06.06.2013 Views

PEACEHIKER OKOLI ZEMLJE BREZ DENARJA

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>PEACEHIKER</strong><br />

<strong>OKOLI</strong> <strong>ZEMLJE</strong><br />

<strong>BREZ</strong> <strong>DENARJA</strong><br />

Matej Sedmak


CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />

<br />

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />

<br />

821.163.6-992(0.034.2)<br />

910.4(100)(0.034.2)<br />

SEDMAK, Matej<br />

<br />

Peacehiker okoli zemlje brez denarja [Elektronski vir] : vse<br />

<br />

kar piše se je dejansko res zgodilo / Matej Sedmak ; [foto v Indiji<br />

<br />

Brane Sedmak]. - El. knjiga. - V Ljubljani : samozal., 2013<br />

<br />

ISBN 978-961-276-722-8<br />

266678016


Ljudje, ki so brali moje reportaže s poti, so me stalno<br />

spraševali, če so zgodbe resnične, ker za kaj takega še niso<br />

slišali. Odgovoril sem jim, da jaz tudi ne ...<br />

... preden sem to doživel sam.<br />

V tej knjigi so zgodbe še bolj neverjetne. Tiste, katerim moji<br />

bralci prej zagotovo ne bi verjeli.<br />

Na tem mestu polagam roko na srce in zagotovim:<br />

VSE KAR JE V TEJ KNJIGI NAPISANO,<br />

SE JE DEJANSKO ZGODILO.


KAZALO<br />

UVOD<br />

IMEL SEM SANJE ............................................. 9<br />

I. DEL OD MATENJE VASI DO MADRIDA<br />

BOJ ZA OBSTANEK ............................................. 16<br />

NA RAZGOVOR Z BOGOM ................................... 24<br />

TEDEN PRESENEČENJ ......................................... 27<br />

800 KILOMETROV PEŠ ....................................... 31<br />

NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI ................ 36<br />

II. DEL OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP<br />

ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU ..................... 44<br />

SPET DOMA ....................................................... 51<br />

ŽELITE MASAŽO? ............................................... 56<br />

POD SLOVENSKIMI PALMAMI ............................ 62<br />

ODSLEJ VEGETARIJANEC .................................... 67<br />

INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST ....... 77<br />

DESET DNI V TIŠINI ............................................ 79<br />

PRODAJAL KINO VSTOPNICE .............................. 84<br />

ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO ..................... 86<br />

III. DEL <strong>PEACEHIKER</strong> ALI AMERIŠKI VOHUN?<br />

DOKUMENT SANJSKI SVET 2100 ........................ 102<br />

OČE NESE STVARI DOMOV ..................................113<br />

SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE ..............................121<br />

NA KUBI V ARESTU ............................................ 127<br />

IV. DEL ZALJUBIL SE V MEHIKO<br />

POSVOJEN V NOVO DRUŽINO ............................ 138<br />

GROZLJIV DAN ................................................... 139<br />

NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO ................... 147<br />

V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE ................ 149<br />

S TANIO NA POT <strong>BREZ</strong> $ .....................................151


NA OZEMLJU ZAPATISTOV .................................. 153<br />

ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO ..................... 159<br />

MOJA MEHIŠKA PRINCESA ................................. 160<br />

KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!! ....................... 164<br />

ODSLEJ <strong>BREZ</strong> SEKSA ...........................................171<br />

V. DEL ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA<br />

VI. DEL INDIJA<br />

EPILOG<br />

NEZNANEC PODARIL 600 DOLARJEV .................. 176<br />

<strong>PEACEHIKER</strong> MEGUMI - ZVEZDA JE ROJENA ........ 194<br />

IZ OKINAWE <strong>BREZ</strong> PRTLJAGE .............................. 194<br />

MIROVNA KONFERENCA V MESTU LUCKNOW .... 212<br />

Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE ...................... 213<br />

SE BOM PREDAL SPOLNI NASLADI? ...................220<br />

ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN? .................................228<br />

PISMO PREDSEDNIKU INDIJE ............................ 231<br />

V PAKISTAN <strong>BREZ</strong> VIZE ......................................234<br />

SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM ..................242<br />

ZADNJI DAN POTOVANJA ....................................247<br />

MOJA OPOROKA ................................................262<br />

KONEC ali NOV ZAČETEK ....................................269


UVOD<br />

Naslov knjige se mi ne zdi ravno primeren, saj je denar na moji<br />

poti igral stransko vlogo oziroma je večinoma sploh ni igral. Nisem<br />

ga imel in nisem ga rabil. Nekaj sem si zamislil in je prišlo. A sedaj<br />

sem spet v svetu, kjer je lažje, če denar imaš, kot če ga nimaš,<br />

zato moram tudi knjigi dati naslov, ki se bo bolje prodal. :)<br />

Naj se predstavim. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta.<br />

Odvisno od dneva pač...<br />

V mojem študentskem indeksu sicer piše, da se imenujem Matej<br />

Sedmak in da sem bil 18. maja leta 1984 rojen v Postojni. Moje<br />

stalno prebivališče se po uradnih podatkih nahaja blizu rojstnega<br />

kraja, v Matenji vasi, v mali sobici v prvem nadstropju velike hiše<br />

s široko zelenico, sadnimi drevesi in brstečimi rdečimi rožami<br />

na balkonih. Imam očeta po imenu Brane, mamo Ireno, dve stari<br />

mami in sestrico Niko. A moj pravi dom je pravzaprav – Svet. Moja<br />

družina – človeštvo.<br />

Julija 2004 sem se odpravil na dolgo potovanje in, geografsko<br />

gledano, prišel okoli sveta. Finančno je bilo breme neopazno.<br />

Osebnostno – huh – zdi se mi, da sem prišel tja, kjer sem vedno<br />

bil, a se tega prej nisem zavedal – nazaj k sebi. Rešil sem se<br />

strahov, prevrednotil prepričanja in vzljubil človeštvo. Zdaj se<br />

čutim svoboden, srečen, neomejen, privlačen ... in še mnogo<br />

drugih čustev in pridevnikov, ki sem jih prej redko izkusil.<br />

Poleg tega, da sem leto dni potoval praktično brez prtljage, sem<br />

okusil tudi raznolikost prevozov. Potoval sem peš, na štop, z letali,<br />

vlaki, kolesi, ladjami, motorji, z vozovi z vpreženimi voli, s kamelo<br />

in s predsedniško limuzino. Spal sem v vseh mogočih tipih sob in<br />

postelj pri lokalnih ljudeh. Nekaj dni pod milim nebom. Pa tudi v<br />

hotelu za 500 dolarjev na noč. Jedel sem hrano, ki so mi jo podarili<br />

ulični prodajalci, pa tudi v najbolj luksuzni restavraciji s pogledom<br />

na večerni Tokio, kjer je kuhar pripravljal izvrstno hrano posebej<br />

zame pred mojimi očmi.<br />

Slovenijo sem zapustil s par sto dolarji, nato sem prvi del poti<br />

pošteno garal za preživetje. Po šestih mesecih sem odvrgel stvari<br />

in denar zavračal, potem pa dovolil, da so mi neznanci, ki sem<br />

jih srečal na poti, dajali denar sami od sebe. Včasih sem prosil.<br />

Včasih sem dajal. Razbijal sem svoje vloge in maske in nazadnje<br />

prekršil svoj najbolj trdovraten princip, klical svojega očeta ter ga<br />

prosil, če mi pošlje denar za povratek.<br />

uvod<br />

7


8<br />

Naučil sem se španščine, japonščine, malo kitajščine in hindi.<br />

In naučil sem se tantrične seksualnosti.<br />

Bil sem zvezda na nacionalnih televizijah, zapornik na Kubi,<br />

berač na japonskih ulicah, glasbenik v newyorški podzemni, del<br />

delegacije predsednika republike, skrivnostni ljubimec in menih.<br />

Že med pisanjem sem se počutil, kot da me je Steven Spielberg<br />

prosil za scenarij za novo holywoodsko uspešnico. Zgodba je<br />

tako neverjetna, pretresljiva, romantična, intenzivna, duhovna,<br />

pustolovska ..., da ji včasih še sam komaj sledim. Ampak zato ni<br />

nič manj resnična.<br />

Seveda ne morem trditi, da sem zapisal čisto resnico, saj te ne<br />

poznam. Zapisal pa sem stvari tako, kot sem jih doživel in videl sam.<br />

Zapisal sem skoraj vse. Tudi tiste izkušnje, ki me jih je malo<br />

sram priznati. Tiste dogodke, ki sem jih najprej mislil malo... saj<br />

veste... olepšati.<br />

To iskrenost ti namreč dolgujem, dragi popotnik, ker samo<br />

tedaj bo ta zgodba uporabna tudi zate in za tvoje potovanje skozi<br />

življenje.<br />

Ni namreč tako pomembno moje potovanje, kot je zate<br />

pomembno tvoje.<br />

JAVLJAM SE IZ: Matenja vas, Slovenija<br />

19. julij 2004<br />

Odlocil sem se pustiti vse svoje uspehe, vse pridobitve in vse<br />

materialne stvari, ki me vezejo na to zivljenje in to identiteto doma<br />

in oditi na pot v neznano.<br />

Iskat grem modrost brez denarja v zepih, v neznane kraje, k<br />

neznanim ljudem. Grem na pot k popolni svobodi, brez zelja in<br />

nacrtov, brez rocne ure in brez misli na jutri.<br />

"Ti ne bos nikoli vedel, kaj ob tem cuti mama. Ti ne ves, da s<br />

tabo na tako dolgo pot odhaja del mene in da se ta del mene trga,<br />

ko vidim prazno posteljo in se sprasujem, ce je moj otrok se ziv,"<br />

mi je pred odhodom rekla mama. In oba sva jokala.<br />

Oce me je objel in videl sem cisto majhno solzico v njegovem<br />

ocesu, ki se je posusila v ponosu in sreci.<br />

uvod


Dva meseca me je prepriceval in me na vse nacine poskusal<br />

ustaviti, da ne bi odsel na pot. Tudi zdaj bi najraje videl, da<br />

ostanem doma. Hkrati pa vem, da je ponosen name. Vem, da je<br />

srecen, ko vidi, da izpolnjujem tisto, kar si je sam nekoc zelel. Lesk<br />

v njegovih oceh, medtem ko mu govorim o tujih krajih, ga izdaja.<br />

"Matej, kdo mi bo pomagal pri nalogah? Komu bom zvecer dala<br />

lupcka preden bom sla spat? Komu bom lahko vse zaupala?" me<br />

med jokom sprasuje Nika - sestrica in najboljsa prijateljica. Srce<br />

se mi trga, ker jo bom deset mesecev pustil samo doma in je ne<br />

bom videl kako raste in vsak dan postaja vecja lepotica. "Kaksna<br />

bejba bo to! Trgali se bodo zanjo," pomislim ob tem, ko jo gledam<br />

kako se sprosceno igra z vrstniki, se ji vsi smejejo in si zelijo njene<br />

druzbe.<br />

V zadnjem letu smo se zelo zblizali z mojima "nonama". Obe<br />

imam tako rad. Pravijo mi, da ne vedo, ce bodo pri svojih 80-ih<br />

dozivele moj prihod domov.<br />

Sploh se nisem dobro zavedal, kaj vse imam. Solze mi stopijo v<br />

oci, ko se poslavljam od prijateljev in vidim, koliko ljudem JE MAR<br />

ZAME! Sploh ne stejem vec daril in spominkov ter iskrenih besed,<br />

ki sem jih dobil v zadnjih dneh.<br />

Nocem, da iz mojega potovanja naredite mit o velikem drznem<br />

junaku, ki je sel v svet staviti glavo na prodaj. Za vas, ki boste brali<br />

reportaze bo moje potovanje morda divja, nenavadna avantura,<br />

zame pa nekaj povsem drugega. Zame bo to duhovna poglobitev,<br />

odkrivanje sebe in drugih ljudi ter izkusnja popolne svobode.<br />

Vesel bom ce bom svoje lepe in tezke trenutke lahko delil s<br />

cimvec ljudmi doma in po svetu in vas vse vzpodbudil, da greste<br />

svojim sanjam naproti, pa ce so navidez se tako nore.<br />

IMEL SEM SANJE<br />

Bil sem študent prvega letnika mednarodnih odnosov na<br />

FDV – študij, ki sem si ga vedno želel. A ni bil dovolj, da bi me<br />

uvod<br />

9


10<br />

izpolnjeval. Na faksu sem bil uspešen. Toda čutil sem, da je moje<br />

življenje prazno. Bil sem pobožen obiskovalec nedeljskih maš. A<br />

nisem izkusil Boga.<br />

Sreča (ali morda izbira) me je prinesla v družino, kjer smo se<br />

dobro razumeli in mi materialnih stvari ni nikoli manjkalo. Nisem<br />

se pa razumel z vrstniki. Bil sem človek, ki ga ljudje gledajo z<br />

zavistjo in si želijo živeti tako kot on, a jaz nisem bil srečen.<br />

Prizadeval sem si za dobrinami, za kakršnimi si prizadeva večina.<br />

Začel sem vstopati v igro modernega sveta, kjer je pomembna<br />

diploma, dobro delovno mesto, velika hiša in najnovejši računalnik.<br />

Ob tem seveda še partner, s katerim se poročiš in si te pridobitve<br />

deliš – skupaj s svojimi strahovi in negotovostmi. Globlje kot sem<br />

se pogrezal v to igro, bolj praznega sem se počutil.<br />

Začutil sem, da moram nekaj spremeniti. Predvsem moram<br />

ugotoviti, kaj sploh hočem od svojega življenja.<br />

Junij 2003<br />

Nekega sredinega jutra sem se odpravil v majhno vasico na<br />

vzhodu Francije – v Taize. Tam sem v tednu dni tišine prvič v<br />

življenju zapisal svoje sanje. V neki motivacijski knjigi sem namreč<br />

prebral, da smo neomejeni in si lahko izpolnimo vse kar si želimo!<br />

Potrebno pa je svoje sanje zapisati.<br />

„Piše se leto 2034. Star sem 50 let,“ sem začel in se ob tem<br />

nasmihal, „in živim življenje svojih sanj. Sem pomemben politik,<br />

imam veliko denarja, ljudje me imajo radi in ... počutim se srečnega<br />

in svobodnega! V svoji mladosti sem se odpravil na štop okoli<br />

sveta in prišel nazaj v Slovenijo. Na poti sem se preživljal zgolj s<br />

tistim, kar sem sam zaslužil.“<br />

Zaprl sem oči in postajal vse bolj navdušen. Pozabil sem na tiste<br />

sanje o karieri in denarju in se posvetil občutkom svobode, ki sem<br />

jih želel doživeti. Popisal sem več kot 200 strani malih zvezkov!<br />

Nadaljeval sem z zapisom bližnjih sanj.<br />

uvod


CILJI DO JUNIJA 2004<br />

„Danes je 14. junij, stojim na cesti pred svojo hišo v Matenji vasi<br />

in se odpravljam na štop okoli sveta. (to sem zapisal z rdečo barvo)<br />

Naredil sem vse izpite za drugi letnik in postal samozavesten. S<br />

sabo imam nahrbtnik, kitaro in 1000 dolarjev. Da to dosežem,<br />

sem pripravljen narediti karkoli bo potrebno.“<br />

Meseci, ki so sledili, so bili polni vzponov in padcev, ohranil pa<br />

sem navado, da sem vsaj enkrat tedensko svoje sanje prebral in<br />

jih vsake toliko ponovno zapisal.<br />

April 2004<br />

Svoji družini sem oznanil, da se odpravljam na pot okoli sveta.<br />

ŠOK! JOK!<br />

Maj 2004<br />

Po nekaj diplomatskih poskusih, da sinu razbistri um, mi je<br />

oče ukinil dotok finančnih sredstev. Narejenega nisem imel še<br />

nobenega izpita in na banki me je čakal zajeten dolg za poravnavo.<br />

Mama me je vsaj enkrat dnevno klicala in po vsakem pogovoru<br />

bruhnila v jok. Oče mi je prigovarjal, naj si premislim, on pa bo<br />

poravnal dolg in mi plačal enomesečne počitnice na Kubi.<br />

„Sebičen si, Matej! Vsi trpimo zaradi tebe!“ je bil jasen oče.<br />

Stare mame so mi rekle, da me verjetno ne bodo nikoli več<br />

videle in njihova ostarela telesa so se tresla od žalosti.<br />

Junij 2004<br />

Bila je deževna junijska noč in celo noč sem prebedel v<br />

razmišljanju. Pisal sem dnevnik in nanj so mi kapljale solze. Tisto<br />

noč je padla dokončna odločitev.<br />

Naslednji dan je bila cela družina zbrana ob kosilu. Mama je<br />

uvod<br />

11


12<br />

spet bruhnila v jok in za njo moja mala sestrica. Takrat sem udaril<br />

po mizi in v trenutku so vsi utihnili.<br />

„Rad bi vam nekaj povedal in želim, da me poslušate!“ sem začel svoj<br />

govor. „Vi niste moji prijatelji! Niste moji prijatelji, ker mi ne pustite, da<br />

