si ga zadal, je moja reakcija bila se
vrcti nazaj, tako da sem lezal na kavcu enega puba
z rokami nad glavo in zakrical: CAAAAR. Gledal
sem v strop in cutil sem le ljubezen do tebe in tudi
moje sanje ki se vedno bolj uresnicujejo... z velikim
nasmehom... Bravo.
Tudi jaz sanjam o takem svetu, tudi jaz se trudim
da bi tak svet postal realnost, na drugacen nacin
sicer, vendar sledim tem sanjam in presrecen
sem ko slisim za se kakega sanjaca, ki ve da je vse
to mogoce... JAHUUU :) To, vedno vec nas je...
JAHUUU :)
Enkraten si...
peacehiker ali ameriški vohun?
109

Vedi da te 100% podpiram in pomagal ti bom
kakorkoli bom lahko. Ne poznam najbolje o
postavljanju spletnih strani (mogoce en dan, danes
se ucim), sem pa tudi jaz poln energije, idej, volje,
sanj in ljubezni.
Najbolje da ti en dan cel kurikulum napisem in da
predlagas v cem bi ti lahko najbolje pomagal... kaj
pravis?
Dragi Peacehiker, bravo
Z ljubeznijo,
Mitja
Od: Domen
Datum: 18.1.05
Zadeva: zdravstvuj!
vsec mi je tvoja ideja! mislim da je tudi uresnicljiva!
tvoje potovanje spremljam ze od zacetka, ko si me
navdusil z drznostjo, preprostostjo in iskrenostjo.
in me vsakic znova:) tudi sam sem idealist, ter sem
se tudi ze odlocil, da bom zivljenje posvetil svoji
ideji. ocistiti svet. sem namrec ekolog po srcu in to
dokaj zagrizen. zato bo moja pomoc tvoji ideji moja
ideja. moj plan bo/je del tvojega. imam obcutek, da
se bosta najini poti se srecali:)) uzivaj se naprej
Domen
Od: Karmen
Datum: 17.1.2005 9:05
Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in
fotoaparatom?
Dragi Matej!
Hvala za tvoje prijetno pismo ... kaksne
dogodivscine... No, mogoce pa bo iz tvojih pisem
nastala knjiga ...
110 peacehiker ali ameriški vohun?

Zelim ti, da bi se naprej, tudi z odprtimi ocmi,
sanjal svoje sanje. Naj te na poti vedno spremlja
Ljubezen!
Z ljubeznijo, Karmen
Od: Bernardka
Datum: 19.1.2005 17:32
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in
fotoaparatom?
Cao, Matej!
Hvala, hvala, stokrat hvala za vsako besedo, ki jo
posljes na moj mail!
Vse, kar dobim od tebe, pride ob pravem casu!
Zelela sem postati del tvoje ekipe, pa mi ne
funkcionira, ko pritiskam na linke, ki si jih
zapisal.
Kaj je torej carobna formula?
Veliko, veliko novih spoznanj na tvoji poti zivljenja
in se kmalu vidimo, ali ne?
Berni iz Maribora :-)
Od: barbara
Datum: 19.1.2005 21:21
Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in
fotoaparatom?
zivjo matej!
moram ti priznati, da z veseljem spremljam tvojo
pot ze od zacetka in prav 'poziram' maile polne
zanimivih zgodbic in globokih misli. cutim, da
peacehiker ali ameriški vohun?
111

si na poti necesa velikega in zato ti tudi koncno
pisem. sledi svojim sanjam in ne daj, da te ciniki in
skeptiki odvrnejo od tvojega cilja! s takim zagonom
in pozitivnim misljenjem ti bo sigurno uspelo!!
lep pozdrav kjerkoli ze si,
barbara
Od: Mateja
Datum: 20.1.2005 20:40
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in
fotoaparatom?
Matej,
popolnoma si me sokiral. Res. Ko sem prebrala
tale mail, je moj prvi odziv bil: »Saj mu ne more
uspeti!«. Drugi pa: »Seveda mu lahko. Kako je
pogumen!«
Res ti lahko uspe. Se spomnis nekaj mailov nazaj,
ko sem ti rekla, da clovek lahko spreminja svet?
Vsega naenkrat ne, lahko pa svoj svet, torej svet, v
katerem deluje. Tale tvoja odlocitev me je spomnila
na film Daj naprej, ko se je decek odlocil, da bo
spremenil svet. Izmislil si je »nalogo«, pri kateri
je moral trem ljudem narediti dobro delo. Ti trije
ljudje so morali v zameno narediti druga tri dobra
dela. In tako naprej. Nastala je mreza, ki je malo
po malo spreminjala zivljenja ljudi. Film se konca
tragicno. Decek umre, ko zeli pomagati prijatelju.
A nic hudega. Njegova naloga na Zemlji je bila
koncana.
Od: nina
Datum: 23.1.2005 12:26
Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in
fotoaparatom?
112 peacehiker ali ameriški vohun?

Hahoj, Matej.
Danes sem se zbudila z mislijo, da ti moram pisati,
in evo me! Sej ti nimam prav dosti povedati; samo
to, da te podpiram v tvoji nameri. Tvoja pisma me
veckrat navdihnejo.V njih vidim sebe in nekoga
ki leti korak pred mano. Vedi, da so za tabo se
druge ptice in vsi letimo v skupno smer: Sami vase,
v tocko kjer se »jaz« ne loci vec od »ti«, »vsi« in
»vse«. Svet je nase igrisce. Ko ves, da nicesar ni,
in hkrati vse je, se pustis zapeljati lepoti trenutka,
in to je to. Svobodni smo, ker tako verjamemo.
Vsi smo svobodni, le da eni tega nocejo verjeti; na
trenutke se sama ne. A potem me vedno nekaj
spomni, vcasih ze samo listek, ki pade z drevesa,
da se ni nicesar bati. Rada te imam, Peacehiker.
Hvala ker si ;)
Nina
OČE NESE STVARI DOMOV
Že čez nekaj dni sem v glavnem mestu Kostarike našel mlada
študenta, ki sta mi zagotovila, da bosta moja predstavnika za
stike z mediji v Kostariki.
Nadaljeval sem pot v Nikaragvo, kjer sem na tamkajšnji fakulteti
v Managui našel dekleti, ki sta se navdušili nad idejo. V glavnem
mestu Gvatemale sem našel učitelja angleščine, ki se je odločil
prevzeti projekt v svoji deželi, v Hondurasu nekega podjetnika, v El
Salvadorju bivšega vojaka. Prištopal sem vse do meje z Belizejem.
Vozil sem se s paravojaškimi milicami, policisti, kmečkimi vozovi,
na motorjih in v avtobusih.
Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč
sem dobil streho nad glavo.
V Belizeju sem doživel dolgo pričakovano srečanje s svojim
peacehiker ali ameriški vohun?
113

tretjim bratrancem in njegovo ženo, ki imata svojo kliniko. Shayne
mi je rekel, da je moj projekt zabloda in naj grem raje domov.
Rekel mi je, da nimam pojma o realnosti, v kateri je svet.
V Belizeju sem ostal le šestintrideset ur. Nisem našel svojega
predstavnika. Prvič so bile moje ideje na preizkušnji. Ljudje so se
mi zdeli zelo neprijazni.
Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč
sem dobil streho nad glavo.
Takoj ko sem prečkal mejo z Mehiko, mi je ustavil mož po
imenu Alejandro in me povabil k sebi domov. Živi v Raju, kakor
je poimenoval svoje malo posestvo s hišico in nekaj drevesi ob
laguni. Naslednji dan sem srečal Nito in Šivo, človeka, ki sta
močno spremenila mojo perspektivo o svetu. Pri njiju sem ostal
deset dni.
- Ime mi je Peacehiker in rad bi rešil svet! Rad bi izkoreninil
lakoto in ...
- Vse je popolno in točno tako, kot je, je bil kratek Šiva.
V naslednjih dneh sem te besede razumel vedno globlje.
Nita je bila tudi prva oseba na moji poti, ki mi je rekla, da imam
»spiritualni ego«.
V Cancun me je nato prišel obiskat oče. Najela sva avto in se
vozila po celi zvezni državi Quintana Roo. V mestu Chetumal sva
pustila zadnja vrata avtomobila odklenjena, in ko sva prišla iz
trgovine, sva videla, da nama je nekdo ukradel oba nahrbtnika.
Prevozila sva tudi Yukatan, kjer sva šla s kajaki gledat flaminge in
obiskat domorodne Indijance.
Oče je bil poln skrbi. Večkrat se je razjezil name. Moje ideje so
se mu zdele neumne. Ko sem mu razlagal, kako bo deloval projekt
SANJSKI SVET, mi je rekel, naj raje pridem domov in počnem kaj
pametnejšega.
Ko sva se poslovila, mi je želel dati nekaj denarja in oblačil.
Prosil sem ga samo, ali mi lahko kupi majhen in poceni nahrbtnik,
dva para oblačil ter pet spodnjih gat. Ustregel je moji prošnji.
114 peacehiker ali ameriški vohun?

Poleg tega mi je kupil še letalsko karto za Kubo.
Prebral sem vse tri knjige Pogovori z Bogom. Odločil sem se,
da želim iti na pot proti popolni osvoboditvi vseh prepričanj, vseh
strahov in omejitev. V teh knjigah sem resnično začutil Boga na
način, kot se mi je na poti dostikrat prikazal, a ga nisem želel
sprejeti zaradi toliko idej, ki so se nakopičile v meni.
Očetu sem dal veliki nahrbtnik, telefon in kreditno kartico.
Težko mu je bilo pustiti me samega brez enega dolarja.
Po očetovem odhodu sem ostal v internetni kavarni, od koder
sem prijateljem poslal pismo.
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)
Datum: 27.2.2005 1:57
Zadeva: Re: se ti oglasam...
Sabina, tudi jaz grem cez veliko sprememb.
Pred 10 dnevi je v Mehiko priletel oce in bova
skupaj ostala se 2 dni. Verjetno sva bila midva
z ocetom sorodni dusi v katerem od prejsnjem
zivljenj... tako neverjetno dobro se vedno
zastekava. Prebral sem 3 knjige Pogovori z Bogom
in so me cist odtrgale. Zdaj imam resnicno
obcutek, da ne obstaja nobenih mej. Se vedno
nisem dokoncal vsega tistega, kar sem se namenil
dokoncati ze dolgo nazaj. Tisoce idej vre v moji
glavi, stotine konceptov se topi in spreminja v
ljubezen. Odkrivajo se nove sfere mene, ki jih
nisem prej nikoli poznal. Nekaj me ustavlja pri
dokoncanju osnovnih smernic tega projekta. Vsak
dan nastaja vecji in bolj izpopolnjen, vendar cutim,
da moram se nekaj izkusiti preden javno objavim
svetu svoj nacrt. Vedno bolj v meni vre ideja, da
grem odkrivati zivljenje se globlje. Zelim se za
nekaj casa utopiti v primitivnih civilizacijah in z
njimi izkusati svobodo enosti. Rad bi srecal ljudi,
ki so resnicno modri in ki resnicno vedo stvari.
Vedno bolj cutim, kako druzba represira svojo
peacehiker ali ameriški vohun?
115

seksualnost. Nekoc sem mislil, da vem o seksu
vse, zdaj se vedno bolj zavedam, da ne vem
prakticno nic. Vse to, kar izkusimo otroci zahodne
civilizacije je dalec pod tem, za kar smo ustvarjeni
da izkusimo. Rad bi obcutil popolno svobodo v
zdruzitvi z zensko... in to iz cistega uzitka, brez
kakrsnihkoli mitov pripetih na seksualni akt. Rad
bi obcutil orgazem z vsem duhom in telesom, z
vsem svojim bitjem... rad bi cutil, da razumem to
veliko skrivnost zivljenja. V realnosti je zelo tezko
najti ljudi, ki to razumejo in ki to zmorejo. Vedno
bolj imam tudi obcutek, kako v resnici malo vem o
svetu. Kako ne vem pravzaprav nic.
Naucil sem se opazovati ego in ga ljubiti kot del
mene. Cutim kako se manjsa... kako ne vodi vec
mojih dejanj. Ce bos potrebovala pomoc pri ucenju
spanscine, se oglasi. Lahko mi tudi napises pismo
v spanscini pa ti ga bom popravil.
Z ljubeznijo,
P
JAVLJAM SE IZ: Cancun, MEHIKA
4.3.2005
POROCILO IZ MALE SOLE
Ob popotovanju sem ugotovil, da ljudje nismo ravno najboljsi
ucenci in da pocnemo stvari, ki ne sluzijo svojemu namenu.
Z vsem srcem in duso zagovarjam prepricanje, da je svet lep, poln
cudovitih ljubecih bitji z zmoznostmi, ki presegajo meje najbolj
bujne domisljije, ki se imenujejo ljudje in planet neomejenih
moznosti za razvoj in skoraj neomejeno zalogo raznovrstnih virov.
Tezko pa je spregledati dejstva, ki kazejo, da ljudje nismo ravno
najboljsi ucenci. Znova in znova delamo iste napake, pocnemo
stvari in gradimo sisteme, ki ne sluzijo svojemu namenu, to je
ustvariti mirno, ljubeco skupnost, kjer bi se ljudje pocutili sprejeti
116 peacehiker ali ameriški vohun?

in varni in nam kazejo, da smo v zelo zgodnji fazi razvoja. Vcasih se
mi zdi, da se nismo premaknili zelo dalec od Kremenckovih.
Na meji z Nikaragvo, je do mene prisel mali Juan in me v
polomljeni anglescini vprasal, ce zelim vodstvo. Pogledal sem
ga, se sklonil in se z njim zacel pogovarjati. Juan ima 6 let in
starsi v Nikaragvi ne zasluzijo dovolj denarja, da bi mu kupili
zvezke in torbo za solo. V svoji zelji po izobrazbi (in tudi zato,
ker doma ni dovolj hrane) dela od zore do mraka in caka na tiste
redke turiste, ki mejo med Costa Rico in Nikaragvo preckajo pes.
Isto pocneta 7-letni Jorge in 5-letna Amelia. Na svoji poti cez Latinsko
Ameriko sem srecal ducate otrok, ki so prikrajsani za brezskrbno
otrostvo. To so otroci, ki niso nikoli zares izkusili, kako izgleda igra
brez skrbi, in ne vedo ali bo zvecer na mizi dovolj hrane za vse.
Mama me je vprasala, katera mi je vsec
V Hondurasu sem se sprehajal ob plazi v mestu Sedeńo in iskal
prenocisce. Nasel sem preprosto vasko gostilnico z veliko druzino
in jih vprasal, ce me zelijo nekaj noci gostiti. Mama me je navduseno
sprejela in zame skrbela, kot bi bil njen sin, naslednji popoldan
pa... »No, povej, katera ti je vsec, Selena ali Morena?« »Vse tri ste
mi vsec.« Bruhnile so v smeh. »Resno mi povej. Ce zelis, lahko eno
izmed njih porocis.« »Se lahko porocim kar z vsemi tremi?« Spet so
se zasmejale, vendar sem po nemiru na njunih obrazih vedel, da je
mama mislila resno. Ena punca je stela 15, druga 12 let.
»Ampak Selena je prestara zate, kaj ni? Vzemi rajsi Moreno.«
»Mama Ana, hecam se. Ne bom se porocil niti z eno niti z drugo.
Saj sta se otroci! Jaz sem se pri 14 letih prvic poljubil. Kdaj se vi
tukaj porocate?« Rekla mi je, da ce je punca stara 15 let in se ni
porocena, mora biti z njo nekaj narobe. Svet se mora zbuditi in
nekaj ukreniti!
Svet mora dovoliti revnim narodom, da bodo koncno splavali iz
zacaranega kroga revscine in jim ne bo treba 6 in 12-letne otroke
posiljati na delo ali celo slabse – v zakon! Kaj pocnemo?
Nekateri mecejo, drugi nimajo
Vsak dan se v Ameriki in Evropi vrze stran dovolj hrane, da bi
zadostili tedenske potrebe cele Afrike, Azije in Latinske Amerike.
peacehiker ali ameriški vohun?
117

Kaj je z nami ljudmi narobe? Zakaj se nikoli ne pojavi podjetje, ki bi
delavce v tretjih drzavah zaposlilo za posteno placilo, s katerim bi se
lahko postopoma osamosvojili?
Zakaj si zelimo vec in vec? Kdo je bil ta, ki je rekel, da je bistvo
ekonomije profit? Profit na racun zivljenja ali zivotarjenja ljudi.
Obnasamo se kot, da bi se sreca skrivala v tem, koliko denarja,
avtomobilov in his si bomo v zivljenju nabrali. Nasa ekonomija
zagotovo ne vodi k cilju, ki bi mu klasicni ekonomisti rekli vecje
zadovoljstvo ljudi.
V tem pogledu smo se na primitivni stopnji razvoja. Znacilnost
te primitivne dobe je izraziti individualizem, nespostovanje drugih
posameznikov in njihovih potreb in mocna kompetitivnost.
Nocem reci, da so ti koncepti slabi (sploh je sfera dualizma,
kjer sta dobro in slabo, trhel led, ce zelis odkrivati resnico). Ko
opazujes otroka v mali soli, ga ne skusas primerjati s tistim v
petem razredu in ocenjujes, kateri je boljsi. Ce bomo otroku iz
male sole pustili, da se razvija v skladu z naravnim redom, bo tudi
on postal petosolec. Ampak, ce bo kdaj zelel priti v peti razred bo
na poti moral opustiti veliko praks in prepricanj, ki jih je prej imel.
Preprosto mora opazovati rezultate, ki jih doseze z dolocenim
nacinom dela in poizkusiti drugi pristop.
Izziv, s katerim se svet sooca je, da je v svetu ze stoletja
vrsta institucij in posameznikov, ki ta naravni razvoj na vse sile
blokirajo. Borijo se z zakoni, normami, pravili, kodami obnasanja,
ki nas skusa spraviti cim dlje od tega, kdo v resnici smo. Nato
poskusa situacijo, v katero smo prisli upraviciti z ideologijami.
Solski sistem dosledno skrbi, da zatre vecino morebitnih genijev,
ki sedijo v klopeh kot prvosolcki. Zdravstveni sistem skrbi, da
ljudje ne bi razumeli, kako morajo ziveti, ce zelijo biti zdravi.
V zadnjem odstavku nisem nameraval biti sarkasticen. Cutim,
da vam samo posredujem objektivno opazovanje resnice, ki jo
lahko vidimo v svetu.
Obiskal me je moj najboljsi prijatelj - oce
Pred dvema tednoma je prisel na obisk v Cancun moj najboljsi prijatelj.
Clovek, ki me bo podpiral, tudi ce se z mano ne bo strinjal, oseba, ki jo
neizmerno spostujem, prav toliko kot tudi on mene - moj ocka.
Najela sva avto z mehanskim zaklepanjem stirih vrat in ob prvi
priloznosti, ko sva ena vrata pustila odprta, si je nekdo prilastil
najinih nahrbtnikov.
118 peacehiker ali ameriški vohun?

»Joj, moj telefon z vsemi stevilkami... in moj potni list, letalske
karte... in 250 eurov in kamera in video kamera. Joooj.«
»Tatko, nehaj ali pa me pusti na cesti in grem naprej na stop.
Tebi so ukradli samo delcek tvojega premozenja. Meni so ukradli
vse. Imas obcutek, da se sekiram?«
»Ne.«
»Na nic od tega, kar sem nosil s sabo nisem bil navezan. Niti
na dnevnik z vsemi naslovi prijateljev po celi Srednji Ameriki niti
snemalnik z vsemi novimi idejami, niti na fotke v fotoaparatu. Nic
ni nenadomestljivo.«
Dan preden sem ga pospremil na letalisce, sem mu izrocil
kreditno kartico in telefon. »Tatko, priznati ti moram, da sem se
lagal.«
»Glede cesa si se lagal?«
»Vedno sem govoril o tem, kaksno zaupanje imam in kako me
nicesar ni strah. Zakaj imam potemtakem v zepku poleg potnega
lista kreditno kartico in na dnu nahrbtnika telefon?«
»To moras imeti. Vztrajam na tem, da to obdrzis. Si uporabil
kdaj kreditno kartico?«
»Nisem. In je tudi ne bom. Vzemi jo. Telefon tudi.«
Po kratkem pregovarjanju, je kartico vzel v roko in jo vstavil v
svojo denarnico in dal telefon v zep.
»Upam, da ti je ostalo vsaj se kaj od zacetnih 100 dolarjev?«
Nasmehnil sem se. »Ostalo mi je okrog 50 dolarjev, ki sem jih
pustil pri druzini, ki sola otroka v Angliji. Verjamem, da jih bo
potreboval bolj kot jaz.« »Matej, to mi ni vsec. Res ne. Imej pri
sebi vsaj kreditno kartico. Ce ne bos sprejel tega, ti ne bom kupil
karte za Kubo in nove kamere.« »Prav, pa mi ne kupi. Nikomur vec
ne bom prodal svoje svobode.«
Nimam nicesar kar bi bilo za vsak primer.
Predvcerajsnjim je oce odsel na letalo, jaz pa nazaj na mojo
avanturo.Vceraj i je sredi Cancuna ustavil taksist.
»Taksi, taksi. Señor, du ju nid taksi?« »Gracias, nimam denarja,«
sem mu odgovoril. »Nimas denarja? Kako to?« Zasmejal sem
se. »Nimam in ga ne potrebujem. Grem na stop do plaze.«
»Ne mores iti na stop sredi noci! Evo, pojdi na avtobus.«
Ponudil mi je pest polno drobiza. Prej bi verjetno podarjeni denar
sprejel. Vceraj sem se pa odlocil, da od nikogar vec ne sprejmem
denarja na tej poti. Naslonil sem se na prednje okno in polozil svojo
peacehiker ali ameriški vohun?
119

oko na njegovo: »Señor, dajte denar raje komu, ki ga res potrebuje.«
Pocutim se drugace kot prej. Nicesar, razen potnega lista, ni na
meni, kar bi sluzilo 'za vsak primer'.
Zakaj ljudje skrivamo svoje obcutke?
Postavljati sem si zacel nekaj drugih vprasanj. Zakaj ljudje
skrivamo svoje resnicne obcutke? Zakaj se bojimo priznati stvari, ki
bi o nas ustvarile slabso sliko? Zakaj ne govorimo o svojih strahovih
in o svojih zalostih? Tudi v tem pismu vam nisem nic napisal o svojih
dvomih, strahovih in neprijetnih obcutkih. Nic vam nisem napisal o
svoji neurejenosti in nedisciplini in da sem se, veliki popotnik, v
tem casu ze dvakrat izgubil na nekaj 100 kvadratnih metrih in sem
potreboval nekaj ur, da sem prisel do gostitelja.
Nic vam nisem napisal o ljudeh, ki me niso marali in so bili z mano
neprijazni in nic vam nisem pisal o svojih strahovih, frustracijah in
kompleksih, ki se vedno tlijo v mojem nezavednem in se obcasno
pokazejo na plano in recejo: »PRESENECENJE, glej, kaj se skriva se
v tebi!« in dejansko so se edine ovire na poti do popolne svobode.
In nisem vam povedal, da nisem nic vec kot cisto navaden 20-letni
fant, ki potuje po Mehiki.
Iz svojega zivljenja se spominjamo in izberemo dogodke, ki
naredijo senzacijo in ki drugim pokazejo lepo sliko o nas. Ostali
utonejo v pozabo ali se jih pa bojimo zaupati neznancem. In se
s tem ne zavedamo, da bomo zato nekatere za vedno ohranili
neznance, namesto, da bi z njimi delili resnicnega sebe in tako
postali prijatelji.
Se vedno nimam dovolj poguma, da bi v resnici nekaj konkretnega
naredil. Strah me je iti do konca. Vcasih me je strah biti to kar sem
- ljubec clovek in kreator sveta okrog sebe in svetov, v katerih bi se
lahko naselili drugi. Obcutek imam, da premalo vem, da sem sam
premajhen zato, da naredim nekaj velikega.Vendar ne bom dovolil,
da me to ustavi. Opazoval se bom, uzival vsak trenutek na svoji
poti in pustil naravnemu razvoju, da me naredi v modrega moza, ki
bo lahko bolje sluzil svetu. Strah, zalost in jeza so cudovita custva,
ki nam pokazejo, kdo nismo. Tako lahko v polnosti dozivimo tisto
kar smo - neomejeni, ljubeci, srecni in igrivi.
Z igrivostjo,
Matej Sedmak
www.peacehiker.com
120 peacehiker ali ameriški vohun?

SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE
Nadaljeval sem pot na Kubo – brez denarja in z malim zelenim
nahrbtnikom. Za vstop na Kubo so morali imeti vsi potniki na
letalu potrdilo o rezervaciji hotela. Ko sem prišel na vrsto jaz, me
je uradnik poslal do prejšnjega okenca in mi ukazal, naj rezerviram
prenočišče. Naenkrat se je za mano pojavil fant iz Nemčije, ki sem
ga spoznal na letalu, in uradniku pokazal listek z rezervacijo.
Že v prvih nekaj dneh sem se zaljubil v Kubo.
Na univerzi v Havani sem našel internet, ki je namenjen tujim
študentom na izmenjavi, in se javil domov.
JAVLJAM SE IZ: Havana, KUBA
8.03.2005
HAVANA PLESE
Pozno zvecer v soboto me je letalo druzbe Cubanair
pripeljalo na letalisce v Havani na Kubi in takoj
sem imel obcutek, kot bi prisel na drugi planet.
Zadnji stirje dnevi so bili DIVJI! V Havano sem
prisel sredi najvecjega dogodka v letu, ko zgleda,
kot da je pol 11-milijonske Kube na havanskih
ulicah.
Potovanje brez denarja dobi na Kubi novo
dimenzijo. Prisel sem v druzbo, kjer je Bogu ime
ameriski dolar in kjer vecina ljudi isce nacin, da
drzavo zapustijo. Iz Kube lahko odletijo le, ce imajo
povabilo tujega drzavljana in polozijo kavcijo 3000
dolarjev, kar je ob povprecni placi 12 dolarjev
mesecno precejsen izziv ali pa, ce se porocijo s
tujcem ali ce jo sredi noci mahnejo s colnom proti
Floridi.
'Havana – kot bi prisel na drugi planet' Vecina
ljudi, ki jih srecam, od mene zeli in pricakuje
peacehiker ali ameriški vohun?
121

dolar, vse, kar jim jaz lahko ponudim, pa je
prijateljstvo. Tako lahko recem, da sem zadnje
dni spoznaval realnost, ki jo ima redkokateri
turist priloznost spoznavati z ljudmi, ki od mene
v zameno za svojo gostoljubnost ali prgisce riza in
fizola ne pricakujejo nicesar.
Predvcerajsnjim sem se sredi noci podal na
Malecon, obmorsko ulico v Stari Havani in iskal
prenocisce. Kakor so se vecini Kubancev oci
zasvetile ob dejstvu, da iscem prenocisce, tako se
je njihovo navdusenje kmalu poleglo, ko sem jim
rekel, da pri sebi nimam denarja. Po dobre pol
ure sem naletel na crnca po imenu Eduardo, ki
me je povabil k svoji druzini. Kmalu sva postala
prijatelja in zaupal mi je, da je zdaj posten
drzavljan, vendar je prej v zelji, da bi pomagal svoji
mali hcerkici, ropal in pretepal.
Naenkrat se pred nama pojavi policijski avtomobil,
me vljudno pozdravijo in mojega prijatelja vprasajo
za dokument in po tem, kaj pocne z mano na
ulici. Hitel jim je razlagati, da me je povabil k
sebi domov in da sem turist in po radijski postaji
zaslisim: »Trikratni rop. Namenski napad. Uboj.
Nadlegovanje turista. Tale fantina ima kartoteko.«
Nalozili so ga v policijski avtomobil in odpeljali.
Sok. Ko se je sok polegel, jeza. Ko se je trenutek
jeze polegel, mocna motivacija, da prijatelja resim.
Vedel sem namrec, da je dober clovek, cutil sem, da
mi ne zeli nicesar slabega.
Odpravil sem se proti policijski postaji in na poti
spoznal 18-letno studentko, ki mi je ponudila
prevoz do postaje. »Meni je to nepojmljivo! Zakaj
so odpeljali mojega prijatelja? Zakaj naj bi bilo
pomembno, kaj pocne z mano in kaj od mene
hoce? To je moj problem, ni tako?««Vidis, to je
drugi aspekt Kube. Domacini nismo vredni toliko
kot turisti. Ce naju recimo zdaj dobi policija, me
lahko obtozijo, da sem prostitutka, ki te nadleguje
za usluge in me odpeljejo na postajo,« je dejala.«Se
122 peacehiker ali ameriški vohun?

pravi, ce tistega fanta tam pretepem, bodo njega
zaprli zato, ker je nadlegoval turista?« me je
zanimalo. »Zalostno, vendar je to verjetno, kar bi
se zgodilo. Za vas tujce je Kuba rajska drzava in
verjemi, ponosna in srecna sem, da zivim tukaj,
ker ljubim svojo drzavo, vendar cutim zalost, ko
vidim, kako se 'tretira' ljudi tukaj,« mi je razlozila.
Zatem sva si izmislila scenarij, kaj naj recem
na policiji, da bodo Eduarda izpustili. »Kaj se
tukaj dogaja! Kdo je odpeljal mojega prijatelja,«
sem zavpil pred receptorjem na policiji, ki me je
pogledal z izbuljenimi ocmi in poklical drugega
policista. »Señor, gre za napako. Prijatelja so
odpeljali po pomoti.«Odpeljal me je na kraj, kjer
sta ga dva policista zaslisevala. Takoj sem stopil do
policista in z odlocnim glasom zacel svojo igro: »S
tem gospodom tukaj se poznava. On je moj osebni
prijatelj, danes sva ze cel dan skupaj in zagotovo
vem, da nima slabih namenov. Moje prenocisce
je drugje, spim v tej hisi,« sem rekel, ko sem
pokazal kartico, ki sem jo nekje dobil. »Zelel mi je
samo predstaviti svojo hcer. Gospod policist, sem
drzavljan Evropske Unije, tukaj je moj potni list in
ce mojega prijatelja ne izpustite, bom nasel drugi
nacin, da ga spravim ven. Prosim, ce ga pustite pri
miru.«
Prijel sem Eduarda za roko in ga pred
presenecenimi policisti odpeljal iz policijske
postaje. Pred stavbo naju je cakala Zania, ki je, kot
se je kasneje izkazalo, prijateljica tudi od Eduarda
(oba sta plesalca). Odsli smo k njemu domov in
si pripravili vecerjo ter odsli na zasluzen pocitek.
Zdaj sem pri njemu ze 3. dan in spoznal sem, da je
ena najbolj fascinantnih oseb, ki sem jih tu srecal.
Pozdrave iz Havane,
Matej
www.peacehiker.com
peacehiker ali ameriški vohun?
123

Od: Irena Sedmak
Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«
Datum: 10.3.2005 10:44
Zadeva: Re: Hojla
Ojla!
Kako sem vesela, da si se javil, te dni sem precej
prebrala o Kubi in tamkajsnjih razmerah. Bilo me
je strah, ker za Havano pise, da je veliko ropov in
lumparij. Ko te berem, sem spet s tabo srecna, upam
da so ta tvoja zavzemanja za pravico zmernejsa,kot
pises, da nebi kje kaj skupil. Saj ves, marsikje je
narobe, pa ne mores nic pomagat.Zate upam, da
bos povsod reagiral umirjeno, kar na nasprotnika
najbolje vpliva. Ne izzivaj trde roke.
Ljudje pa da so znaj Havane izredno prijazni, a revni.
Danes pise na 24.com, da je za 8.marec Castro
obljubil zenskam el.kuhalnike.
Vceraj, ko je Brane pozno prisel domov, ga je
poklical Janko, naj gleda zanimiv film o neki
kubanski glasbeni znani skupini, ki pa je zbezala
ven in zelo uspela. Sedaj so vsi ze starcki. ...
Upam, da ta tvoj nov prijatelj ni podoben Sudancu.
Hvalezna sem mu, da te gosti.Pozdravi vse od nas
vseh. Cas tako hitro bezi, ne vem ce se ti tega
zavedas, 27.3. je ze velika noc, upammocno, da se
bos spomnil najvecjega praznika , upam tudi, da
ti je Bog na prvem mestu. Upam da se kmalu spet
javis. Rada te imam, cuvaj se Tejcek moj.
Z Bogom,mamca
Kot sem že omenil ... Nekega večera sem v Havani iskal
prenočišče. Našel sem človeka, ki me je povabil k sebi, pa ga
je nato policija želela aretirati. Po čudnem naključju sem med
reševanjem Eduarda spoznal prikupno Zanio. Eduarda sva skupaj
rešila iz policijskih krempljev; šli smo k njemu domov, pripravili
večerjo, nato pa nama je odstopil veliko posteljo, predvajalnik
124 peacehiker ali ameriški vohun?

CD-jev in škatlo svečk. Ko je šla Zania v posteljo, mi je v roko dal
še zavitek kondomov.
Tisto noč sva se z Zanio ljubila. Neznansko lepo dekle. Lepo
telo. Bila je ena redkih ljudi, ki si ne želi zapustiti Kube.
- Mateo, kako se počutimo, ni odvisno od političnega sistema,
pač pa od lastne notranjosti.
Bila je pesniška duša, igrivo dekle, polna entuziazma. Pritegnila
me je že od trenutka, ko sem jo srečal in želel sem jo »dobiti«.
Razmišljal sem o tem, kako bi jo spravil med rjuhe... in dejstvo, da
se temu ni niti najmanj skušala upirati, me je zmedlo.
Ljubila sva se ob soju sveč in kubanski glasbi. Prepustila se mi
je in uživala trenutke z mano. Jaz pa med samim seksom sploh
nisem užival. Bolj sem užival v dejstvu, da sem jo dobil, a ji seveda
tega nisem pokazal. Vse skupaj se mi je zdelo kot nek šport...
Naslednji dan sem prišel nazaj k Eduardu. Zania me je čakala
skoraj cel dan in je odšla šele dobro uro pred mojo vrnitvijo. Šel
sem v »najino« sobo in na omarici ob postelji našel zapisano:
Všeč mi je tvoj način premikanja,
všeč mi je tvoj način govorjenja,
všeč mi je tvoj stil življenja,
a ne razumem tvojega načina, kako ljubiš ...
Začel sem jokati. Ihtel sem skoraj eno uro. Počutil sem se tako
plitvega, tako površinskega. Prepričan sem bil, da mi je te vrstice
napisalo dekle in zadele so me v srce. Čez čas se je izkazalo, da so to
verzi iz neke pesmi, ki jih ni napisala ona, a ostal je grozljiv občutek
praznine. Ugotovil sem, da ne znam ljubiti ženske. Seks mi pomeni
zgolj napihovanje ega in potrditev tega, da sem dovolj dober.
Dva dni kasneje sem srečal svoje bivše sošolce in profesorja s
fakultete. Nekaj dni sem preživel z njimi. Zvečer, preden sem jih
zapustil, me je profesor, ki sem ga zelo spoštoval, na brutalno
grob način skušal odvrniti od tega, da dokončam pot okoli sveta.
Rekel mi je, da uničujem svojega očeta s tem kar počnem. Označil
me je za psihološkega bolnika, psihopata, ponudil mi je celo
zdravljenje s psihoanalizo. Zelo sem bil prizadet, ko sem to slišal
iz njegovih ust.
Ob Slovencih sem se počutil neprijetno. Natančneje – ob njih
jaz nisem bil prijeten človek. Verjetno so se sprožali stari vzorci, ki
peacehiker ali ameriški vohun?
125

so botrovali mojim neprijetnim izkušnjam z ljudmi, ko sem bil še
doma. Še vedno sem s sabo nosil težo preteklosti.
Ob Kubancih sem se počutil čudovito. Ko so izvedeli, da sem
brez denarja, so me gostili in mi dajali vse, kar sem potreboval.
Policisti so zame ustavljali avtomobile in avtobuse. Vozil sem se z
oldtimerji, ki jih ne vidiš nikjer drugje na svetu.
V Santiago de Cuba sem štopal jahte. Iskal sem možnost, kako
priti v Avstralijo. Po nekaj dneh sem dobil štop. Španski mornar
Enrique me je s sabo povabil v Dominikansko republiko. Štiri dni
sem čistil njegovo jahto v vročem karibskem soncu.
Vmes sem spoznal simpatično temnopolto Mario. Preživela sva
tri čarobne dni in noči.
Preden odplovem, sem se odločil iti še do mesta Baracoa, ki je na
skrajnem vzhodu Kube. Prvi dan sem prišel do vasice 11 Noviembre.
Bil je že večer in stal sem na cesti in štopal. Naenkrat pride
mimo mene nepojmljivo lepo dekle in me vpraša, ali potrebujem
prenočišče. Potegne me za roko in pokliče dva motorista, naj naju
peljeta. Prišel sem k njej. Predstavila mi je svojo mamo in me
peljala v svojo hiško, kjer sva se do šestih zjutraj strastno ljubila.
Nato sva ležala drug ob drugem v objemu, delila svoje občutke in
govorila o svojih sanjah. Rada vozi hitre motorje. Študira, da bi
postala medicinska sestra. Njena sestra dela v Italiji in morda se ji
bo kdaj pridružila, čeprav je čisto zadovoljna tukaj na Kubi.
Veliko turistov na Kubi verjame, da želijo biti ženske z njimi
zato, ker iščejo možnost, da Kubo zapustijo. Tudi sam sem imel
nekajkrat takšno izkušnjo, a ravno potovanje brez denarja je
najboljši filter za ljudi, ki od mene kaj pričakujejo.
Na poti v Guantanamo sem spoznal nekoga, ki je general
specialne vojske blizu Fidela Castra. V Baracoi sem iskal kako
ladjo, ki bi zapuščala Kubo in šla proti Panami. Šele tam sem
ugotovil, da nima Baracoa nobenega večjega pristanišča.
Vrnil sem se v Santiago de Cuba in se odločil, da ne grem v
Dominikansko republiko. Raztrgal sem letalsko karto do Cancuna
126 peacehiker ali ameriški vohun?

in se odločil, da bom imel svojo kubansko avanturo – nisem vedel,
kako bom prišel z otoka. V Santiago de Cuba me je gostila družina
blizu marine in gospa v hiši mi je rekla, naj jo sprejemam, kot bi
bila moja mama.
Iskal sem možnost, kako zapustiti Kubo. Viza je imela le še štiri
dni veljavnosti.
Iz Santiaga sem se odločil iti v Havano in upal na več sreče z
jahtami.
ŠTOP: Santiago de Cuba–Las Tunas–Camaguey–Ciego de Avila–
Cienfuegos–Habana
NA KUBI V ARESTU
V Havani sem najprej šel na letališče in skušal dobiti letalsko
karto pri kateri od letalskih družb. Mislil sem, da bo enostavno.
Povsod so me zavrnili.
Nato sem šel v pristanišče Hemingway, se tam cel dan potikal
okrog in iskal jahto, ki bi se odpravljala na jug. Tudi tam je nisem
našel.
Nadaljeval sem pot čez Matanzas v Varadero. Tam sem ponoči
iskal kako jahto, ki bi šla na jug, najbolje proti Panami ali vsaj
Venezueli.
Tudi v Varaderu, v vseh štirih marinah, nisem našel ničesar.
Ostala mi je samo še ena marina. Bil je večer. Na poti do tja mi je
dekle, ki sem jo srečal na avtobusu, ponudilo pest jagod.
Pojavil sem se pred marino in presenečene uradnike nagovoril:
- Dober večer! Sem popotnik miru in štopam jahte proti
Venezueli. Je tukaj kakšna jahta?
Gledali so me z izbuljenimi očmi. Niti sanjalo se mi ni, da sem
prišel na glavni štab komunistične partije za varnost v Varaderu.
- Pokaži mi potni list, fantina.
- Seveda.
- Slavonija?! Je že kdo slišal za to državo? je zakričal uradnik
svojim kolegom.
peacehiker ali ameriški vohun?
127

Zmajali so z glavo. Povabili so me k šefu zgoraj in vsi so poslušali
mojo zgodbo. Očitno mi niso verjeli. Vprašali so me, ali so to vse
stvari, ki jih imam, in rekel sem, da ja. Nisem želel povedati, da
sem nekaj stvari pustil pri fantu, ki mi je ponudil prenočišče, a
nazadnje sem moral povedati resnico. Postali so še bolj sumničavi.
V fotoaparatu so našli vrsto spornih slik komunističnih objektov
in oficirjev ter zapise o komunizmu.
- In kje si se naučil tako dobro špansko?
- Hmm ... Na poti po Mehiki, sem jim odgovoril.
- Na poti po Mehiki? In govoriš špansko bolje kot jaz? se oglasi
starejši oficir z izsušenim obrazom.
Iz pogovorov med njimi sem razbral, da so sklenili, da sem
verjetno ameriški vohun, na kartoteko napisali INSOLVENTE (brez
sredstev) in me strpali v lokalni zapor.
Bilo je že čez polnoč in v starinskih policijskih avtomobilih smo
se najprej odpravili do hiše, kjer je stanoval fant, ki mi je ponudil
prenočišče. Aretirali so ga. Jokal sem.
Naslednjega dne so me policisti zvečer peljali v Havano. Zaprli
so me v temen prostor s kovinskimi ogradami in več ur sem moral
čakati. Okrog sedmih zvečer so se vrata končno odprla. Vstopil
sem. Slišal sem, kako so se vrata za mano dvojno zapahnila. Do
mene sta stopila policista, me prijela vsak na svoji strani in me
razrešila prtljage. Stopil sem v sobo, kjer se je eden od uradnikov
že ukvarjal z mojo prtljago, raziskoval snemalnik zvokov in
fotoaparat ter bral moje dnevnike. Vzeli so mi prstne odtise obeh
rok.
Moral sem se sleči in pregledali so 'vsebino' moje zadnjice ter
preiskali telo, ali nosim s sabo kake droge.
Oblekel sem se in zaporniški fotograf me je slikal od spredaj,
z levega in z desnega profila. Zapisali so me v kartoteko, kamor
sem se moral podpisati, in dobil sem identifikacijsko številko.
Nato so me poslali v notranjost, kjer sem ostal za velikimi
jeklenimi rešetkami.
Nisem imel možnosti klica in prav tako o tem niso obvestili
avstrijske ambasade, kot so mi obljubili. V zaporu sem se naučil
128 peacehiker ali ameriški vohun?

nekaj besed portugalščine in kitajščine. Zapornike sem učil
španščine in angleščine ter jih spodbujal, naj ostanejo pozitivni.
Ko sem od nekega jetnika dobil svinčnik, sem začel pisati v
stare raztrgane knjige, ki sem jih našel v celici. Pisal sem pisma
Bogu, pa pismo Fidelu Castru, pa pismo šefu zapora ... Pisal sem o
projektu EN SVET in svojo avtobiografijo. Spominjal sem se svojih
prvih let na Zemlji in razmišljal, kaj sem bil v prejšnjih življenjih.
Po tednu dni sem srečal nekega Italijana in ga prosil, ali mi
posodi telefonsko kartico, da pokličem starše iz zaporniškega
telefona.
- Tatko, kako si?
- Matej! Kje si?
- Hmm ... Na Kubi. Lepo mi je. Dovolj hrane imam. Prenočišče
...
- Kje si, Matej? Kje na Kubi? Že en mesec te nismo slišali!
- Trenutno sem v ... enem prostoru. Imam svojo sobo. Tatko,
sem v kubanskem zaporu! Ampak ne skrbi, sem pohitel, lepo
ravnajo z mano in kmalu bom zunaj.
- Irena, Matej je, pravi, da je v kubanskem zaporu!
- Aaaaaa! Kje si, Tejko? zakriči v telefon mama. V kubanskem
zaporu? Kaj počneš tam?
- Nič ne skrbite. Vse bo OK.
PIIIIIIIP. Zveza je bila prekinjena.
JAVLJAM SE IZ: Mexico City
21. 04. 2005
RESEN IZ ZAPORA NA KUBI
Mislil sem, da sem v zadnjih 20 letih in 11 mesecih, odkar teptam
Zemljo, dozivel veliko, vendar…
Dozivel sem ze izbruhe jeze, smrtni strah, neutolazljivo potrtost
in blazenost. Bil sem poln denarja in popolnoma brez njega. Dozivel
sem triumfalne zmage in sramotne poraze. Srecal sem ljudi, ki sem
jih iz dna duse preziral in ljudi, ki sem jih obozeval. In bil sem clovek,
ki sem ga preziral in clovek, ki sem ga obcudoval. Lagal sem in
govoril resnico. Mocno sem ljubil in mocno sovrazil. Bili so trenutki,
peacehiker ali ameriški vohun?
129

ko sem bil preprican, da vem, kaj pomeni ziveti, in kaj pomeni biti
svoboden. In veliko vec je bilo trenutkov, ko mi je zivljenje dokazalo,
da se motim. Eden taksnih trenutkov je bil petkov vecer v Varaderu
na Kubi, ko se je kup pripetljajev zgodilo prvic …
… Prvic v zivljenju so me posebne enote policije obtozile za
ameriskega vohuna. Prvic sem neprostovoljno sedel v policijski
avto in bil prvic pripeljan na policijsko postajo, kjer sem prezivel
svojo prvo noc. Prvic sem se pocutil kot 'antijunak' v ameriski
kriminalki. Prvic so mi prste namazali s crno tekocino in mi vzeli
prstne odtise, prvic so me fotografirali iz treh strani in zagotovo
sem bil prvic vrzen v celico z jeklenimi resetkami. Zagotovili so mi,
da bom v ponedeljek lahko govoril s svojo druzino in avstrijsko
ambasado, in da bomo takrat tudi uredili letalske karte, da me
deportirajo iz drzave. Niti ene obljube niso izpolnili – v naslednjih
13 dneh in pol. Moja misija 'svoboden kot ptica' se je koncala
na kraju, kjer se ne spostuje nobena mednarodna konvencija o
zapornikovih pravicah.
Svoj nov dom sem tako nasel v majhni zaprti celici, kjer sem delil
'sobo« s sedmimi drugimi zaporniki. Bernard iz Gane, dva Kitajca,
dva Egipcana in dva Kubanca. Celica brez straniscne skoljke,
brez tekoce vode in komaj dovolj toplo pregrinjalo, da nisem
proti jutru zmrznil. Sele po stirih dneh so me premestili v celico z
malo mehkejsim leziscem in dvakrat dnevno tekoco ledeno-mrzlo
vodo. Dokler se nisem spoprijateljil s pazniki, sem imel priloznost
izkusiti, kako se pocutijo potepuski psi. Morda pretiravam, vendar
resnicno nisem dobil obcutka, da bi kdo pomislil, da je v celici
stevilka 12 osem cloveskih bitij. OK. Izkusnja zapora brez pravic
je mimo.
Vdihnite.
Izdihnite.
Globoko vdihnite in pozabite na kubanski zapor. Rad bi vam
povedal najlepso zgodbo mojega zivljenja. Zgodbo o dezeli, ki bo
vedno ostala v posebnem koticku mojega srca. Zgodbo o dezeli,
ki me je nestetokrat nasmejala in pripravila do joka.Zaljubljen
sem in zelim si jo nekoc spet videti – Kubo. Iz Mehike sem letel v
Havano, kjer sem prezivel dober teden, nato pa se predal uzitkom
odkrivanja kulture, ki je nisem se nikoli dozivel. Obiskal sem vse
kubanske province, razen otoka 'Isla de Juventud', in vsaka me je
130 peacehiker ali ameriški vohun?

ocarala na svoj nacin. V Vinalesu sem videl najlepsi soncni zahod,
v Havani sem prisostvoval norisnici na karnevalu, v Santiagu de
Cubi sem se zaljubil v Kubanko cokoladne barve in v Baracoi sem
bil na obali, ki jo je Kolumb ugledal najprej, ko je priplul v Novi svet
in rekel, da cesa tako lepega se ni videl. Edina oblika potovanja,
ki mi brez financ ostane, je stopanje - vozniki so naredili izjemo in
enkrat nekoga peljala brez placila - ter spanje v hisah pogumnih
ljudi. Na Kubi je namrec nelegalno imeti v hisi tujca. Kuba – ne
otok, temvec pravi arhipelag z vec kot 1600 otoki in otocki. Dezela
s tropskimi palmami, dolgimi plazami s kristalno belim peskom, s
cudovitimi ljudmi in na pol podrtimi belimi bloki, ki spominjajo na
socialisticno Rusijo. Dezela, kjer se domacini gibajo v ritmu salse,
rumbe in kazina ter v rumu utapljajo upe, da jim bodo ta raj kdaj
dovolili zapustiti. Kuba – ljubezen, ki boli.
Potrudil sem se zaiti v predele Kube, ki se turistom ne zdijo
zanimivi in skoraj vsako noc sem bil prvi tujec, ki so ga domacini
kdaj gostili, in prvi tujec, ki so ga sprejeli kot prijatelja. Opazoval
sem, kako so ob medli svetlobi ljudje odlagali svoje maske in z
mano delili svoje veselje in zalost ter realnost diktature. Zacutili
so, da razumem njihov jezik, se z njimi smejem in jih nasmejem ter
da bodo skrivnosti, ki si jih bomo zaupali, ostale med nami. Ubiti
kravo – 5 let zapora. Govoriti proti sistemu – 10 let. Pisati proti
sistemu – 15 do 25 let. Aktivnost proti sistemu – nihce ni se prisel
ven. Govori se, da je v kubanskih zaporih vec kot milijon ljudi (10
procentov drzave!!!).In na drugi strani – se nikoli nisem na svojih
potovanjih videl toliko srecnih ljudi. Kubanci imajo vrednote, ki
so v Zahodnem svetu skoraj pozabljene. Videl sem veliko ljudi,
ki se nikoli niso imeli stika s preostalim svetom, in ki se borijo za
golo prezivetje.
Odlocil sem se, da bom sel DO KONCA. Do konca v smislu
razdalje in v smislu izkusnje. Zelim si spoznati najbolj skrito
resnico sveta. Videti zelim stvari, ki so ocem nevidne. Zelim si
izkusiti zivljenje, izkusiti svet in, bolj kot vse, izkusiti svobodo.
Kako naj vem, kaj je svoboda, ce nikoli ne izkusim njeno
nasprotje? Iz tega aspekta gledam tudi svojo izkusnjo zapora. In
bolj kot vse, daje izkusnji tezo dejstvo, da nisem nicesar zagresil.
Ponosen sem. Ponosen sem, da niti enkrat v trinajstih dneh in
pol nisem klonil. Niti v enem samem trenutku nisem obcutil obup,
zalost ali strah. Vsak vecer, ko mi niso vzeli kemicni svincnik,
peacehiker ali ameriški vohun?
131

sem bogu napisal pismo, in niti en vecer ga nisem prosil, da me
spravi ven. Popisal sem dobrih 200 strani o projektu, ki se zdaj
imenuje EN SVET ter spomine iz zgodnjega otrostva. Opazoval
sem in pisal o osebnostih jetnikov in odnosih med nami. Pocutil
sem se, kot da imam redko priloznost opazovati enega izmed
grozljivih eksperimentov s cloveskimi bitji, o katerih smo se ucili
pri psihologiji. Zapisoval sem vse podrobnosti, ki jih zelim nekoc
deliti s svetom, da se zamisli in zave, kaj moramo spremeniti.
Bil sem opora sojetnikom, jih ucil anglescine, meditacije in
nadzora misli ter telesa. Naucil sem se osnov kitajscine (kar me
je navdusilo!) in koncno prebral Malega princa v spanscini. Sam
sem v kontekstu svoje poti vse skupaj morda bolj gledal kot igro,
izkusnjo in preizkus moci, vendar mislim, da z mano ni delilo
istega mnenja veliko drugih zapornikov, za katere je bilo to nekaj
najbolj grozljivega, kar so kdaj doziveli. Ne bi rad, da se kdo
dozivi kaj takega. Po vec kot 50 tisoc letih razvoja bi clovestvo
lahko pokazalo vec zrelosti, da neha pocenjati taksne bedarije.
V nobenem izmed pisem bogu (ki jih imam vsa shranjena) nisem
pisal, naj me spravi ven, razen... Neko jutro sem se zbudil zgodaj.
Ura je morala biti okrog sestih, saj sem skozi resetke lahko videl,
kako se cisto pocasi zacenja daniti. Rad spim. Spanje mi je vedno
pomenilo avanturo, ko skozi sanje vstopam v drugi svet. In v ta
svet sem se posebej rad vstopal v zaporu. Vseeno, bil sem buden
in oci sem imel siroko odprte. Vzel sem list papirja in zacel pisati
ob sibki svetlobi, ki je prihajala s hodnika.
'Petek,15.4.05'
''Bog, hvala ti za zanimive in razburljive sanje. Hvala ti za
obcutek, ki ga dozivljam, za mocno hrepenenje po svobodi. Danes
imam zate malo prosnjo. Zdi se mi, da je bilo 13 dni in pol jece
dovolj. Prosim, spravi me ven. Danes. V vsakem primeru, tvoja,
ne moja volja, naj se zgodi. Rad te imam! Hvala ker si ob meni.
Lepe pozdrave iz Havane, MatejS« (prepis iz listov iz zapora)
Takoj ko se je sojetnik na postelji zraven moje zbudil, je videl
najbolj nasmejanega Mateja v zadnjih 13 dneh. 'Asterio, danes
odhajam.'
''?!«
'Ne vem kako. Samo vem, da odhajam.'
132 peacehiker ali ameriški vohun?

''Tebi se blede,« je zamrmral in zaspal nazaj. Moj nasmejani
obraz so videli tudi ostali zaporniki, ko so nas po zajtrku spustili
v malo vecji prostor. Od tu smo lahko skozi jekleno mrezo gledali
sonce in vsem sem rekel, da danes odhajam, da mi sicer ni nihce
nic rekel in da nimam pojma kako, vendar vem, da odhajam.
To je bil petek, ko me je prvic prisel obiskat nekdo iz avstrijskega
konzulata, ki je bil vidno zgrozen. Rekel sem mu, da danes odhajam
in ga prijazno odslovil. Okrog dveh popoldne so me poklicali iz
celice in me poslali iz drzave. Vse do letalisca nisem ugotovil, da
so naredili napako in me poslali v Ciudad de Mexico.
Dobro uro po mojem prihodu v Mehiko, me je pozdravil koncert
Santane na glavnem trgu. Kmalu sem spoznal nove prijatelje in
danes je ze cetrti dan, ki ga prezivljam s Tanjo, mehisko studentko,
in njeno druzino. Cutim, da sem spoznal zelo posebne ljudi.
...
Odlocil sem se, da bom preostanek sveta prepotoval brez
denarja. Iz Kube mi je ze uspelo priti. Zdaj pa imam pred sabo
malo vecji izziv - Pacifik. Bomo videli. Pustimo se presenetiti.
Peacehiker
Od: Sabina
Pozdravljen Matej,
upam da si se med zivimi ko tako dolgo casa
niti na forumu ni ne duha ne sluha o tebi. Samo
slutim lahko kaj vse se ti dogaja na poti, vem, da
niti v najdrznejsih sanjah nisi pricakoval taksnih
preizkusenj in spoznanj. Ja, odlocil si se za
zanimivo pot... Vsem se nam dogaja. Spremembe
so edina stalnica v zivljenju. V priponki z imenom
virussorriso - ni virus za racunalnike! ti posiljam
neki special... in kako zgleda ko si star in smucas...
Zate, za tvoj pogum videti resnico,
Sabina
peacehiker ali ameriški vohun?
133

Od: Irena Sedmak
Za: Matej Sedmak - Peacehiker
Datum: 20.4.2005 15:19
Zadeva: Re: Zaspan
Ojla moj fante
Ponosna sem nate ful, ful, ful!!!!
Bog s tabo! mamca
P.S. Ze cel dan norim okrog in vsem,ki jim malo
bolj zaupam, razlagam te tvoje
avanture in poglede na svet.....
Od: Vesna
Za: Matej Sedmak - Peacehiker
Datum: 21.4.2005 6:51
Zadeva: veselje nad cudezi!
Dragi Matej!
Bil je ze cas, da se vrnes iz zapora, saj nas je
veliko,ki v srcu spremljamo tvojo pot in ker gre
za bozji nacrt..JAZ VERJAMEM, DA SI SVET
KREIRAMO SAMI IN HVALA,KER DELIS SVOJE
IZKUSNJE Z NAMI!
Moc vere in zaupanja je neizmerna in ti imas tega
polno srce! V soboto bo moj gong ob 18. uri(ko
imam zvocno kopel) pel svojo pesem tudi zate...
ti si dokaz, da JE UPANJE za clovestvo in vem, da
cutis da nisi sam!Prebrala sem knjigo od Drunvala
Melkizedecka-Ziveti v srcu in bila tudi na njegovem
intenzivu(pred 2 l), ko je bil v Ljubljani.On govori
o tem, da ko kreiras iz svetega prostora v srcu,
lahko skreiras vse in pove, kako vedno ziveti in
ljubiti iz tega prostora v nas.To je drugace, kot ce
ustvarjas iz srcne cakre(to ni dovolj), ker takrat
poleg veselja ustvarjas tudi nasprotje, tu pa NE,
zato ker vkljucis v »umetnost« vse nivoje bivanja-
134 peacehiker ali ameriški vohun?

tudi fizicno telo in zacutis tudi fizicno-v tvojem
primeru SVOBODO- in zato ustvaris samo svetlobo!.
Postajamo umetniki tega nacina bivanja in VEM,
DA SMO ZATO TU-TUDI TI!IZ SRCA HVALA IN NAJ
SE TE MOJ OBJEM SVETLOBE DOTAKNE!
VESNA
peacehiker ali ameriški vohun?
135

MEXICO
IV. DEL
ZALJUBIL SE V MEHIKO
15. april 2005–7. oktober 2005
Mexico City
Oaxaca
Las Margeritas
San Cristobal de las casas

POSVOJEN V NOVO DRUŽINO
Ko sem prvi dan prišel v prestolnico Mehike, me je na glavnem
trgu čakala prijetna dobrodošlica – odprti koncert Santane in
dekle po imenu Tania. Prosil sem jo, ali lahko preživim noč pri
njej. Spravila me je v hišo pod pretvezo, da sem njen soplesalec
tanga, ki je prišel iz tujine. Zaljubil sem se vanjo in postala sva
par, njena mama me je, vključno s celo družino, posvojila.
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA
03. 05. 2005
SRECEN V MEXICU
Danes dozivljam prijetne in custvene trenutke. S Tanjo sva
zapisala najino »ustavo«.
1 - Vsak trenutek, ko sva skupaj ziviva, kot bi bil najin zadnji.
2 - Sprejemava drug drugega taksnega kot sva.
3 - Nikoli se ne sodiva, pac pa se skusava razumeti se bolje.
4 - Nihce od naju drugega ne potrebuje, pac pa ljubi.
5 - 100% iskrena sva drug z drugim. Deliva vse obcutke, ki so
pomembni za razvoj najinega odnosa.
6 - Pustiva si svobodo. Se vec, drug drugega skusava
osvobajati.
7 - Deliva vse svoje znanje in modrost.
8 - Poveva si vse stvari, ki bi lahko ustavile rast najinega
odnosa.
9 - Razumeva, da sva skupaj zato, ker zeliva imeti novo
izkusnjo. Poleg tega se zavedava, 10 da lazje rasteva
skupaj kot vsak posebej.
11 - Zavedava se, da je ljubezen neomejena.
12 - Veva, da smo vsi eno.
13 - V casu, ko sva se odlocila rasti skupaj, sva si zvesta.
14 - To ustavo vsak dan prebereva in ob tem se Tanja uci
anglescine.
Se beremo,
Matej
www.peacehiker.com
138 zaljubil se v mehiko

V zaporu se je rodila ideja za projekt EN SVET, ki ima za svoj
cilj narediti svet brez mej, orožja in lačnih ljudi. Razmišljal sem o
načinu, kako bi lahko to s pomočjo tehnologije dosegli. Doma, pri
mami Leti in Tanji, sem vse te ideje zapisal in objavil na internetu.
Želel sem jo predstaviti na univerzi UNAM, in ko sem imel že vse
pripravljeno, sem se odločil, da bom predstavitev prestavil na čas,
ko se vrnem v Slovenijo.
GROZLJIV DAN
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA
10. 05. 2005
1 NORA ODLOCITEV
2 PET DNI IN POL BREZ HRANE
3 KO GRE VSE NAROBE
4 ANGEL
5 POTREBUJEM POMOC
NORA ODLOCITEV
Ne vem kaj mi je sinilo v glavo nedeljskega popoldneva, kmalu
po tem, ko sva s Tanio zapisala najino ustavo. Stopil sem na
vhodna vrata in opazoval Tanio, kako pere perilo. Vprasujoce je
dvignila pogled.
“Tania, v mislih imam nekaj norega.”
“Mhm... kot vedno.”
“Ne, ne. Nekaj res norega. Bi zelela iti z mano na eno veliko
pustolovscino?
“?!”
“Tedenski post?”
”Tedenski post? Mislis, brez hrane?”
“Ja. Od jutri pa do sobote ob vodi.”
Za trenutek je pomisljala in izginila za vogal po vodo.
“Kdaj zacneva?” zaslisim.
Kratek pogled, nasmeh in nadaljevala je z delom.
zaljubil se v mehiko
139

Da je na tej punci nekaj drugacnega sem spoznal ze, ko me
je prvi dan povabila v park v centru mesta na jazz koncert. Po
koncertu sva se sprehajala po mestu in ugotovila je, da ji je
zmanjkalo denarja.
“Ne skrbi, jaz castim,” sem ji rekel. Zacudeno me je pogledala,
vendar me ni vprasala za obrazlozitev.
Nasmehnil sem se, jo prijel za roko in ze sva bila na kriziscu sredi
glavne ceste in stopala avtomobile. Po dobrih petih minutah so
naju pobrali stirje Mehicani, ki so se vracali z dela in naju povabili
na malico, nato pa k sebi domov, kjer smo jedli, se pogovarjali in
plesali. Nato sva pri njih prespala.
Opazoval sem jo s kaksno mirnostjo in uzitkom se je predala
cisto novi avanturi v mestu, za katerega vsi govorijo, da je eno
najnevarnejsih. Opazujem jo s kaksno lahkoto in uzitkom gre
proti neznanemu in odkriva nove sfere zivljenja.
PET DNI IN POL BREZ HRANE
Tako sva v ponedeljek zacela s postom ob cisti vodi. Nikoli se nisem
se pocutil tako cisto, tako mocnega, ne pomnim kdaj sem nazadnje
dozivljal tako turbolentne obcutke v sebi in ne spomnim se, kdaj je
bilo jabolko tako sladko, kot je bilo tega sobotnega jutra.
Prejsnji teden je bil res ena najbolj divjih avantur na mojem
potovanju, ce ne v mojem zivljenju. Ne le, da sva se s Tanjo
odlocila za post pac pa sva si postavila se kup drugih ciljev, med
drugim jutranje vstajanje in tek, intenzivna telovadba in sam sem
si zastavil za cilj, da bom dokoncal predstavitev projekta EN SVET
ter z dokoncano spletno stranjo kontaktiral medije po svetu.
Po treh dneh sem napisal dolg dokument z vsemi idejami, ki so
se mi porajale tekom zadnjih mesecev, poslal sem stotine pisem
medijem, letalskim druzbam, razlicnim strokovnjakom in skusal z
lastno kreativnostjo narediti spletno predstavitev.
Kolikor sem bil prva dva dni 24 ur na dan poln energije in
zagona, tako sem bil tretji dan sesut.
KO GRE VSE NAROBE
Ze takoj po jutranjem teku in tusu sem poziral slino ko sem
poslusal sestro Lariso kako tre hrustljave “cornflakese” in to
140 zaljubil se v mehiko

tiste sladke, ki jih imam najrajsi. V svoji ljubeznivosti mi je celo
ponudila svoj kroznik, ce zelim malo. “Ne hvala. Imam moj zajtrk,”
sem rekel, dvignil plastenko vode in se zarezal.
Sedel sem pred racunalnikom in telefonom, prejemal zavrnitev
za zavrnitvijo. Niti moji najblizji prijatelji niso imeli casa za pomoc.
Spomnil sem se poste, ki sem jo dobil prejsnji dan od znanega
slovenskega podjetnika, ki sem ga prosil za pomoc in mi je rekel,
da sem blefer – ni mi bilo jasno zakaj. Tudi Zdruzeni Narodi mi
niso odgovorili na pismo.
Gledal sem e-postni predal kako se polni z reklamami za Viagro
in “Zasluzite 1000$ v 10 minutah”.
Prebral sem spletno predstavitev, ki sem jo napisal v anglescini
in zdela se mi je grozljivo slaba. Zdelo se mi je, da niti malo ne
odseva tega o cemer sanjam. Tokrat se mi je zdela polna napak,
dvoumnih stavkov, nesmislov.
Zvecer se je vrnila iz dela mama Leti in zacela s pripravo okusnih
gobic na maslu in ... in... sel sem v kuhinjo... pustil se voditi
disavam skoraj do ponve s hrano... in si iz vrca zraven natocil
novo steklenico vode.
Vecerilo se je ze. Se enkrat sem pogledal posto in videl, da ni
nobenega novega sporocila.
Tania je popoldne nekam izginila s prijatelji in ko je prisla
domov se mi je zdela precej vedra in polna energije. Opazoval
sem, kako je prisla skozi vrata in pozdravila vse domace in sele
nazadnje mi je namenila kratek, hladen pozdrav.
Sedel sem na stolu, nihal med mrtvo utrujenostjo in popolnim
obupom. Pocutil sem se tako sam. Kot sem v zadnjih dveh dneh
razvil ideje o verjetno najvecjem projektu, ki bi bil izveden v
zgodovini clovestva, sem danes cutil, da se zanj borim samo jaz.
Sam s svojo (pre)borno anglescino in se bolj borno spanscino.
Sam, ki nimam pojma o pojmu o marketingu in medijih. Sam, ki
ne znam napisati niti predstavitve na eni strani. Sam ne znam
zaljubil se v mehiko
141

napisati niti pisma, ki bi slo skozi prve filtre v medijih in podjetjih,
ki jih prosim za pomoc. Dvomim, da so sploh prebrali vsebino na
letalskih druzbah.
Ko je sla Tanja v kopalnico, sem na polici v kuhinji opazoval
jabolka in pomarance. V zivo sem priklical okus pomarancnega
soka in spet so se mi usta napolnila s slino. Vendar tudi ce bi zelel
nisem imel dovolj moci, da bi izstisnil pomaranco.
Stopil sem v kopalnico in vprasal Tanio, ce greva spat. Mirno in
ljubeznivo mi je odvrnila, da bo danes spala pri mami. Pogledal
sem jo, iztisnil nasmeh, ji rekel lahko noc in sel v sobo.
“V vsej cistosti projekta, ki sem si ga zamislil, ni nihce na
moji strani. Nihce ne zeli z mano narediti lepsega sveta,” sem
razmisljal.
Pisal sem pismo Bogu in se mu zahvalil za preizkusnje, ki me
delajo mocnejsega. Rekel sem mu, da mu zaupam in da sem vesel,
da imam enkrat priloznost izkusiti “sesutost”. Kmalu so na papir
zacele padati solze in odlozil sem zvezek ob posteljo in zaprl oci.
ANGEL
Cez nekaj minut zaslisim trkanje in tiho vprasanje: “Lahko
vstopim?”
Zdaj sem se boril se z eno stvarjo – z moskim ponosom, ampak
bil sem presibak. “Vstopi,” sem zahripel skozi solze. Vrata so se
odprla, priblizala se mi je in se vsedla zraven mene.
“Rada te imam,” je zasepetala in ni rekla nic vec. Objela me je
in poljubila.
“Vztrajal bom,” sem si rekel. “Nic me ne zlomi na tej poti. Tudi
ce se iz mene iztisne zadnja kaplja energije. Sel bom do konca.
Verjamem, da nas svet potrebuje – ljudi, ki mu zelimo nekaj
nesebicno podariti.”
Zjutraj sem se zbudil v objemu Tanie. Vstala sva iz postelje in po
jutranji telovadbi sem se usedel pred racunalnik in zaslisal glas,
ki oznacuje “Novo posto”! Dobil sem nekaj emailov. Med njimi
142 zaljubil se v mehiko

ni bilo nobenega odgovora letalskih druzb, Zdruzenih Narodov
ali medijev, vendar so me preplavili dobri obcutki, ko sem bral
navdusenje prvih ljudi, ki so prebrali celotne dokumente.
Prejsnji teden sem imel priloznost izkusiti cisto drugega sebe
kot sem vajen. Vecino casa sem bil sicer precej poln energije in
srecen, vendar so prihajale redne custvene in telesne krize. Cutil
sem negotovost, nemoc in na trenutke sem bil popolnoma brez
energije. Zanimivo je ko izgubis nekaj, kar ti pomeni varnost. Mislil
sem, da lahko vedno socloveku lahko mocno stisnem roko in se
mu predstavim. Hehe, Tanjini prijatelji so prejsnji teden spoznali
mojo senco. Mojo senco, ki je tudi del mene. Mojo senco, ki jo
zdaj dobro poznam in sva se spoprijateljila.
V soboto zjutraj sem zacel s pomarancnim sokom in nato po
jutranjem teku in pilatesu dobil od mame Leticije prvo jabolko.
Odvil sem ga iz servirnega papirja, zaprl oci in ga nekaj casa tipal.
Nato sem ga vohal. Okusiti jabolko po tednu dni je bilo nekaj
bozanskega. In ko sem odprl oci sem videl, da so bile vame uprte
oci in sirok nasmeh cele druzine.
Danes sem po treh dneh jabolk pojedel svoj prvi kruh. Pocutim
se fantasticno! Zdi se mi, da sem si podaljsal zivljenje za dvajset
let. :)
...
Ce bo svet zelel, da izpeljem ta projekt, bo poskrbel, da ne bom
lacen, brez strehe nad glavo in mi ne bo treba plavati cez Pacifik.
Ce bo svet zelel, da se projekt izpelje, se bo nabralo dovolj glav,
ki bo ideje realiziralo.
Z ljubeznijo,
Matej Sedmak
Peacehiker
www.okolisveta.com
zaljubil se v mehiko
143

Od: Irena Sedmak
Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«
Datum: 10.5.2005 9:19
Zadeva: Re: Post dan 6 in konec
Dragi Matej!
No, sedaj, ko sem obrisala solze v tej prvi jutranji
uri sluzbe, ( se vedno mi kar same se naprej
tecejo)ti lahko povem, da pri materini ljubezni
do sina ne gre le za navezanost nate in na moje
najblizje (ki naj bi jih sebisno navezovala nasepo
tvojem ), ampak ti lahko zaupam, da dejansko
podozivljam tvoje srecne in nesrecne obcutke, saj
si se vedno, hoces ali noces delcek mene.
...
Glede tvojega odnosa do punc ne morem reci, da se
strinjam. V naravi cloveka je, po mojem, da clovek
pricakuje od cloveka, ki ga ima rad, da bo ostal z
njim, ne morem si predstavljat, da imas nekoga
tako rad samo dokler si pac tam in potem adio le se
v mislih. Niti najmanj ti ne vsiljujem svojega prav,
kot mama sem ti pa dolzna dat dolocene stvari v
razmislek. Ce se tako odkrito s Tanio pogovarjas, jo
odkrito vprasaj, naj ti odkrito pove, ce ji je vseeno,
da te jutri ne bo vec in te bo imela enako rada, tudi
ko bos dalec stran in pocasi odtuje.
Ne morem verjet, da bilo komu, ki ima nekoga
resnicno rad, to lahko dojemljivo, saj clovek vedno
misli na jutri in te to zre, ce ve da te kmalu ne bo
vec.
Kar meni je hudo, ko se postavim v njeno kozo.
Povedala sem, kar mislim in me
boli. Najvec mi pomeni, da se vedno obrnes na
Boga, z zahvalo za dobro in slabo, saj v vsem
spoznavas nekaj, kar te bogati.
Naj bo Bog vedno s tabo, le On nam pomaga v vsem
in povsod.
Mamca
144 zaljubil se v mehiko

Od: Bojan Gorenc
Za: Matej Sedmak - Peacehiker
Datum: 10.5.2005 9:18
Zadeva: Re: Grozljiv dan
Dragi Matej,
videti je da ti gre dobro, oziroma odlicno, saj se ves
cas nekaj dogaja. Tudi meni je projekt en svet vsec,
sam sem velikokrat razmisljal globalno v smislu,
kako bi svet bil lahko urejen in da bi funkcioniral
na osnovi temeljnih cloveskih vrednot. Do zdaj sem
to globalno moc takega delovanja v praksi spoznal
in dozivel pri Sai Babi, kamor hodim s skupinami
cca. 3x letno. Ko vidis resnico, pravilno delovanje,
mir, ljubezen in nenasilje v praksi skozi projekte,
ko na miljone ljudi po celem svetu prihaja do
brezplacnih osnovnih dobrin kot so zdravstvena
oskrba, izobrazba in voda, ti to res da misliti.
Povrhu vsega pa se o tem nic ne pise po medijih,
skratka ni nobenega pompa okoli tega, saj se gre za
resnicno in nesebicno skrb za socloveka.
Podpiram vse poskuse za boljsi in pravicnejsi svet,
ceprav ti ne morem nic pomagati, saj sem totalno
netehnicen tip cloveka. Kar bi lahko naredil je to,
da bi idejo o tem projektu predstavil v knjigi ki jo
pisem-Sai Baba-zgodbe iz sveta in Slovenije.
Furaj dalje saj pozitivna naravnanost nikoli ne
skodi, kvecjemu prinasa dobrobit vsem. Vem, da
bo nekega dne svet prisel v stanje, ko bodo ljudje v
polnosti ziveli tako, kot Sai Baba uci ze skoraj
celo stoletje in kar je ze pravzaprav starodavna
modrost. Namrec da: obstaja samo ena kasta, kasta
clovestva obstaja samo ena religija, religija ljubezni
obstaja samo en jezik, jezik srca obstaja samo en
Bog, ki je vseprisoten, vsemogocen in vseveden.
Lep in radosten dan ti zeli
Bojan
zaljubil se v mehiko
145

Od: Boris Vene
Za: Matej Sedmak - Peacehiker
Datum: 10.5.2005 12:54
Zadeva: RE: Grozljiv dan
Zivijo Matej!
Lepo in iskreno si v pismu opisal svoje obcutke.
Dejstvo je, da smo taksna »krizanja« doziveli vsi,
ki smo ze kaj »premaknili«. Nagrada krizanja
pa je, da se na ta nacin lahko premaknes v srce
(simbolika Jezusovega vstajenja). Ce zares zelis
uresniciti projekt, za katerega si se odlocil, potem
nadaljuj s konkretnimi koraki – ne glede, ce se ti
bo se kdo pridruzil ali ne!!!
Da opravljas svoje poslanstvo se vidi tudi po tem,
da lahko stvari »premaknes« oziroma nanje vplivas
sam … Ko projekt (beri: energijo) zapeljes dalje in
je to v skladu s tvojim zivljenjskim poslanstvom
ter seveda zaupas z vsem srcem, brez da bi cakal
na odzive ostalih, potem se ti bodo scasoma tudi
podobno misleci pridruzili. Kot ze receno, na
zacetku si pa vedno sam, dokler ne bos napolnil
kriticno maso …
Cestitam, da si se odlocil in imel nekaj dni posta.
To je pogumen korak, ki pa zahteva tudi potrebno
znanje, drugace je lahko nevarno. Vedno ko
imas post, je nujno, da si naredis klistir, drugace
se lahko zastrupis od strupenih snovi, ki se
razkrajajo v crevesju. Moj zadnji post je bil 21 dni
na vodi in sem si delal klistir vsak drugi dan.
Enjoy in Divine Touch & Grace,
Boris
146 zaljubil se v mehiko

NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO
JAVLJAM SE IZ: Tepoztlan, MEHIKA
29. 05. 2005
NA POTI Z EKIPO NACIONALNE TELEVIZIJE
Zadnji dnevi so bili polni presenecenj in velikih obratov. Zbudil
sem se v mestu Tepoztlán na jugu Mehike, v drugi postelji, kot
sem bil navajen zadnji mesec, in zajtrkoval sem z drugimi obrazi.
En svet je pripravljen.
Pred dobrim tednom dni sem se odlocil projekt EN SVET
predstaviti javnosti in napisal sem uradno predstavitev. Za pomoc
najprej zaprosil mehisko univerzo UNAM. Odlocil sem se obdrzati
vecino idej v tajnosti, javnosti pa predstaviti zgolj temelje projekta.
Ljudje so mi rekli, da UNAM prejema tisoce prosenj za projekte
in da je zelo malo moznosti, da koga uradno podprejo. Na moje
presenecenje so mi sporocili, da so pripravljeni uradno podpreti
projekt. Srecal sem se s pomembnim mozem z univerze in rekel mi
je, da sta tako on kot rektor navdusena nad projektom in da bodo
naredili vse, da mi pomagajo pri njegovi izvedbi.Univerza UNAM
je z nekaj vec kot dvesto tisoc studenti najvecja in najuglednejsa
univerza v Latinski Ameriki. Univerzitetni kompleks je res ogromen
– pravo mesto v mestu.S pomocjo univerze sem se odlocil narediti
serijo predavanj za studente in profesorje ter tiskovno konferenco
za medije. Priznam, da se pocutim negotovega, saj nisem se
nikoli predaval pred taksno mnozico ljudi in, se manj, organiziral
tiskovno konferenco.
Na pot z nacionalno televizijo
Dan po obisku univerze je na vrata hise moje mehiske druzine
potrkala ekipa najbolj popularne mehiske nacionalne televizije
– TV Azteca, pripravljeni, da jih peljem na sprehod po Mehiki. In
tako sva se z znanim mehiskim novinarjem odpravila na stop v
neznano, brez denarja seveda. Srecal sem ene najbolj zanimivih
zaljubil se v mehiko
147

ljudi na potovanju, odpirali so se pred kamero in govorili noro
zanimive zivljenjske zgodbe. Ljudje na ulici so nama dajali
brezplacno hrano, taksisti so naju brezplacno vozili po mestu,
dva studenta sta zaradi naju naredila 50-kilometrski ovinek,
sredi poti smo ostali brez bencina in brez denarja ... Ljudje so
nam pomagali zbrati denar za bencin, in ko sva prispela v mesto
Tepoztlàn smo v 20 minutah nasli druzino, ki me je sprejela k sebi
in odstopila prosto posteljo. Vse to, ne da bi vedeli, da se snema
videoreportaza! “Veliko sem ze dozivel, ampak cesa tako norega
pa se ne,” mi je na koncu priznal novinar. Jaz pa sem srecen, da
sem imel priloznost pokazati nekaj deset milijonom gledalcem,
kako prijazni so lahko neznanci.
Bom postal poet?
Tania mi je v zadnjem mesecu odprla veliko novih svetov,
med drugim svet poezije, ki me ni prej nikoli zares zanimal. S
svojim nacinom pripovedovanja in razlage mi je vzbudila strast in
navdusenje nad mehiskimi in argentinskimi poeti.
Spominjam se, da sem svoji prvi preprosti poeziji napisal pri
sedmih letih in jih predstavil celotni osnovni soli. Vendar pa nisem
poskusa nikoli ponovil.Tako mi je vecer po obisku univerze sinilo
v glavo, da bi napisal svojo prvo pesem v spanscini ... za Tanio.
Njen osupel pogled ter nato nasmeh in objem so mi dali vedeti,
da je bil zacetek dober.
Nazaj k druzini
Odpravljam se na meditacijo na piramido Tepozteco, za katero
pravijo, da ima izredno mocno energijsko polje. Nato pa s palcem na
pot, nazaj proti Mexico Cityju, kjer Tania ze pricakuje nove zgodbe.
Preden smo vceraj odsli na pot, sem pred kamero rekel nekaj iskrenih
besed: “Tole deklico sem po 'nakljucju' spoznal na koncertu Santane
v centru mesta in jo vprasal, ce lahko pri njej prespim eno noc. Zdaj
sem pri njeni druzini ze dober mesec in pol in se nikoli na potovanju
se nisem pocutil tako doma.”“Ja in se to, v hiso sem ga spustila z
majhno lazjo – domacim sem rekla, da je slovenski plesalec tanga
na izmenjavi,” je novinarje spravila v smeh Tania.“V zadnjih desetih
mesecih me je pod streho sprejelo veliko ljudi in reci moram, da sem
bil povsod lepo sprejet. Ljudje so skrbeli zame, vendar cesa takega,
148 zaljubil se v mehiko

kar dozivljam tukaj, nisem dozivel se nikjer. Niti za trenutek se nisem
pocutil kot tujec ali gost. Od samega zacetka mi mama Leti z vsako
besedo in dejanjem da vedeti, da nisem nic manj in nic vec kot njeni
otroci.”“Hehe... to je moj sin iz Slovenije,” se je s smehom vmesala
mama Leticia in me objela.
“To je hisa z neverjetno pozitivno energijo. V zadnjem mesecu
in pol sem se smejal vec, kot v vseh devetih ostalih mesecih. In
resnicno vsi druzinski clani dihajo z mano in mojimi sanjami o
ENEM SVETU,” sem zakljucil.
Se vedno nacrtujem pot na Japonsko, ceprav ugotavljam, da je
stopati avtomobile lazje kot letala. Vendar me ne skrbi. Ko opravim
svojo nalogo v Mehiki, in ko bova jaz in Japonska pripravljena,
bom po novem, “neverjetnem nakljucju,” dobil letalsko karto za
Tokio.
www.peacehiker.com
V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE
Po mesecu in pol sem ugotovil, da je najin ljubezenski odnos s
Tanjo razsut. Ni se več želela ljubiti z mano. Tudi sicer je bila do
mene hladna. Bolelo me je. Mislil sem, da me boli zato, ker sem
jo imel tako rad. A bolelo me je zato, ker sem se nanjo navezal.
Nekega jutra sem, ne da bi se poslovil, družino zapustil.
Šel sem v center mesta in se tam srečal z dekletom, ki sem ga
spoznal pred nekaj dnevi. Predstavila mi je starejšo učiteljico
in zdravilko z reikijem. Predstavil sem jima projekt EN SVET in
učiteljica je bila tako navdušena, da mi je dala na razpolago celo
stanovanje, naj ostanem, kolikor dolgo hočem.
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA
3. 6. 2005
PROJEKT EN SVET PRESEGA PRICAKOVANJA
Ne morem vam opisati kako srecen sem. Vse je popolno, vse
presega moja najbolj divja pricakovanja…
zaljubil se v mehiko
149

V soboto zjutraj sem cutil, da moram zapustiti svojo ljubo
druzino in oditi na pot. Vsako noc sem spal v drugi postelji in vsak
dan sem spoznal cloveka, ki mi je dal tisto kar sem potreboval.
Vceraj sem spoznal izredno zensko – reiki terapevtko. Ko sem ji
zacel pripovedovati o projektu, so ji v oci stopile solze in rekla mi
je: “O necem podobnem sanjam ze celo zivljenje!”
Ponudila mi je stanovanje (da, celo stanovanje zame!), hrano
in vso pomoc, ki mi jo lahko, da ta projekt resnicno izpeljemo v
Mehiki. Druga prijateljica mi je ponudila prenosni racunalnik, ki
ga dobim v ponedeljek.
Ne vem, kaj se dogaja. Ne sledim vec. Cel Mexico City mi
pomaga! Na stojnicah mi dajejo hrano in vodo, v internet cafejih
in knjiznicah mi dovolijo brezplacno uporabljati internet ter word
in ljudje se mnozicno prijavljajo na mailing listo in na dodatne
mailing liste za pomoc.
“Prinesla sem ti darilo,” me je presenetil glas. Obrnil sem se in
videl dekle, ki dela v internet cafeju, kjer sem trenutno. Prinesla
mi je vreco z mojim najljubsim sadjem – jabolka in mango.
Prosil pa sem jo le, ce smem brezplacno uporabljati internet!
V svoji mali knjizici imam naslove ze vec kot 100 entuziasticnih
prebivalcev Mexico Cityja, ki mi zelijo pomagati pri projektu EN
SVET. Cutim se tako ENO z vsemi in vsem. Cutim ogromno ljubezen
do tega mesta!
Sef projektov na univerzi UNAM mi je rekel, da pricakuje
predstavitev projekta in zdaj prakticno 24 ur na dan iscem vire,
berem knjige in pisem ...
Zelim zakuriti najvecji OGENJ pozitivne energije v zgodovini
clovestva. Imam jasno vizijo, kako bo vsak najmanjsi koscek tega
planeta vedel za nase sanje in za POT, po kateri bomo te sanje v
resnici dosegli. Naredili bomo svet, kjer bodo ljudje zacutili, da ne
potrebujemo mej, nasilja in negativnih custev. Zacutili bomo, da
smo vsi eno, in da smo mocni samo, kadar smo povezani. Naredili
bomo svet, ki bo poznal eno raso – clovestvo in eno religijo –
ljubezen.
150 zaljubil se v mehiko

Zelim si tudi, da cez deset let ne bo nihce vec vedel, kdo je
pobudnik za ta velikanski ogenj. Vedeli bodo, da je bil nekoc
Peacehiker in zdaj je tisoce “peacehikerjev”, ki potujejo po
svetu brez denarja in v zameno za hrano in prenocisce ljudem
na obraz pricarajo nasmeh. Poznali bodo tudi stotine drugih
“peacehikerjev”, ki zivijo v svojih domovih in ideje miru sirijo
na drugacne nacine – v skladu z njihovimi sanjami in njihovim
poslanstvom.
www.peacehiker.com
S TANIO NA POT BREZ $
Nekega večera sem poklical Tanjo in jo vprašal, ali želi iti z mano
na potovanje, in sicer na plaže Oaxace na jugu za teden dni – brez
denarja. Sprejela je izziv.
Že prvi dan najinega potovanja nama je na cesti ustavila znana
igralka in scenaristka, s katero vse do današnjega dne ohranjava
pogoste stike. Peljala naju je v hišo starejšega gospoda, ki mi je
drastično spremenil življenje. Ime mu je Reinhard Ruge in je bil
nominiranec za Nobelovo nagrado za mir leta 2005. Vse svoje
življenje je posvetil delu za mir, in sicer s pomočjo združenja, ki
promovira Ustavo za federacijo Zemlje. Naslednje jutro mi je kot
popotnico dal zeleno knjižico, v kateri je zapisana celotna ustava
v angleščini. Prejšnji večer je Tania v Evinem avtu pozabila svoj
nahrbtnik, kjer je imela denar in oblačila, tako da sva bila oba
klasična Peacehikerja.
JAVLJAM SE IZ: Zipolite, Oaxaca, MEHIKA
27. 06. 2005
Tania gre po svoje
Vceraj zvecer sva s Tanio oba zaspala skupaj v eni majhni mrezi.
Ob dveh zjutraj sem se zbudil in se pocutil kot sardina. Vstal
sem in zacel brati zeleno knjizico, ki sem jo dobil v Tepoztlanu
zaljubil se v mehiko
151

od Reinhard Ruge-a, nominiranca za Nobelovo nagrado za Mir –
»Ustavo Svetovne Federacije« - ustava me je povsem fascinirala!
To je tocno to, o cemer sem sanjal vseh teh pet mesecev na veliko
visji ravni. Sploh nisem vedel, da obstaja drustvo, ki se ze od
leta 1968 bori za Svetovno Federacijo in organizacijo druzbe brez
orozja in podobnih neumnosti, ki bi koncno lahko funkcionirala.
Poglejte si te cudovite ideje na:
http://www.worldparliamentgov.net
Ob soncnem vzhodu sem zbudil Tanjo in sla sva se sprehajat
ob plazi. Usedla sva se na pesek in opazovala moc morja, ki je
izgledalo danes precej jezno.Tokrat je bilo prvic, da sem koga
povabil s seboj na potovanje in Tania je bila cudovita druzba.
Spomnil sem se dezevnega petka, ko sva bila zunaj, ne da bi vedela,
kje bova spala, lacna in noc se je ze posteno usedla na zemljo.
»Zaupaj mi, mala. Danes bova spala.«
»Zaupam ti, mali.«
Pogledal sem jo in se nasmehnil.
»Ta punca je neverjetna. Obcudujem jo,« sem razmisljal.
Niti enkrat nisva ostala brez hrane in niti enkrat brez prenocisca.
Verjetno je bil to najin najlepsi teden, ki sva ga prezivela skupaj.
Ura je bila ze skoraj devet in gospod Carlos naju je ze nekaj casa
cakal. Nikakor naju ni mogel lociti. Obstala sva objeta, gledala
sva se dolge minute v oci in se zgolj trapasto smehljala.
»Objemi me in reci, naj ne grem in bom ostala s tabo,« mi je rekla
Tania vceraj zvecer, skoraj v solzah.
Oh, kako bi si zelel ostati se nekaj dni z njo. Vendar vem, da se
ji je ponudila priloznost, ki je ne sme zamuditi. Potrebuje denar za
naslednje leto solanja in prav tako potrebuje izkusnje ...
Objel sem jo in ji rekel: »Pojdi.«
»Ajde, otroci... cas je, da greva na pot,« naju je spet opomnil Carlos.
»Rada te imam, mali,« mi je rekla in me nalahno udarila po
zadnjici, ko se je izvila iz mojega objema.
152 zaljubil se v mehiko

»Rad te imam, mala,« sem ji odgovoril.
Gledal sem, kako je avtomobil izginjal za obzorjem. Verjetno
nisem imel se nikoli nikogar tako rad. Vendar cas je, da greva
vsak svojo pot. Ona bo spoznala se veliko fantov, ki jo bodo imeli
radi in jaz bom spoznal se veliko deklet, ki jih bom imel rad ...
vendar vem, da bo Tania v mojem srcu vedno ostala kot nekaj
posebnega.
NA OZEMLJU ZAPATISTOV
JAVLJAM SE IZ: San Cristobal de las Casas, MEHIKA
16. 07. 2005
NA OZEMLJU ZAPATISTOV
16. julija sem prispel v mesto San Cristobal de las Casas –
cudovito, a mrzlo neokolonialno mestece.
Hitro mi je postalo jasno, zakaj je tako vztrajala gospa iz
Huatulca, ki mi je dajala pulover, jaz sem se pa upiral, ces da ga
ne potrebujem. Pulover sem nazadnje le vzel in ga vlacil za seboj
v zeleni vrecki. Nosil sem ga okrog v najhujsi vrocini v Tapachuli,
Tuxtli, dokler... ga nisem pozabil v avtomobilu moza, ki me je
pripeljal v San Cristobal. Tako bom moral najti nov pulover ali pa
utrditi odpornost na mraz.
Vstopil sem na ozemlje Zapatistov
Vceraj zvecer sem stopal v centru mesta in nekdo me je povabil
v svoj avtomobil. Vozniku sem razlagal o svoji zelji, da bi spoznal
Zapatiste ter o tem, kako me fascinirajo, on pa je prikimaval in se
smehljal. Po nekaj minutah pogovora me je premeril s pogledom
in rekel: “Jaz sem Zapatista.”
Zajel sem sapo in pogledal v njegove globoke crne oci in grobe
poteze obraza. Izgledal je mlad, vendar njegova podoba in glas
sta izdajala vrsto prezivetih izkusenj. “Borimo se za pravico vseh
zaljubil se v mehiko
153

ljudi. Zapatizem pomeni boj za najvisje vrednote clovestva.”
Tako se je zacelo najino prijateljstvo. Vecer in danasnje jutro
sem prezivel v njegovi hisi, pri indijanski druzini. Cez nekaj casa
je cutil, da mi lahko zaupa vec o zapatizmu, zato mi je povedal, kje
se nahaja njihova glavna baza.
Jutri sem se nameraval odpraviti v dzunglo, vendar mediji
porocajo o orkanu Emily, ki se potepa cet Mehiko in unicuje vse
pred seboj. Ceprav hrepenim po novih dozivetjih, me veter, ki
piha s hitrostjo 200 km/h, nekako ne privlaci. Bom videl, kaksna
bo napoved za jutri popoldan.
Ce ne drugega, se bom odpravil proti mestu Comitàn ter nato v
vasico Margaritas. V notranjosti dzungle bi se rad srecal z indijanci
Lacandoni, ki jim pravijo tudi “zascitniki dzungle”.
Ta teden sem intenzivno snemal reportaze z ljudmi, ki sem jih
spoznal na poti. Nekatere so v anglescini ter nekaj dnevniskih
posnetkov v slovenscini. Avdio reportazo v slovenskem jeziku
najdete na www.matejsedmak.com.
JAVLJAM SE IZ: Las Margaritas
20. julij
Zakaj sodimo ljudi po njihovi embalazi?
V sredo sem praznoval prvo obletnico potovanja. Na cesto proti
neznanim dogodivscinam sem se odpravil 20. julija 2004.
Za menoj je bil dolg dan in precej dolga pot. Ko sem prispel v
mehisko mestece Las Margaritas, sem lastnico ene izmed majhnih
trgovin ob cesti vprasal za pot do skupnosti zapatistov. Rekla mi
je, da je bolje, ce pot nadaljujem jutri in mi ponudila prenocisce v
svoji hisi. »Ves, guerro (tako Mehicani klicejo nas, bledolicneze),
zdaj smo vsi zbrani okrog tebe in ti ponujamo gostoljubje in vso
naso pozornost. Verjemi mi, da ce bi nas za prenocisce prosil kdo
od okoliskih Indijancev, ga verjetno ne bi imeli,« je rekel gospod
Raul, ki je prisel na obisk s svojo zeno in videl mene, kako sedim
154 zaljubil se v mehiko

zunaj na blazini, obkrozen s 15 ljudmi.
To je po mojem mnenju eden od obrazov sveta, ki odseva naso
nedoraslost. Nasa druzba se vedno ocenjuje ljudi po zunanjem
videzu, barvi koze in barvi oci. Se vedno je po svetu nenapisano
pravilo, da smo ljudje bele polti, modrih oci in simetricnega obraza
vredni vec.
Ljudje se vedno zamenjujemo embalazo za vsebino. Veckrat
pozabimo, da je telo, v katerem se nahajamo, zgolj stanovanje, kjer
zacasno prebiva nas neomejeni um ter nasa dusa. Ljudjepozabimo,
kdo smo, in v svoji nevednosti mislimo, da smo vredni manj ali vec
kot nasi bratje, zaradi nasih fizicnih lastnosti,prezivetih izkusenj
in drugih nepomembnih karakteristik.
In vse te besede so namenjene, bol kot vam, samemu piscu teh
reportaz.
Po letu dni potovanja, po tolikih izkusnjah, po vec kot 40
obiskanih drzavah, srecanju z desetinami modrecev in prebranimi
stotinami knjig, se vedno zaidem v sodbe o ljudeh glede na njihovo
zunanjost ali glede na »prvi vtis«. Vcasih se vedno mislim, da sem
vreden manj ali vec od drugih bratov. Se vedno v svoji nevednosti
mislim, da sem locen od drugih, in pozabim, da smo v resnici vsi eno.
Ampak – VSE JE POPOLNO. Popolno je, da se svet nahaja, kjer
je, in da se jaz sam soocam s svojo nedoraslostjo in nevednostjo.
Vse je popolno in mi sami smo stvarniki nasega nadaljnjega
razvoja.
21.julij
SPREJET V SKUPNOST
Prejsnjo noc sem spal na trdih klopeh in brez pokrivala. Sredi
noci sem ves premrazen iskal nekaj, v kar bi se lahko zavil, in
nasel star plasticni najlon, pod katerim sem se kmalu zbudil ves
premocen. Potem me je se bolj zeblo.
Prezivel sem torej noc, vendar sem zjutraj zamudil tudi zadnji
zaljubil se v mehiko
155

tovornjak, ki je sel proti mestu. Stopil sem do nadzornika in mu
razlozil situacijo. Vprasal me je, ce imam kakrsno koli potrdilo
o tem, kdo sem, in pokazal sem mu clanek o meni iz casopisa
Reforma. Navdusil se je, govoril z vodilnimi v skupnosti, in dovolili
so mi, da ostanem, kolikor dolgo hocem.
Danes sem govoril z vec osebami in moje obcudovanje in
spostovanje do teh bojevnikov je vse vecje. Nekoc bi se rad vrnil
in z njimi prezivel vsaj mesec dni. Rad bi z njimi delal na polju, spal
v njihovih hisah in ucil njihove otroke matematiko in anglescino.
Vendar zdaj ni cas za to. Nasel sem, kar sem iskal: dobil sem
prijatelje med zapatisti. Danes bom ujel jutranji avtobus in
sel nazaj. Obiskati nameravam se Indijance na drugem koncu
dzungle, nekaj dni preziveti v San Cristobalu, v Tuxtli, obiskati
Palenque ter pogledati Cañon Sumidero.
Sedim na klopi in poslusam sumenje reke in oglasanje crickov.
Zaradi lune vidim prostrano in mirno dzunglo okoli sebe. Vendar
vem, da ta dzungla ni niti tiha niti mirna. Nahajam se na enem
najbolj konfliktnih delov sveta. Okoli mene je nastavljenih 111
vojaskih baz mehiske vojske ter paravojaskih enot. Po dzungli je
skritih stotine oborozenih zapatistov, ki cakajo na poziv za boj.
Prakticno sem na ozemlju, kjer poteka VOJNA.
Situacija, v kateri sem, je zelo specificna. Da bi mi zapatisti
zaupali vec, je potreben cas. Prostor, kjer se lahko gibam, je
omejen na zgolj nekaj kvadratnih metrov in skupnost opazuje
vsak moj gib. Cez dve uri in pol me caka kamion, upam, da se
bom tokrat zbudil.
JAVLJAM SE IZ: Tuxtla Gutierez, MEHIKA
22.7.2005
Sem na napacni poti?
“Izgubljas se, fantina. Samo dve izbiri imas. Ali si bozji ali satanov
sin. Ni vmesne poti. Bozji sin si lahko samo prek Kristusa.”
156 zaljubil se v mehiko

“Zapomni si tega vecera. Ce danes ne sprejmes Kristusa v svoje
srce kot svojega odresenika, ki je trpel in umrl na krizu za tvoje
grehe, te caka vecni ogenj.”
“On je resnica. Ko ga sprejmes, ti ne bo vec treba iskati
drugega.” “Dobro, kaksno sporocilo nosis ti, popotnik?” je eden
izmed njiju koncno zacel dialog.
Nisem odgovoril.
“Mladenic, kaksno je tvoje sporocilo? Kaj tocno lahko ti
sporocis svetu?”
Uprl sem pogled v tla in rekel s tihim glasom: “Ne vem. Jaz za
razliko od vaju ne poznam se resnice.” “Mi jo poznamo. Mi zivimo
v Kristusu. Ni nam treba potovati kot brezdelnezi po svetu. Kaj
lahko das ti svetu?” so spet zaceli svoj govor.
Nekaj trenutkov sem razmisljal. Ne bi zelel dajati vtisa, da bi se
rad z njimi pogovarjal o resnici. Vcasih cutim, da ne poznam niti
samega sebe, kaj sele, da bi vedel kaj o svetu ali celo Bogu.
“Ce boste preziveli z menoj nekaj casa, boste morda nasli
sporocilo v tem, kako zivim...”
Najini poti z zapatistom sta se danes locili, ker sem moral
urediti nekaj stvari v Tuxtli. Ura je enajst in sedim na zidu na eni
od bencinskih crpalk. Pred dobre pol ure je senca avtobusa z
oznanjevalci Kristusa izginila v noc, v moji smeri, proti Mexicu.
Prej sem se priblizal skupini ljudi in jih vprasal za prevoz proti
Mexicu. Takoj ko sem se predstavil, sta mi dva pastorja zacela
razlagati bozjo besedo. Rad poslusam ljudi, ki sirijo sporocilo
ljubezni. Vzpodbujam in sprejemam vse ljudi vseh religij, vseh
pogledov na zivljenje, ki se zavzemajo za mir.
Po dobre pol ure sem uspel priti do besede: “Bratje, me lahko
vzamete s seboj proti DF, ali vsaj delcek poti?”
“Mladenic, dokler ne sprejmes Kristusa odresenika v svoje srce,
ne mores biti nas brat.”
Tokrat mi je slo ze malo na smeh in saljivo sem jima odvrnil:
“Zame ste moji bratje, tudi ce me vi ne sprejmete. Ne, resno, mi
lahko prosim pomagate priti do Mexica?”
“Ne, zal mi je, ne moremo.”
zaljubil se v mehiko
157

Odgovor me je presenetil, ker je bil avtobus na pol prazen. Prej
me je sofer avtobusa prosil za pomoc in brez razmisljanja sem
odvrgel nahrbtnik in avtobus porival, dokler ga ni soferju uspelo
vzgati.
Tokrat je z menoj zacel govoriti eden izmed fantov v skupini.
Razlagal mi je, kako pomembno je ziveti v Kristusu, ampak tokrat
sem imel dovolj.
Mirno sem ga prekinil: “Ce se dobro spomnim, je bilo receno:
Po njih sadovih jih boste spoznali.”
Povesil je pogled in mladi, zbrani okoli, so se zaceli nasmihati
in mi postavljati vprasanja. Eden od njih se mi je priblizal in mi
ponudil polno pest kovancev.
Rekel sem mu: “Hvala, vendar resnicno ne potrebujem
denarja.”
Pogledal je v tla, ocitno razocaran, ker mi ne more pomagati.
Zacutil sem ljubezen in hvaleznost do teh cudovitih mladih
Mehicanov. Stisnil sem njegovo pest z obema rokama in mu rekel:
“Jaz imam vse, kar si lahko zelim od tega sveta, ampak rad bi, da
mi nekaj obljubis...”
Preseneceno me je pogledal.
“Ko prides v Mexico, podari to pest denarja nekomu, ki ga
potrebuje.”
Tokrat je na njegovem obrazu zasijal nasmeh.
Na bencinski crpalki so mi podarili paket sladkih kruhkov, ki sem
ga delil z oborozenim varnostnikom.
Srecen sem. Ne vem, ce sledim pravi poti in ce bo moja dusa
resena, vendar sem srecen in vcasih se mi zazdi ... tudi ce zveni
neverjetno ... zazdi se mi, da vidim Boga, skritega za sosednjo
hiso, kako me pogleda, se siroko nasmehne in mi pomezikne.
158 zaljubil se v mehiko

ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA
25. 07. 2005
LATINSKA AMERIKA SE KONCUJE
Kar prehitro se je koncalo raziskovanje lepot Chiapasa in
Oaxace. O Indijancih, zapatistih in tolpi Mara Salvatruche imam
vec vprasanj kot odgovorov.
Iz San Cristobala sem v ponedeljek prispel v Las Margaritas,
kjer me je gostila prijazna druzina. Od tam sem sel v hribovito
dzunglo La Candona, en najlepsih delov Mehike, s kruto in krvavo
zgodovino in sedanjostjo. Od blizu sem se spoznal z zapatizmom
in pustil pismo za Subcomandante Marcosa.
V sredo sem skupnost zapustil in enemu zapatistu pomagal
zbezati do Tuxtle Gutierez, kjer sem se naslednji dan srecal z
oznanjevalci Kristusovega evangelija, ki tega niso uspeli pokazati
z dejanji. Celo pot ze opazam, da ljudje, ki me sprejemajo v
svoje hise, dajejo hrano ter prevoz, ne govorijo veliko in ljudje,
ki govorijo o Bogu in Kristusu, velikokrat svojega sporocila ne
pokazejo z dejanji.
Za obisk Mara Salvatruche ni bilo vec casa, prav tako ne za
Palenque in Cañon Sumidero.
Da bi potesil svojo radovednost in raziskovalni duh, bi moral
v Chiapasu ostati vsaj se nekaj mesecev. Zelel sem si globoko v
dzunglo La Candona, se nauciti jezika Toholaval ter nekaj casa
ziveti in delati v skupnosti staroselcev, se uciti kako komunicirati
s kamni, drevesi in zivalmi ter pogledati svet iz drugega zornega
kota.
Vendar ne morem vedeti in izkusiti vsega naenkrat. Zdaj je cas,
da pocasi zakljucim poglavje Latinske Amerike in grem na potep
zaljubil se v mehiko
159

po Aziji ter pridem domov dovolj zgodaj, da lahko nadaljujem s
studijem.
Naucil sem se ze dve japonski pisavi – hiragano in katakano
- manjka mi se nekaj tisoc znakov pisave kanji, pogovorno znanje
japonscine in seveda... letalska karta.
Spet sem v Mexico Cityju, med cudovitimi spomini in med
dobrimi prijatelji. Jutri grem (spet) tecnariti na Japan Airlines.
Ponovno sem se srečal s svojo ljubo družino. Mama Leti je
namreč postala moja druga mama. Prvič sem do nje občutil takšna
čustva, kot bi bila moja biološka mati. Predstavljala mi je (in mi
še) ideal, kakšna bi morala biti mati do svojih otrok. Nikoli prej
niti potem nisem srečal ženske, ki bi bila tako polna čiste ljubezni,
igrivosti in sreče.
Neko dekle, ki je o meni bralo v časopisu, me je povabilo na
počitnice v mehiško džunglo. V četrtek zvečer sva se dobila v
podjetju, kjer je bila zaposlena. Imela je že dve povratni karti in
rezervirano hišico.
Ko je v nedeljo odšla, nisem imel več prenočišča, želel pa sem
ostati še nekaj dni. Stopil sem do dekleta, s katerim sem se
spoznal ob prihodu, in jo prosil, ali bi lahko noč prespal v njeni
kolibi. Bila je presenečena, a je privolila. Večer in noč, ki mu je
sledila, sta bila izmed najbolj čarobnih na celem potovanju. Do
ušes sem se zaljubil v Loreno...
MOJA MEHIŠKA PRINCESA
JAVLJAM SE IZ: Queretaro, MEHIKA
20. avgust 2005
NEPRICAKOVAN PREOBRAT NA POTI
Kljub vsem mojim prejsnjim nacrtom, se sedaj nahajam v
160 zaljubil se v mehiko

Queretaru, 300 kilometrov stran od Mexico City-ja, v hisi dekleta,
ki sem ga spoznal pred slabimi dvemi tedni. Pocutim se kot glavni
junak najbolj sladke in nore romanticne komedije.
Zacelo se je nedeljskega vecera sredi mehiske dzungle. Prijateljica,
ki me je povabila v Nanciyago, je odsla v Mexico in jaz sem se
odlocil ostati. Ker sem bil brez prenocisca, sem prosil Loreno,
dekle, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi, ce me lahko eno noc
gosti v svoji leseni hiski (kabanja). Sprejela je moj predlog.
Okrog 23:30 sem se vrnil iz svoje vecerne meditacije in videl
Loreno, kako lezi in se guga v mrezi ob kabanji. Ko me je zagledala,
se ji je na obrazu narisal nasmeh. Vprasal sem jo, ce se lahko
ulezem v mrezo, kjer je bila ona in z gibom roke mi je potrdila.
Pogovarjala sva se in smejala in zadevala vse intimnejse teme.
Kmalu sem imel obcutek, kot da punco poznam ze leta...
Lezala sva vsak na svoji strani mreze tako, da so bile njene noge
pri moji glavi. Naenkrat sva utihnila in poslusala zvoke crickov in
opic na sosednjem otoku. Zacel sem ji bozati stopala in spodnji
del nog.
Bolj kot se veceri, bolj glasna je dzungla. Slisal sem pljuske v
jezeru pod nama. Pod sosednjo kabanjo domuje velik svetlozelen
krokodil.
Gledal sem jo v oci in videl na njenih ustnicah majhen, nekoliko
nervozen nasmeh. Nagnil sem se na drugo stran mreze in priblizal
svoje ustnice njenim, ravno dovolj, da sem se je dotaknil. Slisal
sem, kako je njeno dihanje postalo globlje in ko sem se z
ustnicami pomaknil proti vratu sem zacutil, kako hitro bije njeno
srce. Odmaknil sem se in jo gledal. Se vedno je imela zaprte oci in
rahlo razprte ustnice. Prijel sem jo za roko, pobozal njene lase, se
nagnil naprej in jo nezno poljubil.
Noc, ki je sledila, je bila najlepsa noc mojega zivljenja. Cutil sem
veselje najinih dus, ki sta se po dolgem casu spet srecali.
Lorena je lepa mlada zenska, z neverjetnim smislom za humor
in izredno plemenito osebnostjo. Plese, poje in pece slastne
zaljubil se v mehiko
161

torte ter vodi tecaje za otroke, ki se zelijo nauciti te umetnosti. Je
radovedna, neustrasna avanturistka, igriva in vedno pripravljena
na izvedbo katere od mojih norih idej. Prinasa pozitivno energijo
prostorom kamor vstopa in vsi, ki jo spoznajo, jo imajo radi. Ve,
kako biti zenska in hrepeni po duhovni in osebnostni rasti. Z
mano meditira, se uci tantre in mi govori o svojih norih zivljenjskih
sanjah.
»Lorena, v tebi je kraljevska kri,« sem ji omenil neko popoldne,
ko sva se pogovarjala in masirala v mrezi. Zasmejala se je, vendar
ni rekla nic.
Po treh sanjskih dodatnih dneh v dzungli sva skupaj potovala
z avtobusom v Mexico City (prijateljica mi je namrec teden prej
kupila povratno karto, ce se odlocim iti z njo tja). Ko sva prisla
v Mexico, mi je rekla, naj jo pospremim do Queretara, kjer zivi,
vendar sem idejo zavrnil, ker imam nacrte iti cimprej na Japonsko.
»Daj no, pridi. Kupila ti bom povratno karto. Jutri se lahko vrnes
v Mexico. Se bos posteno odpocil, napisal reportazo, se ucil
tvoje japonscine - Konni chiwa, nihongu go wakarimas...« Dala
je roke na usesa, zaprla oci in me zacela posnemati, kako se ucim
japonscino s Cdji. Nisem si mogel kaj, da ne bi spet bruhnil v
smeh. »Daj... rekel si mi, da si obljubil Bogu, da se ne bos upiral
toku zivljenja in znamenjem, ki se ti pokazejo na poti.«
»Ooh... Prav, prav... za en dan!« sem ji odvrnil in se ji pridruzil z
njenim kovckom v roki in svojim malim nahrbtnikom.
Taxi naju je odlozil pred njeno hiso in tam me je pricakal nov
sok. Nikoli mi ni pripovedovala o svoji hisi... Rekla mi je, da je
njena. Pricakoval sem torej stanovanje in sofo, kjer bom lahko
ponoci spal. Prisel sem v GRAD. Nikoli v zivljenju pe nisem spal v
tako ogromni in cudovito izdelani hisi! Sredi glavne aule ima celo
fontano z vodo!!!
V zadnjih dneh, ki sva jih prezivela skupaj, sem izvedel vec o
tej skrivnostni princesi. Spoznal sem njenega malega sina, njeno
mamo, babico, prijateljice ter ugotovil, da dejansko tece v njej
kraljevska kri - je potomka Maximiliana Habsburskega - brata
Franca Jozefa Habsburskega in voditelja Mehiskega imperija v 19.
stoletju ter spanske princese, ki je bila njegova skrivna ljubica.
162 zaljubil se v mehiko

Lorenina babica, Olgin, Maximilianova pravnukinja, je napisala in
izdala knjigo o »Nepoznani zgodovini Maximiliana Habsburskega«
in nastopala tudi na avstrijski televiziji ORF.
En dan me je njena druzina peljala na izlet na Peńa de Bernal -
znan kraj z zelo posebno energijo. Tam sem prvic v zivljenju videl
svojo auro - energijski krog, ki je okrog nas! Izmeril in analiziral
me je en lokalni strokovnjak skupaj z racunalniskim programom.
Moja aura je oranzne barve, z odtenki roza, kar pomeni, da sem
neustrasen avanturist, kreativen, produktiven in da rad nacrtujem.
Roza pomeni, da izrazam veliko neznosti in ljubezni. Oranzna
barva pomeni tudi, da sem tezko pri miru, vedno aktiven in imam
tezave z delom na svoji spiritualnosti. (To sem opazil med 10dnevno
meditacijo VIPASSANA!) Rekel mi je, da imam zelo veliko
auro, ki ima velik vpliv na okolico.
V torek sem bral o mocnem potresu na Japonskem. Rahlo sem se
zgrozil, ko sem ugotovil, da bi po svojih planih bil na Japonskem
ze prejsnji petek. Vse je vedno popolno...
Odkar sem spoznal tega angela, mi ne gre prevec dobro z
dnevnimi reportazami za vas. Ko bom sam, bom imel verjetno vec
casa za pisanje.
»Nikoli se se ob nikomer nisem tako pocutila, kot se ob tebi,«
mi je vceraj zvecer zaupala Lorena. »Nikoli v zivljenju nisem bila se
tako srecna.« Zamislil sem se. Kljub svoji mladosti sem spoznal ze
veliko deklet, nekatere od njih poljubil, v nekaj od njih se zaljubil.
Vendar, nikoli nisem tako cutil se do nobenega dekleta.
S to punco sem se odlocil biti povsem transparenten. Odlocil sem
se pokazati ji vse - vse svoje strahove, dvome, negotovosti in prav
tako vse svoje mocne tocke. In nikoli v zivljenju se nisem pocutil se
tako fantasticno. Uzitek je biti ljubljen tocno taksen kot si.
Zaljubljen,
Matej Sedmak
Peacehiker
zaljubil se v mehiko
163

KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!!
JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA
11. 10. 2005
DOBIL LETALSKO KARTO ZA TOKIO
Po dolgem boju sem dosegel svoj cilj in v svojem malem
nahrbtniku imam letalsko karto za Tokio.
Kot kaze, bom 4. oktobra zvecer pristal na otoku Honsu na
letaliscu Narita in spal v hisi japonskih prijateljev, ki so za zdaj se
neznanci. Na trenutke se zadnje dni ujamem v razmisljanju: kaj
mi prinasa Japonska? Me bodo tudi tam ljudje tako toplo sprejeli?
Bom razumel njihov jezik? Kljub intenzivnemu ucenju namrec se
vedno ne cutim, da bi lahko v japonscini sprosceno komuniciral.
Bom dobil vsak dan svoj obrok hrane in... me bodo neznani ljudje
zeleli gostiti v svojih hisah, kot me gostijo tukaj?
Vem, da se bom imel lepo. Vem, da bo slo vse tako, kot gre
vedno, Vse bo tocno tako, kot mora biti in vse popolno. Ujamem
se pac v razmisljanju... to je ocitno del izkusnje, ki se imenuje »biti
clovesko bitje«. Ko se nekje pocutimo varni, sprejeti, ljubljeni...
tega kraja ne zelimo zapustiti. In nikjer na svetu se nisem pocutil
tako sprejetega, kot v zadnjih mesecih v Mehiki. Nikjer me niso
imeli ljudje tako radi, nikjer se nisem se tako zaljubil in nikjer
nisem dobil toliko prijateljev.
Vendar pa je del osebnostne rasti oditi iz krajev, kjer se pocutis
varno in se z odprtim srcem soociti z neznanim. Pomemben del
rasti je spoznati in sprejeti strahove, ki spremljajo pot v neznano,
in jim iti naproti... da nazadnje ugotovis (vedno znova), da je
strah znotraj votel, okrog ga pa nic ni.
164 zaljubil se v mehiko

Obisk mojih najdrazjih
Zaupal sem vam ze, da sem se posteno zaljubil in me je moja
mehiska princesa povabila v Queretaro – za en dan. Ostal sem
tam dober mesec dni in na veliko presenecenje sem v zacetku
septembra dozivel obisk moje (rodne) druzine. Eno leto je ze
minilo, odkar sem nazadnje videl obraz mame in sestrice in nekaj
mesecev, odkar se nisva videla z ocetom!
Po nekaj dneh, ki smo jih preziveli skupaj z Loreno in njeno
druzino, sem se od nje poslovil (v eni noci sva porabila celo skatlo
klinex robckov) in popeljal starse na nekajdnevni izlet po Ciudad
de Mexicu. Predstavil sem jim mamo Leti, Tanio in ostale clane
druzine. Bili so custveni trenutki – videti mamo Leti v objemu moje
slovenske mame in kako mehiska sestra Larisa uci mojo sestrico
Niko spanscine. Ugotovil sem tudi, da imam Tanio resnicno rad,
da je moja najboljsa prijateljica. Zadnje dni prezivljava veliko casa
skupaj.
Po osmih cudovitih in custvenih dneh so starsi odsli. Kot vedno,
mi je oce predlagal, da kupi se eno letalsko karto za Slovenijo in
mi nato ponudil pomoc pri nakupu letalske karte za Japonsko.
Vendar me je tokrat vprasal na drugacen nacin... tokrat je vedel
moj odgovor in cutil sem njegovo ljubezen ter ponos. Cutim, da me
starsi tokrat zares razumejo. Ne zelijo me vec uciti in voditi, pac pa
me sprejemajo taksnega kot sem in se ucijo od mene.
»Mama, vem, da je tezko imeti taksnega sina, ki bo vedno v
zivljenju hodil po robu, ki zeli izkusiti vse, in ki mu je tako tezko ostati
na enem mestu. Vendar nocem in ne potrebujem, da skrbis zame.
Ne potrebujem tvojega vodstva in tvoje pomoci. Ne potrebujem,
da molis, da bi mi bila kakrsna koli izkusnja prihranjena, ker zelim v
tem zivljenju izkusiti vse in iti do konca. Edino kar si zelim, je tvoje
iskreno prijateljstvo.« Orosile so se ji oci, objela me je in prikimala.
Starsi, vasa naloga je narediti otroke cim hitreje neodvisne.
Cakajte in veselite se dneva, ko bodo otroci brez vas srecni in bodo
sami sledili svojim sanjam. Biti stars mora biti nekaj cudovitega,
vendar pride cas, ko morate NEHATI BITI STARSI svojim otrokom
in postati njihovi prijatelji. Ce ne naredite te radikalne spremembe,
ne boste nikoli resnicno spoznali svojih otrok, ki ze dolgo niso
vec otroci...
zaljubil se v mehiko
165

Ce vztrajate biti starsi in skusate voditi otroke, ki se znajo voditi
sami, je to zgolj izraz sebicne potrebe. Ce vas skrbi, kako so in kje
so, vam lahko povem, da ta skrb zgolj obremenjuje vase ljubljene.
Nihce ne potrebuje ljudi, ki bi jih skrbelo zanje – naredite vse, da
se otresete teh obcutkov, ali pa jih vsaj ne izrazajte prepogosto.
Zaupajte - vse bo v redu z vasimi... prijatelji!
Najbolj presenecen obraz v Mehiki
Po nekaj dneh vztrajnega iskanja sponzorjev za pot proti
Japonski, sem neko jutro odkril v desnem zepu 100 pesov (okrog
10 ameriskih dolarjev). Ne spomnim se tocno, kako je denar tja
zasel, vendar se mi zdi, da mi ga je dal oce za placilo taksija za
mamo Leti. Tudi tisti dan sem prezivel v iskanju sponzorjev, vendar
sem ob tem neprestano razmisljal, komu je ta denar namenjen.
Opazoval sem berace, ki so hodili mimo mene in me prosili
miloscine, vendar jim nisem zelel dati najdenega zaklada. Samo
dejstvo, da so beraci, pomeni v veliki vecini primerov, da ne
razumejo denarja in z njim ne znajo ravnati. Ljudje, ki imajo pravi
odnos do denarja, navadno niso dalj casa brez denarja. Nic jim ne
bo pomagalo mojih 100 pesov. Zelel sem nekoga resnicno osreciti.
Tako sem se po celodnevnem boju odlocil obiskati se zadnjo
japonsko restavracijo – Sushi Groove. Vstopil sem v temen
lokal in se, kot vedno, nasmehnil varnostniku ter rokoval s
prvim natakarjem, ki me je vprasal, s cim mi lahko postreze.
»Je lastnik lokala tukaj?«
»Je.... Samo trenutek.«
Namesto lastnika z velikim trebuhom in robatim glasom je do
mene prislo mlado dekle, ki ni mogla steti vec kot 25 let, majhne
rasti in neznih obraznih potez. Zavzeto je poslusala mojo zgodbo
in ko sem ji omenil, da potrebujem njeno pomoc, so ji v oci skoraj
stopile solze.
»Maite... ali kako ti je ze ime?«
»Matej,« sem jo popravil.
»Ne predstavljas si, kako te obcudujem in kako ZAKON je to,
kar pocnes. Mislim, totalno kul je in noro, da obstajajo ljudje, kot
si ti na tem svetu in resnicno si me navdihnil in...«
166 zaljubil se v mehiko

»Eh,« sem jo prekinil. »Jaz samo sledim svojim sanjam. Tudi ti
lahko!«
Nasmehnila se je in nato nadaljevala. »Ce bi prisel pred enim
mesecem, bi ti z velikim veseljem primaknila kaksen dolar, ampak
ti si ne predstavljas, v kaksni krizi je zdaj moje podjetje. Pravkar
smo ugotovili velike goljufije znotraj podjetja in zdaj sem na
tocki, ko lahko restavracijo zaprem. Resnicno ti ne morem dati
niti pesosa... In iskreno – tako bi ti rada pomagala! Lahko kaj
drugega naredim zate?«
Zasvetile so se mi oci in na ustih se mi je narisal sirok nasmeh.
ONA JE! Pomiril sem jo in ji rekel, da je vse popolno in da se vedno
vse zgodi tako, kot se mora. Mi smo tisti, ki moramo narediti vse,
kar je v nasi moci, in ostalo se vse vedno uredi tako kot se mora.
»Pravzaprav, lahko...« sem ji odgovoril.
»Povej mi!«
»Ne bi rad, da me zdaj razumes narobe. Prosil te bom za
nenavadno uslugo. Danes nosim s sabo nekaj, kar ni moje in na
noben nacin ne znam uporabiti. Vendar preprican sem, da bo tebi
prislo prav.«
Izvlekel sem 100 pesov iz zepa, jih polozil na mizo in videl najbolj
sokiran obraz zadnjih devetih mesecev v Latinski Ameriki. Zgrabila
je mojo roko z denarjem in skoraj zakricala:
»Ne, ni treba... Vzemi nazaj...«
Prijel sem jo za roko, pogledal v oci in rekel: »Adriana. Sprejmi
moje majhno darilo. S tem mi bos polepsala dan.«
Vstal sem od mize in se odpravil po stopnicah do izhoda, nato
pa proti metroju.
Zaslisal sem kricec glas za mano in se obrnil. Videl sem Adriano,
kako tece za mano in pocakal sem jo.
Vsa zadihana mi je rekla: »Ej, si lacen, zelis kaj pojesti?«
Rekel sem ji: »Adriana, najlepsa hvala. Sem ze jedel. Kdaj
drugic.«
Nato sva se objela in zasepetal sem ji: »Sledi svojim sanjam.
Nikoli nikomur in nicemur ne pusti, da ti jih ukrade. Mi obljubis?«
Prikimala je in me objela se mocneje. Poslovila sva se in hodil
sem po temnih ulicah Mexica s skoraj prazno kuverto, kjer hranim
zaljubil se v mehiko
167

sponzorski denar za karto. Bil je dolg in tezak dan, vendar sem se
pocutil bogatega in uspesnega kot se nikoli.
Presenetljiv razplet iskanja sponzorjev
Moj prvi sponzor je bil Japan Airlines, ki mi je na pobudo predsednika
druzbe spustil ceno karto. Sledilo je stotine neodgovorjenih pisem
podjetjem in posameznikom v Mehiki, dokler se nisem srecal z
mladim japonskim poslovnezem Hirojem. Ta mi je prvi podpisal
dokument, da bo na dan, ko grem kupit karto, placal desetino.
Sledila je japonska restavracija in tej drugi mali sponzorji. Kaj
kmalu sem zbral 700 dolarjev od tisoc, kolikor potrebujem. In na
tej tocki nisem na noben nacin mogel dobiti nikogar. Manjkalo
mi je zgolj 300 dolarjev in nihce v Mehiki mi ni bil pripravljen
pomagati. Na neverjeten nacin se me je ogibala sreca... V tem
casu sem spoznal neverjetne ljudi, ki so mi prinesli mocna in
pomembna sporocila.
V cetrtek zjutraj sem sprejel odlocitev: naucil sem se, kar sem
se moral in sedaj sem pripravljen zapustiti Mehiko. Po jutranji
meditaciji sem stopil na ulico in zasepetal: »Vodi me, Bog. Tvoj
sem. Pelji me, kamor moram iti.«
Naenkrat sem zacutil zeljo po tem, da grem na internet. Stopil
sem do prvega internet kafeja in na moje presenecenje so zavrnili
prosnjo za 15-minut brezplacnega interneta. To se je zgodilo prvic
v zadnjem mesecu dni. Usluzbenka me je napotila v drugi internet
kafe v blizini. Tam me je Mehican za pultom povabil, naj ostanem
za racunalnikom kolikor casa hocem. Ko sem koncal, sem stopil
do lastnika in mu razlozil svojo zgodbo ter ga vprasal, ce mi lahko
pomaga pri nakupu letalske karte. »Ce bi prisel prejsnji teden, bi
ti lahko kaj primaknil, vendar danes, potem ko sem placal papir in
crnilo, mi ni ostal niti en peso. Ce ne, z veseljem.«
»Vendar poznate koga, ki bi mi lahko pomagal.«
Moz je prikimal, me napotil v pisarno na vogalu in rekel, naj
govorim z Enriquejem. Vstopil sem v pisarno, z istim nasmehom,
isto zgodbo, vendar tokrat drugacnim razpletom.
Preden sem dokoncal, me je direktor prekinil: »Ne skrbi, jaz
ti bom pomagal. Zaenkrat pozabi in naroci temu gospodu, kaj
168 zaljubil se v mehiko

i rad pojedel. «Ko smo pozajtrkovali, sem mu omenil, da mi
manjka 300 dolarjev in dal mi jih je 500. Ko sem mu rekel, da jih
ne potrebujem toliko, ni zelel vzeti nazaj razlike. Povedal mi je
svojo zgodbo, kako je bil zapit in zadrogiran 'nihce' na cesti... in
zdaj je, hvala Bogu, bogat. Dejal je, da sem mu polepsal zivljenje,
ker sem mu dovolil, da mi je pomagal.
Cetrtkovo jutro mi je spremenilo zivljenje (kot toliko drugih
vsakodnevnih pripetljajev). Potrdilo mi je prepricanje, da je vedno
VSE POPOLNO in da mi nikoli v zivljenju ne bo manjkalo nicesar,
kar bom resnicno potreboval. In se to... kakrsno koli poslanstvo
mi je v zivljenju ze namenjeno – vedno bodo prisla k meni vsa
sredstva, ki jih potrebujem, da svoje poslanstvo izpolnim.
Moje edino vprasanje je bilo: Zakaj sem dobil 200 dolarjev vec?
Kaj naj z njimi pocnem? Komu so namenjeni? Bog namrec ve, da
denarja niti ne sprejemam niti ne potrebujem...
V soboto zjutraj sem v hiso prijatelja prejel telefonski klic.
»Mama Leti je,« mi je rekel prijatelj, ko mi je predal telefon.
„Ola, mama Leti! Kako si?«
»Sinko, sem v resnicno neprijetni situaciji... Ne vem kako naj ti
razlozim in grozno sram me je sprasevati te po tem... Nikoli se mi
ni se to zgodilo ...“
„Reci, mama.“ „Nimamo niti centa vec in danes nimam kaj dati
jesti otrokom. Mi lahko morda posodis nekaj malega – ti vrnem
cez 3 dni, ko dobim placo.“ Srce mi je zaigralo od srece. Ko je
prisla v hiso prijatelja, kjer smo imeli sestanek prvi Peacehikerji,
sem ji dal razliko denarja od letalske karte.
Vsi smo bili zbrani in zacel sem jim govoriti o temeljih organizacije
Peacehikers. '... in med nami NI IZMENJAV! Drug drugemu si
pomagamo v vsem, kar potrebujemo.' Pogledal sem mamo Leti
z narejeno jeznim pogledom. Bruhnila je v smeh. „Mama, ce kaj
potrebujes, me preprosto vprasas – ni se ti treba cutiti kriva!
Vse, kar si mi dala v zadnjih mesecih, si kdaj koli pricakovala
kar koli v zameno?“ „Seveda ne!“ je rekla.
„Ti je bilo prijetno ob tem, ko si mi lahko kuhala, dajala svojo
ljubezen in vse kar sem potreboval?“
„Seveda, sinko!“
“Zakaj torej dvomis v to, da jaz uzivam, ko ti lahko pomagam!
zaljubil se v mehiko
169

Ljudje smo tako narejeni, Leti – to je naravno v cloveskem bitju,
da DAJE in se pocuti lepo zgolj zaradi dejstva, da daje. Tako smo
narejeni in sodobna EKONOMIJA nima nobene zveze z naravo
cloveskega bitja. Nismo ekonomski subjekti, temvec nam resnicno
sreco prinese, ko lahko s tem, kar imamo, razveselimo druge!“
Zasmejala se je.
Organizacija Peacehikers
Preden zapustim Mehiko bi rad na tiskovni konferenci medijem
sporocil naso namero, da organiziramo organizacijo Peacehikers
(Caminantes de Paz), kjer se bomo povezali ljudje, ki skusamo
ziveti najvisjo vizijo cloveskega bitja ter prakticiramo religijo:
Ljubezen. Zdruzili se bomo v sanjah o enem svetu, brez meja in
skupaj iskali moznost, kako do tega sveta priti.
Peacehiker
www.peacehiker.com
Malo pred odhodom, sem bil povabljen na nacionalno radijsko
postajo. Tam me je slisal ravnatelj neke osnovne sole, ki je precej
casa zivel na Japonskem. Povabil me je v svojo solo in imel sem
eno najbolj carobnih dozivetij v zivljenju. Prvic sem govoril pred
nekaj sto otroci in jim popestril popoldan.
170 zaljubil se v mehiko

ODSLEJ BREZ SEKSA
Dan pred odhodom sem še enkrat obiskal Loreno. Spoznal sem,
da sem se veliko naučil o seksualnosti, še vedno pa ne znam te
seksualne energije kontrolirati. Zdaj je čas, se mi je zdelo, da sem
nekaj časa brez seksa, in da se naučim svojo energijo nadzorovati.
Nekaj dni pred tem sem bil namreč pri strokovnjaku za branje z
dlani in po dveh urah analiziranja je o meni ugotovil veliko stvari.
Rekel mi je, da imam neznansko veliko seksualne energije, a
da me lahko uniči, če je ne bom znal usmeriti iz prokreativne v
kreativno.
Ko je prišel dan za odhod, so mi prijatelji pripravili zabavo. Prišel
je celo gost iz druge zvezne države, ki je o meni bral v časopisu.
Preden sem se vkrcal na letalo, sem se toplo poslovil.
„Kanadska ambasada, pozdravljeni! Imamo zelo sumljivega
potnika iz države Slavonija, ne, Slovenija. Oblečen je v hecna
črna oblačila. Potuje zgolj z enim majhnim kosom prtljage, ki ga
nosi na hrbtu, in nima nobenega drugega dokumenta kot potni
list. Prav tako nima kreditne kartice.“
Uradnik je po telefonu hitro prejel odgovor.
»Žal mi je, gospod, eee, Sedmak. Ne moremo vas sprejeti na
letalo.«
Takrat je Juan iz Tepoztlana zavriskal. „Jupi, pridi, greva v
Tepoz!“
Tistega popoldneva sem šel na kanadsko veleposlaništvo in
povedal svojo zgodbo presenečenemu uradniku, ki je potrdil, da
grem lahko na naslednje letalo.
V Tepoztlanu sem spoznal neko dekle, ki je nekje videlo mojo
kartico, ki sem jo dal Reinhardu Rugeju pred nekaj meseci, in
si me je od takrat želela srečati v živo. Tisti dan me je videla v
lokalni internetni kavarni. Prespal sem pri njej in padel na testu
vzdržnosti od seksa.
Zjutraj sem se še enkrat odločil, da bom nadaljeval pot brez
seksualnosti. Vedno močneje sem čutil, da se moram nečesa
zaljubil se v mehiko
171

osvoboditi. Vedno bolj sem spoznaval, da svoje seksualne želje
težko nadzorujem.
Govoril sem v še eni osnovni šoli.
Pred odhodom sem najavil tiskovno konferenco in ob sedmih
me je v tiskovni sobi na letališču čakala novinarka nacionalne
tiskovne agencije Notimex. Kot vedno sem bil tudi tokrat trideset
minut prepozen.
- Kdo ste PEACEHIKERSI (CAMINANTES DE PAZ)? je bilo njeno
prvo vprašanje.
- Smo posamezniki, ki želimo živeti najvišjo vizijo človeških
bitij, slediti svojim sanjam in pomagati človeštvu, da si postavi
in doseže svoje sanje.
7. oktobra sem ob 8.30 po lokalnem času sedel na letalo, ki je
vzletelo z letališča v Ciudad de Mexicu in je bilo namenjeno proti
Vancouvru, nato pa Tokiu.
172 zaljubil se v mehiko

173

Banglades
Kolkata
Thailand
Burmanese border
Cheng Mai
Kuala Lumpur
Bankok
Singapur
Taiw
Phillipine

s
an
Taiwan
Hiroshima
Kobe
Osaka
Yokohama
Tokyo
V. DEL
ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA
7. oktober 2005–23. november 2005

NEZNANEC MI PODARIL 600 DOLARJEV
Ko sem prispel na letališče Narita, se je nad mesto že spuščala
noč. Bil sem brez denarja, na ramenih sem imel svoj mali zeleni
nahrbtnik. Neki mehiški turisti so me peljali do centra mesta.
Zvečer sem dobil prenočišče pri nekem Japoncu. Govoril ni niti
besede angleško, imel je čisto majhno stanovanje in spala sva tri
centimetre drug od drugega. Preden sva se poslovila, mi je dal
tisoč jenov. Nato me je vsak dan čakala nova pustolovščina...
Od: Irena Sedmak
13.10.05
Javi se!
> > Tejko!
> > Vsaj besedo napisi!
> > Vse lepo. Bog s tabo, mamca
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)
13.10.05
Re: Javi se!
> Zivjo
Od: Irena Sedmak
13.10.05
Se moram nasmejat
OJLA TEJKO!
RES SI ME NASMEJAL, takoj ko sem zjutraj v
sluzbi odprla posto.Takoj sem
poklicala tatkota in mu to povedala. Si pa nacelen.
Bravo. Kaj to pomeni, da nas poskusas navajat na
poredko javljanje. Pa saj bos kasneje v to prisiljen,
sedaj pa raje pokoristi moznost javljanja, sicer
nimam kaj izpisat in za tvojo knjigo bodo manjkali
ti dnevi Tokija, vsega se ne bos mogel spomnit. Zna
176 štop po deželi vzhajajočega sonca

se ti zgodit, da zgubis zapiske, ce jih delas.
Pri meni pa imas zagarantirano- izpisano dnevno
dogajanje, da ko bos kasneje bral, te bo vsak
stavek spomnil, kaj vse si dozivljal zapovrstjo na
Japonskem. No, pa da ne izzvenim pokroviteljsko,
to je bilo le moje misljenje. Ti ze imas svojo razlago
za to, zakaj si se odlocil ne javljati se. Naj ti
povem, da tudi ta »z i v i jo« toliko pomeni, da si
ne mores zamisljat. Hvala ti, zlat si. Se hitis ucit
japonscine, si se v tistem protestantskem misionu?
Tako sva firbcna, kaksne plane imas, ali ostanes
vec kot si nacrtoval v Tokiju, ali gres naprej? Si
spoznal tistega, ki ti je tatko dal naslov? Kaksni
se ti zdijo Japonci? Je tam tudi veliko evropejcev?
Toliko vprasanj imam, pa ker mi verjetno ne bos
odgovoril, bom kar nehala, samo da se malo v
mislih pogovarjam s tabo?
Vse dobro, pa tudi kaj ne prav dobrega, saj tudi to
prinasa novo izkusnjo!
Bog s tabo! Mamca
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)
14.10.05
Re: Se moram nasmejat
Mama, Tatko, Nika,
opazam, da mi je res tezko javljati se, ker tako
intenzivno dozivljam japonsko, da nimam casa
misliti na nic drugega, kot na japonsko, na
japonce, na japonscino - vstopil sem v cisto
nov svet, kjer sem edini stopar v Tokyu, edini
vsedomec, edini Peacehiker...
Res imam ogromno dela. Moji projekti:
1 JAPONSCINA
Rad bi se naucil dobro pogovorno japonscino in pa
štop po deželi vzhajajočega sonca
177

1000 pismenk.
2 MEDIJI & PEACEHIKERS
Preprican sem, da bom s svojo zgodbo zlahka
prisel v japonske medije. Cutim, da japonci nujno
potrebujejo moje sporocilo... Tokrat bom siroko
govoril tudi o peacehikers, pozval bom japonce, da
postanejo peacehikerji.
Opazam, da sem sredi cudovite in visoke kulture,
vendar ljudje so v sebi prazni. Japonska je
varna drzava, vendar za japonce, dolgocasna.
Ni kriminala, vendar tudi ni veliko entuziazma,
strasti do zivljenja, srece... Japonci so ujetniki
svoje druzbe, ki nanje izvaja mocan pritisk in bi
naredili vse, da bi jih druzba sprejela. Danes se
obnasajo »idealno«, pred 50 leti, so bili za svojo
druzbo (drzavo, vlado) pripravljeni masovno
pobijati in celo ubiti sebe.
3 NADALJEVNJE POTI
Prehod cez Severno Korejo bo izredno tezak.
Moram zaprositi Zdruzene Narode, da
uradno potrdijo mojo misijo oz. dobiti moram
pokroviteljsko organizacijo. Niti sanjam ne o tem,
da bi v Severno Korejo vstopil brez denarja. Prej
kot ne bom moral varen prehod verjetno posteno
placati. Potrebujem vizo za Kitajsko, ki jo bom
skusal dobiti na kitajskem konzulatu tukaj.
4 SPLETNA STRAN
Slavno podjetje OGILVY (www.ogilvy.com) mi je
ponudilo podporo in zdaj je na meni, da napisem
nov tekst za spletno stran ter ga prevedem v nekaj
jezikov. Predvcerajsnjim mi je ena punca prevedla
clanek o meni v japonscino in ga lahko kazem
japoncem, ki jih zanima kaj pocnem in ne znajo
anglesko.
5 JAPONSKA
Ogledal si bom glavne tokijske znamenitosti,
nato nadaljujem pot v Kyoto, Naro ter Kyushu
178 štop po deželi vzhajajočega sonca

(na jugu). Kupil si bom KIMONO, tradicionalno
japonsko obleko, ki bo malce toplejsa od oblacil, ki
jim imam zdaj. Podnevi je Tokyo vecinoma topel,
vendar ponoci se shladi in sem prisiljen ostati
noter. Obiskal bom tudi Hiroshimo in Nagasaki.
Vceraj sem prvic stopal v Tokyu. Po pogledih ljudi
sem se pocutil, kot zunajzemeljski obiskovalec.
Nekdo mi je nazadnje le ustavil in me pripeljal
prav do SLOVENSKE EMBASADE.
Obiskal sem torej slovensko ambasado in jo
zapustil v temi, hodil sem po ozki, stranski ulici,
ko vidim avto in ga ustavim, da ga vprasam, ce me
zapelje do postaje metra.
Usedel sem se v najnovejsi, najbolj moderen,
najdrazji avto v zivljenju. Pogovarjala sva se z
voznikom in pokazal sem mu japonski clanek o
meni.
Totalno se je navdusil nad tem kar pocnem in mi
rekel, da zeli dati majhen »prispevek« za moje
potovanje... Odlocno sem zavracal ponujeni denar,
dokler mi ga ni prakticno zatlacil v nahrbtnik.
Opazil sem, da na Japonskem darilo DENARJA
pomeni: »obcudujem te«.
Zvecer sem se dobil z novo prijateljico (prijateljico
od enega mehicana, ki je zivel v Tokiu) in se odlocil
iti do postaje s taksijem (mislil sem, da mi je dal 6
000 jenov (60 dolarjev). Taksi mi je racunal 900
jenov in dal sem mu 1000. Rekel sem mu, da je v
redu. On pa: ne ne ne ne...
Je v redu, je v redu...
Ne ne ne, vzemi razliko.
Ampak, gospod, v redu je, vzemite vi razliko.
Dokler nisem izbulil oci, ko mi je vrnil 9 000 jenov
(90$). Zgrabil sem preostali denar in videl, da
imam v nahrbtniku 6 bankovcev po 10 000 jenov
(600 dolarjev).
štop po deželi vzhajajočega sonca
179

SOK.
Dobil sem se s prijateljico in ji zacel razlagati
zgodbo in ji rekel: »bolj kot karkoli se ukvarjam
z mislijo, kako ta denar porabiti - v tem obdobju
zivljenja mi resnicno denar ne pomeni nic.«
In izpolnil sem si zivljenjsko zeljo - povabil sem jo
v eno najodlicnejsih restavracij v Tokyu in jedel
sem najboljso surovo ribo in juhe in solate in... v
zivljenju.
Za 350 dolarjev.
Ostalo mi je se 250 dolarjev, ki jih bom porabil za
kak dodatni tecaj japonscine, cas v internet cafeju
in JABOLKA! Eno jabolko v Tokyu stane 400 jenov
(4 dolarje) in koncno jih bom lahko jedel kolikor
bom hotel!
Ko grem v ponedeljek na nacionalne medije zelim
biti spet brez denarja. Verjetno bom sel danes
zvecer na ulico in povabil nekaj od tako redkih
beracev, ki obstojajo v Tokyu in jih povabil na
vegetarijansko hrano.
Vas poklicem danes popoldne. Kot sem racunal bi
moralo biti 8 ur razlike med mano in vami.
To bo eden redkih daljsih mailov. Resnicno cutim,
da zamujam vsako sekundo, ko ne dozviljam
japonske. Pisite mi kolikor hocete in kar hocete,
vendar prosim, ne izvajajte pritiska name, naj
se vam javljam, ker s tem zamujam dozivljanje
izkusnje ta trenutek.
Se vam bom javil, ko se vam bom javil.
Vsako nedeljo bom pa pisal reportaze. Rad bi, da se
privadite na zivljenje brez mojih pogostih sporocil,
ceprav vam bo morda tezko. Opazam, da je velika
180 štop po deželi vzhajajočega sonca

azlika med tem, ce dozivljas novo izkusnjo ali ce
jo reflekcioniras (o njej porocas). Cutim, da se
imam veliko za nauciti od novega sveta.
...
Ne bi rad da razumete moje »nejavljanje«
kot nevljudnost ali izraz tega, da vas nimam
rad. Razumite me, da preprosto ne gre oboje
(dozivljati in se hkrati pogosto javljati). Ce mi pa
vi zelite pisati, mi pa pisite - kadarkoli. In ne z
vsebino: »zakaj se ne javis« Prepricani ste lahko,
da je VSE OK z mano - vedno.
Preprican sem, da sem JAZ v vasem zivljenju in na
vasi spiritualni poti VELIKO SPOROCILO. Naucil
vas bom, kako se znebiti STRAHU. Sprejti zivljenje
VEDNO V POLNOSTI taksno kot je. Sprejti morate
dejstvo, da je VEDNO VSE POPOLNO. Da nic v tem
vesolju ni narobe. Za vse je poskrbljeno in vse se
bo vrnilo na mesto, kamor spada. Morda zvenijo
moje misli (ki jih stalno ponavljam) naivne,
lahkomiselne... vendar so zelo globoke - ko jih
zivis. Ko se globoko zavedas, da NISMO TELO,
temvec DUSA, ki se ji ne more nic zgoditi.
Se nekaj glede osebnostne rasti: NIKOLI SE NE
MUCI. NIKOLI NE SKRBI. NIKOLI SE NE UPIRAJ.
UZIVAJ!
Osebnostna rast je zabavna. Bolj kot bos zivel-a
zavestno, bolj bos opazal-a kaj pocnes, kar ti ne
sluzi, kar ne zelis.
Dovoli, da to pocnes, ne skusaj se upirati,
temvec zgolj OPAZUJ SE. Razvij sposobnost BITI
OPAZOVALEC.
Ko si opazovalec samega sebe, se same od sebe
odstranijo navade, ki ti niso vsec in predvsem, ki ti
ne sluzijo. TI SI STVARNIK realnosti ki jo dozivljas
štop po deželi vzhajajočega sonca
181

in glede na tvojo definicijo: KDO SEM in KDO
ZELIM BITI, dozivljas svet.
Z ljubeznijo,
Matej
182 štop po deželi vzhajajočega sonca

JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA
25. 10. 2005
ZGODBE IZ TOKIA
Tokio, 25. oktober 2005
Na Japonskem mi je uspelo najti stanovanje, dobiti 600 dolarjev
in prispeti v eno najpopularnejsih japonskih revij.
Pred enim tednom sem stal pred eno od gromozanskih stavb v
eni najbolj obiskanih cetrti Tokia in iskal moznost, da se za nekaj
minut priklopim na internet. Bil je mrzel, dezeven dan, bil sem
sredi ene najbolj bogatih drzav na svetu, sam s svojim malim
zelenim nahrbtnikom, brez denarja in posteno lacen. Povrh vsega
v drzavi, kjer ne le, da ne znam jezika, temvec ne znam niti brati
napisov na ulicah in stavbah. Pocutim se kot majhen otrok, ki ne
zna brati in govoriti.
Oprezno in pocasi sem pristopil do Japonca v poslovni obleki
in ga v japonscini vprasal, ce govori anglesko. Ko mi je s kretnjo
pokazal, da malo razume, sem ga povprasal v mesanici japonscine
in anglescine, ce ve, kje v blizini bi lahko brezplacno surfal po
internetu.
»Brezplacen internet? Res ne verjamem, da bos v Tokiu nasel
brezplacen internet. V Tokiu ni nic brezplacno. Zakaj pa ne gres v
internet cafe tukaj zgoraj?«
Zasmejal sem se. V zadnjih dneh sem spoznal, da v Tokiu
resnicno ni nic zastonj. Eno jabolko - moja najljubsa hrana - stane
2 dolarja (okoli 400 tolarjev)!!!
»Bi rad, vendar... jaz potujem na malce nenavaden nacin - brez
denarja.«
Strmel je vame in ni mogel verjeti svojim usesom. »V Tokiu si
brez denarja? O, moj bog. Ce mi dovolis, da ti placam internet,
pridi z mano.«
štop po deželi vzhajajočega sonca
183

Z velikim veseljem sem mu dovolil in z ocmi in usesi je poziral
mojo zgodbo. Na sreco sem tretji dan v Tokiu naletel na Japonko,
ki mi je prevedla clanek o moji poti v japonscino, tako da se lahko
sedaj na nek nacin lahko predstavim Japoncem.
Pregledoval sem elektronsko posto, ko se me je moj »sponzor«
nezno dotaknil in pokazal na racunalniski zaslon. Odprto je imel
stran, za prevajanje iz japonscine v anglescino. Na eni strani sem
videl japonske pismenke, na drugi pa angleski prevod, ki je zvenel
takole: »Dober dan. Jaz ziveti blizu. Stanovanje. Sva dva in pa dva
psa. Te lahko povabim na vecerjo?«
Stanovanje v zameno za skrb za psa
»Dva psa« sta me spravila v smeh. Se zdaj ne razumem, kaksno
vezo sta imela dva psa z naso vecerjo, vendar sem v naslednjih urah
spoznal tri cudovite ljudi, ki so mocno spremenili mojo izkusnjo
Japonske - Kazu-ja, njegovo dekle Riko in njeno ucenko, pevko
Megumi, ki je istih let kot jaz in tudi podobnega financnega stanja.
Po dobrih dveh urah poznanstva, mi je Rika rekla, da cez nekaj
dni odpotujeta v Evropo in ce zelim ostati v njunem stanovanju,
sem dobrodosel - edini pogoj je, da pomagam Megumi skrbeti za
njuna dva psa.
Tako je zdaj moj dom moderno prostorno stanovanje v centru
Tokia. Delim ga s prijateljico Megumi, ki je trenutno moja uciteljica
japonscine. Konec meseca bi sla rada z mano na stop do mesta
Kjoto.
Spoprijateljil sem se tudi z managerjem kitajske restavracije,
ki se nahaja tik pod stanovanjem, in sem tako vsak dan delezen
okusnih juh in drugih kitajskih jedi.
Mexico in Tokio – stoletje narazen
Japonsko sestavljajo stirje glavni otoki (Hokaido, Honsu, Kjusu in
Sikoku) ter vec tisoc manjsih. Ker je vec kot 70 odstotkov dezele
gorate, je velika vecina njenih 128 milijonov prebivalcev nagnetena
na majhnih ravninskih delih, v gromozanskih metropolah, kot so
Tokio in Osaka.
184 štop po deželi vzhajajočega sonca

Velemesto Tokio v svoji sirsi obliki, ki vkljucuje tudi vec mest
in vasi, steje kar 29 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da je
eno izmed najbolj stevilnih velemest na svetu. Sam Tokio steje
drugace kar 13 milijonov ljudi. Ob tako velikem stevilu prebivalcev
je resnicno neverjetno, da kriminal - v obliki ropov in umorov
- skoraj ne obstaja, da vse poteka brez zapletov in da je prava
redkost srecati tokijskega brezdomca – v nasem pomenu – tukaj
si namrec brezdomec samo, ce se tako odlocis.
V zadnjih petdesetih letih se je Japonska iz rusevin razvila v
drugo gospodarsko velesilo na svetu. Let iz Mexica v Tokio je bil
kot potovanje s casovnim strojem v naslednje stoletje. Spominjam
se kulturnega soka prvega dne, ko sem vstopil v javno stranisce
in si po uporabi s pritiskom na gumb opral in posusil zadnjico. Ko
sem vstal s stranisca sem opazil, kako se je za mano avtomatsko
spustila voda.
Ko prebivalca Tokia vprasas, kako prides do glavne tokijske
zelezniske postaje, pritisne nekaj gumbov na svojem mobilnem
telefonu, se priklopi na internet in ti pokaze zemljevid ter tocne
koordinate. Telefone uporabljajo celo namesto kreditne kartice
Dezela, kjer so se rodile ANIME, risanke, ki so prevzele ves svet,
AIKIDO, borilna vescina z bogato duhovno tradicijo, ter gledalisci
NO in KIBUKI. Dezela SAMURAJEV in dezela, kjer so do pred
kratkim verjeli, da je njihov CESAR utelesen Bog.
Dezela vzhajajocega sonca se kopa v obilju, novih tehnologijah,
najmodernejsih stavbah in... duhovni praznini. Veliko ljudi je
pozabilo, da materialne dobrine morda niso najpomembnejsi
dosezek v cloveskem zivljenju.
Kakorkoli, na Japonskem vsekakor ne najdes STOPARJEV...
dokler ni stopil na japonsko zemljo slovenski potepuh z vednovoljnim
palcem. Izrazi na obrazih tokijskih voznikov, ko me vidijo
stopati blizu postaje Sindzuku so neprecenljivi. Ze izkusnja
stopanja po Tokiu mi je dala zagotovilo, da bo stopanje po
Japonski vse prej kot lahko... vendar zelo zabavno. Ljudje, ki se
mi nazadnje le odlocijo ustaviti, me skoraj vedno peljejo dodatne
kilometre do destinacije, kamor grem.
štop po deželi vzhajajočega sonca
185