živim svoje sanje! Če me boste še enkrat samkrat skušali omejevati,<br />

vas bom zapustil in to za vedno. Briga me, tudi če grem potem v svet<br />

brez denarja! Nikoli več ne bom nikomur dovolil, da manipulira z mojimi<br />

čustvi in me ovira pri izpolnjevanju MOJIH SANJ!“<br />

Tišina, ki je sledila, mi je dala vedeti, da so me razumeli. Spoznali<br />

so, da me nič več ne more ustaviti.<br />

Od takrat naprej je zgledalo, kot da mi celotno vesolje stoji ob<br />

strani pri izpolnitvi zastavljenih SANJ.<br />

V naslednjih tednih sem naredil vse izpite (ali bolje rečeno, so<br />

bili narejeni). Na najbolj neverjeten način sem zaslužil okrog 600<br />

tisoč tolarjev (je bilo zasluženih). Odplačal sem dolg, pa še mi je<br />

ostalo.<br />

Za mojo zgodbo so se začeli zanimati mediji. 24ur.com portal<br />

mi je obljubil, da bodo objavljali moje prispevke s poti. Podjetje<br />

Domenca iz Jesenic mi je naredilo super spletno stran.<br />

Starši so mi obljubili pomoč pri nakupu opreme. Če bom želel,<br />

mi je rekel oče, mi bo kupil tudi letalske karte.<br />

Domenca mi je dejansko tekom celotne poti stala ob strani ob<br />

mojih spletnih vzponih in padcih.<br />

15. julij 2004<br />

Z mamo sva šla po nakupih. Podjetje IGLU ŠPORT mi je<br />

odgovorilo na email, ki sem jim ga poslal. Obljubili so mi 40%<br />

popust pri nakupu opreme.<br />

– Madonca, dober si, ej, mi je rekel prodajalec. Ne vem, kako<br />

si prepričal direktorja! Še alpinistične odprave ne dobijo toliko<br />

popusta!<br />

Mama mi je (že prejšnji mesec) obljubila, da mi bo častila drugih<br />

60% (nekaj je prispeval tudi oče). Kupila sva 80-litrski nahrbtnik, še<br />

uvod


en mali nahrbtnik, kuhalnik, šotor, spalno vrečo in set loncev. Pa še<br />

nekaj oblačil, novo uro, očala in kvalitetne sandale.<br />

PETEK, 16. julij 2004<br />

Obiskala nas je ekipa televizije POP TV in z njimi novinarka<br />

osrednjih poročil 24 ur.<br />

Postojna | 16.7.2004 |<br />

P.J.<br />

Ambiciozni popotnik, ki pravi, da mu je palec nepogrešljiv del<br />

telesa, za svoje najdaljše počitnice ni pripravil nobenega načrta.<br />

Na potovanju si bo pomagal tudi z igranjem na kitaro<br />

Matej Sedmak se na svoje ambiciozne počitnice odpravlja brez<br />

kakršnih koli priročnikov in posebnih ciljev. Ve samo, da bo začel in<br />

končal v Postojni, kjer je tudi doma. S seboj bo vzel 150 evrov in 100<br />

dolarjev ter nekaj malega rezerve, tako da bo pot okoli sveta tudi<br />

trda in delovna.«Igral bom kitaro, izvajal ulično igro in komedijo.<br />

Na Tajvanu v Indoneziji bom mogoče učil angleški jezik. Praktično<br />

bom počel, karkoli bom dobil pod roke,« je povedal mladi popotnik.<br />

Kot študent mednarodnih odnosov si želi preizkusiti mednarodne<br />

odnose tudi v praksi, glavni namen poti pa je iskanje samega sebe.«<br />

Končal sem drugi letnik faksa in si postavil življenjske načrte.<br />

Mislim, da vem kdo sem in vem, kaj hočem. Ampak ravno to je<br />

mogoče past. Na tem potovanju bi rad ugotovil, kdo sem v resnici.«In<br />

kje na širnem svetu se bo Matej najdlje zadržal?«Predvidevam, da<br />

v Hollywoodu, če me bo tako začaral, kot mislim, da me bo. Tam bi<br />

počel, kar se pač v Hollywoodu počne. Preizkusil bi se v disciplini, v<br />

kateri se še nisem preizkusil, to je igralstvo.«<br />

Pri njegovi pustolovšini in iskanju samega sebe, pa mu bodo<br />

seveda pomagali njegovi najbljižji, čeprav ga bodo naslednje leto<br />

zagotovo zelo pogrešali.Matejeva sestrica Nika je povedala, da ga<br />

bo zelo pogrešala, ker ga ima zelo rada.«<br />

Do zadnjega sem upala, da ne bo šel na pot. Sedaj, ko smo pred<br />

dejstvom, mu bomo pa maksimalno pomagali,« je povedala njegova<br />

mamica Irena. Matejevo pot in fotozgodbo boste lahko spremljali<br />

tudi v prihodnje, in sicer na spletni strani www.okolisveta.com in na<br />

naši spletni strani 24ur.com.<br />

13


Santiago de Compostella<br />

Leon<br />

Madrid<br />

ŠPANIJA<br />

Pamplona<br />

FRANCIJA


ŠVICA<br />

I. DEL<br />

OD MATENJE VASI DO MADRIDA<br />

20.julij - 13.september, 2004<br />

Torino<br />

ITALIJA<br />

Bologna<br />

Rim<br />

SLOVENIJA<br />

Postojna


BOJ ZA OBSTANEK<br />

JAVLJAM SE IZ: Torino, Italija<br />

26.julij, 2004<br />

Nikoli nisem bil se tako svoboden, tako srecen in tako brez<br />

denarja.<br />

Bologna<br />

Bologna mi je bila vsec. Prijetno, zaspano mestece, kjer se<br />

trgovine odprejo sele ob 10h. Prvo noc sem prespal pri studentki,<br />

ki sem jo spoznal popoldne, naslednja dva dneva pri neki drugi<br />

zenski. Zadnje tri dni sem prezivel v Rimu in spoznal kopico<br />

neverjetnih ljudi, dobil prost vstop v Planetarium in prvic dozivel<br />

SHIATSU masazo!<br />

Danes me je gospa, ki me gosti, povabila na praznovanje<br />

rojstnega dneva njenih sorodnikov. Hitreje kot sem praznil kroznik,<br />

bolj je bil poln. In ko sem mislil, da hrane ne more biti vec, so prisle<br />

se tri nove okusne jedi. Neverjetno topli ljudje - takoj sem bil njihov!<br />

Prvic po nekaj dneh igranja kitare sem dozivel APLAVZ.<br />

Zelo dobro sem namrec obcutil, kaj pomeni sluziti vsakdanji kruh<br />

na ulici. 3 dolge ure igras kitaro na stopnici ob fontani. Mimo tebe<br />

gre stotine ljudi, a se nihce ne ustavi. Nekaj casa imam obcutek,<br />

da ne pojem dovolj dobro, nekaj casa da se me ne slisi, cel kup<br />

misli se mi podi po glavi med praznim igranjem. Samozavest se<br />

mi veckrat spusti blizu ledisca.<br />

Imel sem prav, zdaj res obcutim kdo sem v resnici, kaksni so<br />

moji obcutki in kako potrebujem tisto osnovno potrditev okolice.<br />

Rim<br />

Vceraj sem zacel igrati pred Kolosejem in k meni je prisla besna<br />

zenska in vrgla moj nahrbtnik 10 metrov stran. To je bil njen<br />

teritorij. Nato sem hodil od restavracije do restavracije, od bara<br />

16 od matenje vasi do madrida


do bara ter se predstavljal kot glasbeni mojster in predlagal, da bi<br />

zvecer zabaval njihove goste za nekaj evrov, a si nihce ni vzel vec<br />

kot 20 sekund, da me je odslovil.<br />

Vstopil sem v posebno sfero, kjer se vsak bori za svoj kvadratni<br />

meter prostora in za vsakih 10 centov. Danes zvecer sem ugotovil,<br />

da moras biti bolj agresiven, ce zelis priti do denarja. V uri in pol<br />

sem zasluzil dovolj za teden dni Francije.<br />

Srecen sem, resnicno srecen, resnicno svoboden. Sprejel sem<br />

realnost boja za prezivetje in bolj kot kdajkoli prej sem odlocen,<br />

da to pot dokoncam, tako kot sem si jo zastavil in s 150 evri<br />

zacetnega kapitala (ki kar prehitro kopnijo). Cutim kako postajam<br />

mocnejsi in odpornejsi.<br />

Jutri zjutraj odrinem na sever - za teden dni v tisino in duhovnega<br />

poglabljanja v Taize (pravljicna vasica blizu Lyona).<br />

Torek, 20. julij 2004<br />

5:30, moja soba, Matenja vas, Slovenija<br />

Zrl sem v računalniški ekran in znova in znova prebiral zgodbo<br />

o meni, ki so jo zapisali na osrednjem slovenskem informacijskem<br />

portalu. Še enkrat sem prebral tudi članek v Dnevniku.<br />

"Sem to res jaz?" se sprašujem.<br />

"Izpolnjujejo se mi sanje," dahnem in se nasmehnem. Urejal<br />

sem še zadnje stvari pred odhodom na pot. Včeraj sem napisal<br />

stran in pol dolgo poslovilno pismo prijateljem.<br />

Spal sem le kako uro. Urejal sem naslove ljudi, katerim želim iz<br />

poti pisati pisma. Dobil sem eno dopisno listo na internetu, katero<br />

bom moral plačevati - ok, to so mi obljubili starši.<br />

Na to listo sem vključil vse svoje prijatelje in pa emaile ljudi,<br />

ki sem jih spoštoval. Med drugim tudi Jonasa Ž, vse poslance<br />

državnega zbora, Zvoneta Šerugo in Boštjana Romiha.<br />

S sabo sem imel 150 evrov v denarnici, 100 dolarjev v mali torbici<br />

okoli pasu (samo v skrajni nuji) in pa še 20 dodatnih dolarjev. Bili<br />

so darilo prijatelja. Odločil sem se jih razdeliti med reveže, ki jih<br />

bom srečal.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

17


Prišel bom okoli sveta. Kako točno, ne vem. Verjetno do maja<br />

2005.<br />

$ si bom služil sam.<br />

Na celi poti ne bom sprejel keša od staršev! Razen če mi bo šlo<br />

za življenje.<br />

10.00, Matenja vas<br />

Postavil sem se pred domačo hišo in iztegnil palec.<br />

Ustavi mi prvi avtomobil - moja mama.<br />

Pelje me do avtoceste in me še enkrat v solzah objame.<br />

- Matej, ma boš res šel samo s 150 evri!<br />

- Saj nimam samo tega.<br />

Pogledam v denarnico.<br />

- Imam še 20 dolarjev in še 100 dolarjev rezerve!<br />

- Kako si lahko tako neodgovoren, Matej! Lej, vzemi vsaj še ...<br />

100 evrov!<br />

- Hvala mamca, ne rabim.<br />

Poljubil sem jo na lice in se izmuznil iz objema.<br />

10:20, Postojna<br />

Po 10 minutah štopanja vidim siv avto, ki se mi zdi sumljivo<br />

znan. Ustavi mi - oče.<br />

- Tatko, ampak res ne bi telefona jemal s sabo!<br />

- Matej, samo to uslugo mi naredi! Nič drugega te ne prosim!<br />

Imej telefon pri sebi in naj bo stalno vklopljen, da te bomo<br />

lahko poklicali. Stroške ti bom plačal jaz.<br />

Namrdnil sem se in se tiho strinjal.<br />

10:50, Koper<br />

Tretji prevoz mi je ponudil prijatelj Maljo, ki me je želel pripeljati<br />

čez slovensko mejo. Nato me še enkrat pobere oče in me odloži<br />

na avtocesti pred Trstom.<br />

18 od matenje vasi do madrida


11:20, Italijanska avtocesta<br />

Nekdo mi je ustavil. Tovornjak! Pritečem do njega, odprem vrata<br />

in pozdravim voznika. V kabino najprej vržem svoj mali nahrbtnik,<br />

nato kitaro in nato še večji nahrbtnik. Nazadnje se zavihtim na<br />

sopotnikov sedež še sam.<br />

Bil je avtoprevoznik iz Turčije, na poti do Padove.<br />

- I travel around the world, sem mu navdušen zakričal čisto na<br />

začetku najinega pogovora.<br />

Pokimal je z glavo.<br />

Ker se mi je zdelo, da me ne razume, sem se zavrtel na stolu<br />

proti njemu in z rokama naredil kroglo, ki je predstavljala zemljo.<br />

S kazalcem sem naredil krog in zraven govoril imena držav, ki jih<br />

nameravam prepotovati. Nato sem dvignil palec, kot da štopam in<br />

pokazal vozila, katera nameravam na tej poti prositi za prevoz.<br />

Brrm, brrrm, sem posnemal zvok avtomobila in vrtel pesti rok,<br />

kot da držim volan. Nato sem se nagnil naprej in z rokama prijel<br />

namišljeno krmilo od motorja. Nazadnje sem z roko pokazal še let<br />

letala in plovbo jahte.<br />

Voznik se je nasmehnil, zamomljal nekaj v svojem jeziku in se<br />

zopet osredotočil na cesto.<br />

Jaz sem pa vzel iz nahrbtnika rumeno knjigo „SERVAS<br />

INTERNATIONAL - Italy“ in začel listati po naslovih. SERVAS je<br />

organizacija, ki vključuje ljudi, ki si želijo potovati po svetu in<br />

pa tiste, ki želijo te popotnike brezplačno gostiti. V Italiji je bilo<br />

kakih 5 tisoč takšnih ljudi, razdeljenih po regijah. Pri vsakem pa<br />

sem našel tudi opis in zapisane interese. Obkrožil sem kakih 10<br />

naslovov ljudi, ki so se mi zdeli zanimivi in jih začel klicati.<br />

18:00, Bologna<br />

Dobil sem se z dekletom, s katero sva se prej slišala po telefonu.<br />

Kupila sva nekaj kruha, salame in lokalno vino. Poklicala je še<br />

sestrično in prijatelja in naredili smo piknik v parku.<br />

Zvečer se mi je malo vrtelo od vina in prosil sem jo, če lahko<br />

prespim pri njej. Prej mi je sicer rekla, da to ne bo možno. Spal<br />

sem na tleh na svojem armafleksu in prvič v moji spalni vreči, ki je<br />

še vedno imela vonj po novem blagu.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

19


21. julij 2004<br />

Cel dan sem se sprehajal po Bologni. Kar razganjalo me je od<br />

navdušenja - končno na poti, o kateri sem toliko časa sanjal!<br />

Sprehajal sem se pod Arkadami Portico. Ogledal sem si San<br />

Petronio Baziliko. Obiskal sem tudi univerzo.<br />

Zvečer sem poklical neko drugo žensko, ki sem jo prav tako<br />

našel v SERVAS knjigi in povabila me je k sebi domov. Živela je<br />

sama v moderno opremljenem stanovanju na mestnem obrobju.<br />

Pripravila mi je okusno večerjo z vinom.<br />

Nekaj časa sva še klepetala in igral sem ji kitaro, nato sva se<br />

odpravila spat. Spal sem na kavču v dnevni sobi. Pred spanjem<br />

sem pisal dnevnik:<br />

Že od včeraj se učim italijanščino in znam že nekaj stavkov. Ful<br />

mi je všeč ta ženska! Lepa je, privlačna. A strah me je, da bi se ji<br />

bolj približal ...<br />

Neznansko si želim ženske!<br />

Zakaj me je strah žensk?<br />

Zakaj me je strah biti takšen, kot sem?<br />

Stalno si grizem nohte in vrtam po nosu - kot da bi bil nervozen<br />

zaradi nečesa!<br />

Kaj si ljudje o meni mislijo?<br />

Zakaj ne morem utišat tega uma?!<br />

Vem samo to - Kristus je umrl na križu zame! Rad bi bil čim boljši<br />

kristjan in delal tisto, kar je prav. Rad bi še druge vodil na pravo<br />

pot.<br />

22. julij 2004<br />

BOLOGNA<br />

Stal sem na stopnici na glavnem trgu - Piazza Maggiore. Dobre<br />

3 ure sem igral kitaro. Izkupiček je bil boren. Komaj dovolj, da<br />

sem si kupil dva sendviča s sirom in mortadelo. Odločil sem se,<br />

20 od matenje vasi do madrida


da se bom naučil kako italijansko skladbo in sem kupil pesmarico<br />

Zukkera in njegov CD.<br />

150 evrov je kopnelo.<br />

Všeč mi je bila gostiteljica, ki me je gostila včeraj, a nisem je<br />

želel še enkrat motiti. Nisem želel, da si z mano dela skrbi. Želel<br />

sem danes najti koga drugega, ki bi me gostil, a mi ni uspelo,<br />

tako da sem še enkrat poklical Barbaro. Rekla mi je, da lahko<br />

pridem.<br />

25. julij 2004<br />

RIM<br />

Sedim pred Fontano di Trevi in opazujem razsvetljene<br />

restavracije. Iz prve prihaja glasen smeh.<br />

Danes me je Francisco povabil v Planetarij, kjer sem občudoval<br />

animacijo zvezdnega sistema in nastanka zemlje. Že tri dni sem<br />

nastanjen pri starejši gospe, katere sinovi so že odrasli in spim v<br />

sobi enega od njih.<br />

Neznansko prijazna je in z njo lahko treniram svojo italijanščino.<br />

Ona sploh ne govori angleško. Stalno nosim s sabo zvezek in<br />

si zapisujem nove besede ter jih gledam v žepnem slovarčku.<br />

Predvčerajšnjim me je peljala na poroko njenih prijateljev. Veliko<br />

smo jedli.<br />

Zdaj bi rad poskusil nekaj novega, a me je strah. DAMN IT! Vsega<br />

me je stalno strah! Rad bi igral pred restavracijami, tako kot sem<br />

nekoč videl glasbenike, ko sem bil na morju na Hrvaškem.<br />

Ajde, AKCIJA!<br />

Odložil sem zvezek, se pomaknil proti restavracijam in vzel<br />

kitaro iz etuija.<br />

Srce mi je začelo hitreje biti. Zgrabila me je groza. Pospravil<br />

sem kitaro nazaj.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

21


- Kako bom kar tako igral ljudem v restavracijah? To je neumna<br />

ideja.<br />

Še enkrat sem naredil krog po trgu in poskušal ugotoviti, katera<br />

restavracija bi bila najprimernejša za začetek. Tresel sem se.<br />

Spet sem vzel v roke dnevnik in pisal seznam pesmi, ki jih znam<br />

zaigrati.<br />

Let it be<br />

Angie<br />

PROUD MARY<br />

LA BAMBA<br />

TEARS IN HEAVEN<br />

TWIST AND SHOUT<br />

DAN LJUBEZNI...<br />

Ne vem, kaj me je vzpodbudilo, da sem prijel kitaro in zakričal:<br />

-Ladies and Gentlemen. I want to play you some music.<br />

- Ti si popolnoma nor! se je oglasil glas iz mene. Kaj jim boš pa<br />

zaigral? Kaj si bojo o tebi mislili? Kako jih boš pa vprašal za<br />

denar?<br />

Nastavil sem si kitaro in začel igrati:<br />

When I find myself in times of troubles,<br />

Mother Mary comes to me,<br />

Za trenutek sem izgubil sapo. Je kdo opazil? Požrl sem slino in<br />

nadaljeval. Kako gre že naprej besedilo?<br />

Whisper words of wisdom,<br />

let it be.<br />

Globoko sem vdihnil. Nihče me nima za mar! Vsakdo jé svoje<br />

kosilo, niti pogledajo me ne!<br />

And in my hour of darkness,<br />

she was standing right in front of me.<br />

Speaking words of wisdom,<br />

22 od matenje vasi do madrida


let it be.<br />

Let it be, let it be... Let it be...<br />

Nihče me ne pogleda. Nihče me nima za mar. Ali pač? Glej, ena<br />

majhna punčka zadaj pleše na ritem moje glasbe!<br />

And when the broken hearted people<br />

Living in the world agree<br />

There will be an answer<br />

Let it be.<br />

Bil sem že bolj samozavesten. Natakar se mi je nasmehnil! Oh,<br />

praznik! Še en stari očka zadaj maja z glavo po ritmu.<br />

For though they may be parted<br />

There is still a chance that they will see<br />

There will be an answer<br />

Let it be<br />

Let it be, let it be, let it be...<br />

Zajel sem sapo in se priklonil. Zaslišal sem nekaj posamičnih<br />

ploskov.<br />

- Sinjore e sinjori. Io viadžo il mondo e no parlo italiano bene.<br />

Nasmehnil sem se in videl sem, da sem dobil nekaj sočutnih<br />

nasmehov nazaj. Nadaljeval sem v angleščini:<br />

- Potujem okoli sveta in potrebujem vašo pomoč. Če sem komu<br />

od vas polepšal večer, vrzite v tale klobuk kak kovanec. Če pa<br />

ne morete, ne skrbite. Vas imam vseeno rad.<br />

Tokrat sem slišal že nekaj več smeha tistih, ki so me razumeli.<br />

Šel sem okrog miz in kmalu nabral zajeten kup novcev.<br />

Vsakokrat je bilo lažje in vedno boljši zaslužek. Preizkušal sem<br />

različne pesmi za različno populacijo in ugotovil, katere prinašajo<br />

največji dobiček. Ljudje so metali kovance po en ali dva evra, pa<br />

tudi bankovce za pet ali deset... in celo dvajset! Preizkušal sem<br />

tudi šale, katerim so se ljudje najbolj smejali.<br />

Iz Rima sem nadaljeval pot proti Taizeju. Na neki bencinski črpalki<br />

v Torinu me je pobral mladenič, ki me je povabil k sebi domov. Večer<br />

od matenje vasi do madrida<br />

23


sem preživel z njim in njegovo sosedo Lauro. Sprehajali smo se ob<br />

reki Pad in peljala sta me na sprehod po mestu in ogled večernega<br />

Torina iz bližnjega hriba. Videl sem slavno Mole Antoneziana<br />

- katedralo, kjer je shranjen torinski prt. Naslednje jutro sem iz<br />

njegovega računalnika napisal pismo domov.<br />

NA RAZGOVOR Z BOGOM<br />

JAVLJAM SE IZ: Cluny, Francija, 1.8.06<br />

AVANTURA V TISINI<br />

Bam, bam. Stopal sem proti Lyonu in ustavil mi je kombi poln<br />

bradatih teroristov. Pobasali so me na zadnji sedez, mi zvezali oci<br />

in me odpeljali v svojo bazo sredi pragozda, od koder se vam tudi<br />

javljam ...<br />

Ne taksne oblike :)<br />

Ta teden sem dozivel avanturo v popolni tisini.<br />

Iz Rima sem pristopal v Taize, zame najlepsi kraj na svetu.<br />

Nikjer drugje se nisem se tako globoko srecal s sabo, z drugimi<br />

in z Bogom.<br />

Ta teden tisine je bil zame novo rojstvo. Biseri, ki jih danes<br />

nesem iz Taizeja so neubesedljivi.<br />

Tisina ni vedno lahka. V petek zvecer, po 4 dneh tisine, sem<br />

se pocutil neznosno osamljenega in zalostnega. Z vsemi svojimi<br />

dvomi in strahovi sem sedel na stopnicah cerkve in sredi mnozice<br />

ljudi ni bilo zive duse, s katero bi lahko delil svoje obcutke.<br />

Ampak iz te zalosti so izsle najlepse in najbogatejse strani<br />

dnevnika in naslednji vecer je bil en najlepsih v mojem zivljenju.<br />

V samoti in tisini mene.<br />

Napisal sem nacrt poti. Bistvo tega nacrta je, da odslej<br />

naprej potujem povsem brez nacrta in kakrsnihkoli vnaprej<br />

24 od matenje vasi do madrida


priskrbljenih prenocisc. Popolnoma svoboden in srecen. Cez 20<br />

minut se odpravljam na jug. Kam? Odvisno od tega, kam bodo<br />

sli vozniki, ki mi bodo ustavili. Potujem tudi brez zemljevida,<br />

tako da imam samo priblizno predstavo, kateri kraji me cakajo<br />

na poti.<br />

V denarnici imam se 65 evrov in 15 centov. Ko bom kupil<br />

mikrofon in mali zvocnik za lazji "performance", mi bo ostalo se<br />

kakih 5 do 10 evrov, tako da bo naslednji teden precej delaven.<br />

Intenzivno se ucim francoscine in spanscine.<br />

...<br />

Spremljajte novosti na spletni strani, oglejte si NOVE SLIKE in<br />

se vkljucite v ZIVAHNO RAZPRAVO o tem, ce mi bo pot uspela ali<br />

ne:)<br />

...<br />

Do takrat pa AU REVOIR!<br />

31. 7. 04<br />

POGOVOR Z MENIHOM<br />

- Hvala, ker ste me sprejeli na pogovor, brat Jean-Piere.<br />

- Zato smo tukaj, mladenič.<br />

- Priznati vam moram, da sem na prelomni točki svojega<br />

življenja. Odpravil sem se na potovanje, za katero se mi zdi,<br />

da je zelo pomembno zame. V tem tednu tišine pa sem začutil,<br />

da je morda pomembno tudi za človeštvo, sem začel.<br />

- Lepo to, mladi mož. Veseli me, da iščeš.<br />

- Veste, postavljeno imam tudi spletno stran in tam se ljudem<br />

v domovini javljam.<br />

- Hmm ... Jaz bi na tvojem mestu raje potoval, brez da to kdorkoli<br />

ve.<br />

Pogovor me je pustil zmedenega. Razmišljal sem o tem, da bi se<br />

nehal javljati domov.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

25


1. 8. 04<br />

ODHOD IZ TAIZEJA<br />

Danes sva se poslovila z dekletom, ki sem jo spoznal<br />

predvčerajšnjim zvečer, ko sem zapustil tišino. Ugotovila sva, da<br />

sva celo iz istega študentskega bloka in sva morala priti v Francijo,<br />

da sva se spoznala.<br />

Malce sem utrujen. Skoraj celo noč sva bila pokonci. Najprej sva<br />

zajadrala v globoke pogovore o Bogu, smislu življenja in o najinih<br />

sanjah.<br />

Gledal sem jo. Bila mi je všeč. Želel sem si jo poljubiti, a me je<br />

bilo strah.<br />

- In če te ona ne želi poljubit? Kaj si bo o tebi mislila, če jo boš<br />

kar poljubil ... In če te zavrne? sem razmišljal.<br />

Pomaknil sem se bližje in jo s tresočim glasom vprašal, če ji<br />

lahko naredim masažo. Privolila je.<br />

Noč se je že spuščala na park ob izviru reke Saone-et-Loire v<br />

Taizeju. Sedela sva ob jezeru in gledala odsev lune na njeni gladini.<br />

Minevale so minute in nisem vedel, kaj narediti. Opogumil sem<br />

se, sunkovito obrnil glavo in jo poljubil. Objela me je in mi poljub<br />

nežno vrnila.<br />

Preživela sva noč, skrita v sobi z blazinami, dokler naju niso<br />

proti jutru odkrili. Paznik je bil zelo jezen. V skupnosti Taize<br />

namreč fantje ne smejo spati z dekleti.<br />

Spet so se mi pojavljala vprašanja, ki so me težila že toliko<br />

časa.<br />

- Kaj je greh? Je greh, če dekle, s katero ne nameravam biti<br />

skupaj, poljubim? Zdi se mi, da je greh, če dekle poljubim<br />

zgolj zato, ker se mi je lepo poljubljati... Če ni ... kje se potem<br />

začne greh? Vem, da je greh, če z njo seksam ... Pa greh je<br />

tudi samozadovoljevanje, ampak tega ne počnem več veliko.<br />

Hmm ... Ampak kje je tista meja, do katere lahko grem in mi ne<br />

bo treba dogodka opisovati pri spovedi...<br />

Naslednji dan so mi v mestu Cluny dovolili uporabo računalnika<br />

na lokalnem turističnem društvu. Napisal sem pismo domov.<br />

26 od matenje vasi do madrida


Ko sem dokončal reportažo, sem gledal knjigo gostov na svoji<br />

spletni strani.<br />

R: Eh, vse to počneš samo zaradi medijev in slave.<br />

Andraž: Nikoli mu ne bo uspelo priti okoli sveta. Mladenič ni še<br />

ničesar izkusil!<br />

Marjeta: Sigurno ga na POP TV financirajo!<br />

Alen: Daj no daj! Kar z 200 dolarji misl it okol sveta! Tip je<br />

prtegnen. Kako bo pa uredil vse vize, pa letalske karte?<br />

R: Blefer, blefer! Pozer! Nič ti ne bo uspelo!<br />

TEDEN PRESENEČENJ<br />

Začel sem hoditi iz Taizeja v smeri proti jugu in vmes sem<br />

štopal avtomobile, ki so se peljali mimo. Po tednu dni zanimivih<br />

dogodivščin sem pristal v Marseillesu.<br />

JAVLJAM SE IZ: Marseilles, Francija, 9.8.04<br />

TEDEN PRESENECENJ<br />

Prezivel sem noc na kraju, kjer si ne bi nikoli mislil, da bom<br />

pristal - v hotelski sobi!<br />

V Marseilles sem prisel vceraj pozno popoldan z namenom, da<br />

tekom noci zasluzim cimvec denarja, nato pa se zjutraj odpravim proti<br />

Spaniji. Navado imam, da ko pridem v mesto najprej poiscem hotel,<br />

kjer se s hotelirjem dogovorim, da pri njem pustim prtljago za nekaj<br />

ur. Ko najdem prenocisce, grem v hotel iskati nahrbtnik. Tudi tokrat<br />

sem v hotelu pustil veliki nahrbtnik, s kitaro in malim nahrbtnikom pa<br />

sem se odpravil zabavati Marseillske ulice. Po uspesnem veceru in noci<br />

sem okrog druge ure prisopihal nazaj v hotel, kjer sem se zaklepetal<br />

s hotelirjem. Po dobri uri klepeta, me je vprasal, ce zelim spati do<br />

jutra, nato pa lahko grem k njemu na internet. Odklenil je sobo 210,<br />

me napotil vanjo in prosil, ce za sabo ne pustim sledi. Kot sem zjutraj<br />

izvedel je imel noc polno tecnih gostov in mu je ura smeha in klepeta<br />

ocitno pomenila veliko.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

27


Ze od Taizeja tece vse kot po maslu. Blizu Lyona sem ustopal<br />

Vietnamca, ki je bil namenjen v Montpelier in sredi poti sem se<br />

odlocil, da grem v Avignon. Nato sva zgresila odcep na avtocesti<br />

in pristal sem v mestu Nimmes. Tam so kapnili prvi francoski evri.<br />

Okrog pol enih zjutraj sem se spomnil, da potrebujem prenocisce.<br />

Stopil sem v prvi bar in se zacel pogovarjati z nekaj gosti. Izrazil<br />

sem svojo malo skrb, nakar mi neka gospodicna rece: "Lahko spis<br />

v moji hisi."<br />

Z njo in njenimi spanskimi prijatelji smo se odpeljali v vasico<br />

oddaljeno nekaj deset kilometrov v smeri Avignona.<br />

Okrog poldneva sem pristopal do Avignona. Ko sem zvecer<br />

pel gostom in zbiral kovance, so me trije fantje povabili k mizi na<br />

pijaco in ko sem jih vprasal, ce lahko prespim pri njih, so me vzeli<br />

s sabo. Pripeljali so me na cudovito francosko podezelje in 2 dni<br />

in pol sem bil njihov gost. V cetrtek popoldne sta me Xavier in teta<br />

od enega izmed njih pripeljali v Aix, cudovito mesto.<br />

Vedno znova spoznam ljudi, postanemo prijatelji, nato moram<br />

pa varno zavetje zapustiti in spet oditi v neznano. Vedno znova<br />

mislim, da tokrat pa res ne morem spet srecati tako prijaznih<br />

ljudi. Tako je bilo tudi tokrat. Nekaj ur sem prezivel na kamnitih<br />

stopnicah in v praznem blodenju po ulicah in zbiranju poguma,<br />

da bom spet s svojo polomljeno francoscino zabaval goste.<br />

Po nekaj urah nabiranja cekinov, sem se lotil iskati prenocisca.<br />

Ura je bila ze pozna in v lokalni cerkvi sem vprasal, ce lahko<br />

prespim pri njih. Poslali so me v drugo cerkev. Pocakal sem<br />

do konca molitev, nato pa vprasal brate, ce je mogoce pri njih<br />

preziveti noc. "NE." Osupnilo me je in hkrati se mi je vse skupaj<br />

zdelo kot znamenje ...<br />

Ko sem odhajal proti izhodu, me je po rami potrepljal fantina in<br />

me vprasal, ce potrebujem prenocisce.<br />

Tako sem prezivel tri dni pri Jeromu, neverjetnem cloveku, od<br />

katerega sem se naucil veliko. Jerome je clovek, ki se je odpovedal<br />

vsem materialnim dobrinam in zemeljskim uzitkom in zivi cisto<br />

in duhovno zivljenje v molitvi in razmisljanju. Tezko je pretvoriti<br />

28 od matenje vasi do madrida


v besede, koliko mi pomenijo zivljenjske modrosti, ki sem jih<br />

spoznal skozi pogovor.<br />

Odlocil sem se, da se bom na tej poti poblizje spoznal tudi z<br />

drugimi religijami. Nekaj casa se zelim ob branju Korana uciti<br />

islama, nato budizma in prav tako hinduizma. Rad bi bolje in brez<br />

predsodkov razumel drugacne ljudi in razlicne kulture in tudi iz njih<br />

crpal zivljenjskih resnic. Menim namrec, da je prav da vsak raste in<br />

odraste v svoji kulturi, jo dodobra spozna, spostuje in nato s svojo<br />

resnico bogati druge ljudi, ki morda razmisljajo drugace.<br />

Takoj ko dokoncam tale email, se odpravljam v St.John Pied de<br />

Porte, na zacetek Kamina, ki ga nameravam prehoditi v 20 do 30<br />

dneh. Komaj cakam! Mislim, da bom tekom teh 860 kilometrov<br />

hoje dozivel veliko lepega.<br />

Se beremo po koncu KAMINA.<br />

1.8.04<br />

14:00, LYON<br />

Stal sem na bencinski črpalki blizu Lyona.<br />

- Ne bom več uporabljal sistema SERVAS za pridobitev<br />

prenočišč. Dovolil bom Bogu, da jih dobi namesto mene. Zdaj<br />

res zaupam.<br />

Moje misli je prekinil zvok avtomobilske hupe. Ozrl sem se in<br />

videl, da mi je nekdo ustavil. Tekel sem k avtomobilu, odprl vrata<br />

in pozdravil v francoščini. Nato sem slišal enega izmed 5 stavkov,<br />

ki sem jih razumel v francoščini:<br />

- U ale vu? (kam greste?) me vpraša voznik.<br />

- Ž n se pa. (ne vem) U ale vu?<br />

- Ž ve a Montpelier. (Grem v Montpelier)<br />

- Bien. Mua osi. (dobro, jaz tudi)<br />

Voznik se je zasmejal in mi pokazal s kretnjo, naj pristopim.<br />

Bil je Vietnamec, živeč v Franciji. Preživljal se je kot čarodej in<br />

mi je pokazal vrsto trikov. Tudi jaz sem si želel naučiti se trikov s<br />

kartami in s kovanci! Stalno sem namreč razmišljal o tem, kako bi<br />

lahko čimbolj kreativno zabaval ljudi in od tega živel.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