Vam je ze kdaj kdo ustavil na ulici in dal v nahrbtnik 600
dolarjev?
Khm... meni tudi ne... vse do cetrtkovega vecera, ko sem se
vracal s slovenske ambasade in vprasal prvega voznika za pot do
zelezniske postaje.
»Usedi se,« mi je pokazal s kretnjo roke. Vstopil sem v cisto
nov srebrn mercedes in zacel klepetati z voznikom. Da bi bila
komunikacija lazja, sem mu v roke potisnil clanek o meni in moji
pretekli poti.
»Waw... Neverjetno... A res? Noro... Fantasticno,« je mrmral
med branjem. Prispela sva v blizino njegovega podjetja. Ustavil
je avto in nadaljevala sva pogovor.
»Ko sem bil jaz star 20 let, sem bil slab, delal slabo, prizadel
veliko ljudi. Bil sem clan mafije, uzival droge, alkohol. Resnicno
mi je v veselje srecati mladenica kot si ti, ki je na dobri poti.«
»Najlepsa hvala, gospod.«
»Glej... rad bi...« iskal je besedo v slovarju in mi nato pokazal
prevod: »prispeval.«
Glede na to, da mi v Tokiu ljudje neprestano ponujajo denar,
mi je bilo hitro jasno, da bom verjetno dobil nekaj tisoc jenov.
Tokrat sem se zelel temu izogniti. Nic nimam proti denarju - kot
tudi nic »za«. Denar je zgolj energija, zgolj ena izmed energij,
ki krozi med ljudmi, vendar zal ZELO NAPACNO RAZUMLJENA IN
UPORABLJANA. Zaradi pomena, ki ljudje pripisujejo denarju, mi
denar v tem obdobju zivljenja predstavlja prej breme na moji
osebnostni rasti kot pomoc.
»Res, najlepsa hvala, vendar vesel bom vasega prijateljstva
in morda, ce zelite, me lahko povabite kaksen dan na vecerjo.«
»Ne, ne, ne... glej, to je moje darilo tebi,« je rekel skrivnostni
gospod in iz zepa izvlekel sest japonskih bankovcev.
»Gospod... lazje bi mi bilo, ce ne. Res ni treba... dajte nekomu, ki
potrebuje...«
186 štop po deželi vzhajajočega sonca

Preden sem dokoncal stavek, mi je denar potisnil v zep
nahrbtnika in mi rekel: »Delaj dobro.«
Smentana rec, kaj naj pocnem s 6 000 jeni (60$), sem si mislil.
Iskreno sem se mu zahvalil, vzel njegovo vizitko in ko je njegov
avto izginil za vogalom, vstopil v prvi taksi.
Po nekaj minutah sva s taksijem prispela na cilj in pokazal mi
je na stevec, ki je kazal, da moram placati 900 jenov. Dal sem mu
enega od bankovcev in mu rekel, da je v redu.
»Pocakaj, da ti vrnem ostanek,« mi je rekel voznik
»V redu je. Ostalo je vase, gospod,« sem mu odvrnil. »Ne, ne, ne,
ni v redu!« mi je rekel voznik, tokrat skoraj panicno in po nekaj
sekundah mi je v roke potisnil ostanek... 9 000 JENOV (90$).
Zazijal sem od presenecenja in pogledal v zep nahrbtnika, kjer
so bili ostali bankovci. Mislil sem, da sam dobil 6 tisocakov, vendar
tokrat opazil na vsakem od petih bankovcev stevilko 10.000.
Sveta nebesa! 600 dolarjev! Kaj naj pocnem s taksno vsoto
denarja... Kako naj ohranim cistost moje poti in duhovne rasti ob
taksnih SKUSNJAVAH!
Odlocil sem se, denar hitro porabiti, ker sem opazil, da se moj
um z njim prevec ukvarja. Prezivel sem fenomenalne 4 dni in bil v
nedeljo zvecer spet »svoboden«.
Ponesreci pristal v najpopularnejsi japonski reviji
Nekega vecera sem poklical telefonsko stevilko, ki mi jo je
poslal oce - nek Slovenec, ki zivi tukaj in Japonce uci anglescino.
Ugotovil sem, da zivi dve uri stran od Tokia in naslednji dan sem
se ga odlocil obiskati.
Edini kapital, ki sem ga imel, je bila ODLOCITEV, da bom prisel v
Ibaraki in se srecal z Igorjem. Tako mi je na prvi postaji nekdo kupil
karto do naslednje in od tam je karta stala vec kot 20 dolarjev,
tako da sem zacel sprasevati ljudi, ce bi mi kdo zelel kupiti karto.
štop po deželi vzhajajočega sonca
187

Po nekaj zavrnitvah in presenecenih pogledih, mi je neki
mladenic kupil karto do pol poti in me vprasal, ce sem res povsem
brez denarja. Zasmejal sem se in mu pritrdil. Vprasal me je, ce me
lahko fotografira...
...in preostanek zgodbe lahko preberete, tisti ki znate japonsko
na http://ameblo.jp/yukiyu pod datumom 2005-10-23 00:16:35.
Ostali poglejte zgolj sliko.
Izkazalo se je, da je oseba, ki mi je kupila karto, znan japonski
psihiater in pisatelj in pise dnevnik, ki ga bere tisoce ljudi po vsem
svetu.
Ljudje smo ljudje...
Vsakic, ko se podam v neznano, na obisk k novi kulturi, me ljudje
svarijo, da »tam ne bo tako, kot je tukaj«. Tam te ljudje ne bodo
sprejeli... tam je dalec, neznano in LJUDJE SO DRUGACNI.
Meni se zdi, da temu ni tako. Dlje casa kot sem na poti, bolj
spoznavam, da imamo ljudje veliko vec skupnih tock kot razlik.
Tudi tokrat so novi japonski prijatelji poskrbeli, da so se mi razbili
skoraj vsi predsodki, ki sem jih prinesel s sabo.
Jemo razlicno hrano, govorimo razlicne jezike in imamo razlicne
barve oci in koze, vendar LJUDJE SMO LJUDJE.
Iskren nasmeh, ljubezen in pozornost v ljudeh navadno zbudi
njihovo pravo naravo in navadno vrne nasmeh in ljubezen nazaj.
Obstajajo besede in misli, ki vzbudijo custva navdusenja in veselja
v ljudeh vseh kultur, jezikov in pogledov na svet.
Na vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki sreco iscejo zunaj sebe
in nikjer nisem srecal se nikogar, ki jo je na ta nacin nasel. Na
vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki dajejo ne da bi pricakovali
povracilo in ti ljudje imajo dovolj in prevec. Povsod so ljudje, ki se
navezujejo na ljudi in lastnino in ti ljudje nimajo nikoli dovolj in
nikoli zares ne izkusijo svobode.
188 štop po deželi vzhajajočega sonca

Tudi Japonci se smejijo in jocejo in tudi Japoncem prijateljski
objem in masaza stopal polepsa dan.
Z ljubeznijo,
Peacehikel (tako mi recejo Japonci) www.peacehiker.com
Nisem omenil, da sem tistega večera, ko sem dobil dobrodušno
denarno darilo, spoznal dekle po imenu Kana in nekaj dni živel
v njenem stanovanju. Tiste dni se mi je izpolnila skrita fantazija,
ki sem jo nekje globoko v sebi gojil že leta – ljubiti se z azijskim
dekletom. Ko sem odhajal iz njenega stanovanja, sem razmišljal o
tem, kako težko mi je zadrževati se. Takrat sem se zatrdno odločil,
da bom preostanek poti preživel v »celibatu«, vse dokler se ne
naučim te močne energije nadzorovati.
štop po deželi vzhajajočega sonca
189

JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA
28. 10. 2005
PROSIL SEM ZA DENAR
»Oprostite gospod, govorite anglesko?«
»Seveda!«
»Potrebujem vaso pomoc,« sem dejal z zelo negotovim glasom.
Nikoli ne prosim ljudi za denar, a danes sem se odlocil, da ovrzem
eno svojih omejitev in z njo povezan strah.
»Rad bi uporabil internet, ampak nimam cisto nic denarja. Bi mi
dali 200 jenov?«
Ponavadi bi jih vprasal, ce imajo mogoce racunalnik, ali ce vedo,
kje bi se dalo dobiti internet zastonj. Zastonj uporaba interneta
– v Tokiu to zveni res smesno.
»Ej, stari, seveda imam, izvoli!« Dal mi je dva kovanca brez
obotavljanja.
»V moje veliko zadovoljstvo je, da ti pomagam.«
V najinem kratkem pogovoru, ki je sledil, sem izvedel, da je
American, ki trenutno zivi v Tokiu in je ze obiskal Slovenijo.
Predenj pa sva se locila, sem se mu priklonil in iskreno zahvalil.
Zasmejal se je in mi zagotavljal, kako srecen je sele on, da mi je
lahko pomagal.
Ljudje smo ocitno ustvarjeni tako, da nas darovanje osrecuje.
Danes so se iz Evrope vrnili lastniki stanovanja, zato sva se z
Megumi morala odseliti. G. Cho iz kitajske restavracije mi je
podaril se zadnjo juho in zopet sem sel neznano kam s svojim
majhnim nahrbtnikom, toda tokrat z novo obleko.
Tako sem srecen; po osmih mesecih in pol sem se poslovil od
raztrganih crnih hlac in sedaj imam novo podobo. Preden so prisli
gostitelji domov, me je kar malo zeblo, saj so bile moje obleke se
vedno vlazne, zato mi je Kazu (lastnik) dobesedno oblekel krasne
sive hlace in bel pulover.
»Sijajno, to moras obdrzati,« mi je rekel.
Izgledam kot tipicen japonski najstnik.:))
190 štop po deželi vzhajajočega sonca

JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA
29. 10. 2005
Ko tole pisem, je 15 minut cez polnoc in sedim v internet baru
Roppongi. Nisem samo brez denarja, ampak tudi brez dokumentov.
Ce me policija povprasa po potnem listu, me lahko se zapre!
Zjutraj sem zaprosil za kitajski vizum, zato sem moral tam pustiti
tudi potni list. Sprasujem se, kdo mi bo placal moj kitajski vizum…
Prevzeti ga moram v torek, stane pa priblizno 4000 jenov.
V desetih minutah moram zapustiti ta prostor in oditi na ulico,
si poiskati nekoga, ki bi me gostil. Sem ze povprasal nekaj ljudi,
toda nihce mi ne more pomagati.
Pocutim se enkratno. Tako lepo je biti na svetu brez vsega in
hkrati s popolnim zaupanjem v vse. Pocutim se tako svobodnega,
tako neverjetno srecnega. Svet ljubim tako zelo, in tako zelo sem
mu hvalezen, ker lepo skrbi zame.
Danes sem se moral posloviti tudi od svojega dobrega prijatelja
– psa Boba. Na tem potovanju se se nikoli nisem tako navezal na
kaksno zival. Skupaj sva prezivela kar nekaj custvenih trenutkov.
Bob ve, da ga razumem in da ima pravega prijatelja.
JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA
1. 11. 2005
Brezplacni internet v Tokyu
»Gospod, tega pa res ne smemo narediti - omogociti vam
brezplacen internet - in ce nas nadrejeni to ugotovi, bomo imeli
se tezave!« mi je razlagal eden od usluzbencev v internet/manga
baru v Ikebukuru, Tokiuo. Zadrzal je dih in nadaljeval: »Toda
vasa situacije je tako… SMESNA in zato smo se odlocili, da vam
podarimo to noc brezplacen internet.«
Nocoj zelim napisati pisma nekaterim pomembnim ljudem in
organizacijam po svetu, se uciti japonscine in se malo zadremati…
štop po deželi vzhajajočega sonca
191

Kar tukaj, v internet baru.
To je res NEVERJETNO! Cesa podobnega se nisem dozivel.
Vsi, ki so kdaj obiskali Japonsko, bodo delili z mano obcutke
presenecenja.
Japonska me je sprejela. Zopet se pocutim kot doma!
www.peacehiker.com
Preden sem zapustil Tokio, sem obiskal še Foreign
Correspondent Club, kjer sem iskal koga, ki bi vedel, kako naj
pridem v Severno Korejo. Srečal sem samega Bradleyja Martina,
verjetno največjega poznavalca razmer v tistem delu sveta. Rekel
mi je, da je v Severno Korejo praktično nemogoče priti po zemlji.
Prav tako sem se srečal z nekim dekletom iz Severne Koreje, ki mi
je dalo nekaj nasvetov in prevedlo moje pismo v korejščino.
Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)
25.10.2005 16:45
I plan to go to the North Korea
Dear Mr. Bradley,
my name is Matej Sedmak and I come from
Slovenia. I travel now around the world as a
Peacehiker. I travel with a small backpack, no
money and observing the world, learning about
myself, human nature and dreaming about
helping the consciousness of the people grow and
eventually UNITE THE WORLD.
Check more about me on the webpage
www.peacehiker.com.
Two weeks ago I arrived to Tokyo, Japan and I
am preparing myself to continue my travel cross
South Korea, NORTH KOREA, China, India, Iran,
Iraq and crossing African Desert until I reach
Slovenia.
Recently I met some people at Foreign
192 štop po deželi vzhajajočega sonca

Correspondence Club and their general organiz
r, Mr. Yoda, gave me your address and told me to
contact you, especially regarding my determination
to enter NORTH KOREA. He also told me you are
a very interesting and pleasant person and that I
would really enjoy talking to you.
I have read some of your book »Under the Loving
Care of the Fatherly Leader : North Korea and the
Kim Dynasty« and plan to read the whole book by
Friday. I've read so many great reviews about it.
I am staying in Tokyo for about 5 more days and I
would be absolutely delighted if you could have a
tea with me before I leave Tokyo.
Do you have time on Friday around one pm? If not,
tell me when and where would be convenient for
you.
Love,
Matej Sedmak
Peacehiker
www.peacehiker.com
Od: BRADLEY K. MARTIN, BLOOMBERG/
NEWSROOM
26.10.2005 4:26
Re: I plan to go to the North Korea
I will be having lunch with someone in the FCCJ
on Friday from noon. I'm not sure what time we'll
finish but I guess it will be around 1 or 1:30, and
I could meet you for ten minutes or so after that
before returning to my office. By the way, this is a
business email system and it's better if you don't
include this address when sending your broadcast
emails.
Thanks. Brad Martin
štop po deželi vzhajajočega sonca
193

PEACEHIKER MEGUMI
Iz Tokia sva pot nadaljevala v dvoje – Megumi in jaz. Šla sva do
mesta Kyoto, kjer so doma njeni starši. Ni jim upala povedati, da
potuje na štop.
Rekla mi je tudi, da se ji zdi nenavadno, ker jo tolikokrat
objamem. Njeni starši je niso še nikoli.
- Ampak mi je prijetno, je rekla.
- Ti kar počni to.
Obiskal sem mesto Kameoka, kjer sem se spoznal z novo
japonsko religijo Oomoto, ki uči, da vse religije sveta izhajajo iz
enega vira in so potemtakem bratje in sestre. Način, kako se lahko
najlaže povežeš z Bogom, je pa umetnost. Tam sem spoznal tudi
Eugenijo Almand – tajnico provizoričnega svetovnega parlamenta,
s katero sem si prej dolgo časa dopisoval.
Nadaljevala sva pot do puščave Tottori na severu Japonske, kjer
sva jahala kamele, nekdo pa nama je dal kupon za spanje v hotelu
s petimi zvezdicami. Pot sva nadaljevala na otoku Kyushu, kjer
sem preživel nekaj grozljivih trenutkov v muzeju atomske bombe.
Jokal sem, ko sem gledal slike razdejanja in trupel, ki so še komaj
spominjala na ljudi. Takrat sem se globoko zavedal groze, ki jo je
sposoben ustvariti človek, če si izbere takšno pot. Tam sva srečala
poslovneža, od katerih naju je eden povabil k sebi domov v Fukuoko.
Po dveh dneh sva odštopala proti jugu. Odločila sva se, da greva na
Okinavo.
IZ OKINAVE BREZ PRTLJAGE
JAVLJAM SE IZ: Naha, Okinava, JAPONSKA
19. 11. 2005
Okinava, 19. november, 2005
Razmisljam o neverjetnem ustvarjalnem potencialu odlocitve.
194 štop po deželi vzhajajočega sonca

Dogodki zadnjih dni so mi se enkrat potrdili znan izrek: »Karkoli
se odlocis in v to resnicno verjames, lahko dosezes.«
Vceraj ob 6:00 po lokalnem casu je v pristanisce v mestu
Naha na otoku Okinava prispela ladja z dvema Peacehikerjema.
V pristaniscu naju je cez 5 minut cakal avtomobil z voznikom.
Najprej naju je peljal na ogled trgovine gospoda Kishta in nato so
naju pogostili v tradicionalni restavraciji Okinave - ena najboljsih
vecerij v mojem zivljenju. Okrog polnoci naju je odpeljal v
predmestje Okinave in nama odprl vrata najinega stanovanja.
Zgodba se je zacela, ko sva se odpravila iz mesta Fukuoka na
otoku Kyushu stopati proti jugu z dvema nahrbtnikoma, nekaj
denarja, ki nama ga je nekdo podaril prejsnji dan in mocno
odlocitvijo, da prideva na Okinavo. Po 30 minutah cakanja na
eni od bencinskih crpalk na poti, sta naju pobrala dva moska v
zgodnjih 40-ih letih v crnem chevroletu. G. Kishta je bil navdusen
nad najino zgodbo - potovanje brez denarja, predvsem pa nad
mojimi sanjami, da bi v Indiji obiskal Sai Babo, se prej pa se udelezil
mirovne konference, 9. decembra. Po nekaj minutah pogovora
sva utrujena zaspala. Zbudila sva se v pristaniscu Kagoshima in
g. Kishta naju je najprej pogostil z odlicno japonsko vecerjo, nato
pa nama je kupil ladijski karti vredni 300 dolarjev.
Na carobnem otoku Okinava
Tukaj na Okinavi zdaj ziviva v stanovanju tega istega gospoda.
Okinava je veliko bolj topla od celinske Japonske in me je povsem
ocarala s toplino njenih prebivalcev, cudovitim rastlinjem in
pescenimi plazami. Nekaj dni nazaj sem obiskal muzej atomske
bombe v Nagasakiju. Gledal sem slike, bral zgodbe in solze so mi
polzele po licih. Nikoli nisem videl se kaj tako grozljivega!
Angel po imenu Megumi
Ne vem kdo mi je poslal tega angela po imenu Megumi, na pot,
vendar je zagotovo ena najbolj cudovitih oseb, ki sem jih srecal
na tej poti. Nikoli nisem srecal se tako lepe, tako spontane, tako
pametne punce in hkrati tako naivna in tako cista. Izgleda, kot
bi se rodila komaj vceraj in da ne bi nikoli izkusila se nicesar
štop po deželi vzhajajočega sonca
195

slabega v zivljenju. Neverjetno pametna je, ima izjemen smisel
za humor in je izjemna pevka ter plesalka. Neprestano se smeji in
ocitno je, da uziva vsak trenutek zivljenja. Ceprav ni bila se nikoli
na taksnem potovanju, nisem na njej opazil se trohice strahu
ali znaka neudobja. Lahko je dolge ure tiho in lahko je najbolj
cebljava oseba na svetu, vendar nikoli ni vsiljiva.
Najprej sem zelel potovati po Japonski sam. Obozujem namrec
svobodo, ko potujem. Vendar s taksno sopotnico cutim, da imam
se vec svobode in potovanje dobi cisto novo razseznost.
Vceraj sem podaril svoj fotoaparat Megumi in do nedelje se
nameravam znebiti se ostale prtljage. Dobil bom sponzorja za
pismo z nekaj dnevniki proti domu.
Koncno svoboden!
Vse kar potrebujem je zobna scetka, dnevnik, mali mp3
predvajalnik, CD z meditacijo in pa potni list. Priti ven iz Okinave
brez denarja izgleda nemogoce, vendar sem preprican, da bom
nasel resitev. Zelim si prispeti na mirovni konferenco v Lucknow,
9. decembra. Tja sem povabil tudi oceta, upam, da se bova spet
srecala!
Do Indije (ali morda se dlje) se nameravam odklopiti od oci
javnosti ter prijateljev. Cutim, da me cakajo odgovori na nekatera
vprasanja...
www.peacehiker.com
LOČITEV OD MEGUMI
Ko sva z Megumi prišla do Okinave, sva po nekaj dneh
raziskovanja otoka začutila, da se morata najini poti ločiti.
Spominjam se večera, ko sem ji to prvič omenil.
Sedela je pred mano, v svoji značilni drži s prekrižanimi
nogami. Učila me je japonsko. Ob tem je oponašala moje napake
196 štop po deželi vzhajajočega sonca

v japonščini in brila norce. Oba sva se smejala. Ura je bila že
pozna in preživela sva noč v stanovanju gospoda Kishte, ki nama
je kupil karti do otoka. Pomislil sem na to, da bom moral kmalu
nadaljevati pot – sam. Utrnila se mi je solza, nato še ena.
- Kanashimi des? (Si žalosten?) me je vprašala z resnim obrazom
in s svojim iskrenim prodornim pogledom.
- Megu, ne morem si predstavljati, da bi te pustil samo. Tako
... tako nedolžna in krhka si, da bi te pustil sredi tega sveta
samo.
Bruhnil sem v jok. Prvič, odkar sva potovala skupaj, se mi je
približala in me objela. Tudi ona je zajokala. Njene solze so mi
močile majico na ramenih. Čutil sem jo tako blizu. Krčevito me je
objemala in nekaj časa neutolažljivo jokala. Tudi jaz sem jokal in
jo ob tem božal po laseh.
Odmaknil sem jo od sebe, jo z rokama prijel za obraz in ji
rekel:
- Megu močna!
Nasmehnila se je.
- Megu močna. Megu ok, mi je odgovorila. Ampak Megu ima
rada Mateja.
Spet so se mi ulile solze.
- Matej ima tudi rad Megu.
Čez dober teden sva nekega mrzlega jutra v Nahi, glavnem mestu
Okinave, v luki iskala ladjo, ki bi jo lahko štopala. Dopoldan sva
izgubila brez uspeha. Naslednje jutro sva se odločila poskusiti pri
potniški ladji, vendar je kapitan najino prošnjo zavrnil. Opazoval
sem, s kakšno vnemo dela Megumi za dosego svojega cilja. Niti
za trenutek ni izgubila upanja, niti za trenutek ni z obraza izgubila
nasmeha, ko je vprašala za pomoč naslednjega človeka. Nikoli v
enem mesecu, ki sva ga preživela skupaj. Prvič je s kom potovala.
Prvič v življenju je štopala. Prvič je bila mesec dni zdoma. Prvič je
potovala brez denarja. Zaupala mi je pa tako močno, da bi svoje
življenje postavila na kocko zame.
Imela sva še tisoč jenov (deset dolarjev) in Megu si je šla v
lokalno drogerijo kupit tampone. Medtem sem spraševal ljudi, ali
štop po deželi vzhajajočega sonca
197

nama lahko kdo kupi karto do Fukuoke. V tem mestu sva spoznala
ostarelega Japonca, pri katerem sva bila dva dni gosta. Preden
smo se poslovili je povabil Megumi, da ga pride še obiskat.
V ozadju čakalnice v pristanišču sem opazil nekega gospoda,
oblečenega v siv plašč, kako je krompirček in hamburger. Njegov
pogled je bil povešen in zdel se mi je zadnji človek, ki bi lahko
prispeval tisoč jenov. Kakorkoli, ker mi je zmanjkalo ljudi, ki bi jih
lahko vprašal, imel pa nisem še nič denarja, sem se vseeno odločil
poskusiti. Obenem sem razmišljal, kaj nama je storiti, kam lahko
greva. Ampak sem zaupal.
- Smi massen, sem začel. Taskete irimas. (Oprostite, potrebujem
pomoč.)
- Seveda, povej, mi je odgovoril s komaj slišnim rahlo hripavim
glasom.
Z nekaj besedami sem mu povedal svojo zgodbo, nato zgodbo
zadnjega meseca potovanja po Japonski z Megumi in to, da Megu
potrebuje ladijsko vozovnico, če se želi vrniti na celino.
Tiho me je poslušal in kimal z glavo, nato pa s še tišjim glasom
vprašal:
- Koliko pa potrebujeta?
Zmedel sem se. Nisem želel dajati vtisa, da od njega kar koli
pričakujem.
- Ubogi mož, verjetno niti sebi danes nisi privoščil kosila, sem
razmišljal.
- Eem ... Glejte, lahko mi daste, kolikor želite. Če mi daste sto
jenov, je ok. Karta je zelo draga. Sicer pa ne skrbite, tudi če
nimate ničesar, ni nič narobe, sem se zapletal. Žal mi je bilo,
da sem sploh pristopil k njemu.
- Gospod ... Eee ... Mate san … Koliko stane vozovnica? je
prekinil moje nepovezano pripovedovanje, me za trenutek
pogledal v oči, nato pa pogled usmeril navzdol.
- Štirinajst tisoč jenov, sem rekel. (To je dobrih sto štirideset
dolarjev.)
Segel je v levi notranji žep plašča, izvlekel denarnico in mi dal
bankovca po deset tisoč jenov.
- Bo to dovolj? je vprašal s svojim komaj slišnim glasom. Spet
me je pogledal v oči, nato pa pogled umaknil.
198 štop po deželi vzhajajočega sonca

ČUDEŽNE DONACIJE NEZNANCEV
Po vseh teh dogodkih mi ni bilo več jasno, kaj je še realno, kaj
lahko še pričakujem. Hodil sem po ulici v Nahi in se odločil, da
bom dobil še enega sponzorja zase.
»Hodil bom trideset minut in po tem času bom prvega človeka,
ki ga bom srečal, vprašal, ali bi bil moj sponzor za letalsko karto
za Tajvan,« sem glasno razmišljal in začel hoditi v smer kamor
sem čutil.
Trideset minut je minilo. Ura je bila že pozna – okrog enajstih
in pol. Moja japonska mama in oče sta že spala. Še sreča da, sem
imel v žepu ključe stanovanja. Mama (Sachie) mi je rekla, da lahko
pridem, kadar hočem.
Stal sem pred bencinsko črpalko in nikjer nisem videl žive
duše. Vseeno sem bil prepričan v to, da bodo moje misli privlačile
nekoga, ki mi to, kar potrebujem, želi dati. Nadaljeval sem še
kako minuto ali dve in prispel pred FamilyMart, eno izmed trgovin
popularne verige na Japonskem.
- Kupi časopis, me je prešinila misel. V žepu sem imel še nekaj
sto jenov. Izbral sem nekaj hrane in vrgel na pult časopis.
Takrat me je zagledal neki moški in rekel:
- Ustavi se, a si ti heiwa heiker (mirovni popotnik)?
- Sem, sem odgovoril.
Zapletla sva se v kratek pogovor, nato pa me je vprašal:
- Ti lahko kako pomagam?
- Pravzaprav lahko, sem pohitel. – Potreboval bi letalsko karto
do Tajvana.
- Pridi v mojo pisarno.
Izkazalo se je, da je menedžer tiste trgovine. Z zanimanjem je
poslušal moje izkušnje, nato pa me je vprašal:
- In koliko točno rabiš?
- 30.000 jenov, sem rekel.
- OK, pridi jutri ob šestih, bomo videli, kaj se da urediti.
Naslednji dan sem prišel tja ob sedmih in prodajalec mi je
povedal, da me je gospod čakal, zdaj je pa že odšel po svojih
opravkih.
štop po deželi vzhajajočega sonca
199

- Sram me je. Vedno zamujam! Ne vem, kaj je v meni, da ne
morem nikamor priti točno. Tako je bilo tudi v Mehiki, ko
sem bil zmenjen na nacionalnem programu Televisa, zamudil
sem trideset minut in nikoli več niso navezali stikov z mano,
sem pripovedoval svoji japonski mami, ko sem se vrnil v
stanovanje.
- Nekaj moram narediti s tem, sem nadaljeval. Ne morem vse
življenje zamujati!
Vrnil sem se v ponedeljek. Prišel sem uro prej in čakal gospoda
Kamayama. Prišel je in mi izročil kuverto s trideset tisoč jeni. Objel
sem ga in mu obljubil, da ga ne bom pozabil.
Mama Sachie mi je rekla, da ima bogatega prijatelja, ki je
njen klient (ona je namreč masažna terapevtka) in čez nekaj dni
sem v roke dobil kuverto s 50 000 jeni. S tem denarjem sem si
kupil letalski karti do Singapurja in Kalkute, mp3-predvajalnik,
nogavice, dvoje spodnjic, spodnjo majico in moderen japonski
kimono, ki sem ga nosil od takrat naprej.
OČE NE ZAUPA
Od: Brane Sedmak
2005/11/14
Matej,
ce prav razumem, bos ti v Bangalore ze 3 dec. Ne
vem kako si to predstavljas, ker je pred tabo se
Koreja, Kitajska, Tajska ter velik del Indije do tja.
Preden kupim karto moram vedeti, kje se dobiva.
Kupil bom povratno karto do Bangalore, v Indiji
pa bova kupovala lokalne karte, ce bo to potrebno.
Sporoci mi, ce rabis ti karto do Indije. Mislim, da bi
bilo bolje, da se posvetis bolj plemenitim ciljem in
pohitis na to srecanje. V indiji planiram ostati do
cca 25. 12.
Brane
200 štop po deželi vzhajajočega sonca

Od: Matej - Peacehiker wrote:
On Mon, 14 Nov 2005 at 13:22:22
Tatko,
ti sam ves, da jaz ne verjamem v ekonomijo
izmenjav. Darilo je pac darilo in nic drugega
kot darilo. Ne mores zraven daril pripenjati
obveznosti. :)
Zdaj sem v Fukuoka, Kyushu in iscem varjanto
kako priti do Indije.
Jaz bom v LUCKNOW okrog 8. decembra.
Priporocam ti, da v Lucknow letis iz Bangalorja.
Se nekaj... zadnje emaile cutim neko neprijetno
energijo iz tvoje strani. Ce se mi zelis pridruziti
v Indiji, pridi kot popotnik - brez skrbi, brez
nejevolje, brez tvojega dominantnega ocetovskega
dela osebnosti. Zelim si tvoje druzbe kot prijatelja.
Ne potrebujem nikogar, ki mi usmerja mojo pot ali
zivljenje - moja vizija moje prihodnosti je jasna.
Matej
Od: Matej – Peacehiker
On Mon, 14 Nov 2005 at 15:44:31
Zal mi je za email, ki sem ti ga poslal pred kratkim.
Tvoj odgovor me je nekako ujezil... Zame si ti zelo
pomembna oseba in zelo pomemben prijatelj...
in bi rad da najin odnos ostane vedno najboljsi,
vedno poln ljubezni, razumevanja in spostovanja...
predvsem spostovanja z moje strani (ki mi ga
vcasih ocitno manjka). Odkar bom zapustil
japonsko zemljo pa do Indije se ne bom javil in
skusam se zadnje dneve pokoristiti, da si poveva
kar najvec. Rad bi, da ne bi bil v skrbeh zame in da
se dobiva v Locknow 8. decembra. V Bangalor bom
prisel 13. decembra (ceprav ne vem se kako). Ce
zelis lahko se dobiva tudi tam. Danes sva z Megumi
pri enem cudovitem gospodu, ki naju je pobral na
štop po deželi vzhajajočega sonca
201

cesti, ko sva stopala za Nagasaki. Peljal naju je v
Nagasaki in zdaj naju gosti v
> svoji hisi v Fukuoki na severu Kyushuja.
Pojutrisnjem greva stopat proti Okinavi (pribl. 24
ur voznje s trajektom). Danes nam je nekdo na
cesti dal 100 dolarjev in zdaj mi je nekdo podaril
manjsi MP3 player, ki ima vec prostora kot prejsnji
in vec funkcij. LP iz Kyushuya,
Matej
Od: Brane Sedmak
2005/11/15
Dragi Matej
res ne vem s cim sem te tako ujezil. Tudi ti si
seveda med prvimi tremi najpomembnejsimi
osebami v mojem zivljenju in nikakor te ne
nameravam jeziti. Pac pa ti vedno lahko povem
svoje mnenje in to nameravam pocenjati se naprej
in enako pricakujem tudi od tebe. Pravis da se 13.
dobiva v Bangaloru. Ves s temi dolgimi poleti je
tako, da moras imeti eno destinacijo, zato moram
kupiti karto do Bangalora. Lahko senekaj dni
pocakam, rad pa bi da me o morebitni spremembi
plana takoj obvestis. Rad bi tudi splaniral povratek
in prosim nikar se ne nehaj javljati. Na to
potovanje se ne morem odpraviti brez plana.
Srecno, lep pozdrav!
Brane
Od: Matej - Peacehiker
15.11.2005 8:17
Moji plani v Indiji
Tatko,
jaz verjamem, da so vsa darila, najsibo materialna
ali spiritualna, zgolj energija, ki mora stalno
202 štop po deželi vzhajajočega sonca

kroziti med ljudmi. In ko svoj um usmerimo v to,
kar trenutno potrebujemo, to tudi vedno dobimo.
V Mehiki si mi podaril sonijev snemalnik. Na
japonskem mi je nekdo podaril se en mp3 player
in snemalnik v eni napravi, v mehiki mi je nekdo
podaril cd player. Tvoj snemalnik je cudezno
prezivel pranje in susenje v pralnem stroju, nato
pa sem ga pozabil pri Megumi v Kyoto. Ocitno je
moje nezavedno pricakovalo novo darilo.
Vceraj sem namrec dobil najboljsi snemalnik in
mp3 player, ki sem si ga predstavljal. Tocno to kar
potrbujem.
Cez nekaj dni bom Megumi podaril prakticno vse
kar imam, fotoaparat (ki si mi ga podaril ti), MP3
player (darilo prijatelja iz Tokya), nahrbtnik in se
karkoli drugega kar imam jaz in ona potrbuje.
Tvoj komentar se mi je zdel podoben filozofiji
Zdruzenih drzav Amerike, ki jim je skupno
prepricanje:
»Dobrine so omejene.«
»Iskati moras nacin, kako v zivljenju pridobiti kar
najvec materialnih dobrin.«
»Ko nekaj das, moras dobiti za to nekaj v zameno.«
»Ko pomagas, moras pri tem iskati korist zase...«
In pa filozofiji mame, ki me je vedno ucila, naj
pazim na stvari in naj imam pri sebi vse kar mi bo
morda kdaj prislo prav.
V POLNOSTI ODKRITO ZAVRACAM TO MISELNOST
in vse zivljenje se bom boril, da osvobodim
clovestvo tega smrtonosnega virusa.
To so prepricanja, ki so jedro vseh svetovnih
konfliktov in problemov.
Prav tako me oba ucita, naj ohranim stvari zase,
naj pazim o cem govorim ljudem... Ugotovil sem,
da nimam nicesar, kar bi zelel skriti. Zelim ziveti
transparentno... zelim vse deliti z vsemi, ki to
zelijo...
Celo meni se zdi cudno in povzroca konflikte v
štop po deželi vzhajajočega sonca
203

moji lastni glavi... vendar resnicno sem prisel do
tocke, ko nimam cisto nicesar v mojem umu, kar
bi zelel skriti pred drugimi. Vsaka misel, ki se mi
porodi lahko nekomu na tem planetu pomaga pri
njegovi osebnostni rasti.
Ce natancneje pogledas naravo cloveskega bitja,
lahko ugotovis, da smo veliko bolj podobni, kot
smo si razlicni. Zalost in obup vsi izkusamo na zelo
podoben nacin in prav tako sreco in veselje.
Rad bi te naucil, tebe in mamo, tega pogleda na
svet, ker sem preprican da je pravi.
Kar se tice mojega javljanja. Odkar bom zapustil
japonska tla pa do Indije se na internet ne bom
povezal. 8. decembra bom v mestu Lucknow in od
tam bom pisal na skupno mailing listo.
Od danes dalje tudi ne bom imel vec osebnih
stikov s prijatelji prek maila temvec zgolj prek
skupne mailing liste Peacehikers in pa Peacehikers-
Slovenia v slovenscini
Tam mi bos lahko tudi ti pisal. Zelim ustvariti
tesno povezano skupnost prijateljev, ki bodo dobili
vsako moje poslano sporocilo.
Pojdi enkrat brez plana. Mene bos v Indiji srecal
brez pritljage in bo verjetno smesno, ce bos ti s
sabo nosil 2 potovalki (jaz tvojih stvari zagotovo ne
bom nosil, ker vem da ne potrebujes nicesar).
Vzemi cisto majhen nahrbtnik s cisto malo (ali
nic) denarja ter shranjenimi letalskimi kartami,
pridi brez zemljevida, brez mape z listi, z majhnim
dnevnikom kamor bos zapisoval dogodke in ideje
in z dobrim znanjem anglescine.
Ko prides v Bangalore, lahko najdes letalsko
povezavo do Lucknow (karta stane okrog 200
dolarjev), lahko tudi najdes sponzorja ki ti jo bo
kupil (kot bom verjetno storil jaz).
Ker je to eden mojih zadnjih mailov, ti zdaj povem
moj plan. Ce bo prislo do kakrsnekoli spremembe,
te obvestim na isti naslov. Emaila ne bom vec
pregledoval, tako da je edina moznost, da me
kontaktiras na to mailing listo, katere naslov je:
204 štop po deželi vzhajajočega sonca