29


Zvečer v Avignonu sem srečal tri fante, ki so me povabili k<br />

sebi domov. Pri njih sem ostal nekaj dni. Tiste dni sem naredil<br />

očiščevalni post ob jabolkih. Eden od fantov se je vame zaljubil.<br />

Šokirale so me zjutraj njegove roke na mojem telesu...<br />

4. avgust 2004<br />

23:00<br />

Waw! Ti ljudje so tako prijazni in gostoljubni. Dobil sem svojo<br />

posteljo, ponujajo mi najboljše jedi. Škoda, ker nič ne jem, ker<br />

imam zdaj post ob jabolkih. Sicer pa ...<br />

Vse skupaj se mi zdi malo čudno. Xavier je gej, pa oče od enega<br />

od fantov je tudi gej. Ne vem, v Stari Zavezi piše, da Bog ne mara<br />

homoseksualcev! Pa tudi Pavel je govoril o tem. Nič jim nisem<br />

sicer rekel. Zelo sem bil uvideven.<br />

- iz dnevnika<br />

5. avgust 2004<br />

6:30<br />

- Aaah! Kaj je to! sem vzkliknil<br />

V moji sobi je Xavier, z rokami na mojih stopalih. Vedel sem, da<br />

sem mu všeč, nisem si pa mislil, da se me bo zdaj dotikal!<br />

- Sprosti se. Rad bi ti naredil masažo, mi je rekel z umirjenim<br />

glasom.<br />

Malo me je pomiril in dovolil sem mu. Priznam pa, da sem se<br />

počutil skrajno neprijetno. Zdelo se mi je, kot da nekaj hoče od<br />

mene.<br />

- GROZA! GEJ ME MASIRA! sem si mislil in tiščal zobe skupaj.<br />

Po dobre pol ure je masažo zaključil in me poljubil na lice.<br />

Usedel se je na posteljo, me prijel za roko in mi dejal:<br />

- Matej, zakaj si tako zategnjen!<br />

- Xavier, nič nisem zategnjen! Jaz nisem gej!<br />

- Saj vem, da nisi gej! To sem že takoj opazil. Saj ti nič nočem.<br />

30 od matenje vasi do madrida


Sprosti se. Jaz se sprejemam takšnega, kot sem, pri tebi pa nimam<br />

tega občutka. Zdi se mi, da še vedno nisi prepričan, kaj si.<br />

Zamislil sem se.<br />

- Vidim, da veliko razmišljaš o Bogu, je nadaljeval. Preberi<br />

knjigo Pogovori z Bogom. Ti bo spremenila življenje!<br />

V naslednjih dneh sem ga opazoval, kako se sproščeno<br />

igra, smeji in kako očarljiv človek je. Zavidal sem mu njegovo<br />

sproščenost. Tudi jaz sem si želel biti tako sproščen!<br />

Pot sem nadaljeval v Aix en Provance, kjer sem cel dan igral<br />

kitaro in zvečer iskal prenočišče v lokalni cerkvi. Prošnjo so zavrnili<br />

in k sebi domov me je peljal fant po imenu Jerome. Pri njem sem<br />

preživel nekaj dni. Jerome je bil v temi, kakor pravi in nekega dne<br />

se z njim začne pogovarjati Jezus. Takrat je začel brati Biblijo in<br />

popolnoma spremenil življenje. Njegova globoka vera in predanost<br />

Bogu je naredila zelo močan vtis name. Naslednjo noč sem preživel<br />

v Marseillsu. Naslednje jutro sem šel v stanovanje lokalnega<br />

hotelirja. Šel sem na internet in napisal poročilo. On je spal, jaz sem<br />

pa tipkal in nalagal slike. Pisanje reportaž je bilo precej mukotrpno<br />

zame! Reportažo iz Marseillesa sem pisal kar 8 ur. Nikoli nisem bil<br />

zadovoljen z napisanim in sem se stalno popravljal.<br />

800 KILOMETROV PEŠ<br />

(10. avgust, 15:00 - 2. september, 6:30)<br />

Iz Marseilles-a sem šel v Saint-Jean-Pied-De-Port - začetek več kot<br />

800 kilometrov dolgega sprehoda po severni Španiji.<br />

V 22 dneh in pol sem prispel na cilj v Santiago de Compostella.<br />

Niti kilometra poti se nisem peljal s kakim prevoznim sredstvom. Z<br />

izjemo štopanja, ko sem iskal poštni urad v Pamploni - cca. 2 km.<br />

Že drugi dan hoje sem spoznal prijetno druščino in med njimi<br />

tudi dekle iz Avstralije, ki se mi je zdela nenavadno mirna, privlačna<br />

in srečna. Vprašal sem jo, če verjame v Boga in katera religija je<br />

prava. Vprašanje, ki sem ga ljudem pogosto postavljal.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