Peacehikers-Slovenia@googlegroups.co
Naslov je http://groups.google.com/groups/
peacehikers-slovenia
DEC 8 - DEC 12- Chief Justice Conference in
Lucknow (od tu se bom prvic javil)
DEC 14 - DEC 18 - ULBA World conference in
Bangalore + visit Sai Baba (hopefully)
DEC 25 - JAN 05 - Vipassana course in Igatpuri,
blizu Bombaja
Dobrodosel si kjerkoli v Indiji kadarkoli in lahko
ostanes kolikor casa zelis.
Z ljubeznijo,
Matej Peacehiker
Z očetom sva bila torej dogovorjena, da se 13. decembra srečava
v Bangaloreju. Še vedno nisem imel vozovnice do tja in sanjalo se
mi ni, kje bi jo lahko dobil. Imel sem še tri dni časa...
LETALSKA KARTA DO BANGALORE
25.11.05
Povabili so me na predavanje v krščansko šolo na severu otoka,
kajti moja gostiteljica je organistka v lokalni cerkvi. Ponudbo bi že
skoraj zavrnil, saj sem imel samo tri dni časa, da dobim denar.
- Pridem, je bil moj odgovor. Tudi če ne bom dobil te karte, sem
razmišljal. Pustil se bom voditi, kot sem se do zdaj!
Priredili so mi veličasten sprejem, in ko sem vstopil v dvorano, je
bilo tam kakih štiristo otrok, ki so začeli ploskati in vriskati, ko so me
zagledali. Nagovoril sem jih v japonščini in govoril dobrih petnajst
minut. Za nadaljevanje sem potreboval prevajalca. Postavljali so
mi vprašanja, se smejali mojim komičnim uprizoritvam, po mojem
navodilu objemali sami sebe in kričali: »Imam se rad. Imam se rad.«
Na koncu so vsi otroci stopili k meni, me objeli ali dali roko in
me prosili za avtogram. Zdelo se mi je trapasto dajati avtograme,
a sem jim ustregel.
štop po deželi vzhajajočega sonca
205

Prosil sem učitelje, ali sem lahko nekaj minut kje v samoti. Zaprl
sem oči in se zahvalil nevidni sili, ki nas vse prežema, sili, ki je
praizvor vseh religij. Počutil sem se izpolnjenega. Pusti letalsko
karto, sem si mislil.
Poslovil sem se od učiteljev in se usedel na sprednji sedež
avtomobila učiteljice, ki mi je obljubila prevoz do Nahe. Tik preden
sem šel, je do mene stopil ravnatelj šole. Približal je dlani rok, se
poklonil in rekel:
- Globoko si se nas dotaknil.
Vrnil sem mu poklon in rekel:
- Tudi vi mene.
Japonci so vljudni in bodo vedno rekli, da jim je vse zelo všeč,
sem razmišljal.
- Rad bi, da sprejmeš od mene majhen dar, je rekel in mi izročil
ovojnico. Branil sem se:
- Gospod Takai san, res ni potrebno. To sem storil iz čistega
veselja. Ničesar ne ...
- Matej san. Ni vljudno, če ne sprejmete darila. Ste na
Japonskem, ne pozabite, mi je rekel, ovojnico položil v roko
in mi pomežiknil.
Deset tisoč jenov.
Zvečer sem kupil letalsko karto do Bangaloreja.
Nazadnje sem mami podaril tudi nahrbtnik in kar je še bilo v
njem, saj sem iz Okinave pot nadaljeval brez njega. 28. novembra
2005 sem se ob sedmih po lokalnem času vkrcal na letalo za
Tajvan.
DO INDIJE
Že na letalu za Tajvan sem se učil kitajščine. V Taipeju, glavnem
mestu, sem preživel dvaintrideset ur. V sredo, 30. novembra,
popoldan sem imel že let za Singapur.
206 štop po deželi vzhajajočega sonca

JAVLJAM SE IZ: Singapur, SINGAPUR
30.10. 2005
Koncno na toplem
Se vedno se nahajam znotraj letaliske zgradbe. Videl sem napis
FREE INTERNET in pomislil, da morda koga skrbi, ce sem se ziv ...
Ce me na meji ne bodo zavrnili zaradi prevelike kolicine prtljage
:), bom koncno lahko uporabil moj poletni japonski kimono, ki ga
imam na sebi in izkusil tropske temperature.
Lepe pozdrave iz Singapurja,
Matej
Z letališča sem se peljal z oznanjevalci Kristusovega nauka, ki
me niso mogli sprejeti v svojo hišo. Tisto noč nisem mogel dobiti
prenočišča. Nek gospod iz Malezije mi je plačal hotel.
Čeprav sem imel rezervirano letalsko karto Singapur–Kalkuta,
sem se odločil, da grem do Indije na štop. Našel sem petnajst minut
brezplačnega dostopa do interneta, da sem pogledal zemljevid.
Malezija, Tajska, Myanmar, Bangladeš, Indija, sem zapisal v svojo
malo beležko. S prstom sem meril in računal še približne razdalje
ter si jih zapisoval. Izgledalo je kot, da med Tajsko in Indijo ni
nobenih cest. Odločil sem se, da bom šel tja sam in to preveril.
Nato sem šel sem na tajsko veleposlaništvo in jih prosil za vizo, ki
je stala dvajset dolarjev. Rekel sem jim, da jih nimam. Uslužbenka
me je presenečeno pogledala in me predala svoji nadzornici. Po
dobri uri pogovora so mi vizo izdali brezplačno. Dobil sem jo.
Zvečer sem šel na štop proti Maleziji. Naslednje jutro sem bil že
na tajski meji. Takoj ko sem vstopil na Tajsko, mi je ustavilo dekle
na skuterju, ki me je naučilo nekaj tajskih besed in me peljalo na
lokalno radijsko postajo, da povem svojo zgodbo. Tistega večera
mi je nekdo na letališču kupil karto za Bangkok. Ostalo mi je še
dovolj denarja, da sem si privoščil tajsko masažo in prespal pri
svoji maserki.
Odpravil sem se v Myanmar, kjer so me na meji zavrnili. Šel
sem v Cheng Mai in hotel iti do Indije preko Kitajske in Tibeta. Na
štop po deželi vzhajajočega sonca
207

lokalni agenciji so mi rekli, da to ni mogoče. Noč sem preživel v
tamkajšnjem budističnem samostanu.
Ko sem se odpravljal spat, me je v sobi čakal majhen pobrit
fantič, ogrnjen v oranžno plahto. Šteti je moral kakih enajst ali
dvanajst let. Prosil me je, naj nikomur ne povem, da je tukaj, in me
vprašal, ali bi ga lahko učil angleščine. Po nekaj urah pogovora mi
je rekel, da se počuti, kot da sem njegov starejši brat. Počutil sem
se kot v kakem filmu.
Prvič sem prosil za vodstvo Sai Babo, naj me pripelje do sebe,
če je takšna njegova želja.
Naslednji dan sem šel na letališče in skušal zbrati denar za
letalsko karto do Kuala Lumpurja. Zbral sem polovico denarja
in ga nato podaril nekemu popotniku, ki mi je prej dal svojih pet
dolarjev. Na letalo sem se skušal vkrcati brez vozovnice. Ni mi
uspelo, sem pa nasmejal celo letališče. Šel sem na cesto in takoj
dobil štop do neke bencinske črpalke, od tam pa avtobus, ki me
je pripeljal v Bangkok.
Naslednji dan sem šel na indijsko veleposlaništvo iskat vizo.
Dobil sem jo.
Zvečer sem dobil e-pošto nekega dekleta iz ZDA, ki je nekoč
slučajno našlo mojo stran in me je od takrat spremljalo.
„Kupila sem ti karto Bangkok–Singapur,“ mi je napisala v esporočilu.
Prejšnji večer sem dobil kreditno kartico nekoga, da bi plačal
zamenjavo datuma za letalsko karto Singapur–Kalkuta, vendar ni
bila več veljavna. Je bilo pa dovolj, da mi karta ni propadla. Večer
pred odhodom me je gostila bogata ameriško-britanska družina,
ki mi je kupila karto Kalkuta–Delhi. V Singapurju mi je nek fant
dal denar, da sem plačal razliko za letalsko karto do Kalkute.
208 štop po deželi vzhajajočega sonca

209

PAKISTAN
PUNE
Wagah Border with Pakistan
MUMBAI
BANGALORE
NE
J

W DELHI
AIPUR
INDIA
VI. DEL
INDIJA
8.december –10. marec 2006
BANGADESH
Kolkata

MIROVNA KONFERENCA
V MESTU LUCKNOW
8. decembra 2005 sem pristal na letališču v Kalkuti. Letalo za Delhi
je bilo odpovedano, zato sem imel tam možnost preživeti dan...
Šel sem na obisk k sestram usmiljenkam Matere Tereze in na
njeno grobnico ter doživel svojevrsten kulturni šok. Še nikoli
nisem videl česa takega. Ljudje umirajo na cesti ter si postavljajo
dom in ustvarjajo družino v škatli ob železniških tirih.
Zvečer sem letel v Delhi in se na štop odpravil do mesta Lucknow.
Za petsto kilometrov sem potreboval oseminštirideset ur in tako
zamudil začetek konference.
Vmes sem srečal moškega, ki mi je rekel, da sem mu zelo všeč
in da bi rad imel mojega otroka. Prosil me je, ali bi želel seksati z
njegovo mlado ženo.
Na konferenci se je zbralo veliko mirovnih aktivistov ter
različnih ljudi iz znanosti in politike. Spoznal sem tudi Elo Gandhi,
vnukinjo Mahatma Gandhija. Pred kakimi tisoč petstotimi
zbranimi predstavniki iz sto dveh držav in otroki iz šole, kjer je
konferenca potekala, sem imel zadnji dan 10-minutni govor o
svojem potovanju in misiji, ki sem si jo zadal. Požel sem največji
aplavz v svojem življenju. Spoznal sem tudi lastnika podjetja
Sahara, ki je eden najbogatejših ljudi v Indiji. Povabil nas je na
večerjo v svojo graščino v centru mesta Lucknow, ki bolj spominja
na palačo rimskega cesarja.
Nato mi je nekdo kupil vozovnico za vlak do Delhija, tako da
sem se lahko vkrcal na letalo za Bangalore.
212 indija

JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA
15.12. 2005
Prispel v Indijo
Pozdrav,
pred tednom dni sem prispel v Kalkuto, iz Kalkute sem letel v
Delhi in iz Delhija stopal do mesta Lucknow, kjer sem se udelezil
mirovne konference, kjer smo razpravljali o moznostih razresevanja
svetovnih konfliktov in zdruzenja sveta v eno federacijo.
Konference smo se udelezili predstavniki 102 drzav na povabilo
37 000 otrok iz City Montessori School, Lucknow.
V zivljenju se nisem se udelezil tako FENOMENALNEGA srecanja
in dozivel tako cudovitega sprejema.
Vceraj zvecer sem prispel v Bangalore, kjer me je cakal oce in
zdaj bova nekaj tednov Indijo raziskovala skupaj. Danes greva na
obisk k Sai Babi...
Rad vas imam,
Matej - Peacehiker
www.peacehiker.com
Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE
V Bangaloreju sem se srečal z očetom, ki mi je rekel, da želi
iti v ashram Sai Babe. Skoraj nisem verjel svojim ušesom. Tam
sva, oblečena v preprosta bela oblačila, preživela štirinajst dni in
spala na preprostih posteljah med množico romarjev...
- Matej, žal mi je, mi je rekel ob neki priložnosti.
- Zakaj ti je žal? sem bil presenečen.
indija 213

214 indija
- Spominjam se, kako sem se na vse moči trudil, da bi ti preprečil
odhod na to potovanje. Tako krivega se počutim.
Objel sem ga.
- Tatko, to je bilo vse prav. Hvaležen sem ti, ker si me tako oviral.
Tako sem ugotovil, kako močna je resnično moja želja.
JAVLJAM SE IZ: Puttaparthi, INDIJA
26.12.05
NOVA SESTRICA IZ INDIJE
18. dec. 05 15:00
Z ocetom sva se peljala mimo revne vasice in ko so naju otroci
videli, so zaceli kricati, da bi vzbudili najino pozornost.
»Ustavi,« je rekel oce vozniku. Sestopila sva in k nama so
pritekli navduseni otroci in tudi nekaj njihovih starsev. Opazovali
so naju z radovednostjo. Videl sem, da sta dva otroka na glavi
nosila velik kovinski kroznik z blatom. Prijel sem ga z glave
vsakega posebej in ju polozil na tla. Prijel sem majhno, razigrano
dekletce za roko in se zacel z njo pogovarjati. Medtem je oce vzel
iz torbe fotoaparat in nas slikal. Vsi so se zbrali okrog njega in z
zacudenjem gledali, kako je bila slika ze na voljo.
Naenkrat oce seze v denarnico in da majhni puncki bankovec
za sto rupij. Sokirana je prijela bankovec z blatnimi rokami in ni
nasla besed. K njej je pritekla mama in se nama zahvalila.
Presenecen sem bil. Se nikoli nisem videl oceta, da bi se tako
vedel.
»Danes je njen srecni dan,« je rekel in se siroko zasmejal. »Matej,
rad bi resnicno osrecil enega otroka iz teh revnih krajev.«
Kaj je imel v mislih, sem izvedel naslednji dan.
19. dec. 05 12:00
Prispela sva do stavbe z napisom »SATYA SAI EDUCATIONAL
SOCIETY«.
»Tukaj,« je rekel oce. Izstopila sva iz motorne rikse in rekla
vozniku, naj naju pocaka.

V soli sva nasla ravnatelja in mu negotovo razlozila svojo
namero. Starejsi mozak naju je gledal z izbuljenimi ocmi.
»No ... Ne vem ... To je zelo velikodusno. Pravzaprav imamo
nekoga ... Eh ... Puncka revnih starsev in zelo brihtna ...«
Kasneje nama je zaupal, da se mu v njegovi 50-letni karier, kaj
takega se ni zgodilo.
V pisarno je vstopilo drobno dekletce. Bosonoga, tanke
rokice, crnih las. Prestrasen, vprasujoc pogled in izraz popolnega
presenecenja, ko ji je ravnatelj razlozil najino namero v nama
nerazumljivem jeziku.
Pogledala je najprej naju, nato ravnatelja, nato spet naju in
koncno so se ji oci zasvetile in usta razlegla v sirok nasmeh.
»Sanjam o tem, da postanem racunalniski inzenir,« mi je
kasneje zaupala.
20. dec. 05 13:00
V solo sva prisla z rahlo zamudo in v ravnateljevi pisarni so naju
ze vsi cakali. Mounika, njeni starsi, katerih oblacila so izdajala,
da pripadajo najrevnejsemu sloju, ravnatelj, njegovi pomocniki
in nekaj uciteljev.
Gledali so naju z izrazom nejevere in ravnatelj naju je se enkrat
vprasal, ce misliva resno.
»Seveda,« je rekel oce. »Mouniko bom stipendiral do diplome
na univerzi po njeni izbiri.«
Jaz sem ji izrocil pismo, kjer sem ji napisal, da je odslej naprej
moja sestra in sestra moje 11-letne sestrice Nike. Napisal sem ji,
da ji bova vedno na razpolago, ce bo karkoli potrebovala in da
bova naredila vse, da izpolni vse svoje sanje. Kupil sem ji tudi
nekaj knjig, kuverte, zvezek in svincnik.
Oce je starsem izrocil kuverto z njeno prvo stipendijo. Ocetu in
materi deklice so skoraj stopile solze v oci. Sklenila sta roki in se
dotaknila najinih stopal. Prav tako se je Mounika sklonila in naju
prijela za stopala in tiho rekla hvala.
»Prosim, ne zahvaljuj se nama, Mounika. Midva sva prav tako
srecna kot ti.«
21. dec. 05
Se nikoli nisem videl oceta tako srecnega. Vceraj zvecer sem
indija 215

se domislil nore ideje. Napisal sem pozivno pismo, da bi se za
Bozic zbralo 500 ljudi, od katerih bi vsakdo na isti nacin posvojil
po enega otroka, ucitelja ali z mesecnim prispevkom pomagal
soli. Nato sem zelel, da bi se povezali in skupaj nasli nacin, kako
najbolje pomagati tej soli in narediti primer, ki bi mu lahko sledilo
tisoce skupin po vsem svetu.
Denar ni niti zdalec tako pomemben, kot je ljubezen, ki bi jo
ljudje ponudili otrokom in uciteljem. Tako bi otrokom dali UPANJE.
Lahko bi si koncno UPALI SANJATI.
Danes je projekt klavrno propadel, ko so mi rekli, da znotraj
ashrama tega ne morem poceti.
22. dec. 05
Pismo je prislo tudi do ravnatelja sole in ta me je nasel in izrazil
svoje navdusenje.
»Sri Narasapa, nic ne bo. Res mi je zal...«
»Gospod Peacehiker... prosim... navdusen sem nad vaso
clovekoljubnostjo in ljubeznijo do clovestva!«
Grenkoba poraza je izginila in telo so mi preplavili prijetni
obcutki.
»Prosim, udelezita se z ocetom proslave, ki jo bomo pripravili
za Bozic. Ob 9:30 zjutraj. V cast bi mi bilo, ce bosta zelela...«
BOZIC, 25. dec. 05 9:25
Ko sva vstopila skozi glavna vrata, je zavrsalo med vsemi 480
ucenci in ucitelji, zbranimi na pescenih tleh pred velikim odrom.
Okrog so bile velike zavese in nad njimi velik sotor.
Ravnatelj naju je s svojim najozjim osebjem ze nestrpno cakal.
Posedli so naju na stol in cez nekaj minut so naju ze povabili
na oder. Otroci so navduseno ploskali in vriskali. Poslusala sva
govor, kjer naju je eden od uciteljev primerjal z Gandhijem in
Nelsonom Mandelo in nama nato nadel venec iz svezih belih in
rdecih roz. Nato so pred naju postavili velikansko torto. Dali so mi
v roke noz in me prosili, ce jo razrezem.
Cesa takega ... se nikoli!
Po tem sem dobil v roke mikrofon in imel kratek govor. Otroci
so spet vriskali in ploskali.
216 indija

Usedla sva se na castni stolici in naslednjo uro in pol uzivala
v predstavi. Bila je najbolj ganljiva bozicna predstava v mojem
zivljenju. Nepojmljivo se mi je zdelo gledati temne indijske otroke,
kako za naju uprizarjajo KRISTUSOVO ROJSTVO. Presenetilo me
je njihovo poznavanje Kristusovega zivljenja in nasih bozicnih
obicajev. Peli so bozicne pesmice, videli smo majhnega Bozicka
in nato tradicionalne indijske plese. Za naju so v racunalniski
sobi naredili tudi impresivno dobro narejene jaslice, imitacije
krscanskih cerkva in druge umetnine.
Slo mi je na jok. Vonj sena okrog stalice, kipci Marije, Jozefa,
malega Jezuscka in ovac so me mocno spominjali na moje lastno
otrostvo.
Po predstavi sem spet stal na odru z mikrofonom v rokah. Izrazil
sem hvaleznost in jim rekel, da bodo svoje sanje dosegli samo, ce
jih bodo zeleli doseci skupaj.
»Ce zelite zmagati, morate biti sto in stokrat porazeni. Verjeti
morate v svoje sanje in nikoli obupati! Tezko je ... vendar
zabavno.«
»Zelel bi na oder povabiti nekoga, ki vam bo delo cisto majckeno
olajsal. Skupaj z ocetom vam zeliva sponzorirati dostop do
interneta.«
Vec sto izbuljenih oci in bucen aplavz.
“Zapomnite si to ... Moc, ki vas podpira, je vecja kot je naloga,
ki stoji pred vami.«
Danes, 26. dec. 05 20:00
Zjutraj sva se v sobi C8 srecala z dvema gospema, ki sta videli
pismo, preden so ga odstranili in izrazili zeljo po sodelovanju.
Zjutraj sva jih peljala v solo, jim predstavila ravnatelja, ucitelje in
otroke.
»Resnicno sem spoznal, da so to resni, pozrtvovalni ljudje in
zanje zastavim svojo besedo,” je rekel oce. Zenski sta dali svoj
naslov in obljubili, da bosta na ta nacin posvojili vsaka po enega
otroka.
»Matej, srecen sem,« mi je rekel oce, preden se je vkrcal na
letalo. »Nicesar ne pricakujem v zameno od Mounike. Upam
samo, da se ji bodo izpolnile sanje in da bo srecna s svojimi starsi.
Vsako leto bi jo rad povabil na pocitnice v Slovenijo, kasneje ji
omogocil studij v Evropi, ce bo zelela, in v primeru, da se karkoli
indija 217

zgodi njenim starsem, bi jo brez pomisljanja vzel k sebi in jo
vzgajal kot lastno hcerko.«
Tako se je zacel projekt »Sola v Bukkapatnam-u«. Upava, da bo
inspiriral tisoce drugih.
Na bozicni dan sem obstal v popolnem soku, ko mi je ravnatelj
rekel, da oni sicer Bozica ne praznujejo in so celotno predstavo
pripravili zgolj za naju in da so za pripravo potrebovali 2 DNI!!! Se
sedaj mi ni jasno, kako je kaj takega mogoce!
BOZIC V ASHRAMU SAI BABE – NEVERJETNE ZGODBE
Se nikoli nisem videl toliko cudezev na enem mestu.
Deset dni sva z ocetom prezivela znotraj Sai Babinega ashrama
v Puttapartiju. Sai Baba – graditelj najvecjih in najmodernejsih
bolnisnic in univerz, ki so za vse brezplacne. Sai Baba obuja mrtve
v zivljenje in materializira ogrlice. Vendar to se niso najvecji cudezi
...
Vecji cudez je ta, da resnicno spreminja srca ljudi, ki ga
obiscemo. Vecji cudez je neverjetna organizacija ashrama in
okoliskih univerz in bolnisnic, kjer za svoje delo nihce ne prejme
placila, vendar nisem se nikoli videl tako predanih ljudi.
SLUZI VSEM, LJUBI VSE.
SLUZI CLOVEKU, DOKLER NE VIDIS V VSAKEM CLOVEKU BOGA.
LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR VAS JAZ LJUBIM.
JAZ IN BOG SVA ENO, so napisi, ki visijo po celotnem ashramu.
Meni ze od otrostva predstavljata Kristus in njegovo zivljenje
velik ideal. Obcutek imam, da Sai Baba nosi zelo podobno
sporocilo, le da ga siri po modernejsih medijih.
Sai Organizacije so prisotne v vec kot 150 drzavah sveta in
njihovo delo je vredno obcudovanja. Ce za te organizacije se niste
slisali, je to verjetno zato, ker lahko clani promovirajo organizacijo
samo s svojim zglednim zivljenjem. Dovoljeno ni niti obesati
letakov ali posiljati vabil.
Kljub temu, da ni bilo nikjer nobenega letaka in da Sai Baba
ni nikogar povabil, se nas je za Bozic zbrala vecdesettisoc-glava
mnozica. Pel sem v zboru in lahko sem od blizu videl, kako je Svami
iz zraka potegnil dve zlati ogrlici in materializiral sveti prah. NORO!
Kljub vsem cudezem, ozdravljenjem in svoji nepopisni
popularnosti, Sai Baba ne zeli narediti nove religije. Pravi, da ...
218 indija

OBSTAJA SAMO ENA RELIGIJA, TO JE RELIGIJA LJUBEZNI.
Zeli, da se poglobimo v svoje korenine in da kristjani postanemo
boljsi kristjani in muslimani boljsi muslimani.
OBSTAJA SAMO ENA RASA – CLOVESKA RASA.
OBSTAJA SAMO EN BOG, KI JE VSEPRISOTEN.
http://www.srisathyasai.org.in/
MIROVNA KONFERENCA NA SEVERU INDIJE
Sola City Montesorri School iz Lucknowa je organizirala
svetovno mirovno konferenco, ki smo se je udelezili predstavniki
102 drzav.
Desetega decembra zvecer mi je po seriji cudezev uspelo priti
do mesta Lucknow na severu Indije. Cim sem prispel do glavnega
centra najvecje zasebne sole na svetu in povedal svoje ime, so mi
priskrbeli voznika, ki me je peljal do visoke moderne stavbe. V
drugem nadstropju sem nasel sobo, kjer je bilo napisano
Matej Sedmak – PEACEHIKER, Slovenija.
Naslednje tri dni sem bil delezen najvecjega gostoljubja,
spoznal sem nekaj svetovno znanih obrazov in imel dva govora
pred vsemi udelezenimi.
Ta mirovna konferenca je polozila temelje za EN SVET tudi na
politicnem in pravnem nivoju.
www.cmseducation.org
OCKA SE VRACA DOMOV
Danes, okrog stirih popoldne, me je po 14 cudovitih dneh
zapustil moj zvesti prijatelj in veckratni sopotnik. Vsakokrat, ko ga
vidim, cutim globlje spostovanje in ljubezen do svojega oceta.
Z ocetom sva povezana kot se nikoli. Danes me je zapustil in
upa, da se spet srecava konec januarja v Turciji.
PEACEHIKER V TIMES OF INDIA
Na ulici me je ustavil majhen decek in zakrical: »Tebe sem pa
videl v casopisu!!«
»Kaksnem casopisu?« sem se presenecen obrnil. Nato sem se
spomnil, da so teden dni nazaj, tisoc kilometrov stran z mano
naredili intervju za Times of India. Mislil sem, da bo clanek
objavljen zgolj v lokalni izdaji, vendar ...
indija 219

POT PROTI DOMU
Zapuscina oceta je mala crna belezka, knjiga za ucenje Hindi-ja
in pa dve letalski karti. Ena do Mumbaja in druga do Delhija.
Jutri grem se enkrat za deset dni na VIPASSANO meditacijo, nato
do Delhija in od tam na stop cez Pakistan, Iran in Turcijo nazaj
domov. Rad bi se vrnil do konca januarja in nadaljeval studij.
NOVA SPLETNA STRAN
Pripravlja se nova spletna stran. Znano slovensko podjetje mi je
ponudilo pomoc pri novi spletni predstavitvi. Na voljo bo kmalu.
Vam sporocim ko bo.
Se vedno iscem nacin, kako bi lahko naredil internetno skupnost,
kjer bi se lahko Peacehikers med seboj spoznali in spoprijateljili.
Google groups izgleda, da ne funkcionira najbolje. Zelo nerodna
komunikacija je in malo funkcij.
Vas prijatelj,
Peacehiker
SE BOM PREDAL NOVI SPOLNI NASLADI?
Iz Putaparthija sem letel v Bombaj, nato nekaj dni ostal v mestu
Igatpuri in za novo leto prišel v OSHEV ASHRAM v mestu Pune.
Tam sem preživel eno najlepših novih let v življenju.
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA
31.12. 2005
220 indija
Nevarno, negotovo, avanturisticno novo leto...
V novem letu vam zelim SRECE in ZALOSTI.
Bodite hvalezni za vsako novo izkusnjo.
Saj ... brez CRNEGA ni tudi BELEGA.
Vas prijatelj – vedno
Peacehiker

Naslednji dan sem šel za deset dni na VIPASSANO in tam doživel
novo pustolovščino v tišini. Zatem sem še nekaj dni ostal v OSHO
ašramu. Nekega popoldneva sem se klatil po mestu. Malo sem bil
lačen, malo osamljen.
- Dolgo časa že nisem bil z nobenim dekletom, sem razmišljal.
Tako neprivlačnega se počutim. Ne znam vzpostaviti tistega
odnosa magične privlačnosti.
- Zakaj se počutim tako neprivlačnega? Ah, ti zmešani občutki!
Ne bom reagiral, ničesar ne bom naredil. Dobro je, da sem v
obdobju abstinence od seksualnosti; pustil bom, da rastem.
Ne bom se več ukvarjal z dekleti, ne bom več razmišljal o tem.
Trenutno si sploh ne želim nobenega dekleta! Želim si biti sam in
opazovati svet.
Šel sem v restavracijo, kjer sem bil zmenjen z nekim moškim,
ki je želel postati Peacehiker. Nekaj časa sem ga čakal, a ker ni
prišel, sem ogovoril mlado čedno damo temne polti za sosednjo
mizo. Lase je imela spete v čop in njeno telo je izražalo izjemno
eleganco. Ko sva izmenjala nekaj stavkov, sem jo vprašal, ali
lahko prisedem. Dovolila mi je. Andrea je Britanka, njeni starši so
po poreklu z Jamajke. Dokončala je študij književnosti, kar se sliši
v načinu, s kakšno lahkoto se igra z besedami.
Ob njej sem bil popolnoma neobremenjen. Ker sem se odločil, da
ne bom z nobenim dekletom, sem bil popolnoma neobremenjen.
Ničesar nisem pričakoval od nje, ničesar si nisem želel. Spontano
sem bleknil:
- Danes nimam prenočišča. Lahko prespim pri tebi?
Šokirana je bila, a je nemudoma pritrdila. Rekla pa je, da
živi v hotelu v Oshevem ashramu in ne ve, kako me bo spravila
notri. Sprehajala sva se. Začutil sem jo blizu in sem jo med hojo
spontano objel. Tudi ona je dala roko okrog mojega pasu in me
rahlo privila k sebi.
Všeč mi je bil njen smisel za humor. Všeč so mi bili njeni beli
zobje, ko se je smejala. Njen obraz me je malo spominjal na tisto
manekenko – Naomi.
indija 221

Šla sva na zelenico nekega hotela. Naslonil sem se na drevo in jo
povabil, naj se uleže na travo in položi glavo v moje naročje. Začel
sem jo božati. Želel sem si biti nežen z njo in ji narediti prijeten
večer. Popolnoma vseeno mi je bilo, kaj bova počela in kje bova.
Želel sem samo ...
Občutil sem njeno roko na svojih prsih in drugo, ki me je nežno
objemala.
Po nekajurnem kroženju po mestu sva se vrnila nazaj v OSHEV
ashram. Splezal sem čez visoko kamnito ograjo in se ji pridružil
v njeni hotelski sobi. Božansko je zmasirala moje golo telo z
masažnim oljem in nato jaz njeno. Ležala sva v postelji in se gledala
v oči. Opazil sem, kako postaja njen dih hitrejši. Približal sem se ji,
se dotaknil njenih ustnic in se čez nekaj sekund odmaknil. Pobožal
sem jo po licu. Nato sem se ponovno približal in potopila sva se v
dolg in slasten poljub. Objel sem jo in njeno vitko telo tesno privil
k svojemu. Začutil sem njen hiter srčni utrip.
- Fuck me! Fuck me right now! je kričala čez nekaj minut. I want
you!
Tudi jaz sem si jo želel. Umiral sem po tem, da bi okusil slast
ljubljenja z žensko, ki me tako noro privlači, ampak ne danes.
- Ne, Andrea. Ne moreš vedno dobiti vsega, sem ji nagajivo
odvrnil in nadaljeval z božanjem njenega telesa. Tisto noč
sem želel biti samo nežen z nekom, ničesar drugega. Trdno
sem se odločil, da bom sledil svoji odločitvi z Japonske in zgolj
opazoval, kaj se dogaja v meni in z mojo seksualno energijo.
Naenkrat slišim jok in vidim Andrea, kako ihti. Začuden
jo pogledam. Objel sem jo, poljubil na lice in pustil, da se je
izjokala.
- Matej, nikoli me še nihče ni tako sprejemal.
Spet je zaihtela.
- Moški so si vedno želeli od mene mojega telesa. Kako to, da
ti ne?
Nisem vedel, kaj naj ji odgovorim. Pa še kako mi je všeč njeno
telo! Zdelo se mi je samo ... da je v njej še kaj drugega kot le lepo
telo.
Spet sva se potopila v poljube. Spet si je noro želela, da bi se
ljubila, in ponovno sem jo zavrnil.
222 indija

Proti jutru, malo preden sem jo zapustil, me je privila k sebi,
ugriznila v uho, nato pa zašepetala:
- Ti si prvi moški, ki mi lahko resnično dominiraš.
Napel sem ušesa, da ne bi preslišal kake besede.
- Daješ mi občutek varnosti. Lahko kričim, jočem, delam, kar
hočem, in čutim, da me ti lahko obvladaš. Vse življenje sem
sanjala o moškem, ki me resnično lahko obvlada. Vedno sem
jaz tista močnejša v odnosu z moškimi, in TO MI GRE NA
BRUHANJE! Ne prenašam več šibkih, poženščenih moških, ki
mi skušajo ugoditi.
- Me veseli, da ti je všeč, sem ji rekel počasi, se ulegel ob njej
na posteljo in dovolil, da govori naprej.
- Znaš me prijeti. Znaš se me dotakniti. Znaš me zadovoljiti. Aah,
sploh si ne predstavljam, kakšna pravljica bi bila resnično se
ljubiti s tabo. Všeč mi je tvoj način komuniciranja, tak krasen
govornik si. Všeč mi je, ker si tak gentleman in ker me tako
globoko spoštuješ ... Bila sem z mnogo moškimi, a povem ti
lahko, da si ti ljubimec številka 1. Najboljši si.
Nobene varnosti ni, nobene gotovosti. A v meni se je takrat
zasidrala samozavest, ki je kot majhen otok, kamor se lahko
vedno zatečem pred nevihto. Ne glede na to, kaj se mi zgodi
in kako negotovo se počutim, se v spominu vrnem in spomnim
iskrenih besed, ki mi jih je izrekla Andrea. Tak sem kot vsi drugi
– privlačen in vreden ljubezni!
A Andrea je videla samo del mene. Če bi me poznala dlje časa,
bi spoznala tudi moje druge strani. Verjetno imam v sebi oboje –
sem privlačen in sem neprivlačen, sem samozavesten in negotov,
sem močan in šibek, voditelj in voden, sebičen in altruističen ...
Vsaka besedna opredelitev tega, kar sem, me pomakne za
korak nazaj.
indija 223

JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA
16.1. 2006
Proti Sloveniji
10 dni VIPASSANE je bilo carobnih. Ni besed, ki bi opisale
tokratno izkusnjo. Cutim, da sem zabredel globlje, kot kdajkoli
prej. Bolj kot kdajkoli prej verjamem, da je nemogoce, da clovek
spozna, kdo v resnici je, znotraj glasne, nasilne in lazne druzbe, ki
ji pravimo »civilizacija«.
Po nekaj dneh tisine je izkusnja postala resnicno intenzivna.
Zmaga v borbi s slonom (mojim umom) se je vse bolj nagibala
na mojo stran in izkusil sem dolge ure v tisini sebe, brez misli.
Z zanimanjem sem opazoval, kaj se dogaja znotraj mene. Sedmi
dan sem izkusil resnico - izkusil sem, da ne obstajam ... da masa
telesa, ki ga imenujem JAZ, ni nic drugega kot milijarde celic, ki se
neprestano spreminjajo - rojevajo, umirajo, rojevajo, umirajo. Da
je to, kar imenujem JAZ, vedno povezano z VSEM, kar je in kar ni.
Da je VSE ENO in vse POPOLNO.
Zakaj bi bil torej za karkoli zaskrbljen? Zakaj bi me se kdaj bilo
cesarkoli strah? In zakaj bi kogarkoli pogresal?
Naj zveni se tako cudno, vendar tudi po letu in pol ni trenutka
v lepem ali osamljenem, tihem ali glasnem dnevu, ko bi koga
pogresal - prijatelje, druzino, ljudi, ki sem jih srecal na poti.
Resno.
Kakorkoli, vedno veckrat se zalotim zadnje tedne, da razmisljam
v slovenscini, na misel mi prihajajo dogodki iz otrostva, slike
mame, oceta, sestrice, prijateljev, ki me cakajo doma in preplavijo
me prijetni in vznemirljivi obcutki.
Veselim se prihoda domov. Veselim se srecanja z druzino, starimi
prijatelji in prijatelji, ki sem jih pridobil na poti. Presenetljivo veliko
ljudi odgovarja na reportaze, ki vam jih posiljam in mi ob tem
pripoveduje svojo zgodbo. Ceprav nimam vedno casa odgovoriti
na posamezne emaile, posto vedno preberem in se veselim vasih
224 indija

uspehov in ob prebiranju zalostne zgodbe mi v oci vcasih stopi
tudi kaksna solza.
Rad bi vam pisal vec ... rad bi vam pisal o dekletu, ki sem ga
spoznal predvcerajsnjim in mi je prinesla odgovore na mnogo
vprasanj ... pa o mozaku, ki mi je pred kratkim v roke potisnil 2000
Rupij, o poslovnezu, ki mi je obljubil letalsko karto do Delhija in
o neznanem mladenicu, ki se mu je pokvaril motor in me je srecal
po 4 kilometrih porivanja svojega vozila. Izmucen in zalosten me
je ustavil in negotovo prosil za pomoc. Ni vedel, kako me vprasati
in sam od sebe sem mu dal v roke denar. Bil je tako sokiran in
hvalezen, da se nekaj casa nisem mogel izvleci iz njegovega
objema. Rekel mi je, da si tudi on zeli biti Peacehiker.
Rad bi vam pisal vec ... vendar ugotavljam, da NE MOREM. Zelim
si deliti z vami izkusnje ... in NE MOREM. Cim dogodke spravim v
besede, izkusnja izgubi svoje bistvo. Ce porabim se toliko besed,
vam ne morem povedati, kaksna je moja izkusnja osamljenosti,
moja izkusnja ekstaticne srece in kako je biti JAZ.
Kakorkoli, trudim se in se bom se naprej.
Rad vas imam,
Matej - Peacehiker
www.peacehiker.com
Od: Jonas Znidarsic
Datum: 16.1.2006 20:11
Zadeva: Re: Proti Sloveniji
Tele tvoje pisarije bi bile bolj primerne za blog,
kot pa da jih vsakokrat razposiljas naokoli. Ce te
zanima, ti z veseljem ponudim prostor za objavo na
svojem strezniku www.rozina.si.
Te zanima?
LP
Jonas Znidarsic
Ljubljana
indija 225