31


-Religije ločujejo ljudi, mi je odgovorila.<br />

- Kako ločujejo! sem vzrojil. Kristus pa ja povezuje ljudi, a ni<br />

tako?<br />

Nasmehnila se je.<br />

- Kristus, Krišna, Mohamed, Buda so vsi povezovali ljudi.<br />

Ljudje so bili tisti, ki so ta sporočila interpretirali po svoje<br />

in iz tega naredili religije. Prepričana sem, da Bog ne mara<br />

religij.<br />

- Eh, ti ne razumeš stvari, sem ji rekel. Katoliška cerkev ljudi<br />

povezuje, ne ločuje! Saj je sam Kristus naredil to cerkev!<br />

- Cerkev so naredili ljudje. Cerkev je nastala, v takšni obliki,<br />

kot je danes, leta 351 na Nicejskem koncilu, ko je cesar<br />

Konstantin zahteval, da se krščanstvo združi. Takrat so<br />

uničili večino spisov, ki so obstajali o Jezusu. Konstantin je<br />

glede na Irenejev predlog izbral štiri spise o Jezusu, nekaj<br />

Pavlovih in Petrovih pisem in pa Apostolska dela, ki jih je<br />

napisal isti avtor kot Lukov evangelij.<br />

Ostal sem brez besed. Od takrat naprej sem jo poslušal in se<br />

učil.<br />

Drugi teden sem iz Pamplone v Santiago de Compostela po pošti<br />

poslal mali nahrbtnik in kitaro in se odločil teden dni nadaljevati<br />

pot v tišini. Hrano sem si kupil za cel teden. Hodil sem sam in spal<br />

v šotoru. Sam sem si tudi kuhal. Dvakrat bi skoraj zmrznil, ko sem<br />

šotor sredi noči postavil vrh visokega hriba na vetrni strani.<br />

Na poti se mi je za teden dni pridružila cela družina Sedmak.<br />

Dan pred prihodom v Leon sem v nekem „refugiju“ spoznal dekle<br />

iz Belgije, ki mi je bila neznansko všeč. Sprehajala sva se bosa po<br />

vaški cesti in lokalnih travnikih ob svetlem luninem krajcu. Nato<br />

sem jo vprašal, če lahko spim z njo v njeni spalni vreči, ker me v<br />

moji zebe.<br />

V Leonu sem začel razmišljati o tem, da bi dobil sponzorje za<br />

letalske karte med oceani in v nekem turističnem centru prosil za<br />

uporabo interneta.<br />

JAVLJAM SE IZ: Leon, Spanija 25.avgust, 2004<br />

POTREBUJEM POMOC<br />

Sem v Leonu. Za mano je 470 kilometrov spoznavanja<br />

32 od matenje vasi do madrida


anatomije. Ko pridem na konec, bom zagotovo poznal vsako<br />

misico posebej:)<br />

Na dan prehodim 20 do 50 kilometrov. Pocutim se fantasticno.<br />

Uzivam vsak vdih spanskega zraka, vsak trenutek, vsako srecanje<br />

z drugimi. Do Santiaga mi je ostalo se 300 kilometrov in jih bom<br />

poskusil narediti do 30. avgusta zvecer - bolj sportni zakljucek<br />

torej.<br />

Moje stanje z evri je blizu ledisca, vendar sem preprican, da<br />

bom v nekaj dneh v Santiagu zasluzil dovolj za letalsko karto<br />

Madrid - New York. Nisem pa preprican, da bodo navduseni<br />

ameriski cariniki, ko bodo videli enosmerno karto in mene s 25<br />

kilogramskim nahrbtnikom in kitaro ... in 100 dolarji.<br />

Torej ... potrebujem nekoga, ki bi mi kupil karto Santiago<br />

(oziroma katerokoli mesto v Juzni Ameriki) - Fidji z datumom<br />

23.12.2004 in Fidji - Sydney 3.1.2005. Denar bom poslal na njegov<br />

racun tekom potovanja po ZDA oziroma iz Avstralije.<br />

Ce mi kdo zeli kupiti karto in ne zeli denarja, NE SPREJMEM. Ce<br />

mi zelite kupiti karto, morate nujno sprejeti, da vam bom denar<br />

poslal tekom potovanja, do najkasneje februarja 2005.<br />

Prav tako bi mi prisle prav kakrsnekoli informacije v zvezi z ZDA<br />

in Juzno Ameriko.<br />

Hasta luego, se beremo, ko pridem v Santiago!<br />

21. dan - 100 kilometrov od Santiaga<br />

Zjutraj sem srečal nekaj deklet, ki so mi bila všeč. Želel sem jih<br />

očarati in poskus mi je grdo spodletel. Cel popoldan sem hodil sam.<br />

- Pa daj Matej, ti sploh nisi privlačen moški. En povzpetniški<br />

mulc si. Sploh se ne znaš obnašati ob ženskah. Iz tebe prihaja<br />

čuden visok glas, premikaš se kot en štor. Celo tvoje telo je<br />

malo čudno, krivljasto, preveč suho. Nobeni ženski se nikoli ne<br />

boš zdel privlačen.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

33


Poslušal sem glas v sebi in postajal jezen.<br />

- Ne, sem rekel. Ne, ne, ne, ne, sem zakričal. Naredil bom<br />

KARKOLI BO POTREBNO, da postanem PRIVLAČEN ODRASEL<br />

MOŠKI, ki ga ne briga, kaj si drugi o njem mislijo.<br />

Glas je odmeval čez puste travnike. Srdito sem gledal naprej.<br />

Pred mano so se razprostirali hribi Galicije. Bil sem odločen,<br />

trden.<br />

- Dosežem lahko vse, kar hočem, sem si govoril. Da to dokažem,<br />

bom jutri prehodil etapo, ki je ni že dolgo prehodil nihče!<br />

22. dan - Portomarin - Santiago<br />

Zadnjo etapo sem hodil od mesta Portomarin vse do Santiago<br />

de Compostella - 89 kilometrov poti, ki je sicer predvidena za 3-4<br />

dni hoje. Tisti večer sem opazil, da mi je ostal samo še 1 evro in 19<br />

centov. Bil je prvi avgustovski dan. Prejšnji večer je bilo do kakih<br />

polnoči glasno v sobi, do enih pa nisem mogel zaspati zaradi<br />

vznemirjenja nad podvigom naslednjega dne. Po pričevanju<br />

izkušenih romarjev je bil do tedaj samo en znan primer v novejši<br />

zgodovini, da bi kdo prehodil takšno pot v eni etapi. Odločil sem<br />

se, da bom jaz naslednji. Naj se zgodi karkoli, sem si rekel, ne<br />

bom odnehal, dokler ne pridem na cilj!<br />

Ura je bila štiri, ko sem odhajal iz zavetišča. Opasal sem si<br />

nahrbtnik. Temno je bilo kot v rogu, ko sem zadnji denar vrgel<br />

v škatlo z donacijami. Hodil sem. Sonce se je počasi začelo<br />

prikazovati in osvetljevati pot pred mano. Hodil sem s hitrim<br />

tempom in upal, da bom Santiago dosegel do poznega večera.<br />

Že zjutraj sem spoznal Jean-Pierra, ki mi je govoril o meditaciji,<br />

ki poteka v tišini. Samo ob večerih se lahko pogovarjaš z učiteljem<br />

menihom in to samo o tehniki. Rekel mi je, da je takšna meditacija<br />

na Tajskem, v Cheng Mai-ju in od takrat dalje sem iskal možnost,<br />

da se takšni meditaciji v tišini priključim.<br />

Dan je minil v hoji, ki mi je povzročala nemalo bolečine.<br />

Spet se je nad pokrajino spuščala noč. Hodil sem že dobrih 20<br />

34 od matenje vasi do madrida


ur. Občutil sem grozljivo bolečino v nogah, v hrbtu in v ramah,<br />

ki so nosile težak nahrbtnik. Z vsakim korakom sem stopil na<br />

katerega od žuljev in ob tem kar izgubljal sapo od bolečine. Ni bilo<br />

več mišice na mojem utrujenem telesu, ki ne bi občutila takšne<br />

ali drugačne bolečine. Pred mano je bilo še 24 kilometrov poti in<br />

nisem si predstavljal, kako bom preživel ta napor. Trpel sem kot<br />

še nikoli! Takrat sem se spomnil besed, ki sem jih nekoč slišal<br />

od starejšega ameriškega milijonarja na izobraževalnem audio<br />

CDju.<br />

- Trpljenje nikoli ne izhaja iz bolečine, je govoril Lary Crane.<br />

Trpljenje vedno izhaja iz tega, ker se ti nečemu upiraš.<br />

- Vsi občutki so energija in ko to energijo začutiš, jo moraš kot<br />

tako prepoznati in jo spustiti iz telesa. Let it go. Glava je zgolj<br />

predvajalnik in snemalnik. V čustvenem centru, ki ga imamo<br />

med rebri in trebuhom, pa je skrita energija, ki si želi bruhniti<br />

ven, sem se spomnil.<br />

Hodil sem naprej. Zaprl sem oči in iskal izvor svojega trpljenja.<br />

Res je bil to bolj upor bolečini kot bolečina sama. Odločil sem se<br />

spuščati čustva iz svojega telesa in po nekaj kilometrih sem spravil<br />

iz sebe vso energijo upiranja. Bolečina je bila še vedno tam, a me<br />

ni bolela. Še nikoli nisem doživel česa takega. Bil sem srečen,<br />

evforičen! Do Santiaga je bilo še 20 kilometrov in začel sem teči<br />

in kričati! Tekel sem nekaj kilometrov, dokler ni nahrbtnik začel<br />

tako surovo pritiskati na moja ramena polna okrvavljenih ran, da<br />

fizično nisem zmogel več. Hodil sem naprej počasi. Bolečine so<br />

ostale, a trpel nisem več. Niti takrat, niti nikoli več po tem.<br />

V Santiago de Compostela sem prišel drugega avgusta ob<br />

6:30 po lokalnem času. Hoja je trajala 26 ur. Vmes sem 30 minut<br />

zakinkal na neki klopci na avtobusni postaji in dvakrat po pet<br />

minut stoje.<br />

Ponosen sem bil nase.<br />

od matenje vasi do madrida<br />

35


NA PORTUGALSKO K STARI LJUBEZNI<br />

JAVLJAM SE IZ: Santiago de Compostela, Spanija<br />

9.september, 2006<br />

EVIVA SANTIAGO<br />

Sprehod po severni Spaniji je bil FENOMENALEN! Verjetno je za<br />

mano najdaljse obdobje od mojega devetega leta brez uporabe<br />

desnega palca :)<br />

Zdaj sem ze deveti dan v Santiagu. Intenzivno pocivam, si<br />

raztegujem misice, masiram podplate, treniram spanscino, zvecer<br />

na ulici igram kitaro in vcasih ponoci plesem salso in okusim pravo<br />

spansko fiesto. Zadnji dan Kamina sem spoznal studentko iz Mehike,<br />

ki stanuje v studentskem domu. Ravno dva dni prej je njena cimra sla<br />

v Amsterdam in tako je zadnji teden imela cimra iz Slovenije :)<br />

Takoj, ko sem zvecer odposlal sporocilo iz Marseillesa, sem se<br />

odpravil proti Spaniji. Na spansko-francoski meji sem se pojavil<br />

nekje ob soncnem vzhodu. Zgubljeno sem hodil po neznanih<br />

vaseh, ko mi ustavi zenska iz ene od vasi in me povabi k sebi na<br />

zajtrk (njeno gostoljubnost sem nato izkoristil se za tus in zadnji<br />

skok na internet)<br />

Iz St.John-Pied-De-Port sem zacel hoditi 10.avgusta in v 22 dneh<br />

in pol dosegel Santiago de Compostella. 3 tedne polne osupljivih<br />

dozivetij, preizkusenj, globokih prijateljstev (in ljubezni:) in novih<br />

spoznanj.<br />

Prve tri dni je bil moj Kamino glasen in zabaven. Peli smo<br />

Para bailar la Bamba, se masirali, se smejali, pili spansko vino<br />

... "Skoraj tako kot doma v studentu," sem pomislil in se odlocil<br />

narediti teden tihega Kamina.<br />

V Pamploni sem poslal kitaro in del prtljage v Santiago in<br />

manjko v tezi dopolnil s hrano za teden dni. Spal sem v sotoru,<br />

jedel samo hrano, ki sem jo ves cas nosil s sabo in hodil sam in<br />

(vecinoma) v tisini.<br />

36 od matenje vasi do madrida


Vsem, ki me obcudujete kot izkusenega, junaskega popotnika,<br />

bi rad nekaj priznal ... V tem tednu sem si prvic v zivljenju sam<br />

skuhal pasto in prvic sem sam postavil svoj sotor. In bil je teden<br />

ko sem prvic pocel mnogo stvari :)<br />

Po 8 dneh bojev z naravo, s svojim telesom in umom, so me prisli<br />

obiskati starsi s sestrico. Tudi zanje je bil Kamino neverjetno lepa<br />

izkusnja. Zdi se mi, da nismo bili se nikoli prej tako povezani kot<br />

tukaj. Za nekaj dni so obcutili ta veter popolne svobode in srece,<br />

ki piha na moji poti in mislim, da me zdaj sele zares razumejo<br />

zakaj sem sel na pot.<br />

Nase poti so se locile malo pred Leonom. Zadnji teden je bil spet<br />

na svoj nacin poseben. Se nikoli prej nisem v tako kratkem casu<br />

spoznal toliko ocarljivih in globokih ljudi. Skoraj vsak clovek, ki<br />

je preckal mojo pot, mi je podaril neprecenljiv zaklad - modrost,<br />

ki mi je razsirila ali vcasih cisto spremenila obzorja in poglede na<br />

dolocene stvari.<br />

Zadnjo etapo sem zgodaj zjutraj zacel v Portomarin-u in v skatlo<br />

z donacijami vrgel se zadnji evro in 19 centov. Po 26 urah hoje<br />

sem prispel v Santiago. Spet sem spoznal, da so meje veliko visje,<br />

kot sem si upal sanjati.<br />

Tako lepo je biti neodvisen. Pocutim se kot Jonatan Livingstone<br />

Galeb. Prijeten obcutek je potovati brez denarja. Hrane je povsod<br />

dovolj, spis pac kjer spis, ce kaj potrebujes, vprasas ... in se cisto<br />

nic te ne skrbi, da bi te kdo okradel :)<br />

Danes se odpravljam na konec zemlje (Finisterre), nato v<br />

Lizbono obiskati prijateljico Catty (komaj jo cakam videti!!), v<br />

ponedeljek imam pa ze let iz Madrida za New York.<br />

Hvala za vse odzive na prejsnji email in ponudbe ... Zdi se mi, da<br />

to ne bi bila najboljsa ideja. Odlocil sem se vzeti samo povratno<br />

karto do New York-a (eno karto bom nato poslal nazaj, da mi<br />

vrnejo denar), za vse ostale karte si bom pa zasluzil denar sproti.<br />

Tako je bolj v duhu moje poti.<br />

Verjetno bom prisel v New York s podobnim proracunom, kot<br />

sem prisel v Santiago. Nimam ideje, kje bom spal, kako bom<br />

denar zasluzil ... in verjemite mi, da me sploh ne skrbi. Kamorkoli<br />

od matenje vasi do madrida<br />

37


grem in karkoli pocnem, preprosto zaupam in pricakujem, da<br />

se mi bo zgodilo nekaj lepega. Na tej poti so se vec kot potrdile<br />

besede mojega oceta: CE PRICAKUJES NAJBOLJSE, POGOSTO TO<br />

TUDI DOBIS.<br />

Rad bi vam nekaj zaupal. Veliko ljudi na poti (ce jim omenim<br />

svoje popotne nacrte), emailov in komentarjev mi govori o<br />

tem, kaksen junak sem in kako sem oh in sploh super izkusen<br />

junaski popotnik. In priznam, da mi dobro dene. Ego se tako rad<br />

hrani s taksnimi stvarmi. Na trenutke bi rad celo verjel taksnim<br />

traparijam. Kdo je torej Matej Sedmak, stopar okoli sveta, ki po<br />

mnenju nekaterih podira rekorde in meje mogocega?<br />

Sem cisto navaden student, povprecne zunanjosti (pozerske<br />

fotke ne stejejo:), z zvecine povprecnimi sposobnostmi, od<br />

katerih sem jih nekaj z vztrajnim trudom razvil in izboljsal. Na<br />

ostalih delam. Verjetno sem malce bolj neroden in neprakticen,<br />

kot vecina drugih ljudi. Verjetno imam precej manj obcutka za cas<br />

in denar, kot vecina drugih ljudi :))<br />

Sem srecen? Sem. Zelo. Kar pa ne pomeni, da nisem nikoli<br />

zalosten.<br />

Sem pogumen? Verjetno sem. Kar pa ne pomeni, da me ni strah!<br />

Pogumni so tisti, ki gredo naprej, kljub strahu!Sem samozavesten?<br />

Verjetno sem. Rad imam sebe taksnega kot sem in rad imam<br />

druge taksne kot so.<br />

Sem izkusen? Verjetno sem. In po drugi strani ne. In tak bi rad<br />

ostal. Izkusnje te veliko bolj omejujejo kot pomagajo. Vsaka<br />

izkusnja s clovekom je nekaj enkratnega in neponovljivega.<br />

Govoriti o "izkusnjah z ljudmi" je zame paradoks.<br />

Sreca, samozavest, izkusnje in pogum, tako kot vecina<br />

ostale lastnosti NISO NIC PRIROJENEGA, DOLOCENEGA ali celo<br />

NEDOSEGLJIVEGA! Postanete lahko tocno taksna oseba, kot<br />

si zelite in dosezete lahko cisto vse o cemer sanjate. Sam sem<br />

postal oseba, o kateri sem nekoc sanjal in pocnem stvari, o<br />

katerih sem nekoc sanjal. Ko se opazujem zdaj, vidim, da moja<br />

sedanja osebnost nima skoraj nobene zveze z osebnostjo pred 3<br />

ali 4 leti.<br />

38 od matenje vasi do madrida


Naj torej ne bodo tile emaili SPOROCILA SUPERMENA, temvec<br />

svez veter svobode in srece, ki bo enkrat tedensko zapihal v vas<br />

elektronski nabiralnik in vam dal jasno vedeti, da SE TUDI VAM<br />

LAHKO IZPOLNIJO SANJE!<br />

Zasurfajte na mojo spletno stran, dodajte si stran med<br />

priljubljene, napisite misel v knjigo gostov, oglejte si stare<br />

fotografije in pocakajte se nekaj dni na nove. Kmalu bo objavljena<br />

daljsa reportaza o Kaminu.<br />

Hasta Luego! Se beremo po prvem tednu Amerike!<br />

Matej<br />

Prvi teden v Santiagu de Compostela je bilo prvo obdobje<br />

na poti, ko sem se znašel popolnoma brez denarja. Nekje v<br />

nahrbtniku sem imel sicer shranjenih 100 evrov, ki mi jih je skrila<br />

mama preden je šla domov pred dobrim tednom, a teh se nisem<br />

želel dotakniti. Besen sem bil zaradi tega. Odločil sem se, da ji<br />

bom bankovec ob prvi priložnosti poslal nazaj.<br />

Nekaj dni po prihodu sem poklical mehiško dekle, ki sem jo<br />

spoznal na zadnjem delu poti in jo prosil, če bi lahko ostal nekaj<br />

časa pri njej. Gostila me je v svoji študentski sobi, kjer sem se<br />

moral izdajati za študenta na izmenjavi. Skoraj vsak večer sem šel<br />

na ulice Santiaga in igral gostom v restavracijah in barih. Zadnja<br />

noč s Silvijo je imela tudi malo romantičnega pridiha.<br />

Učil sem se španščine, a ne preveč uspešno. Naučil sem se le<br />

nekaj stavkov.<br />

Cel zadnji dan sem preživel na računalniku in urejal svoje<br />

probleme z mailing listami. Zvečer sem napisal poročilo in ga<br />

razposlal.<br />

Nadaljeval sem pot do Lizbone, da bi srečal dekle, ki nosi zelo<br />

posebno mesto v mojem srcu - vanjo sem se leto dni nazaj zaljubil,<br />

ko sem bil na skavtskem taboru in z njo izgubil nedolžnost.<br />

K njej sem prišel šele zvečer po dolgi in mukotrpni vožnji.<br />

Preživela sva noč v dolgih pogovorih, objemih in poljubih.<br />

Naslednje jutro sem moral že na pot. Iz Portugalske sem štopal<br />

v Madrid. Na pošti me je čakala povratna letalska karta do New<br />

Yorka, ki mi jo je poslal oče.<br />

V Santiagu mi je nekdo ukradel MP3 predvajalnik in v Madridu<br />

od matenje vasi do madrida<br />

39


sem zadnji denar odštel za novega. Poleg MP3 playerja sem<br />

kupil tudi dve čokoladi, sendvič s pršutom in ananasov sok. Ko<br />

sem zavojček odprl sem ugotovil, da sendvič diši po ananasu.<br />

Ananasov sok se je pa cedil tudi iz MP3 playerja.<br />

foto: POP TV<br />