226 indija
Od: Matej - Peacehiker
Datum: 17.1.2006 6:45
Zadeva: Re: Proti Sloveniji
Ceprav sem se namenil danes pocet nekaj cisto
drugega, sem pocekiral mail, kliknil na tvoje
stran in zadnje 3 ure obsedel v branju blogov,
predvsem od Vesne Milek.
Razmisljal sem. Razmisljal sem o vsem, kar
vam ne povem. Predvcerajsnjem sem imel eno
najbolj utrganih noci v svojem zivljenju. V neki
restavraciji sem se zapletel v klepet z temnopolto
lepotico in ugotovil, da mora steti okrog 30, je
uspesna, diplomirala iz angleske literature, ... ,
ima utrgan smisel za humor, inteligentna, se ful
ukvarja s spiritualno rastjo... in moja pick-up
line: »Ej, nimam kje prespat danes. Lahko spim
v tvoji sobi?« In cez dvajset minut sva sedela na
zelenici pred hotelom. Jaz prislonjen ob drevo, ona
prislonjena na moje prsi in jaz se s prsti nezno
dotikam njenih ustnic in vratu.
Cez dobro uro in pol, sem lezal na njeni postelji v
moderni hotelski sobi - verjetno najboljsem hotelu,
ki ga lahko dobis v Indiji - uzival fenomenalno
enourno masazo.
In ko sem prisel iz kopalnice, me zgrabi in
zasepeta: »Koncno sem srecala moskega, ki me
lahko dominira...« in mi zacne govoriti svoje
utrgane fantazije. In... Zaspala sva ob sestih
zjutraj. To je tudi moja pot. Jasno in prosto povem
o svojih sanjah o zdruzenem svetu, nikomur pa
ne zaupam, da si zelim biti najvecji ljubimec na
svetu... razumeti zensko v globine njene duse in
telesa, ji znati pricarati najlepsi trenutek v njenem
zivljenju, jo prek seksualnosti osvoboditi in nato
izginem kot veter... kot da ne bi bil nikoli tam.
S tem nocem zmanjsevati pomena prvim sanjam
- zdruzen svet je smisel mojega zivljenja, vse bom
naredil zato, da bo clovestvo koncno odraslo...
Vendar mi je prav tako pomembno razvijati druge

plati mene, ki morda niso vsem sprejemljive...
Po mojem mnenju je pomemben del mirovnega
procesa, ljudi osvobodit seksualno. Siguren sem,
da ce bi islamski teroristi vec seksali, jim ne bi
nikoli padlo na pamet it sesuvat WTC. In mislim
na resnicno svobodno spolnost - ne na nek libralni
produkt »neomejenega seksa«. Tudi ce so obdobja,
ko se vsako noc ljubim z drugim dekletom, je zame
seksualnost sveta, je to zame zivljenska energija,
ki jo delim z zensko, ki jo resnicno ljubim - tudi ce
sem jo spoznal pred 4 urami.
Ampak kot pisatelj zafrustriran! Pocnem toliko
utrganih stvari na tej poti in o njih nihce ne ve...
Se vedno se ob reportazah spomnim na to, kaj
bo rekla mama in vaski duhovnik - odrastel sem
namrec v precej intenzivni katoliski vzgoji in to,
kaj bodo rekli verniki, se vedno ni slo iz moje
glave.
Se vedno nisem preprican, da znam pisat, da se
znam izrazat... kakor svoboden sem morda postal
v spiritualnem in dejanskem svetu, tako je moj
pisateljski svet se poln frustracij.
Heh... cudno, da te reci delim ravno s tabo. Kot bi
te poznal ze leta in ti poznal mene in kot da sva
stara frenda. Lep obcutek
Na www.peacehiker.com imam en blog v anglescini
in slovenscini. Vsem vam obcasno posiljam
pisemce, ker rad prejemam kup emailov od vseh
starih in novih frendov in veliko ljudi mi pravi, da
jim polepsam jutro, pa nic me ne stane, ker mi tele
stvari vedno sponzorirajo drugi.
Vendar ce me ze vabis in odpres Peacehikerju
eno okence na rozina.si, se vam bom
pridruzil, zlogarjem in morda zacel odkrivati bolj
pikantne in prikrite podrobnosti svoje poti. Morda
lahko tam zacnem pisat en blog, ki ga zagotovo ne
bo cekirala moja mama. :)))
...
Matej - Peacehiker
indija 227

ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN?
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA
22.1. 2006
DANES SE POCUTIM TAKO NEUMNEGA!
Pravocasno sem prispel do pulta na letaliscu v Pune-u. 12:45,
imel sem 45 minut do poleta in bil veselo nasmejan, saj sem imel
karto do Delhija ze placano. Dva dni nazaj sem stopal od enega
konca mesta do drugega in voznik motorja, ki me je pripeljal prav
do ciljne destinacije, se je ponudil, da mi placa karto do Delhija.
»Ne se mi zahvaljevati. Ti si moj brat. Moja dolznost je, da pazim
na svojega brata,« je rekel gospod Goyare, lokalni poslovnez in
zelo prijazen clovek. Take stvari se mi na tem potovanju veckrat
zgodijo - da mi nekdo na lepem ponudi letalsko karto, 500 dolarjev
ali kaj podobnega.
Skupaj sva prezivela popoldne in vecer, pustil mi je, da vozim
njegov 350ccm HONDA motor!!!, povabil me je na vecerjo in na
koncu dneva placal za mene se sobo v prijetnem hotelu. Delila
sva svoje sanje in cutil sem, da sem zacel prelepo prijateljstvo.
Zagotovil mi je, da me bo karta za avion naslednji dan cakala
na pultu Spice-jeta. Da naj poklicem iz letalisca in dobil stevilko
rezervacije.
»Matej ... Matej ... Sedmak ...Oprostite gospod, na to ime
nimamo nobene rezervacije,« je bil odgovor usluzbenca za
pultom. Nisem mogel verjeti svojim usesom. Po tem ko je se 6x
preveril in me poslal od pulta, sem poklical gospoda Goyera, ki mi
je zatrdil, da je karta bila placana in da naj ga poklicem nazaj cez
10 minut. Cez 10 minut stevilka ni bila dosegljiva.
POCUTIL SEM SE TAKO NEUMNEGA. Imel sem narejen celoten
nacrt, da bom v Delhiju se danes, skusal priti v stik s prijatelji, ki
bi me mogoce lahko pomagali spraviti v kontakt s predsednikom
Indije, poslal sem mu se eno pismo, da sem jasno povedal, o
cem bi z njim rad govoril, ce mi uspe ... POCUTIL SEM SE TAKO
NEVERJETNO NEUMNEGA IN NAIVNEGA.
228 indija

Zacel sem sprasevati ljudi, ce mi lahko kdorkoli kupi karto in
dobil sem same zavrnitve. Cez eno uro me je nekdo peljal do
zelezniske postaje. Voznja z vlakom bi trajala 28 ur - mislim, da
nisem bil se nikoli toliko casa v enem vozilu ... Vendar je bila
prodaja kart danes zaprta.
Samo karte za drugi razred so bile na voljo. Nisem bil preprican,
ce bom to prezivel ... Sel sem iz Igatpurija do Pune-a v drugem
razredu - izkusnja, ki jo je definitivno treba doziveti, vendar enkrat
in nikoli vec!
Poslovil sem se od vseh neverjetnih ljudi, ki sem jih tu spoznal,
celo malo sem se povazil, kako srecen sem, ker sem nasel
sponzorja.
Zadnja dva dneva sem vlozil vse svoje zaupanje v cloveka, ki
sedaj noce odgovarjati na moje klice. Sedaj sedim v internet cafeju
in zapravljam denar, ki naj bi ne v 28 urah zapeljal do Delhija,
da sprostim iz sebe del custev v email, ki ga ravnokar beres.
JOJ, POCUTIM SE TAKO NEUMNEGA! Zakaj nisem vsaj preveril prej
na letaliscu?
Vse skupaj ni zaradi letalske karte ... Koliko sem vreden? Koliko
je vredno moje prijateljstvo? Kako me lahko nekdo namerno vlece
za nos in KAKO SEM LAHKO TAKO SLEP?
Ali lahko kdaj se komu zaupam? Kako bom reagiral naslednjic,
ko mi bo kdo ponudil pomoc? Bom bolj previden? Mogoce bom
tako previden, da se bo oseba, ki mi bo hotela pomagati, pocutila
neprijetno?
Lahko bi vedel, kaj se bo zgodilo ze vceraj. Poklical sem g.
Goyareja proti veceru, sprasujoc ce lahko ostanem pri njemu.
Zagotovil mi je, da me bo pobral cez 20 minut in nato izklopil
telefon. Cakal sem ga do 2h zjutraj. Nato sem zacel ustavljati
vozila in spraseval ljudi, ce lahko prespim pri njih.
Dva geja sta mi rekla, da sem lep in da bi zelela z mano preziveti
noc, druga dva tipa sta se me tako ustrasila, da sta zbezala stran
ko sem ju vprasal, ce lahko ostanem pri njiju. 5 tipov v hitrem
avtu mi je pokazalo sredinec, se kricali so in me skoraj povozili,
indija 229

ko so zapeljali mimo mene. Neka gospa mi je hotela dati denar in
sem ga zavrnil. Okoli 100 ljudi je enostavno reklo ne. Ob 3h zjutraj
sem se priblizal motorju z dvema fantoma in eden od njiju me je
povabil k sebi.
Asheesh zivi v malem stanovanju in je zanimiv, smesen
karakter z globokim glasom in zelo neznim srcem. Bil je ganjen
ob pogovoru, ki sva ga imela in mi zagotovil, da ga lahko tretiram
kot BRATA in da se lahko vedno zanesem nanj.
In spet - ZAUPAM ASHEESH-u. Popolnoma mu zaupam. Ce bi
mi danes rekel, da je kupil letalsko karto, bi sel na letalisce. Brez
predhodnega preverjanja.
Ljudem zaupam in jim tudi bom zaupal - vedno in za zmeraj. Ker
tak pac sem. Vsakomur dam priloznost, dokler mi ne dokaze, da
ni vreden mojega zaupanja. Ne morem izgubiti nicesar -lahko se
le ucim. Mr. Goyare je izgubil prijatelja.
Zunaj je vroce - vec kot 30 stopinj. Ne vem, kaj se bo zgodilo
z mano v naslednjih nekaj dneh in kako bom prisel do Delhija.
Ocetu sem obljubil, da se srecava 28. januarja v Istanbulu. Tudi
do tja ne vem, kako bom prisel.
Vem pa, DA MI BO USPELO. Spet mi bo kdo prekrizal pot, mi
obljubil letalsko karto in mu BOM ZAUPAL in eventuelno priletel
v Delhi in nato nasel pot do Istanbula. Ker ko se enkrat mocno
odlocis za nekaj, je NI SILE na svetu, ki bi ti to preprecila. So ljudje,
podgane in druge zivali, ki lahko zavrejo tvoj napredek, vendar te
nihce NIKOLI NE MORE USTAVITI.
Mnogi so do mene NEZAUPLJIVI. Nocejo me vzeti v svoj avto,
nocejo z menoj deliti hrane in nocejo me vzeti k sebi domov. Na
koncu se pocutim kot eden izmed 250 milijonov prosjacev v Indiji.
Vendar me vec ne moti. Vcasih sem kot filmska zvezda, stotine
ljudi okoli mene me prosi za moj avtogram. Vcasih se ljudje do
mene obnasajo, kot da sem NEDOTAKLJIV.
Vendar vem, da zamujajo oni - zamujajo tisti neverjetni obcutek,
ko nekomu zaupas in zgradis mocno prijateljstvo.
230 indija

»PAZI NASE« je najslabsi nasvet, ki ga lahko komu das.
NEZAUPANJE ljudem NI POT. Pot do samoizpolnitve je ... ZAUPATI
vsem in se POCUTITI NEUMNEGA od casa do casa.
Zaupajoc (in zdaj, ko sem se otresel vseh slabih obcutkov, spet
srecen), iz coffee shopa na zelezniski postaji v Pune-u
Matej - Peacehiker
www.peacehiker.com
P.S. Zaupam, da bo internetna stran kmalu postavljena. Bomo
videli :).
Spominjam se občutkov ob pisanju tega pisma. Ljudem sem
nujno moral predati sporočilo o tem, naj ne izgubijo zaupanja,
kadar jih kdo razočara. Morda sem izbral malo butast primer.
Dobill sem ogromno pošte nazaj! Nekateri so se obesili na to, da
sem tipa imenoval podgana, drugi so me označili za nehvaležneža,
večina me je pa tolažila, češ, saj bo bolje! Niti eden ni pa razumel
sporočila!
PISMO PREDSEDNIKU INDIJE
JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA
25. januar 2006
Odprto pismo predsedniku Indije
Dear President of India, Dr. APJ Abdul Kalam,
My name is PEACEHIKER and I am from the WORLD. However, I
was born with the name Matej Sedmak in Slovenia, a small country
in central Europe. Year and a half ago I left my home country and
went in the world in the quest for wisdom, carrying a big backpack,
guitar and 200 dollars in my pocket with one objective: AROUND
THE WORLD without any help of my family. Gradually I left the
baggage I carried with me, along with the old beliefs and the way I
used to be. Now I travel only with one pair of clothes, a toothbrush,
indija 231

a scarf around my neck and with absolutely no money.
I trust. I trust the world will provide everything to me, as long as
I will offer my sincere friendship to people that I meet on the road.
Please, read more about me and my travel on my officialhomepage,
in the attached article and 3 clips from Indian Newspapers. I also
include my PERSONAL MISSION STATEMENT, which may give you
an idea what can the society expect from me in the future.
I believe the world is beautiful. There are so many amazing
people that give without expecting anything back. There are so
many individuals and organizations who truly want to make a
difference. There are more and more awaken, enlightened people
who dedicate their lives to show the path of liberation to others.
There are so many incredible servants of the humanity and so
many people who completely trust a »hiker« they have just met. I
LOVE THE WORLD!
However, I feel that the political, economic, social and
educational system of the today’s world is rediculous. We live in a
FALSE society, so distant from the nature of human beings. When
we could ENJOY and CELEBRATE the precious gift of a human
life, many ignorant individuals reduce it to a rat race for material
posessions. The more money and posessions the »choosen few«
gain from this game, greater is their internal misery and on the
other hand a misery for billions of others, who do not have the
luck to be born in the right side of the world.
I observe both sides. I do not feel unhappy and do not want to
judge or condemn. I am responsible for, and I am the creator of
my emotions and my future. We are the creators of the futures
of our planet and we need to choose what serves us and change
what we find inappropriate.
I find India an incredible nation. I have never seen so much
diversity living together in one single democratic society. The
example of India, in spite of all the challenges it faces IS AN
INSPIRATION FOR HUMANITY!
I would appeal to you, Mr. President to take India a step further.
India has always been the land of spiritual gurus, enlightened
232 indija

eings, incredible wisdom and the highest culture. Why wouldn’t
Indian people decide to go back to their ROOTS and guide the
world to a happier tomorrow. Please, listen to my suggestion.
I would suggest you to declare publicly that you, as a President
of India, wish to join back together with West and East Pakistan
(Pakistan and Bangladesh). The separation from your brothers
caused India lots of pain and the pain is still here.
Declare you wish to UNITE and DISARM INDIA. Declare you wish
to place a law that NO NUCLEAR WEAPONS or WEAPONS OF MASS
DESTRUCTION should be allowed in the land of Bharat.
Be honest! Say that YOU WISH TO DO IT, but you do not know
how to make it happen without dividing the country. Ask the world
peoples to help you with suggestions through the WORLD WEB.
I can help you with my friends to create a portal, where people
would write their ideas.
I am sure that, if a 6 billion-member family put their heads
together, we can think of a solution!
And INDIA will again set an example for others to follow. India
could be the first GREAT WORLD PEACE CENTER.
Today evening I will be flying to Delhi and I would be honored if
you would want to accept me in the following days on an audience.
Because of the nature of my trip, it is difficult for me to plan ahead,
but I will do anything to adjust my schedule to meet with a person
I honour so much, Dr. Kalam.
If you will not find time in your busy schedule, please consider
staying in touch with me through letters. It would mean a lot to
me.
Peace and Love,
Matej - Peacehiker
peacehiker@gmail.com - these days I check email daily
www.peacehiker.com
indija 233

V PAKISTAN BREZ VIZE
Kmalu po prihodu v Delhi sem obiskal slovensko ambasado in
na poti nazaj srečal fanta, ki me je povabil v svojo hišo. Njegova
mama mi je rekla, da bo v času, ko bom v Indiji, ona moja mama.
Pisal sem pismo indijskemu predsedniku in dobil odgovor
predsednika Slovenije.
234 indija
Od: Janez Drnovsek
Datum: 27.1.05
Zadeva: (brez)
Spostovani Matej,
ne vem, ce vam je predsednik Indije ze odgovoril,
vam pa odgovarjam jaz kot predednik Slovenije.
Ponosen sem na vas kot Slovenca, ki si prizadeva
spremeniti svet na bolje. In to ne doma iz
naslanjaca pred TV, pac pa na dolgi poti po svetu.
Vedite, da vasa prizadevanja podpiram in vam
zelim veliko uspeha. Ko se vrnete v Slovenijo, se
bom z veseljem srecal z vami. Ce pa boste na svoji
poti kaksno misel namenili nam doma, se pa kar
oglasite na ta naslov.
Z naboljsimi zeljami in pozdravi
Janez Drnovsek
Express yourself instantly with MSN Messenger!
Download today it's FREE!
http://messenger.msn.click-url.com/go/
onm00200471ave/direct/01
Stanovanje, v katerem sem živel, so obiskali reporterji CNN IBNa
in nato cel popoldan govorili o meni na nacionalni televiziji.

JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA
Jan 30 2006
Zacudenje voznika rikse
Ura je bila ze blizu enajste, ko sem se nahajal na zelezniski
postaji Pune. Se vedno nisem imel letalske vozovnice, v zepu
mojega modrega kimona pa sem nosil 124 rupij, kar znese
priblizno 3 ameriske dolarje. Tega dne sem se odlocil, da z letalom
odpotujem v Delhi.
Najel sem rikso in narocil vozniku, naj vozi kar se da hitro,
kajti moje letalo bo kmalu vzletelo. Nameraval sem se vkrcati na
letalo Spice Jet, ki odide ob 13:30. Medtem ko me je vozil, sva se
pogajala za ceno, kajti imel sem obcutek, da mi namerava prevec
zaracunati. Nato se je v meni nekaj zgodilo.
»Imam idejo za vas,« sem se obrnil k vozniku.
»Da, gospod?«
»Mogoce bo zvenelo malo cudasko, ampak zelim, da o
tem premislite,« sem nadaljeval in ocitno pridobil njegovo
zanimanje.
»Povejte mi, koliko zasluzite na dan?«
»Oh, gospod, okoli 100 rupij, vcasih celo 200, toda ponavadi
okoli 150 rupij …«
»Ok, povem vam eno stvar. Ko pridemo do letalisca, vam bom
dal ves denar, ki ga imam, ce mi nekaj obljubite.«
Tokrat se je zdel zelo zainteresiran in naredil sem kratko pavzo,
medtem ko sem ga drzal za ramo.
Zanimalo ga je vec o tem.
»Poglejte, imam okoli 130 rupij in dal vam bom ves ta denar, ce
mi obljubite, da danes ne boste nikomur vec zaracunali prevoza.
Vsak, ki bo prisel do vas, mu ponudite brezplacno voznjo in ga
nato povprasajte za donacijo. Ce vam bo zelel dati denar, v redu, v
nasprotnem primeru pa ne boste izgubili nic, saj ste prejeli dnevni
izkupicek ze od mene,« sem mu razlagal.
Rekel sem mu, naj zvecer presteje denar, ki ga bo prejel od
donacij in ce bo stevilka dosegla 200, bo to znova ponovil
naslednji dan. Govoril je zelo dobro anglesko in zdel se mi je zelo
indija 235

prisebna oseba. Kakorkoli ze, mi se vedno ni cisto verjel, da bom
receno tudi zares udejanjil. Ko smo prispeli na letalisce, pa sem
mu predal ves svoj denar in bil je resnicno ganjen. Objel me je in
mi zagotovil, da bo naredil vse, kar sem mu predlagal.
Tistega dne nisem prisel do Delhija. Ocitno ni bil se pravi cas
za odhod, kajti naslednji dan sem moral spoznati se nekaj zelo
posebnih ljudi. In koncno … prispel sem v Delhi. Pogovarjal sem
se z ljudmi v predsedniskem uradu.
Danes mi je tajnica predsednika povedala, da bi predsednika
bilo mogoce srecati, ce nebi naslednji dan odpotoval v tujino. V
primeru pa, da bom pocakal 10 do 15 dni, ga bom lahko srecal.
Toda jaz ne bom cakal. To sem zaznal kot sporocilo, da moram
naprej. Na mojo pot tokrat se ne bo stopil Dr. Kalam. Kljub temu
pa sem vesel, da je osebno prebral moje pismo.
Zelim si, da bi bil bolj pogosto v stiku z ljudmi. Zelim si tudi
povezati vse te cudovite ljudi, ki sem jih srecal na poti in zdaj vam
naznanjam, da SEM NASEL NACIN, KAKO TO STORITI!
236 indija
Danes me lahko gledas na CNN IBN channel ob 20:15.
Z ljubeznijo,
Peacehiker
www.peacehiker.com
Preko Pakistana, Afganistana, Irana in Turčije sem se odpravil
domov. Prišel sem do meje ...
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA
31.1. 2006
Zacenja se NORA misija
Sedim na stolu v stanovanju mojih gostiteljev v Delhiju in srce
mi pospeseno utripa. Vsaka misel na misijo, ki sem si jo zadal,
tokrat pozene adrenalin po zilah.

Danes ze od jutra skusam dobiti vize za Pakistan, Iran in Turcijo
in ni mi uspelo dobiti nobene. Pred tremi urami sem sprejel
odlocitev.
GREM!
Grem brez prtljage, brez denarja in BREZ VIZ! Pojavil se bom na
Pakistanski meji in rekel uradnikom, da sem Slovenski drzavljan,
imam modre oci in bele polti in sem ...
... CLOVEK! Samo clovek in kot pripadnik cloveske rase bom
zahteval, da me spustijo v Pakistan.
Isto bom rekel na iranski in turski meji ter celotno pot do
Slovenije.
Skusal bom pisati dnevni blog. Spremljate ga lahko na spletni
strani.
Ce imate cas, si poglejte intervju na televiziji CNN IBN na http://
www.ibnlive.com/article.php?id=4615?ion_id=3. Na strani www.
ibnlive.com so mi naredili tudi blog.
Odrinem ob stirih zjutraj.
Ostanite v mislih z mano,
Peacehiker
www.peacehiker.com
P.s. Ce so vam moja pisma vsec, jih posredujte prijateljem in
recite jim, da je vse mogoce.
Ce se za reportaze iz poti zanima kak elektronski ali tiskan
medij, mi prosim posljite 1 500 evrov na ... HECAM SE. Moja pisma
lahko objavite kjerkoli, kadarkoli, brez moje privolitve.
indija 237

JAVLJAM SE IZ: Amritsar, INDIJA
3.2. 2006
2. DAN - Preckal mejo s Pakistanom ...
Zjutraj sem vstal, hitro pojedel zajtrk in se napotil proti meji
Wagah. Iz mesta Amritsar je okrog eno uro voznje.
11:00 WAGAH
Wagah2 Priblizeval sem se Pakistanski meji in srce mi je vse
bolj divje utripalo. Najprej so me uradniki zavrnili, nato pa so me
poslali na pogovor s sefom indijske strani mejnega prehoda.
»Gospod ... Sedmak, meje ne morete preckati, ce nimate vize.«
»Sir, jaz ne verjamem v vize,« je bil moj odgovor.
»Clovesko bitje sem, tako kot vi. Slucajno imam slovenski potni
list in belo polt koze.«
»Gospod Sedmak, strinjam se z vami in vsec mi je vas nacin
razmisljanja, vendar ne moreva iti mimo zakonov. Jaz sem zvest
svoji drzavi in svojim zakonom!«
»Vcasih nam zakoni ne sluzijo. Takrat moramo pokazati pogum
in narediti tisto, kar cutimo, da je prav. Ne bom se premaknil od
tu, dokler me ne spustite cez mejo.«
238 indija
Uradnik me je osupel spustil cez.
... ZA 25 MINUT.
11:25
Wagah border
»Prosim, pokazite mi potni list.«
Prvic, drugic in tretjic sem prisel cez brez da bi opazili, da nimam
vize. Uspelo mi je priti vse do konca mejnih objektov in kasarn s
stotinami vojakov in tonami razstreliva.
Ze sem dihal Pakistanski zrak, zaprl sem oci, blazen nad
uspehom, ki sem ga dosegel ...

»Gospod, pridite sem,« je bil glas, ki me je hitro zbudil iz sanj.
V naslednjih urah sem naredil celo gledalisko predstavo.
Uradnik, ki me je zasacil brez vize, se je zdaj sprosceno smejal in
mi zagotovil, da ce bi bilo v njegovi moci, bi me spustil cez.
Ko me je vojska zelela odpeljati nazaj na indijsko stran, sem se
jim uprl in rekel, da se ne premaknem z mesta, dokler ne govorim
s sefom Pakistanske strani meje. Eden od uradnikov mi je grozil
z aretacijo, na kar sem odgovoril, naj me aretira, ce se mu to zdi
prav.
Nazadnje so poklicali sefa indijske strani meje in ta me je nezno
potegnil za sabo in me nagovoril s toplim glasom:
»Bi se mi zelel pridruziti na kosilu?«
13:40
Med kosilom je izrazil globoko obcudovanje moji misiji in mi
zaupal, da so »Zdruzena Indija« njegove sanje, ze od otrostva.
Neznansko je bil srecen, da obstaja se nekdo, ki deli njegovo
vizijo.
18:00
Glavni sef postaje v Amritsar-u mi je uredil prostor na vlaku
spalniku za Delhi.
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA
3.2.05
3. DAN - BOSONOGI PEACEHIKER
4:30
Zjutraj sem se zbudil, ko je vlak ravno prispel v New Delhi in
ugotovil, da mi je nekdo izmaknil moje crne sandale.
»Ok,« sem si mislil in mirno stopil ven iz vlaka. »Hvala bogu, da
imam na nogah se nogavice in v zepu crno belezko, v katero sem
celo noc pisal novo verzijo dokumenta »SANJSKI SVET 2100«.
indija 239

»Gospod, a vi pa kar bosonog?« me je nagovoril Indijec.
»Emm... Da. Pravkar mi je Bog poslal sporocilo, da je
vse minljivo.« Indijec je bruhnil v krohot. Tudi sam sem se
nasmehnil.
9:00
Po stirih urah cakanja so koncno odprli Pakistansko
veleposlanistvo in cim sem jim pomolil svoj potni list, sem
ugotovil, da potrebujem pismo iz svoje ambasade. Poklical sem
na Slovensko ambasado v Delhiju, kjer so mi rekli, da pisma NE
MOREJO IZDATI.
Jeza je trajala manj kot cetrtinko sekunde. Siroko sem se
nasmehnil, vrnil telefon gospe iz Francije in se bosonog odpravil
novim dogodivscinam naproti. V sivo-rjavih nogavicah sem bil
pravi klovn!
Naucil sem se opazovati sporocila. Nisem cisto sam kreator
svoje usode (ceprav bi rad verjel temu). Nekdo je, ki je veliko vecji
od mene.
To sem zelo mocno zacutil danes. Tako kot sem cutil v Oaxaki
v Mehiki, ko me je tok odplavil na skale, ki so mi komaj resile
zivljenje. Le da je tokrat tok povsem varen in me bo vodil tocno
tja, kamor moram priti.
Poklical sem druzino, ki me je posvojila zadnji teden v Delhiju
in neznansko so se razveselili mojega klica. Cim sem prispel, so
me nahranili, mi dali nove cevlje in me s seboj odvlekli na indijsko
poroko. WAW!
240 indija
Kaj bom storil? Ne vem. Zaupal bom in uzival trenutke.
Se naprej bom pisal dnevne zapise - dokler ne pridem domov.
Najobsirneje v anglescini, nato pa povzetki tudi v slovenskem
jeziku.
Peacehiker

JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA
5.2.05
5. DAN - Dalai Lama
Pred kaksno uro sem dokoncal pismo, ki sem ga namenil Dalai
Lami.
Pred tremi dnevi mi je nekdo napisal, da bo Dalai Lama gostoval
v Delhiju v Constitution Club. Tekel sem naokoli in iskal ta kraj.
Mislil sem si, da tam ne bo veliko ljudi. Verjetno je to kaksen manjsi
vaski dogodek. Mogoce nekaj Tibetancev in nekaj domacinov.
Zelo tezko sem izvedel tudi za tocno mesto, kje Dalai Lama bo.
Na proslavo sem prispel nekaj minut pred samim pricetkom
dogodka. Presenecen sem zagledal tisoce ljudi pod velikim
sotorom in ducate ljudi, ki so cakali zunaj. Poskusal sem priti
blize in vstopiti skozi vrata, ko me je varnostnik povlekel nazaj:
»Oprostite, gospod. Polno je. Ne morete notri.«
To sem tudi sam opazil. Zares je bilo nabito polno. Obrnil sem
se k njemu z resnim izrazom na obrazu in mu rekel, da nosim
pomembno pismo za Dalai Lamo. Nakar je varnostnik spremenil
svoje obnasanje, me pregledal s kovinskim detektorjem in me
spustil notri.
Nadaljeval sem pot skozi gneco, stopal po prstih med ljudmi, ki
so sedeli na tleh in tako prispel prav v prvo vrsto. Tam je bilo zelo
malo prostora, vendar dovolj, da sem se usedel.
»Oprostite, gospod. Od tu morate stran. Tu je prehod za ljudi,«
je bil glas mladenica, ki se je prikazal pred mano. Preden sem se
imel cas zagovarjati, mi je pokazal pot na procelje. Prestopil sem
vrv in koncal v VIP prostoru z ljudmi iz televizije in pomembnih
organizacij in … z veliko prostora.
Sedel sem le 5 m stran od Dalai Lame in tako bil zmozen
poslusati celotno predavanje. Z uzitkom sem se prepustil njegovi
miroljubni energiji. Tudi pismo sem mu lahko predal. Se nikoli ga
nisem videl kot cloveka. Dalai Lama je tako smesno, radostno in
inteligentno bitje. Njegova anglescina ni prevec dobra, vendar je s
seboj imel tibetanskega meniha, ki mu je prevajal ali pa pomagal
iskati prave besede, ko je govoril v anglescini.
indija 241

18:00
Sestradan sem. Sedim na zidu in cakam, da pride prijatelj. On je
prijatelj tistega mozaka, ki mi je hotel dati 10 tisoc rupij. Pisal sem
mu, da sedaj ne potrebujem vec denarja, ker ne grem Turcijo.
242 indija
Joj, ampak zdajle res rabim nekaj za pod zob!
19:00
S prijateljem sva pojedla malico in moral se je vrniti nazaj v
njegovo pisarno. Ko sva se poslavljala, sem ga prosil, ce mi lahko
sponzorira karto do Dwarka. Stane priblizno 20 rupij.
Naredil je zbegan obraz: »O cem govoris? Saj imam to zate,« je
rekel in mi izrocil sop denarja. »10 tisoc rupij.«
Tega res nisem pricakoval: »Gospod, najlepsa hvala, ampak jaz
… jaz res ne potrebujem toliko denarja! Ne grem v Turcijo!« sem
mu odkrito dejal.
»Saj vem. Vendar ga vseeno vzemi. Za nekaj ga bos ze
potreboval!«
Prepriceval me je, da vzamem denar in jaz sem prepriceval
njega, da bi ga rad vzel, ampak si ne predstavljam, kako bi ga
lahko porabil. Prizor je bil prav smesen. Na koncu sem le vzel
tisoc rupij, tako da bom lahko v miru napravil mojo prezentacijo v
Bangaloru in se vozil po Delhiju v riksah.
SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM
Kmalu po klavrnem poskusu prečkanja mej, 3.februarja. sem
dobil pošto od predsednika Drnovška, da se bo 17.2. udeležil
konference, ki jo organizira Art of Living Foundation, Sri Ravi
Sankarja. Povabil me je zraven in mi ponudil možnost, da se
skupaj vrnemo. Čisto sem bil evforičen. Odgovoril sem mu.