40 od matenje vasi do madrida


San Diego<br />

Arizona<br />

Mexico<br />

Denver<br />

Kolorado<br />

Texas<br />

Mexico City<br />

Oklahoma<br />

Dalas<br />

Misso<br />

Guatemala<br />

Guatemala<br />

El Salvad


uri<br />

city<br />

or Nicaragua<br />

Tennesse<br />

Georga<br />

Kostarika<br />

Atlanta<br />

Virginia<br />

North Carolina<br />

South Carolina<br />

Florida<br />

Miami<br />

Pennsylvania<br />

New York<br />

Washington D.C.<br />

II. DEL<br />

OD NEW YORKA DO KOSTARIKE NA AVTOŠTOP<br />

13.september, 2004 – 15.januar, 2005


ULIČNI GLASBENIK V NEW YORKU<br />

JAVLJAM SE IZ: New York, NY, ZDA, 29. september 2004<br />

NEW YORK, NEW YORK<br />

Vceraj je Jeanne iz Floride prisla na delovni obisk v New York.<br />

Lilo je kot bi se bogovi zarotili proti New Yorku, zalilo nekaj<br />

kanalov podzemne zeleznice in za prehod cez nekatere avenije bi<br />

lahko uporabljali gumenjake.<br />

Lahko si predstavljate zmedo, ki nastane, ko vlaki v New Yorku<br />

obstojijo na postajah ... ob dejstvu, da podzemno zeleznico<br />

dnevno uporablja 10 milijonov ljudi.<br />

Nic lazjega ni kot se zaljubiti v New York. Ko ga enkrat res<br />

obcutis, nisi nikoli vec isti. Obcutek imam, da nisem v New Yorku<br />

dva tedna, ampak 2 dolgi zabavni leti. Kaj me je tako ocaralo?<br />

Vsi ti neverjetno prijazni in zanimivi ljudje, ki sem jih srecal?<br />

Lepa dekleta, s katerimi sem prezivel popoldneve in vecere?<br />

Voznja s kolesom med gromozanskimi svetlecimi napisi na Times<br />

Square? Pogled po vagonu na podzemni zeleznici, kjer je med<br />

petdeset ljudmi trideset razlicnih narodnosti? Newyorski naglas?<br />

Polezavanje na travi v Central Parku?<br />

Verjetno vse to. In vec. Tisto nekaj, kar ne mores opisati z<br />

besedami. Ko preprosto cutis, da sprehod po Broadwayu in po<br />

sedmi aveniji, ki se konca z vroco cokolado v Starbucks Cafe na<br />

Union Squaru ni isti kot kje drugje na svetu.<br />

Nikakor pa nimam tako lepih spominov na prvo srecanje z<br />

Ameriko, ki sem jo prezivel na carinskem uradu na letaliscu JFK.<br />

Na Heathrowu je imelo letalo zamudo in prijel sem v roke kitaro<br />

in zacel igrati. Po izrazih na obrazu sem sklepal, da cesa takega<br />

niso se doziveli. Po nekaj pesmih, se je nekaj skupinic razzivelo<br />

in zaceli so glasbo spremljati s ploskanjem in peti z mano in<br />

cez kako uro so bili skoraj vsi v elementu. Okrog terminala 2<br />

44 od new yorka do kostarike na avtoštop


se je ze nabralo kup varnostnikov, ki so povecini prisostvovali<br />

dogajanju ...<br />

Ko sem vstopal na letalo, sem se pocutil kot znana osebnost.<br />

Ljudje so me ustavljali, me pozdravljali, nakar grem mimo gospoda,<br />

ki je bil na letaliscu poleg mene in mi v roke stisne $20.<br />

"Hvala za popestritev."<br />

Mora se je zacela na letaliscu v New Yorku. Ker nisem napisal<br />

tocnega naslova, kje nameravam ostati, sem postal osumljenec.<br />

"Prosim, hodite naravnost proti vratom na koncu hodnika," mi<br />

grobo ukaze policistka. Ker sem se obrnil, da bi vzel s sabo svoj<br />

potni list, je zavpila: "Naravnost! Ne obracajte se nazaj, ne levo<br />

ne desno. Dokumente bom prinesla za vami."<br />

Tako sem pristal v sobi polni raznobarvnih ljudi, ki so govorili<br />

celo paleto jezikov, razen anglescine. In pet minut za tem, ko sem<br />

vstopil v sobo, se je podrl sistem. Tako smo cakali v napetem<br />

ozracju ob policistih, katerih sluzba je biti cimbolj neprijazen in<br />

sumnicav.<br />

"Zadnjic, ko se je to zgodilo, smo bili brez dostopa do sistema<br />

tri dni," je dogajanje komentiral eden od carinikov.<br />

Zdrznil sem se. "In kaj ste storili z ljudmi?!"<br />

"Vsi smo cakali. Nihce ni smel tri dni zapustiti sobe. Dovolili<br />

smo jim, da so sli v spremstvu policistov na stranisce, po vodo in<br />

hrano. Kar je bilo najbolj neprijetno, je bil smrad v sobi, ker je tudi<br />

ventilacijski sistem odpovedal.<br />

"Geeks! Mislil sem si svoje in molil, da tokrat izpad ne bo<br />

tridnevni.<br />

Proti jutru se je sistem postavil nazaj na svoje mesto in zacel<br />

se je psiholoski dril. Ravno sem opazoval, kako so dva cloveka<br />

poslali nazaj od koder sta prisla.<br />

"Naslednji prosim. Ime in priimek, nacionalnost."<br />

"Matej Sedmak, Slovenia"<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

45


"Slovenia. Kje za vraga je to? Kje imate vizo?" me je vprasal in<br />

listal po potnem listu.<br />

"Nimam je. Ne potrebujem je."<br />

"Zakaj ste prisli v ZDA?"<br />

"Dopust."<br />

"Kje nameravate ostati in kdaj se vracate?"<br />

Razlozil sem mu, da bom nasel hotel v New Yorku, kar nikakor<br />

ni bilo dovolj. Ugotovil je, da sem bil pred dvema letoma 30 dni<br />

v ZDA in zacel me je sprasevati po naslovih, kjer sem bil. Pocutil<br />

sem se kot glavni osumljenec septembrskih napadov na WTC.<br />

Razlozil sem mu, kje sem bil.<br />

"Poba, nemogoce je obiskati toliko krajev v 30 dneh."<br />

Karkoli sem rekel, je carinik nasel nekaj, kar me je postavilo na<br />

laz.<br />

Napetost je narascala.<br />

"Bil sem pri prijateljih in sorodnikih. Ne vem naslove iz glave."<br />

"Poba, bi se rad danes vrnil od koder si prisel?"<br />

O, Bog. To je bil trenutek, ko sem se prvic zares zgrozil. Da te<br />

posljejo domov, ni treba, da ti karkoli dokazejo. Dovolj je, da ti<br />

njim dovolj prepricljivo NE DOKAZES, da si povsem cist in nimas<br />

nobenih namenov ostati v drzavi. Dovolj je, da uradnik naredi<br />

krizec v potni list in letel bom nazaj v Madrid na svoje stroske.<br />

Mislim, da ni nobene instance, kjer se lahko na odlocitev pritozis.<br />

Medtem bo ugotovil, da nimam dovolj denarja niti za eno noc v<br />

hotelu, kaj sele za letalo do Madrida ... Vsakic, ko bom poskusil<br />

preckati amerisko mejo, me bodo sprasevali po tem incidentu ...<br />

in vsakic znova bom moral posebnim enotam razlagati zakaj so<br />

me poslali nazaj. In...<br />

"Cakajte. Naslove imam shranjene v dlancniku v nahrbtniku."<br />

Tresel sem se, ko me je policist pospremil do nahrbtnika, kjer<br />

sem po mesecu in pol poskusil vzgati majhno napravico ... in<br />

ugotovil, da ima prazne baterije. Vzel sem nove baterije, jih pred<br />

carinikom zamenjal, vzgal dlancnik in ugotovil, da so izginili<br />

VSI podatki. Tokrat mi je slo res za nohte. Zmedeno sem zacel<br />

pripovedovati o svoji prejsnji poti in imena ljudi, ki sem jih srecal<br />

in kjer sem bil.<br />

46 od new yorka do kostarike na avtoštop


"Eee ... bil sem pri Russlu v Denverju. Russel Sedmak.<br />

"Tisina, tipkanje ...<br />

Tipkanje ...<br />

Oster pogled ...<br />

Tipkanje ...<br />

"Kdo je Diana Sedmak?"<br />

"Diana Sedmak?" sem zmedeno ponovil.<br />

"Da, Diana Sedmak. Kaksno zvezo ima z Russlom Sedmak."<br />

"Njegova sestra je," sem bleknil. "Pa je res njegova sestra?<br />

Sem si pravilno zapomnil ime gospodicne, ki sem jo srecal samo<br />

enkrat," sem pomislil ...<br />

Tisina ...<br />

Tipkanje ...<br />

Oster pogled ...<br />

Tipkanje ...<br />

Prijaznejsi pogled ...<br />

"Dobro. Prost si. Zelim ti prijeten dopust."<br />

Ko sem prisel iz podzemne, mi je crn brezdomec potisnil v roke<br />

casopis. Vzel sem ga in zacel listati. Videl sem, da ima na zadnji<br />

strani male oglase in takoj mi je padel v oci oglas: Iscemo igralce in<br />

modele. Vrgel sem 25c v prvi telefon, jih poklical in se dogovoril za<br />

sestanek. Tako sem obiskal eno in nato se eno agencijo, spoznal<br />

cel kup ljudi s podobnimi sanjami in direktor druge agencije mi je<br />

vlil nekaj optimizma. Za 10$ mi je prodal 150$ vreden dostop do<br />

njihove baze podatkov o narocnikih in rekel, da bom lahko nasel<br />

kaj zase, morda ze danes. Spoznal sem prikupno studentko, s<br />

katero sva posnela nekaj fotografij. Nato me je peljala na kosilo<br />

in mi pripovedovala o tem poslu in izjemni konkurenci, ki je tukaj<br />

prisotna. Odlocil sem se, da bom naredil vse, da postanem model<br />

ali igralec v New Yorku ... in kmalu zatem uresnicitev teh sanj<br />

prestavil za mesec dni, ko bom v Los Angelesu.<br />

Bolj zabavno in dobickonosno se mi je zdelo igranje kitare na<br />

podzemni.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

47


Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih<br />

najlepsih glasbenih izkusenj Zvecer sem sredi ulice srecal par.<br />

Ogovoril sem jih, zapletli smo se v pogovor in ponudila sta mi<br />

prenocisce pri njiju v Brooklynu. Naslednje jutro sta mi rekla,<br />

da me naslednjo noc nikakor ne moreta gostiti, ker sta polno<br />

zaposlena s predstavo v kateri igrata. Ravno v tistem trenutku,<br />

sem dobil email: "Smo v New Yorku. Poklici me na ..."<br />

Tako sem spoznal druzino Dizdarević. Najprej prijetno Andrejo,<br />

nato se njena dva sinova, kjer zivim in prespim vecino noci v<br />

zadnjih dveh tednih.<br />

Prikupna usluzbenka, mi je predvcerajsnjim uredila brezplacno<br />

clanstvo v YMCA, kjer imam dostop do interneta in fitness in<br />

bazen in ... V zepu imam kljuce od stanovanja na 15. ulici na<br />

Manhattanu, kjer imam svojo sobo z racunalnikom. V drugi sobi<br />

spi Andrejin sin, Tin - zanimiv in razgledan clovek, kuhar v eni od<br />

znanih Newyorskih restavracij ... V sluzbi sem kot svetovalec in<br />

"coach", s cimer sem v zadnjih dneh zasluzil skoraj toliko denarja,<br />

kot ga potrebujem za let iz Los Angelesa do Avstralije.<br />

Dogaja se mi!<br />

Igranje kitare na podzemni zeleznici v New Yorku je ena mojih<br />

najlepsih glasbenih izkusenj. Odziv obcinstva je preprosto<br />

NEVERJETEN. Med tisocimi glasbeniki, ki igrajo po vlakih, na<br />

postajah, na ulicah, sem pricakoval veliko bolj hladen odziv ljudi,<br />

vendar me vsakic znova presenetijo ljudje, polni zivljenja, zeljni<br />

glasbe in zabave, ki zacnejo plesati, ploskati in peti z mano in<br />

spravijo na noge cel vagon ... In ko na koncu tega cirkusa grem<br />

okrog s klobukom, dobim vcasih toliko dolarskih bankovcev, da<br />

resno razmisljam o nakupu vecjega klobuka. Medtem ko grem<br />

okoli, pustim svojo belezko pri prikupnem dekletu, s katero sva<br />

si prej izmenjala nasmeh, dobim njen email in telefonsko stevilko<br />

...<br />

Sanje.<br />

V petek se odpravljam proti Pennsylvaniji pogledati prijateljico,<br />

ki sem jo spoznal lani v Franciji, nato v Washington DC in ce ne bo<br />

48 od new yorka do kostarike na avtoštop


napovedi, da na Florido prihaja orkan Fifi, je naslednja destinacija<br />

Miami.<br />

Rad vas imam,<br />

Matej<br />

13.september, 2006<br />

Sprehajal sem se po sedmi aveniji in ogovoril par, ki si je<br />

ogledoval rabljene knjige. Vprašal sem ju, če lahko prenočim<br />

pri njiju. Spogledala sta se in mi brez obotavljanja dala svojo<br />

telefonsko številko in naslov, kamor lahko pridem zvečer.<br />

Naslednje jutro sta mi obzirno razložila, da me ne moreta več<br />

gostiti, ker sodelujeta v enem šovu na Broadway-ju. Pregledal<br />

sem email in tam našel pismo od slovenske družine, ki živi v<br />

New Yorku. Za naslednjih 14 dni sem dobil svojo sobo in ključ<br />

dvosobnega stanovanja na stičišču pete avenije in 15. ulice.<br />

Delal sem kot ulični glasbenik na vogalih newyorških avenij<br />

in pa na vlakih podzemne železnice. Iskal sem zaposlitev tudi<br />

kot natakar, a me ni nihče želel zaposliti. Raziskal sem veliko<br />

predelov Manhattana, Bronxa in Queensa - podnevi in ponoči.<br />

Nekega večera sem se počutil osamljen in hodil sem od bara<br />

do bara. Pristal sem v nekem lokalu, kjer mi je gospod srednjih<br />

let plačeval pivo. Imel je neznansko zanimivo življenjsko zgodbo.<br />

Zaklepetala sva se. Ura je bila že okrog dveh. Vprašal sem ga, če<br />

grem lahko spat k njemu in privolil je.<br />

Spoznal sem veliko prikupnih deklet. Ponosen sem bil, ker<br />

sem se naučil dobiti telefonsko številko od skoraj katerekoli<br />

punce. Mali blokec sem imel čisto poln telefonskih številk in<br />

email naslovov, a nikoli nisem z nobeno prišel več kot do prvega<br />

zmenka.<br />

Nekega večera sem se domislil načina, kako priti do denarja.<br />

Dal sem oglas v internetni časopis Craig's list, da učim moške,<br />

kako biti uspešnejši pri nežnejšem spolu. Predstavljal sem se<br />

kot Matthew Luckyseven. Javil se mi je nek ruski poslovnež in pa<br />

italijanski igralec. S seansami sem zaslužil, kakor se spominjam,<br />

več kot 200 dolarjev zgolj v nekaj urah.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

49


Zvečer sem delal kot glasbenik, ponoči pa sem iskal zabavo.<br />

Potikal sem se po barih in diskotekah in se marsikatero noč v<br />

stanovanje vrnil razočaran.<br />

Nekaj dni sem tudi pošteno zbolel in ostal v postelji.<br />

Moja manekenska in igralska kariera je splavala po vodi. Nisem<br />

bil dovolj vztrajen, ni se mi zdelo profitabilno in tudi ljudje, ki sem<br />

jih srečeval v tej industriji, mi niso bili po všeči.<br />

Zadnje dneve, ki sem jih preživel v NY, sem dobil tudi brezplačno<br />

članstvo v klubu YMCA in s tem zastonj internet. Ko sem začutil, da<br />

bom New York kmalu zapustil, sem se odločil napisati reportažo<br />

svojim virtualnim bralcem.<br />

Napisal sem poročilo in se vrnil v stanovanje. Dokončal sem še<br />

dokument z naslovom MOJE SANJE, ki sem ga pisal zadnja dva<br />

tedna. Želel sem namreč še enkrat oceniti, kaj si v resnici želim od<br />

življenja in od prihodnje poti.<br />

Bil je že 1. oktober in nekaj ur sem se ob soju lune sprehajal<br />

po nabrežju reke Hudson. Ura je morala biti že okrog treh zjutraj<br />

in kar nisem se mogel posloviti od New Yorka. Ko sem vstopal v<br />

podzemno železnico, sem se v pogovor zapletel z mlajšim moškim<br />

temnejše polti in atletskega videza. Povabil me je na pijačo v svojo<br />

hišo in povabilo sem spontano sprejel.<br />

Na poti do hiše sem ugotovil, da je mladenič iz Brazilije in da so<br />

mu prijatelji dali v varovanje hišo, v katero me je povabil. Prišla<br />

sva v velikansko neokolonialno palačo v jugozahodnem delu<br />

Manhattana. Postregel mi je z neko zeleno brazilsko alkoholno<br />

pijačo in šla sva v njegovo sobo klepetat in gledat film Jamesa<br />

Bonda »Die Another Day«. Govoril mi je o Braziliji, tamkajšnjem<br />

življenju in dekletih. Zaspal je, medtem ko sem jaz gledal film do<br />

konca. Okrog petih zjutraj sem ga zbudil, da mi je odprl vhodna<br />

vrata. Na vratih sva si izmenjala elektronske naslove, se objela, kot<br />

bi se poznala že vrsto let in si zaželela srečo na najinih poteh.<br />

Do stanovanja na 15.ulici sem prišel peš. Hodil sem z dvignjeno<br />

glavo in na obrazu sem imel posebne vrste pogled. Počutil sem<br />

se kot James Bond. Ogovarjal sem dekleta, ki sem jih srečal z<br />

malce narejenim globokim glasom in opazoval reakcije. Igra me<br />

je popolnoma prevzela in celo pot do doma sem ponavljal fraze,<br />

ki jih je izrekel Pierce Brossnan v filmu.<br />

50 od new yorka do kostarike na avtoštop


Vse bi dal, da bi tudi jaz dekleta tako privlačil kot jih je Agent<br />

007. Spet in spet sem razmišljal o prizoru, ko je Hale Berry prvič<br />

ogovoril. Vprašal jo je nekaj čisto nepomembnega. Mislim, da sta<br />

govorila o pticah. A njegov globok in počasen glas in govorica telesa<br />

sta razkrivala njegovo seksualno moč in poznavanje žensk.<br />

»Samo 7% komunikacije poteka skozi besede,« sem se spomnil<br />

seminarja Davida De Angelo. »Vse ostalo je ton glasu, hitrost<br />

govora, govorica telesa in drugi signali, ki jih oddajamo.«<br />

Samo 7%...<br />

SPET DOMA<br />

Iz New Yorka sem se odpravil proti Philadelphiji. Štopanje je v<br />

ZDA ilegalno in po pričevanju nekaterih samomorilsko, zato nisem<br />

imel veliko konkurence na cesti. Tekom treh mesecev štopanja<br />

sem spoznal samo enega človeka, ki se je posluževal enakega<br />

načina transporta.<br />

Tistega jutra, ko sem zapustil New York, me je nek mladenič<br />

peljal do New Jerseya, nato me je neka gospa peljala v latinsko<br />

četrt, kjer nihče ni govoril angleško. Dva Mehičana sta me nato<br />

peljala še en delček poti. Obložila sta me s steklenicami piva<br />

in čipsom. Preden sem nadaljeval pot, sta me predstavila tudi<br />

svojim prijateljem. Latinska četrt se mi je zdela nevarna. Prav tako<br />

sem bil nezaupljiv do latino-američanov. Vedno sem držal roke na<br />

nahrbtniku, ker sem se bal, da mi bodo kaj ukradli.<br />

Prišel sem v Washington DC.<br />

Tisti večer sem se sprehajal po ulici, polni lokalov in iskal nekoga,<br />

ki bi me lahko sprejel k sebi domov. Naletel sem na družbo dveh<br />

Brazilk, Palestinca in Afganistanca in povabili so me s sabo.<br />

Naslednji dan nam je na poti zmanjkalo bencina in skupaj z<br />

Raidom iz Palestine sva šla na oddaljeno črpalko po bencin. Ker<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

51


nisva mogla dobiti taksija za prevoz nazaj, sem mu pokazal, da<br />

lahko tudi štopaš. Dvignil sem palec in Raid me je zgroženo gledal<br />

in molil k Alahu, naj mi da pameti. Po nekaj minutah nama nekdo<br />

ustavi in naju pelje prav do mesta, kjer naju je čakal afganistanski<br />

prijatelj.<br />

- V veliko veselje mi je bilo, nama je rekel voznik, ko se mu Raid<br />

kar ni mogel nehati zahvaljevati.<br />

Bila je nedelja, 2.oktobra in iskal sem cerkev, v katero bi lahko<br />

šel k maši. Vestno sem hodil ob nedeljah, kadar sem le mogel,<br />

pobožno k sveti maši. Nikjer v mestu nisem našel cerkve, so me pa<br />

mimoidoči usmerili na halo, kjer je potekala tedenska budistična<br />

meditacija. Ideja mi sicer ni bila preveč všeč, a mislil sem si, bolje<br />

budistična meditacija kot pa nič.<br />

Tam sem spoznal Jacksona, ki me je tisti večer povabil spat k sebi<br />

domov. Naredil mi je veliko mehko posteljo na tleh v spodnjem<br />

nadstropju. Naslednji dan mi je dal tudi ključ od stanovanja.<br />

Obiskal sem vrsto muzejev, videl Belo hišo. Na obisku sem bil<br />

tudi na slovenskem veleposlaništvu.<br />

Neznansko sem se navdušil nad slikarsko umetnostjo po<br />

obisku National Art Gallery. V nekem muzeju sem spoznaval tudi<br />

zgodovino ZDA, pa transport, v naravoslovnem muzeju pa so me<br />

prevzeli delfini.<br />

Na večer pred odhodom me je Jackson povabil v kino in na<br />

večerjo. Lahko bi rekel, da je bilo to moje prvo iskreno prijateljstvo<br />

s homoseksualnim moškim. Bil je uvideven, iskren, malce plašen,<br />

nadvse prijazen in zelo izobražen. Govoril mi je o svojih razmerjih<br />

z moškimi, o tem, kako doživlja svet, kako se zaljubi in kakšni<br />

moški ga privlačijo.<br />

- A jaz se ti zdim privlačen? sem ga vprašal.<br />

- Ja, všeč si mi, ker imaš moč in ker si tako odprt, mi je rekel.<br />

Sploh pa ne razmišljam o tem, da bi karkoli imel s tabo.<br />

Premlad si.<br />

Prek njega sem ugotovil, da sem sam prepričan v svojo seksualno<br />

usmeritev, drugim ljudem bom pa pustil njihovo in jih kot take sprejel.<br />

Od takrat naprej sem bil lahko blizu gejev brez občutka ogroženosti.<br />

52 od new yorka do kostarike na avtoštop


Celo vedno bolj zanimivi so se mi zdeli. Ugotovil sem, da ne morem<br />

vse istospolno usmerjene moške metati na en kup. Vsak je svet zase.<br />

A mnogi so lahko postali moji učitelji. Pri njih sem odkril, da imajo<br />

zelo pretanjen čut za umetnost, za modo, za nežnost in za urejenost<br />

- lastnosti, ki jih sam nisem imel preveč razvitih.<br />

Pozno zvečer 7.oktobra sem prispel v Harrisburg, Pennsylvania,<br />

kamor me je prišla iskat Jennifer, s katero sva se spoznala v Franciji<br />

pred dvema letoma. Bil sem deležen gostoljubja njene družine.<br />

JAVLJAM SE IZ: Middleburg, PN, ZDA, 11. oktober 2004<br />

Zadnje case me preveva cisto nov obcutek. Kjerkoli sem, bodisi v<br />

stanovanju gostitelja, v avtu voznika, ki me je pobral na bencinski<br />

crpalki, ali lezim na travi v parku, se pocutim doma.<br />

Svet je postal moj cisto pravi dom. Danes sem doma v hisi<br />

prijateljice v Middleburgu, Pennsylvanija. Jutri bom doma mogoce<br />

spet v Washingtonu DC in pojutrisnjem verjetno v Miami-ju. Vmes<br />

bom pa doma v razlicnih avtomobilih, na bencinskih servisih in na<br />

plocnikih lokalnih cest.<br />

Nikogar ne pogresam, nikogar posebej ne potrebujem. Ce<br />

si zelim druzbe svojih starsev, sestrice ali prijateljev, se nanje<br />

spomnim. In so tisti trenutek z mano. In sem srecen.<br />

Ce potrebujem prenocisce, hrano, klepet ali prevoz, bom vprasal<br />

in dobil. Cutim, da sem eno s svetom kot celoto - naravo in ljudmi.<br />

Del clovestva in del narave. Spoznal pa sem, da ce zelim od sveta<br />

prejemati, moram svetu tudi dajati.<br />

V New Yorku sem se odpravil proti Filadelfiji. Nekje na poti me<br />

je pobral avtobus poln uciteljev anglescine iz Koreje. In ko je bila<br />

zabava na visku, smo se peljali mimo izhoda za Filadelfijo ...<br />

Tako sem pristal sredi drzave Delaware. Stopil sem do starejsega<br />

gospoda:<br />

"Ste morda namenjeni proti Filadelfiji?"<br />

"Ne, na jug grem."<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

53


"Aha ... grem lahko z vami?"<br />

"Na jug?! Ne gres v Filadelfijo?" je bil starec presenecen.<br />

"Baltimore, Washington, Filadelfija - kaksna je razlika?"<br />

"Hahaha ... pridi."<br />

Medtem ko mi je na zemljevidu kazal kam gre, sta k nama pristopili<br />

dve zenski. Dama srednjih let in mlajsa gospodicna. Zmedeno sta<br />

se opravicevali, ker naju motita in razlozili, da sta v zelo neprijetni<br />

situaciji in da nujno potrebujeta nekaj denarja za bencin.<br />

Cutil sem, da sta iskreni. Segel sem v zep in mlajsi ponudil $20.<br />

"Vzemi. Upam, da ti bo prislo prav."<br />

"Oh ... si preprican?"Videl sem, da so se ji v oceh nabirale<br />

solze.<br />

"Nekaj pa zelim od tebe v zameno."<br />

"?!"<br />

"Ko bos naslednjic videla cloveka v stiski in bos cutila, da<br />

resnicno potrebuje tvojo pomoc, se spomni na ta dogodek in mu<br />

daj kar potrebuje. Mene pa pozabi."<br />

Solzna me je objela in mi v mojo rdeco belezko napisala<br />

telefonsko stevilko, kamor naj jo poklicem ce ne najdem<br />

prenocisca.<br />

Lahko bi vedel, kaj se mi bo zgodilo 30 minut po tem, ko<br />

me je Irwin pustil na bencinski crpalki v Silver Spring-u (blizu<br />

Washingtona DC). Pomahala mi je gospa v modrem mercedesu,<br />

ki sem jo prej vprasal za prevoz do centra mesta.<br />

"Ti lahko kako pomagam? Potrebujes denar za hotel?"<br />

"Hvala, nicesar ne potrebujem."<br />

"Zelim, da vzames teh $20 in se danes zabavas."<br />

Pogledal sem jo v oci in se nasmehnil. "Hvala."<br />

Okrog dveh zjutraj sem srecal skupino zabavnih osebkov: 4<br />

Brazilke, Afganistanec in Palestinec in se priklopil zraven. Ko smo<br />

si izmenjali nekaj stavkov in nasmehov, sem jih vprasal: "Lahko<br />

danes prespim pri komu od vas."<br />

"Seveda. Bodi moj gost," me je presenetil takojsen odziv<br />

afganistanca.<br />

54 od new yorka do kostarike na avtoštop


Nazadnje smo vsi pristali v njegovem stanovanju. Jedli smo in<br />

pili, peli, se smejali in postali prijatelji.<br />

Ko smo se okrog osmih in pol zjutraj odlocili, da bomo spali,<br />

je Raid (iz Palestine) zacel z arabskimi spevi. Taksne komedije<br />

se nisem dozivel. Medtem, ko smo bili solzni od smeha, je on<br />

nadaljeval s povsem resnim obrazom in komentarji.<br />

V nedeljo, naslednji dan, sem pristal na vecerni budisticni<br />

meditaciji in tam srecal gospoda, pri katerem sem prezivel<br />

preostanek tedna. Dobil sem kljuce njegovega stanovanja in celo<br />

spodnje nadstropje zase.<br />

Odkril sem nacin, kako lahko dobis stvari brezplacno. Odkril<br />

sem, kako si zastonj ogledas filme v kinu, kako se zastonj vozis<br />

z avtobusom po mestu, kako dobis zastonj taksi in druge sicer<br />

placljive dobrine. Skrivnost je enostavna: vprasas.<br />

Tako sem si ogledal film o delfinih v muzeju naravne zgodovine.<br />

Cisto sem prevzet. Razmisljam samo se o tem, kje se bom<br />

pridruzil kaki znanstveni ekspediciji in sel odkrivat ta neverjetna<br />

bitja. Njihova gibcnost v vodi lomi vse zakone fizike. Ce bi ljudje<br />

ziveli v vodi, bi bili verjetno delfini. Ste vedeli, da se delfini,<br />

najinteligentnejse zivali, drug drugega klicejo po imenih? Noro!<br />

Ce imate kako idejo, kako in kje bi se lahko pridruzil kaki<br />

naravovarstveni ali znanstveni ekspediciji, ki ima kakrsnokoli<br />

povezavo z delfini - mi pisite!<br />

Zadnji vecer Washingtona je bil malce turoben. Spet sem zapustil<br />

ljudi, na katere sem se navezal in ob katerih sem se pocutil doma.<br />

Jackson (gostitelj) me je povabil na vecerjo in v kino. Postala sva<br />

resnicna prijatelja. Preostanek vecera sem nato prezivel z Lilian,<br />

brazilsko prijateljico in s spomini na teden v ameriski prestolnici<br />

poln drobnih in vecjih iskric.<br />

Najbolj zanimiv predmet, ki me spremlja na poti je mp3 predvajalnik.<br />

Najprej so mi ga v Spaniji ukradli in takoj, ko sem si v Madridu kupil<br />

novega, sem na letalu ugotovil, da je poln ananasovega soka. Po 12<br />

urah je spet zacel kazati znake zivljenja in nekako deloval dokler ga<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