Od: Peacehiker
Datum: 4.2.2006 6:38
Zadeva: Re: Indija
Vase sporocilo sem dobil tik preden sem sel kupit
karto za Istanbul... Nabral sem namrec dovolj
sponzorjev za karto vceraj zvecer.
Rad bi se vam pridruzil, ce je mogoce. Me lahko
najavite kot vasega gosta? Nato se bom Feb 14
udelezil njihovega BASIC COURSE, da vidim kaj
tocno je to in Feb 17 se lahko srecava.
Vas lahko prosim, da posredujete organizatorjem
dokumente, ki vam jih prilagam ter jih prosite, ce
mi lahko dovolijo kratek nagovor zbranim. Povedal
bom nekaj besed o moji poti ter o moji viziji VLOGE
MLADIH LJUDI v mirovnem procesu. Posljite jim
tudi link na http://peacehiker.backpackit.com/pub/
427990, kjer je pismo predsedniku Indije.
Do konference se bom temeljito pripravil in tudi
postavil temelje projektom DREAM WORLD ter
ONE WORLD in PEACEHIKERS. Kontaktiral bom se
ostale medije v Delhiju, prevedel stran v hindi in
druge jezike in dal ljudem moznost, da se prijavijo
kot PEACEHIKERS.
Cakam vas odgovor.
Nekaj ur zatem sem dobil pošto od neke ženske, ki mi je videla
indija 243

po TVju in mi želela pomagati. Prosil sem jo, če mi kupi karto do
Bangalore-ja. To je tudi storila. Tam sem se udeležil tečaja Art Of
Living...
JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA
17.2.06
Z dr. Drnovskom sva se toplo poslovila in videl sem kolono
vladnih vozil, kako izginja za razsvetljeno kovinsko ograjo. Nekaj
casa sem se ostal na kamnitem vhodu in se nato vrnil v hotel.
DRNOVSEK - INDIJSKA ZVEZDA!
Vceraj zvecer smo na letaliscu pricakali predsednika. Sledil
je zanimiv intervju z ekipo nacionalne televizije, dolgocasen
protokol, odhod proti hotelu in okusna vecerja.
Zjutraj sem se predsedniku pridruzil v trgovini z glasbili in nato
osebnim srecanjem njegove svetosti Sri Sri Ravishankarja, skupaj
z indijskimi svetniki. Prvic sem letel s helikopterjem. Nato smo sli
zvecer na samo prireditev in celotna delegacija smo se namestili
na velikanskem odru, ki je gostil okrog 150 eminentnih gostov in
skoraj 4000-clanski orkester.
Zadaj za soji zarometov in kamerami vseh svetovnih televizij,
sem videl stotisoce obrazov. Mnozica ljudi iz vec kot 140 drzav je
prisla na praznovanje obletnice najvecje nevladne organizacije -
ART OF LIVING. V zadnjih 25 letih so se dotaknili zivljenj vec kot
20 milijonov ljudi. Zdaj lahko med te ljudi stejem tudi sebe. Pred
zacetkom uradnega dela prireditve, sem namrec naredil osnovni
tecaj Sudharshan Kriya, ki mi je pokazal cudovito metodo, kako
ostati vecino casa na visokem nivoju energije in preprosto srecen.
Kipel sem od ponosa, ko so kot prvega drzavnika na oder
poklicali Drnovska.
»V svetu je še vedno preveč nasilja in revščine. Mir je treba
zagotoviti povsod in v Indiji imate v tem veliko tradicijo. Mahatma
Gandhi je rekel, da se lahko stvari spremenijo po mirni poti. Če je
to uspelo njemu, lahko danes svet na miren način in brez nasilja
spremenimo tudi mi. To pa lahko dosežemo skupaj, vsi, ki enako
mislimo in čutimo, s pozitivno energijo.
Poziral sem vsako njegovo besedo. Ob spremljanju dogodkov
244 indija

zadnjih tednov, mi je namrec predsednik mocno prirasel k srcu.
Tudi v tem govoru je bilo cutiti, da misli resno.
- Veliko ste naredili. Upam, da boste nadaljevali - pa ne sami.
Skupaj to zmoremo.« je zaključil predsednik dr. Drnovsek.
Njegova iskrenost je pozela velikanski aplavz med
dvomilijonsko mnozico. Danes in jutri se bo polovico indijskega
naroda zacelo sprasevati kje je ta mala drzavica, od koder prihaja
toliko mirovnikov. Najprej indijski casopisi in televizije govorijo o
nekem slovenskem mirovnem popotniku, sedaj bodo vsi govorili
o slovenskem mirovnem predsedniku.
- Danes ima pa nekaj hripav glas tale, je omenil predsednik,
ko smo se peljali v dvigalu in se je iz zvocnika hrescece zaslisal
posnet glas, da smo v prvem nadstropju. Nasmehnili smo se.
- Ja itak, ce pa mora cel dan govorit, je rekla z resnim glasom
njegova sefica kabineta in nas iskrivo pogledala. Vsi smo se
smejali.
Tudi danasnja vecerja je bila sproscena, nasmejana in s
predsednikom sva si izmenjala mnogo misli. Tudi on je navdusen
nad idejo Svetovne Federacije. Po vecerji sem prosil glasbenike
za kitaro in pred vsemi zbranimi eminentnimi gosti zaigral
svojemu predseniku pesem Imagine. Pozel sem mocan aplavz in
se spoprijateljil s samo menagerko hotela. Hihi.
ZGODBA PA TAKA!
Se zdaj mi ni povsem jasno, kako je vse to mogoce. Se ne dolgo
nazaj sem se umazan potepal po velemestih in podezelju, prosil
za hrano in preprosto prenocisce in zdaj...
V zadnjih 24 urah sem srecal prvega predsednika drzave na svoji
poti, se z njim pojavil na nacionalni indijski televiziji, bil sem cel dan
del predsedniske delegacije in se vozil v novem mercedezu v koloni s
policijskim spremstvom. Peljal sem se s helikopterjem, prenocil v enem
najboljsih indijskih hotelov in pred nekaj urami sem se fotografiral z
Berniem Ecklesonom - milijarderjem in lastnikom Formule 1 in njegovo
zeno. Predstavil sem jima tudi projekt EN SVET. Osebno sem se srecal
in segel v roke tudi z osebo, ki jo je mogoce videti na ulicnih vogalih,
letaliscih in gromozanskih panojih na vseh koncih Indije - Sri Sri
Ravishankar-jem, ki je organizator te prireditve in ustanovitelj gibanja
Art of Living. Kar drgetal sem v prisotnosti tako mocne energije.
indija 245

ART OF LIVING
«Pravo sluzenje je, kadar imas obcutek, da nisi naredil dovolj. -
Sri Sri Ravishankar,« se glasi napis na majicah veliko udelezencev
tega srecanja.
Ze takoj ko sem prispel v ashram in cutil to cudovito energijo
prisotnih, sem vedel, da ne smem zamuditi niti minute tega
druzenja. Ljudje prisotni tukaj imajo tisto nekaj - cudovit nasmeh,
harmonijo gibanja, lepoto, ki zari od znotraj.
Art Of Living je organizacija, ki ljudi uci, kako ziveti v harmoniji s
sabo in okolico ter prostovoljno pomaga v vseh svetovnih kriznih
zariscih - od Iraka do Kosova. Gradijo sole, domove in bolnisnice
ter pomagajo lacnim in zapuscenim. Zdaj so kot najvecja nevladna
organizacija prisotni v vec kot 144 drzavah.
V teh treh dneh (od 17. do 19. februarja) bo potekala konferenca,
kjer bo skupaj prislo vec kot 100 duhovnih voditeljev razlicnih
relgij, desetine drzavnikov, drugih eminentnih gostov in 2 in pol
milijona ljudi iz vsega sveta!!!
Prvic v zgodovini clovestva se bo taksna masa ljudi zdruzila in
skupaj dihala za mir na svetu.
NE GREM SE DOMOV
Iz urada predsednika so mi prijazno ponudili letalsko karto,
da se jim pridruzim na poti domov, a sem cutil, da moram ostati
TUKAJ se nekaj casa. Cutim, da moram biti prisoten na tem velikem
dogodku in morda narediti se nadaljevalni tecaj Art Of Living.
Kdaj se vrnem domov? Takrat ko bo prisel za to cas. Zaenkrat bom
uzival nekaj casa se to neomejeno svobodo in poslusal zgodbe
ljudi, ki jih srecam.
246 indija
Dalec, a tako blizu...
Matej Sedmak
Peacehiker
www.peacehiker.com
peacehiker@gmail.com

JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA
9.2. 2006
Na poti proti domu
ZADNJI DNEVI POTOVANJA
Pred letom in pol sem zapustil Slovenijo kot neznan student
z velikim nahrbtnikom in se vecjimi sanjami. Nazaj v Slovenijo
se vracam 18. februarja okrog poldneva na povabilo samega
predsednika republike.
Zivljenje je res zabavno.
Zdaj stanujem na severu Bangalorja v gromozanskem
luksuznem stanovanju nekega Americana. Imam veliko sobo z
zakonsko posteljo, racunalnik s kabelskim internetom, odlicno
hrano in danes me je njegov sofer odpeljal po nakupih ... in zdaj
imam tudi novo obleko - svileno tradicionalno indijsko oblacilo.
Tip, pri katerem zivim, je res totalna faca! On res zna uzivati
zivljenje.
Ostane mi samo se 8 dni potovanja!! Kako se bom privadil nazaj
na kapitalisticni sistem? Kako me bodo sprejeli novi sosolci ... Zdi
se mi, da se doma nekaj kuha - zame in za vas. Predlagam, da si
vzamete v soboto, 18. februarja prosto popoldne.
EN SVET
Se se spominjate, ko sem vam pisal iz Costarike? Bilo je dobro
leto dni nazaj. Pisal sem vam, da sem se odlocil potovati kot
Peacehiker, z malim nahrbtnikom, in omenil sem neki dokument
- SANJSKI SVET 2100.
Iz Mehike sem se vam oglasil in vam povedal nekaj besed o
projektu EN SVET, ki sem ga tudi predstavil mehiski univerzi.
Zadnje poglavje se je zgodilo na vlaku iz Pakistanske meje
do Delhija, kjer sem se enkrat zbral vse ideje in se jih odlocil
OBJAVITI.
indija 247

Poznate Wikipedio? Wikipedia je brezplacna online enciklopedija,
ki jo lahko vsak ureja. V zgolj 4 letih njenega obstoja je zbrala
cez 900 tisoc clankov v vec kot 100 jezikih. Poglejte, kako izgleda
Wikipedia v slovenscini: http://sl.wikipedia.org. Wikipedia je
prvi skupinski projekt, ki je svetu pokazal, kaksna moc lezi v
TEAMSKEM DELU velike skupine ljudi.
Na isti nacin upam, da se bo od danes naprej zacela razvijati
ideja o ENEM SVETU. Poglejte si! Prvic sem se odlocil objaviti VSE!
Zdaj pa poglejte, ocenite ter predvsem PRISPEVAJTE!
PISITE MI
...
248 indija
Srecno! Zabavno! Nevarno!
Peacehiker
peacehiker@gmail.com
TATKO, POŠLJI MI DENAR!
JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA
27.2. 2006
Sem v Delhiju in zdaj se odpravljam proti severu, v Haridvar.
V Bangalore mi je nekdo na lepem kupil karto proti Delhiju za
250 dolarjev.
Art of Living me je povsem prevzel. V zadnjih dneh dozivljam
najbolj neverjetne spiritualne izkusnje v zivljenju.
Sri Sri Ravi Shankar se mi zdi najbolj pristno in ljubece bitje, ki
sem ga kdaj srecal. Zdaj je tudi moj guru.
Dogodek v Bangalore je bil zgodovinski. 2 in pol milijonska
mnozica je prisla iz 150 drzav, najvecji oder, ki je bil kdajkoli
postavljen in najhujsi incident je bilo nekaj parov ukradenih in

izgubljenih cevljev (tudi nekaj denarnic in rukzakov, vendar se mi
zdi izguba cevljev hujsa...). Policisti so prisostvovali meditacijam
in z nami plesali. Se nikoli nisem na nobenem dogodku videl
policiste tako sproscene.
Zdaj sem v New Delhiju. S prijateljico iz Hrvaske greva proti
severu, v Reeshikesh. Kot psicki sledimo Sri Sri Ravi Shankarju.
Kamor gre on, se za njim odpravi cela mnozica ljudi :)
Preprical sem jo, da se je otresla vse prtljage in zdaj nosi zgolj
malo torbico z zobno scetko in majico.
Razmisljam o tem, kako priti domov. Ko bo prisla naslednja
ponudba letalske karte proti Evropi od koga iz Indije, jo bom
sprejel.
Matej - Peacehiker
www.peacehiker.com
peacehiker@gmail.com
JAVLJAM SE IZ: Rishikesh, INDIJA
4.3. 2006
Presenecenje - vracam se nazaj
V rokah imam letalsko karto Delhi - Moskva - Ljubljana in na Brnik
priletim 9. marca ob 6h popoldne. Prav tako imam pri sebi vec kot
tisoc dolarjev gotovine. Za nekatere ljudi se potovanje konca, ko jim
zmanjka denarja, hehe... Meni se je koncalo, ko sem denar dobil.
Huh. Tokrat sem dobil sponzorja na najbolj neobicajen nacin.
Se nikoli v zadnjem letu in sedmih mesecih nisem tega storil. Vas
zanima, kako? Najprej o tem, kje in kako sem zdaj ...
Sem v mestecu Rishikesh, cudovito mestece ob visokem toku
reke Ganges, od koder se zacenjajo odprave v vrhove Himalaje.
Danes sem se potopil v ledeno reko Ganges.
Pravkar se je zakljucil nadaljevalni tecaj Art Of Livinga in po 4
dneh izstopam iz tisine. WOW ... WOW ... Kar ne morem verjeti, kaj
indija 249

se dogaja v meni. Danes dopoldne bi lahko na prste prestel misli,
ki so se pojavile v mojem umu.
Danes okrog 11h dopoldne sem slisal, kako ljudje okrog mene
vstajajo in odprl oci. Zagledal sem Sri Sri-ja, kako sedi na stolu in nas
ljubeznivo gleda. Poleg njega je na tleh na odru sedel osiveli ucitelj,
ki nas je vodil na tecaju. Bilo nas je okrog 500. Guruji nas je pozdravil
z njegovim znacilnim visokim glasom: »Are you all happy?« in nas
vodil v novo meditacijo. Ne znam si razloziti, zakaj, vendar v njegovi
prisotnosti je meditacija toliko globlja, um tako tih ...
Kar ne vem, kako bi skupaj spravil toliko vtisov iz zadnjih dni ...
Tezko je radost spraviti v tako omejene simbole, kot so besede.
Ze na zacetku tecaja sem imel zelo mocno izkusnjo. Morali
smo drug drugemu povedati svoje probleme. In zacel sem: »Um
bi lahko bil bolj tih, lahko bi naredil vec za druge ...« nato sem
utihnil in nadaljeval: »Svet bi se lahko zdruzil, narava bi lahko
bila bolj cista ...«
»Ne, ne, tvoji problemi!« me je prekinila punca, s katero sva
delala vajo.
Ustavil sem se in zamislil. Po nekaj trenutkih tisine sem ji moral
priznati, da ne morem najti problemov v mojem zivljenju. Cas
je torej, da grem nazaj domov in ustvarim nekaj problemov ...
zivljenje s problemi je bolj pestro.
Kako sem dobil sponzorja torej? Preprosto. Pred 4 dnevi sem
klical oceta domov in ga prosil, ce mi poslje denar za letalsko
karto + se tisoc petsto dolarjev zraven.
Naslednji dan sem ga se enkrat klical in se nikoli v zivljenju ga
nisem slisal tako srecnega. Zdelo se mi je, da je komaj zadrzeval
jok. Kar ne more pricakati, da me vidi. Verjetno res ni ljudi na
svetu, ki bi me imeli tako radi, kot so moji starsi.
Razbil sem legendo o junaku, ki naj bi prisel okrog sveta brez
denarja od doma. To sploh ni pomembno.
Vceraj zvecer sem se sprehajal ob reki Ganges in videl beraca,
kako spi na klopci, pokrit s tanko deko. Tiho sem se priplazil k
njemu in mu za hlace zataknil 100 indijskih Rupij. To se mi zdi
pomembneje.
250 indija

Koncno lahko izpolnim tisto, po cemer moje srce hrepeni ze
toliko mesecev - DAJEM DRUGIM!
Svoboden sem! Svoboden sem vlog, svoboden misli. Svoboden
sem!
Matej
(se vedno Peacehiker)
peacehiker@gmail.com
www.peacehiker.com - poglejte si novo spletno stran, ki mi jo
je naredila DOMENCA (www.domenca.com)
P.S. Doma pravijo, da se na vecer mojega prihoda nekaj
pripravlja. Ne vem, kje, kako in kaj. Vem pa, da bi vas rad videl
tam cimvec.
HIMALAJSKA LJUBEZENSKA ZGODBA
Izstopil sem iz parne kopeli in videl himalajsko gorovje, ki se je
namakalo v soju polmeseca. Nebo je bilo jasno, in ko sem pogledal
navzgor, sem lahko videl ozvezdje, kot da bi gledal zemljevid iz
kakšne knjige astronomije. Svež himalajski vetrič mi je medtem
sušil telo.
V hiši ni bilo elektrike, tako da je bila luna edini vir svetlobe,
ki se je lepo odbijala od plavalnega bazena in telesa dekleta,
ki je bilo še vedno v njem. Izgledala je kot igralka nekakšnega
romantičnega filma. Zdela se mi je inkarnacija kake boginje.
Poosebljala je sanje, ki sem jih kdajkoli imel o dekletu.
In zaljubljena je vame …
Srečal sem jo pred kakšnim tednom v ashramu na večeru
satsang (pogovorni večer) s Sri Srijem. Na hitro sem se ozrl po
prostoru, v katerem sem se nahajal, in moje oči so se srečale z
očmi lepe mladenke temnejše kože. Hotel sem odmakniti pogled,
vendar je še vedno strmela vame. Nasmehnil sem se. Tudi ona se
mi je nasmehnila, ne da bi odmaknila pogled. Po dveh minutah
sem obrnil glavo in pogledal predse. Bil sem zbegan. Do takrat še
nikoli nisem srečal človeka, ki bi me gledal na tak način. Vrnil sem
indija 251

pogled in ona je pogledala mene. Nasmehnila se je. Prisedel sem
k njej in jo z negotovim glasom vprašal:
- Kaj vidiš?
Nagnila je glavo, še nekaj sekund molčala in s samozavestnim,
toda prijetnim glasom rekla:
- Čistost.
- Občutek imam, kot da te poznam, sem dejal.
Prikimala je.
- Tako je. Srečala sva se že. Večkrat.
Izgledala je kot Indijka, toda njene obleke in popolna angleščina
so razkrivale, da najverjetneje prihaja iz tujine. Tisti dan je nisem
več videl. Tudi njenega imena nisem vedel …
Naslednje dni sva preživela v tišini in nekega popoldneva se
je usedla zraven mene ter meditirala. Ozrl sem se, se dotaknil
njenega kolena in ji z roko nakazal, da želim iti z njo na sprehod.
Zapustila sva dvorano, se prijela za roke in šla do bližnjega brega
reke Ganges. Odmaknila sva se od ljudi in našla malo večja kamna.
Usedla sva se in si spet zrla v oči. Nikoli me ni še nihče nepremično
gledal v oči toliko časa.
Ponovno sva se srečala na večer, ko se je meditacija zaključila.
- Uma, rad bi preživel še nekaj časa s tabo. Greš z mano v
Himalajo?
- V Himalajo ... Hmm ... Kdaj pa?
- Jutri, poberem te ob sedmih zjutraj.
- Hmm ... Počakaj, da razmislim.
Nasmehnil sem se in jo prijel za ramena.
- Nimaš o čem razmišljati. Povej mi, kaj čutiš – da ali ne.
Zmedla se je, a se je v hipu spet zbrala.
- Da, je rekla.
- OK, jutri ob sedmih te pridem iskat pred tvojo sobo.
Noč sem preživel v pričakovanju naslednjega dne. Nekaj je bilo
na tem dekletu, česar nisem srečal še nikoli.
Naslednji dan me je pričakala odpravljena in oči so se ji svetile.
Med vožnjo sem odkril, da se aktivno ukvarja z organizacijo Art of
Living in je menedžerka duhovnega centra v New Yorku. Z odprtimi
usti sem poslušal njena razglabljanja o duhovnosti, preteklih
življenjih in njenih transcendentalnih izkušnjah. V njenih očeh
252 indija

sem videl mir, ki ga lahko izžareva nekdo, ki čuti, da je že tam.
Na moje presenečenje ima deklica tudi magisterij s Harvarda in
celo vrsto materialnih uspehov, ki ji zdaj več ne pomenijo ničesar.
Šteti je morala kakih petindvajset let.
Njeni starši so iz kaste brahmanov – najvišje v kastnem sistemu,
ampak cela družina se aktivno bori proti kastnemu sistemu v
Indiji.
- Pojavlja pa se mi vprašanje, Uma.
- Reci, Matej.
- Kot vem, imaš fanta. V tvojih očeh pa vidim, da me gledaš kot
ljubimca.
- Seveda, saj te ljubim.
- Vem, čutim, ampak če imaš fanta, ne bova presegla meje
prijateljstva.
- Jasno, mi odgovori.
Trdno sem se odločil, da ne bo med nama nič ljubezenskega. Če
bo mogoče, bova vzela sobo z dvema posteljama.
Po celodnevni vožnji sva prispela na cilj, k vrelcem v Ganganani.
Lastnika sva vprašala, ali ima prosto sobo, in pokazal nama je
sobico, obdano z lesom, ter z veliko mehko zakonsko posteljo in
kopalnico. Vzela sva jo.
Šel sem do zidu, se naslonil, prekrižal noge in zaprl oči. Umi
pride k meni in me prime za roke. Odprl sem oči in jo dvignil, da
sem jo postavil bliže sebi. Zaprla sva oči, z nosovi sva se rahlo
dotaknila in ujela je ritem mojega dihanja. Močno sem čutil,
kako njena ženska energija prihaja vame. Dih je bil vse hitrejši in
močnejši. Prižel sem jo k sebi. Odprla sva usta in začela simultano
dihati prek ust. Medtem ko je ona izdihnila, sem jaz vdihnil in z
mislimi pošiljal svojo energijo njej prek desne roke.
Še nikoli nisem čutil česa tako intenzivnega. Impulzivno sem
jo zgrabil, jo položil pod sabo na posteljo in začela sva se divje
poljubljati. Čez nekaj minut sva spet začela z dihom in opazovala
najini energiji.
- Moj heroj, je dahnila.
- Moja boginja, sem ji odgovoril.
Vsak dih je bil tako božanski, tako intenziven, da sem ga čutil
po vsem telesu. Spet sva se začela poljubljati, kot bi želela nekam
indija 253

usmeriti presežke energije, ki jo čutiva med nama.
Ulegel sem se na posteljo, Uma je splezala name, na mojem
mednožju naredila turški sed in roke položila na svoja stegna z
dlanmi, obrnjenimi navzgor. Zaprla je oči, jaz sem jo pa opazoval.
Bila je tako nebeško lepa, tako kristalno čista.
Že štiri mesece, od novembra 2005, nisem imel nobene zveze
s seksualnostjo – niti nisem imel spolnih odnosov niti se nisem
ljubil sam s sabo (vsaj od januarja). V sebi sem po navadi čutil
močno seksualno energijo, ki je čakala, da eksplodira. Tudi zdaj
sem čutil, kako se pretaka po mojem telesu, a tokrat je bila ta
energija drugačna. Gledal sem Umo in jo oboževal. Nobenih
seksualnih misli nisem zaznal.
- Moja boginja, sem ji rekel, potem ko sem zaprl oči in dal roke v
položaj molitve. Častim te. Dajem ti sebe. Vzemi si me, če me
potrebuješ. Vzemi si mojo energijo.
Zavestno sem ji dajal svojo energijo, ona se je pa vidno
spreminjala. Govorila je z znatno drugačnim glasom, njeno telo
postajalo lažje in z gotovostjo bi lahko trdil, da besede niso bile
njene.
- Res je. Tvoja boginja sem. Tvoj vir življenja in moči. Vedno se
lahko obrneš name.
- O, moja boginja, vzemi moje življenje, če ga potrebuješ.
Častim te, obožujem te.
- Vem, moj dragi heroj. Prav je, da me častiš. Ampak jaz ne
potrebujem ničesar. Lahko ti samo dam vse, kar potrebuješ,
da se izpolniš. Vzemi si mojo svetlobo in ljubezen.
Tako sva govorila dobro uro, dokler ni v nekem trenutku odprla
oči, njeno telo je pridobilo na teži in začutila je, da je nazaj v sobici.
Prijel sem jo in jo položil na posteljo poleg sebe. Nežno sem jo
poljubil in božal po njenem vitkem telesu. Imela sva zaprte oči in
se poljubljala. Med nama ni bilo zaznati nobene strasti, nobenih
želja.
- Sploh te ne potrebujem, sploh si te ne želim! sem izrazil
presenečenje nad občutki, ki so se mi pojavili.
- Tudi jaz tebe ne, se nasmehne, me tesno objame in nežno
poljubi na vrat.
Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi ležal ob tako seksi ženski in si
je ne bi želel seksualno. Navadno imam toliko spolne energije, da
254 indija

mi ni nikoli dovolj.
- Najin odnos je tako čist, sem spontano bleknil.
- Ja, sploh nimam občutka, da sem nezvesta svojemu fantu.
Med nama ni nobenih nizkih čustev strasti in poželenja. Tega
nisem še nikoli občutila.
Besede so se ji izgubile v vzdihu sreče, ko sem položil roko na
njene prsi in jo gladil s krožnimi gibi. Zaprla je oči.
Nežno sem potegnil z nje oblačila. Tudi sam sem se slekel.
- Greva plavat, sem jo povabil.
Ura je morala biti okrog dveh zjutraj.
Stal sem na kamnitih tleh. Kopalna površina je bila kar velika
in se je nahajala zunaj. Bil sem nag, oči pa so mi ostale v smeri
lepe Himalaje. Mrzlega vetra še opazil nisem. Tudi dejstvo, da že
cel dan nisem nič pojedel, me ni zmotilo. Še mar mi ne bi bilo,
če bi kdo odprl vrata in me videl golega. Totalno sem »padel« v
notranjo radost, ki sem jo občutil.
Izstopila je iz bazena. Prijela svoja oblačila in se počasi oblekla.
Premikala se je tako milostno. Ljubim vse na njej. Način, kako
govori, čuti, se smeji. Toda v njej vidim globlje stvari. Živi v
višjem zavedanju duhovnega sveta. Čisto je nenavezana na svet.
Popolnoma je predana službi človeštvu. Tako božansko lepa je.
Pobral sem svoje hlače, jo prijel za roko in odpeljal po stopnicah
navzdol v najino sobico. Ko sva vstopala, nama je v oči padla
plašna svetloba goreče sveče. Soba je imela lesene stene in
nobenega okna, ki bi motil sij svetlobe. Pogreznil sem se v toplo
posteljo. Slekla se je in ulegla zraven mene. Nežno je postavila
svojo roko na moje prsi.
Zaprl sem oči.
S svojim golim telesom se je nato ulegla na moje, tako da je
razširila noge in bila sva v položaju, ko bi lahko najmanjši gib vodil
do spolnega odnosa. Nekajkrat me je poljubila na ustnice.
- Tako neznansko lepo je poljubljati moškega brez želja, mi je
rekla. O tem sem vse življenje sanjala!
Priznati sem ji moral, da sem takšne sanje imel tudi sam.
indija 255

Občutil sem popolno stanje BREZ HREPENENJA. Imam vse, o
čemer sem kdajkoli sanjal. Doživljaj je bil tako intenziven, tako
poln. Nisem si želel njenega telesa, nisem si želel globljega
telesnega užitka, ker je bila notranja radost tako brezmejna in
neustavljiva, kot najmočnejši orgazem, ki ga nekdo lahko izkusi
med ljubljenjem. Le da je ta radost, ki sem jo doživljal, trajala in
trajala in trajala.
ZADNJI DAN POTOVANJA
JAVLJAM SE IZ: Istambul, TURCIJA
10.3. 2006
Dokument SANJSKI SVET 2100
Trenutno se nahajam v hotelu znotraj letalisca v Istanbulu.
Nisem mogel vstopiti v Turcijo, ker nimam vize. Absurdno. Se en
udarec nedorasle druzbe.
Pred dobro uro me je mama v emailu spomnila, da je danes
zadnja noc, ko spim v tuji postelji. Jutri bom ze sladko spal v
postelji, ki se je vse predobro spominjam.
Se dobrih 12 ur me loci do stopinje na domaco zemljo (letalo
pristane na Brniku okrog 3 popoldne) in z vami bi rad delil
dokument, za katerega cutim, da bi marsikomu na svetu vlil
upanje na lepso prihodnost - SANJSKI SVET 2100.
Dokument je preprost izraz mojih aspiracij za svet prihodnosti.
Lahko pa v njem najdete elemente, ki niso bili se nikoli v zgodovini
objavljeni na istem mestu. Med drugim, se nikoli ni clovestvo javno
objavilo svojih sanj za stoletje, ki prihaja. In kaj lahko dosezemo
brez sanj? Mar niso sanje tiste, ki so bile vedno prvi korak velikih
druzbenih sprememb?
256 indija
Sanjamo ...
... da bomo nekega dne ...
... ziveli v SVETU BREZ MEJA.

Tezko si je to resnicnost zamisliti do leta 2007, 2008 ...
... kaj pa, ce zacnemo pisati SANJE SVETA v letu 2100?
Danes se zavezujemo, da bomo napeli vse moci, da praznujemo
noc novega leta v 22. stoletje v svetu brez meja, brez orozja in
brez lacnih ljudi.
Zamislite si, da je danes 1. januar 2100 ...
Zivimo v SVETOVNI FEDERACIJI, kjer ljudje potujejo, delajo
in zivijo kjerkoli na svetu. Orozja ne potrebujemo, ker med
drzavami ni mej. Imamo odlicno demokraticno svetovno vlado,
ki sciti pravice njenih drzavljanov in poskrbi, da se volja ljudstva
prenese v resnicnost.
Ne poznamo vec besed »nezazelen otrok«. Danasnja druzba
poskrbi, da ima vsak otrok najbolj prijetno izkusnjo prvih let
obiska na Zemlji. Zgodnja izobrazba opremi otroka z veseljem,
znanjem, modrostjo in samozavestjo, da sledi svojim sanjam.
Ljudje se pocutijo srecni, privlacni in uzivajo v ucenju novih
stvari. Uzivamo v nasih razlikah. Danes ljudje potujejo po vsem
svetu in z drugimi delijo svoje zgodbe. Ni nam treba poceti
samomorilskih aktivnosti - redko srecas ljudi, ki skacejo iz
mostov ali vlivajo alkohol v svoje telo.
Koncno smo spoznali, da smo gostje na tem planetu in zivimo
v harmoniji z naravo. S spostovanjem in hvaleznostjo iz narave
vzamemo, kar potrebujemo in nato okolju damo nazaj, kar je v
nasi moci. Zivimo v cistih mestih, pijemo vodo iz rek in dihamo
svez zrak.
Dosegli smo visek v znanosti, tehnologiji in medicini. Vse
znanje je prosto dostopno vsakomur in prav tako zadnje novotarije
na podrocju tehnologije. Vsi drzavljani Sveta imajo pravico do
brezplacne zdravstvene pomoci. Zivimo najvisjo vizijo cloveske
druzbe.
indija 257

OK, vrnimo se »v resnicni svet«. Tezko si je zamisliti, da se
bomo prebivalci sveta strinjali na skupni viziji, ce postavimo rok
prekmalu, vendar 2100 ... izgleda dalec. Dovolj dalec, da lahko
ljudje izrazijo, v kaksni druzbi resnicno zelijo ziveti. Dovolj blizu,
da ljudem v srca vlije upanje.
Povezi se z nami in skupaj bomo odkrili, kaj zelimo ter kako naj
te sanje dosezemo. Najdes nas lahko na www.dreamworld2100.
net. Sprintaj tale list in ga razdeli prijateljem.
Upajoc,
258 indija
Peacehikers
www.peacehikers.org
foto: Primož Lavre

indija 259

260 epilog

EPILOG
epilog
261

MOJA OPOROKA
Iz Japonske sem domov poslal pismo, ki ga lahko družinski člani
odprejo le v primeru smrti
262 epilog
Hej,
tukaj vam pošiljam nekaj mojih stvari.
Prosim ne odpirajte pisma v kuverti.
To je moja oporoka, v primeru, če se mi karkoli zgodi.
Brez skrbi, kmalu bom doma, živ in zdrav. Pisanje oporoke je
zgolj čudovita vaja, da se sproščeno soočiš z največjim človeškim
strahom – pred smrtjo.
Želim si živeti še dolga leta, se pa smrti niti malo ne bojim.
Tudi vam priporočam, da napišete svoje zadnje besede.
Rad vas imam, kmalu se vidimo.
MatejS
Peacehiker

MOJE ZADNJE BESEDE
Če berete te vrstice, se je verjetno zgodilo tisto, kar se
je vaše človeško telo in um vedno balo – Matej je izgubil
življenje.
Sami veste, da sem pustolovec po srcu in da se v zadnjem
obdobju življenja, smrti niti malo nisem bal... Vedno sem si
želel živeti in uživati v posvetnih pustolovščinah, vendar
me je vedno zanimala tudi človeška poslednja pustolovščina
- SMRT!
Jaz se torej ZABAVAM in z užitkom odkrivam nove
razsežnosti. Morda sem deležen večnega življenja ali sem
pa zgolj spremenil obliko in je moja duša prevzela novo
telo.
Če ste žalostni je prav tako OK. Sprejmite to žalost zgolj
kot izkušnjo, ki pride in mine.
Če bom lahko in če bom čutil, da je to potrebno, se vam
kmalu kaj javim. Bom vprašal Boga, če ima dostop do
interneta...
epilog
263

264 epilog
POMEMBNO!
Tatko, izbral sem te, kot svojega naslednika pri projektu
EN SVET. Ti veš, da je to moja življenjska aspiracija. Jaz
očitno ENEGA SVETA ne bom doživel, morda ga boš pa
ti.
Rad bi, da odslej naprej ti vodiš napredek tega projekta
in VARUJEŠ ČISTOST TE IDEJE.
Nadeni si ime PEACEHIKER, dostopi do mojega
EMAILA in MAILING LISTE in združi svet!
Najprej bi rad, da pošlješ to pismo (brez gesel seveda) na
mailing listo v 3 jezikih.
Dostopi do EMAILA in najdi ljudi, ki bodo prevedli v
ANG in ŠPA.
MAILING LISTA
www.ymlp.com
username: peacehiker
geslo: *****
EMAIL
www.gmailcom
username: peacehiker
geslo: ******

BLOG
www.typepad.com
peacehiker
******
SLIKE & VIDEO
www.flickr.com
matej_peacehiker
******
www.jusspress.com/peacehiker
STREAMLOAD PODATKI
www.streamload.com
matsed
*******
Tukaj poglej databazo peacehiker.tpd. Program najdeš
na www.treepad.com
ONLINE COURSE by BILL HARRIS
www.centerpointe.com/life/login
peacehiker
oneworld
FTP ACCESS
ftp.peacehiker.com
peacehiker
*******
epilog
265

266 epilog
GODADDY DOMENE
www.godaddy.com
matsed
******
Rad bi videl, da moje telo upepelite in pepel raztresete
okrog mesta, kjer sem izgubil življenje.
Kjerkoli sem bil trenutno je bil namreč moj dom.
Ne trudite se prosim s postavljanjem grobov in
spomenikov. Ne izgubljajte časa z mrtvimi, temveč živite
svoje življenje.
Morda ti pa licu tečejo solze medtem ko bereš te vrstice
... ... zato ker NE RAZUMEŠ!
Jaz sem tukaj ob tebi in v tebi. Vsakokrat ko se name
spomneš sem ob tebi.
Za časa življenja sem bil potepuh in me ni bilo nikoli
doma. Zdaj bom vedno doma, ob vas in zdaj imam

tudi moč, da vam kdaj neposredno pomagam.
Obrišite si solze in vsakokrat ko se spomnete name, se
spomnite da nič ni nemogoče !
Z ljubeznijo,
Matej
Peacehiker
P.S. Ko boste še posebej žalostni, opazujte svoj dih in
poglejte okrog sebe ...
Zagotovo bom našel način, da vas potolažim.
epilog
267

REPORTAŽA NA 24ur.COM
Popotnik Matej Sedmak - Peacehiker, ki se je pred več kot
dvema letoma odpravil okoli sveta, se vrača v Slovenijo.
Matej naj bi predvidoma prispel na brniško letališče v soboto,
11. marca okoli 15.30. 19. julija 2004 se je Matej odpravil z
nahrbtnikom in praktično brez denarja ter vizumov od doma.
Prepotoval je svet od Mehike do Japonske in Indije. Pri tem je
spoznal preproste domačine, popotnike, bogataše, duhovne
voditelje in predsednike držav. Na poti je domislil tudi projekt En
svet.
Njegova javljanja s poti ste lahko občasno spremljali tudi na
straneh 24ur.com, v zgodbi . Avtoštop okoli sveta
»Edini načrt, ki stoodstotno velja, je Postojna - Postojna, vse
ostalo bo odvisno od trenutnega navdiha ... Niso pomembni kraji
in ciljne destinacije. Pomembna je pot sama in moje doživljanje
poti. Vsako pravo potovanje je pravzaprav potovanje v samega
sebe in iskanje tistega več,« je pred odhodom na dolgo pot
razmišljal Matej.
Tik pred vrnitvijo iz Indije, pa nam je Matej sporočil: »Razbil
sem legendo o junaku, ki naj bi prišel okrog sveta brez denarja od
doma. To sploh ni pomembno.«
Več o svojih doživetjih s poti in spoznanjih, kaj v življenju je in
kaj ni pomembno, je Matej napisal na svoji spletni strani www.
peacehiker.com.
268 epilog

KONEC ali NOV ZAČETEK
7.avgust, 2006
Pred nekaj urami sem se vrnil iz vikend VIPASSANE v Prekmurju.
Zdaj sem v Ljubljani, v stanovanju pri prijateljici Essie in delam
še zadnje popravke knjigi preden jo pošljem oblikovalcu in jutri
nesem v tiskarno. 24.avgusta bo predvidoma na voljo na policah
knjigarn.
Zadnjih 5 mesecev odkar teptam slovenska tla je bilo z eno
besedo: OSUPLJIVIH. Takoj po prihodu domov so me povabili na E+
na Kanalu A, nato na 24ur, nato Večer, Nedeljski dnevnik... Marec
je bil mesec intervjujev in smehljanja v objektive fotoaparatov.
Od nekdaj sem si po tihem želel biti slavna osebnost, a se mi zdaj
to naenkrat ni več zdelo pomembno. Predvsem sem se spraševal:
»Kako lahko s svojimi spoznanji komu polepšam dan?«
Na faks sem priletel kot vojaški padalec – malce čez sredino leta,
nepripravljen, brez narejenih kolokvijev in seminarskih. Sošolcem
sem se zdel verjetno malce čuden in prav tako profesorjem, a so
mi vseeno oboji stali ob strani. Deset dni pred junijskim navalom
izpitov sem se izoliral od prijateljev, izklopil telefon in študiral 10
ur na dan. 27. junija sem imel opravljene vse pogoje za vpis v
naslednji letnik. V indeksu imam celo tri desetke!
Deset dni kasneje je bila zapisana prva verzija knjige in v roke
jo je dobil oče, mama in nekaj ožjih prijateljev. Odzivi so bili zelo
pozitivni – razen od mame. Njej se je zdelo, da ne bi smel razkrivati
takšnih podrobnosti.
Kmalu po prihodu domov sem se srečal z Alois Kolarjem in
se odločil za enomesečni eksperiment ob surovi hrani. Sedaj že
skoraj 5 mesecev jem samo surovo sadje, zelenjavo in oreške.
Še nikoli nisem imel toliko energije in tako sijal od zdravja.
Šel sem na pregled krvi in rekli so mi, da je moj izvid podoben
dojenčkovemu.
Vmes sem se še nekajkrat zaljubil. Dolgo časa (nekje do srede
junija) sem pa ostal zvest svoji obljubi iz Japonske, da se z dekleti
ne bom spuščal v spolnost. Raziskoval sem TAO seksualnost,
tantro in zdaj veliko bolj razumem zakaj religije toliko svarijo
pred neodgovorno spolnostjo. Zdaj čutim, da imam svojo kipečo
epilog
269

spolno energijo veliko bolj pod nadzorom.
Pred nekaj tedni je padla ideja. Mesec in pol bom potoval po
Sloveniji brez prtljage in denarja in našel način kako bi bil drugim
koristen. Še pred tem si bom pa izpolnil dolgoletno željo in
organiziral SVETOVNO ZABAVO v Bachus Centru, kjer bomo točili
sadne sokove in namesto cigaretnega dima, dihali svež zrak. Tam
bom predstavil tudi tole knjigo.
Dogaja se. Dolgo časa sem se imel za zelo nediscipliniranega in
vesel sem, da ta moja oznaka zdaj odpada. Vstajam ob 5h zjutraj
in na projektih delam 15 do 20 ur dnevno.
Prijatelji so se spraševali, kako bom živel v tem, »realnem«
svetu, ko bom prišel nazaj, a jaz sem spoznal, da tudi v družbi v
kateri živim zdaj veljajo isti zakoni.
270 epilog
Prosite in se vam bo dalo.
Več kot daješ brez pričakovanj, več prejmeš.
Bolj kot si sproščen, lažje dosegaš svoje cilje.
Če imaš rad ljudi, bodo imeli ljudje radi tebe.
Najbolj se splača govoriti čisto resnico.
Tako, knjiga je pri koncu. Zdaj se začenja tvoja pustolovščina.
Vse kar je v tej knjigi zapisano, ti lahko služi kot navdih na tvoji
poti, a pot si začrtaj sam. Ni ti treba potovati okoli sveta, če tega
ne začutiš. Poslušaj svoje srce, verjemi v svoje sanje in nato povej
svetu svojo lastno zgodbo.
In če želiš iti na malo drugačno potovanje, ti lahko dam majhen
nasvet. Vzemi s seboj toliko denarja, da ti ga bo po dveh dneh
zmanjkalo. Nato pa stopi do prvega človeka in reci:
»Excuse me. My name is Peacehiker and I am from the World. I
am hungry, but I have no money. Do you want to invite me to eat
something with you?«
(Oprostite. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta. Lačen
sem, a nimam denarja. Me želite povabiti na malico z vami?)

Nekaj ljudi te bo zavrnilo. Ne skrbi. Prej ali slej te bo nekdo
sprejel v svoj dom in morda tudi v svoje srce. Zagotovo bo to
nepozabna izkušnja tako zate, kot za tvojega gostitelja.
Srečno pot!
Peacehiker
www.peacehiker.com
peacehiker@gmail.com
P.S. Radoveden sem čigave oči prebirajo tele vrstice. Radoveden
sem, kaj se plete po tvojih mislih, kako se ti zdi knjiga in kakšne
so tvoje sanje. Rad bi dobil tvoj email. Piši mi! Če želiš, da ti
odgovorim, mi v zadevi elektronske pošte napiši ODGOVORI MI.
epilog
271