55


nisem pred tremi dnevi pokoncal s treskom na tla. Dvakrat sem si<br />

nato izposodil "diskmen" od Jacksona.<br />

Zazijal sem od presenecenja, ko sem predvcerajsnjim segel v<br />

vrecko, ki mi jo je Jackson pripravil za na pot. Zatipal sem dva<br />

sendvica, cokolado, dve jabolki, mineralno vodo in ... kaj mi je<br />

zraven podtaknil ......<br />

njegov diskmen!<br />

V Pennsylvaniji je ze jesen. Postaja prehladno za mojo poletno<br />

garderobo. Jutri grem soncu in pescenim plazam naproti.<br />

Ne pozabite, da zivite v fantasticnem svetu!<br />

Matej<br />

ŽELITE MASAŽO?<br />

Ko sem reportažo zaključil sem se odpravil na cesto. Spet sem<br />

začutil v laseh veter svobode. Pri sebi sem imel še zelo malo<br />

denarja in čakala me je dolga pot. Že kmalu po odhodu, mi je<br />

ustavil bivši ameriški marinec po imenu Bill, ki mi je predstavil<br />

svetlo plat ZDA in njihove politike. Vrstilo se je mnogo prevozov in<br />

skoraj vsak mi je zraven primaknil še nekaj denarja...<br />

JAVLJAM SE IZ: Miami, FL, ZDA,<br />

25. oktober 2004<br />

NEVERJETNE ZGODBE<br />

Zdaj so pa zgodbe, ki se mi vsakodnevno dogajajo, res ze tako<br />

neverjetne, da jih tokrat raje ne bom niti omenjal. Naj ostane pri<br />

tem, da mi je uspelo pristopati iz Pennsylvanije do Miamija, do<br />

danes sem imel vsak dan streho nad glavo (vsak dan drugje :),<br />

trenutno sem pri predsedniku kluba Slovencev na Floridi, Silvotu,<br />

56 od new yorka do kostarike na avtoštop


nimam pojma, kje bom jutri :) in prisluzil sem si dovolj denarja za<br />

precej lagodno zivljenje.<br />

A neverjetne zgodbe niso tiste, ki bi se res lahko dotaknile<br />

vasega zivljenja. To so zgodbe, ki pritegnejo mnozice, to so<br />

zgodbe, ki jih objavljajo mediji, da lahko prodajo oglasni prostor.<br />

Neverjetne zgodbe preberes, se jim cudis in jih nato pozabis. In<br />

zivis dalje tako, kot si zivel prej. In v neverjetnih zgodbah navadno<br />

nastopa junak, vi pa ste neudelezeni gledalci.<br />

Danes bi rad govoril o svojih spoznanjih na poti. In vem, da<br />

bo marsikdo na tej tocki to pismo nehal brati, nekdo drug se bo<br />

odjavil, spet kdo mi bo pisal, da naj pisem vec akcije ... in iskreno<br />

vam povem, da me to sploh ne skrbi. Nocem, da opazujete mojo<br />

pot in se mi cudite, kako sem pogumen, pac pa, da se globoko<br />

zavedete, da sva ti in jaz v istem svetu in v precej podobnem<br />

telesu, s precej podobnimi obcutki. Od nikogar ne potrebujem<br />

nobenega denarja, nobene medijske ali drugacne pozornosti in<br />

prav tako nobenih obozevalcev. Moj namen je resnicno polepsati<br />

in obogatiti zivljenja ljudi, ki ta pisma berejo. In upam, da boste<br />

vsi, ki me boste na tej poti spremljali postali moji prijatelji, s<br />

katerim se bomo na koncu poti, maja 2005, srecali in skupaj odprli<br />

steklenico sampanjca.<br />

Mislim, da si nihce na tem svetu NE ZASLUZI USMILJENJA.<br />

Nihce. Pred nekaj dnevi sem igral kitaro na vlaku, ko me k sebi<br />

poklice obilen temnopolt moski in me zacne sprasevati, od kod<br />

sem in kaj pocnem tukaj. Vprasal me je, ce sploh vem, kje bom<br />

danes spal.<br />

"Bom ze nasel koga," sem se nasmehnil. Vidno zgrozen mi je<br />

takoj ponudil prenocisce v cerkvi, kjer je pomocnik. Dobil bom<br />

posteljo in tri obroke hrane dnevno, in z odprto denarnico me je<br />

vprasal, ce potrebujem tudi kaj denarja. Najprej sem ponudbo<br />

skoraj sprejel, ampak imel ob tem nek nedefiniran neprijeten<br />

obcutek. Kmalu zatem sem sledil obcutku in njegovo ponudbo<br />

prijazno zavrnil. Nato sem razmisljal, zakaj nisem sprejel njegove<br />

ponudbe. Moz mi je izkazoval usmiljenje. Cutil sem, kako se mu<br />

smilim, ubogi revez, ki nima doma. Ubogi revez, ki je manj srecen,<br />

kot on.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

57


Ampak jaz sem srecen v tem, kar pocnem! Neizmerno uzivam<br />

vsak trenutek tega potovanja! Ceprav sem navadno brez denarja,<br />

prenocisca in sploh kakrsnekoli varnosti!<br />

Nihce ne potrebuje usmiljenja. Tudi sam nikomur, ki ga srecam<br />

ne izkazujem usmiljenja. O da, vsakemu beracu, ki ga srecam<br />

vrzem dolar ali dva ali celo deset ... vendar nikoli iz usmiljenja.<br />

Vsakogar spostujem, kot osebo enakovredno meni, naj bo to<br />

milijonar za katerega sem vceraj igral na 24-metrski jahti ali<br />

revez, ki je tezko hodil, ki sem mu prejsnji teden dal 2 dolarja<br />

in ga povabil na hot dog. Vseeno mi je, to je bil clovek, ki si je<br />

zasluzil moje spostovanje. Ze s preprostim dejstvom, da je clovek!<br />

Sokirani in hkrati srecni pogledi ljudi, ki se jih dotaknem s svojim<br />

spostovanjem, so nekaj neprecenljivega. In vsakdo si zasluzi tudi<br />

vase spostovanje, dragi prijatelj!<br />

Nihce ne potrebuje usmiljenja. Samo enkrat se opazujte kaksno<br />

skodo povzrocate cloveku, kateremu izkazujete usmiljenje. Takoj,<br />

ko se ti nekdo smili, ga potisnes pod sabo na druzbeni lestvici.<br />

Pokazes mu, da si v veliko boljsem polozaju kot je on, da imas vec<br />

moci in da verjames, da si ni sposoben pomagati sam. Vsak clovek<br />

si lahko pomaga sam! Tvoja dolznost pa je, da mu pri tem pomagas.<br />

Pomagas z globokim spostovanjem, ljubeznijo in zavedanjem, da<br />

ni zaradi tega, ker trenutno potrebuje tvojo pomoc, cisto nic manj<br />

vreden kot ti. In pomoc, ki jo izkazujes bliznjemu, je tvoja dolznost<br />

in odgovornost, ki jo nosis kot clovek. Ker si ti potreboval pomoc<br />

vceraj in jo bos morda potreboval jutri.<br />

Ce nekomu pomagas in pricakujes nazaj hvaleznost, ljubezen<br />

ali karkoli drugega, ni taksna pomoc vredna popolnoma nic.<br />

Ljudje, ki mi pomagajo in zraven pricakujejo, da bodo dobili od<br />

mene kaj v zameno, so svoje placilo ze prejeli.<br />

Nikoli v treh mesecih, odkar sem na poti, nisem se padel<br />

tako nizko, da bi kogarkoli za karkoli prosil. Ce vprasam koga<br />

za prenocisce ali ce vprasam, ce se lahko pridruzim pri vecerji,<br />

vprasam s ponosno drzo in se zavedam, da bom v zameno dal<br />

ljudem okrog sebe prijetno energijo. Prijazno, a ponosno.<br />

Vesel sem, ker cutim, da mi ljudje ne mecejo denarja v klobuk iz<br />

usmiljenja, pac pa zato, ker sem z glasbo in komedijo iz njih izvabil<br />

58 od new yorka do kostarike na avtoštop


lepe obcutke in jim naredil dan lepsi. Oni pa cutijo, da mi lahko<br />

uslugo vrnejo z nekaj dolarji ali cimerkoli, kar pac potrebujem.<br />

Vesel sem, ker me ljudje gostijo zato, ker cutijo, da jih imam rad<br />

in bi z mano radi delili svoje izkusnje, ter poslusali, kaj jim lahko<br />

povem o svetu jaz. Vedno, ko grem s klobukom med poslusalce,<br />

jim jasno povem:<br />

"Hvalezen sem vam za prispevke, vendar ce mi ne zelite dati<br />

denarja, vas imam vseeno rad :)"<br />

In na koncu vedno vprasam, ce je med publiko kdo, s katerim<br />

lahko izkupicek delim. Skoraj vedno se najde kak berac, ki mu<br />

prav pride dolarski bankovec.<br />

Redkokdaj zavrnem ponujeni denar ali hrano, vendar tudi nikoli<br />

ne zavrnem ce me kdo za karkoli prosi.<br />

Nikoli ... ali pac!<br />

Nekaj dni nazaj me je bilo strah. Sam sem stal sredi noci na<br />

36.ulici v Miamiju in cakal avtobus, da me pripelje do druge<br />

avenije. Stal sem na mestu, o katerem mi je ravno prej zenska na<br />

drugem avtobusu razlagala, kako nevarno je. In res nisem videl<br />

nobenega policijskega avtomobila, ki bi peljal mimo, kaj sele<br />

taksija, da bi ga spet vprasal za brezplacno voznjo.<br />

Ko sta se mi priblizevala dva mehicana, sem nase spet potisnil<br />

masko. Hodil sem sem in tja s pokoncno, samozavestno drzo,<br />

hitrim in odlocnim korakom, z namrscenimi obrvmi, srepim<br />

pogledom uperjenim naprej in cutil sem, kako se mi v zilah nabira<br />

adrenalin, ki bi mi omogocil agresivno obrambo ... in tak sem<br />

ostal tudi, ko sem izstopil iz avtobusa in sel zamenjati denar, ki<br />

sem ga cez dan zasluzil. In ko sem hodil po se eni nevarni soseski,<br />

me je poskusal ustaviti temnopolt moski:<br />

"Daj mi cetrtaka ... Daj no! Cetrtaka! Prosim! Prooooosiiim!" je<br />

krical za mano, jaz se nisem pa niti obrnil in namenil niti nasmeha<br />

ali prijazne besede. Ko sem prisel v stanovanje, sem se za trenutek<br />

ustavil in pomislil. To je bil clovek, ki je resnicno potreboval nekaj<br />

denarja in pozornosti. In jaz sem v nahrbtniku nosil vsaj za 100<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

59


dolarjev cetrtakov in dolarskih bankovcev. Koliko bi mi pomenilo,<br />

ce bi tistemu cloveku v roke potisnil dva dolarja in mu rekel: "God<br />

bless you! Veliko srece!" In mu namenil cisto majhen nasmeh. Pa<br />

nisem. Mislim, da mu tega tisti vecer ni namenil nihce.<br />

"EDINA STVAR, KI SE JE MORAMO BATI JE STRAH SAM!"<br />

Franklin D. Roosvelt<br />

In najucinkovitejse nadomestilo za strah je ljubezen!<br />

Matej Sedmak :)<br />

Z ljubeznijo,<br />

Matej<br />

12.oktober, 2004<br />

Ko sem videl na zemljevidu ime Savannah, sem se spomnil na<br />

nadaljevanko, ki sem jo kot otrok tako rad gledal. Odločil sem se<br />

ustaviti v tem mestu. Zadnji del poti sem se peljal s tremi zabavnimi<br />

mladeniči, ki so me povabili zraven na kosilo. Ob prihodu tja sem<br />

imel v žepu skoraj 100 dolarjev.<br />

Tako sem si v lokalni turistični agenciji rezerviral vožnjo s kočijo<br />

okrog mesta, da bi poslušal zgodbe o duhovih. Pretresen sem bil.<br />

Savannah je polna duhov! Prespal sem pri vodički.<br />

Naslednji dan sem se odpravil proti Miamiju. Velik del poti<br />

sem se vozil z rusko-ameriškim parom, ki je peljal na počitnice<br />

dekletovo mamo. V svojem apartmaju niso imeli prostora zame,<br />

sem pa spal pri njihovih sosedih. Preden sem se odpravil v mesto,<br />

sem namreč srečal skupino razigranih mladeničev in igral sem jim<br />

na kitaro. Ponudili so mi prenočišče, naslednji dan pa me je eden<br />

od njih peljal na črpalko, kjer dolgo časa nisem mogel dobiti štopa.<br />

Odločil sem se iti na sam vhod v avtocesto in po nekaj minutah mi<br />

sredi najbolj gostega prometa ustavi rumen kombi. Tako sva se<br />

spoznala s Tomom, učiteljem telovadbe v katoliški šoli.<br />

Cel naslednji dan sva ležala na plaži v Ford Lauderdale,<br />

komentirala punce in pila hladno pivo.<br />

Ker sem bil star komaj 20 let, sicer ne bi smel piti alkohola.<br />

60 od new yorka do kostarike na avtoštop


Popoldan sem se odpravil v Miami in noč prespal v hotelu z<br />

nekim Hrvatom. Tisti večer se mi je zgodilo nekaj zanimivega:<br />

sedel sem na stolu in klepetal s prijateljem iz Hrvaške, ki sem ga<br />

pravkar spoznal. Rekel mi je, da tukaj ni nobenih deklet, ki bi bile<br />

za akcijo! Nisem vedel, ali naj mu pritrdim ali ne, saj je bil to komaj<br />

prvi dan Miamija zame. Naenkrat se mi približa prelepo dekle, me<br />

vpraša od kod sem, mi pove, da ona prihaja iz Argentine, se mi<br />

usede v naročje in me poljubi na usta. V poljubu sva ostala nekaj<br />

minut. Kakor je prišla, tako je izginila.<br />

Nekaj noči sem spal tudi pri starejšem Kubancu Juanu, ki sem<br />

ga spoznal na plaži. Gospod ni govoril skoraj nič angleško. Jaz pa<br />

ne špansko. A sva se vseeno lepo razumela<br />

Neko noč sem spet iskal prenočišče in končal sem v nekem baru<br />

na South Beach-u, kjer sem igral biljard. Pristopil sem k dvema<br />

lepima dekletoma in ju po pol ure pogovora vprašal, če grem<br />

lahko spat k njima. Privolili sta.<br />

Nekaj dni sem spal tudi v zapuščenem stanovanju, kamor me<br />

je pripeljala punca, ki sem jo spoznal v centru Miamija. Neko noč<br />

je pripeljala svojega prijatelja, ki je bil gej in ta se je močno ogrel<br />

zame. Želel je spati ob meni in dovolil sem mu. Spal je privit k<br />

meni, kot majhen otrok, iščoč vsaj kapljice ljubezni. Spoznal sem,<br />

da sem se otresel precej svojih homofobnih občutkov. Ob njem<br />

sem se počutil, kot da sem njegova mama.<br />

Denar sem si služil tudi kot maser na plaži in sicer - spraševal<br />

sem dekleta, ki so mi bila všeč, če želijo dobiti najboljšo masažo,<br />

nato pa mi lahko plačajo, kolikor se jim pač zdi. Nekatere so me<br />

imele za perverzneža in so me pošiljale nekam.<br />

So bile pa tudi take, ki so si želele še vse kaj bolj intimne usluge<br />

kot masažo. Tisti popoldan sem dobil 70 dolarjev in 9 telefonskih<br />

številk.<br />

Takrat sem pa spoznal tudi Jamala Lebana, ki se mi je predstavil<br />

kot sin bivšega sudanskega kralja, ki je sedaj v azilu v Maroku.<br />

Natvezil mi je cel kup laži, na koncu me pa skušal zapeljati, mi<br />

pobral denar in fotoaparat ter izsiljeval mojega očeta za denar.<br />

Srečal sem tudi Silvestra in druge Slovence iz Slovenske Palme,<br />

organizacije Slovencev na Floridi. Tisti večer, ko sem prespal pri<br />

njem, sem uporabil njegov računalnik za skok na internet. Nisem<br />

želel pisati vseh stvari, ki so se mi zgodile. Zdelo se mi je, da bralci<br />

tem norim zgodbam preprosto ne bodo verjeli.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

61


POD SLOVENSKIMI PALMAMI<br />

JAVLJAM SE IZ: Atlanta, Georgia, ZDA<br />

15. november 2004<br />

Bil je torek, 9. november. Iz terminala E na mednarodnem<br />

letaliscu v Miamiju sem odkorakal srecen in ponosen. Ponosen<br />

nase in ponosen na to, da imam najboljsega oceta na svetu.<br />

“Matej, res sem uzival. Si preprican, da ti ne pustim 200 dolarjev,<br />

ki mi jih je dala Nona Slavka?”<br />

“Tatko ... bos ze nehal s temi dvesto dolarji?”<br />

“Vem, da si trmast, ampak stori to zame. Ne bi te rad pustil<br />

samega z desetimi dolarji!”<br />

“ Tatko ... nehaj!”<br />

Nasmehnil se je. Bil je eden tistih ocetovskih nasmehov, ki ti<br />

ostane v spominu za vedno."Ves kaj ... Vedno bolj ugotavljam, da<br />

sem bil jaz v mladosti tocno taksen. Hrepenel sem po neznanem<br />

in bil ravno tako svojeglav. Ponosen sem nate, ves. Zaupam ti."<br />

Objel sem ga in nekaj casa sva ostala v objemu. Nato me je<br />

spustil, se hitro obrnil proti cariniku in mu pokazal potni list in<br />

letalsko karto. Mislim, da so se mu v oceh nabirale solze. Nikoli ga<br />

nisem videl jokati in tudi tokrat mi tega zagotovo ne bi pokazal.<br />

Verjetno me nihce ne razume tako dobro, kot on. Pred ocmi se<br />

mi je se enkrat odvrtel pretekli teden, ki je bil resnicno en najlepsih<br />

na celotnem potovanju.<br />

V nedeljo me je oce presenetil s svojim obiskom. In to ravno v<br />

casu, ko je imel najvec poslovnih obveznosti. V cetrtek dobim njegov<br />

email: letim iz Benetk, v Miamiju bom v nedeljo 14:50. Nato ga v<br />

soboto poklicem in mi rece, da ga verjetno ne bo, ker ima doma nekaj<br />

pomembnega ... in nato dobim email od mame, da je ocka na poti.<br />

Dolge ure sva prezivela v pogovorih, smejala sva se kot se<br />

nikoli, predstavil sem mu nove prijatelje in ga polno vkljucil v moje<br />

62 od new yorka do kostarike na avtoštop


potovanje. V soboto sva sla skupaj na ustanovitveno veselico<br />

Slovenske Palme, organizacije Slovencev na Floridi.<br />

Ne morem vam opisati obcutke, ko sredi Floride na kupu srecas<br />

70 Slovencev ... ko operna pevka zapoje slovensko pesem ...<br />

ko lahko zapleses slovensko polko, jes joto, golaz, prekmursko<br />

gibanico in pijes slovensko vino. Celoten vecer se mi je zdel<br />

caroben. Globoko ganjen sem bil ob mocni narodni zavesti, ki<br />

jo Slovenci tukaj ohranjajo, ko svoje otroke ucijo govoriti in peti<br />

slovensko. Globoko ganjen sem bil ob ljubezni, ki sem jo bil na<br />

Floridi od njih delezen.<br />

Poglejte si te cudovite ljudi na www.slovenskapalma.org<br />

Zagotovo mi bo za vedno ostala v spominu sreda, dva tedna<br />

nazaj. Narocil sem si pizzo za 3 dolarje in 75 centov in ko sem na<br />

mizo stresel denar, sem se nasmehnil prodajalki in jo pogledal v<br />

oci. Zmanjkalo mi je 15 centov. Nasmehnila se mi je nazaj in vrgla<br />

kos pizze v pecico. Zanimiv obcutek je jesti in zraven razmisljati,<br />

da obstaja realna moznost, da bo danes to zadnji obrok. Sploh si<br />

ne predstavljate kako dobra motivacija je to, da se lotis dela :)<br />

Odlocil sem se, da bom poskusil nekaj novega. Sploh imam<br />

na potovanju to filozofijo, da pocnem stvari v katerih uzivam in z<br />

njimi sluzim denar. Tako sem se odpravil na plazo in hodil od ene<br />

lepotice do druge in se ponujal kot maser. Cez 4 ure sem plazo<br />

zapustil srecen, poln denarja in z 9 telefonskimi stevilkami.<br />

Isto popoldne sem sredi South Beach-a (Miami) kot vedno<br />

stopal do 30. ulice, kjer sem spal pri Juanu, starcu iz Kube, ko<br />

mi ustavi Jamal Laban, nihce drug kot sin bivsega sudanskega<br />

predsednika, ki ga imajo ZDA za terorista in si je nasel politicno<br />

zatocisce v Maroku. Je doktor medicine, glavni producent za<br />

najvecje ameriske rap zvezde in multimilijonar (ocenjena vrednost<br />

njegovega premozenja je cez 50 milijonov dolarjev). Postala sva<br />

prijatelja in dolge ure prezivela v pogovorih. Svaril me je pred<br />

pokvarjenim svetom, me ucil borilnih vescin in svetoval naj<br />

neham stopati, ce zelim pridi domov ziv. Ce zelim, mi bo placal<br />

vse letalske karte med mesti, ki jih nameravam obiskati (kar sem<br />

seveda gladko zavrnil). Stanovanje je imel polno starin vrednih<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

63


tisoce dolarjev, se oblacil v najbolj fina oblacila in me povabil na<br />

voznjo s svojim Rolce Roycem. Prav tako me je na njegove stroske<br />

povabil v New York s svojim privatnim letalom.<br />

Ni se mi zdelo pomembno kdo je in koliko denarja ima, temvec<br />

dejstvo, da je postal moj resnicni prijatelj in zaveznik. Nihce me<br />

do sedaj ni naucil se toliko o nevarnostih, ki prezijo v resnicnem<br />

svetu. Kot bivsi vojak v sudanski vojski obvlada strelno orozje in<br />

samoobrambne tehnike.<br />

Na koncu se je izkazalo, da ni to, za kar se je predstavljal.<br />

Naivnost me je stala 70 dolarjev, ki sem jih zasluzil tisti dan<br />

na plazi in fotoaparat, vendar sem mu neznansko hvalezen za<br />

zivljenjsko lekcijo, ki jo je dal - meni in ocetu.<br />

Skoraj vsako noc v zadnjem mesecu sem prespal na drugem<br />

kraju. Spoznal sem vrsto cudovitih ljudi, ki so postali moji<br />

resnicni prijatelji. Juan, 66-letni Kubanec, je rekel, da je on moj<br />

ocka v Miamiju in ce bom kdajkoli karkoli potreboval, so njegova<br />

vrata vedno odprta (predstavljate si lahko, kako ganljivo je bilo<br />

srecanje obeh ocetov:).<br />

Hector mi je dal telefonsko stevilko in zagotovil, da bo pretepel<br />

vsakogar, ki mi bo poskusal karkoli narediti. Tom, ucitelj telovadbe<br />

v katoliski soli, me bo obiskal v Sloveniji. In tukaj so se Lucy in<br />

Kathleen in Katie in vse simpaticne punce iz kampusa v Miamiju<br />

... in Silvo, Mojca, Sabina, Maja, Veronika z druzino pa Matjaz,<br />

Grega in njegova mama, Stajerc in njegova brazilska punca. Pa<br />

Martha in Lucy, ki sem ju spoznal na plazi in ju bom obiskal v Las<br />

Vegasu. In osebje v vseh hotelih, kjer sem puscal prtljago, vozniki<br />

taksijev, ki so me vozili zastonj po mestu in vozniki avtomobilov,<br />

ki so ob slovesu imeli v oceh solze ...<br />

Po mesecu soncne, lenobne Floride, sem se odpravil na sever.<br />

Vceraj in danes sem v Atlanti spoznal kup novih prijateljev.<br />

Najvecji vtis je naredila name temnopolta druzina, kjer trenutno<br />

stanujem (oce je pisatelj in avtor ameriske knjizne uspesnice -<br />

izjemna osebnost!). Do pred pol ure (polnoci) sva se pogovarjala<br />

z njegovo zeno o zivljenju, politiki, potovanjih - neverjetno topla<br />

oseba.<br />

64 od new yorka do kostarike na avtoštop


Se spominjate mojih besed na zacetku poti, da grem v svet<br />

iskati resnicnega sebe. Sanjalo se mi ni, kako prav sem imel.<br />

Ko sem sam, povsem brez denarja, v mestu kjer ne poznam (se)<br />

nikogar, utrujen in lacen - nimam moznosti nase nadeti maske ali<br />

iti v varno zatocisce oklepa. Lahko sem samo to kar sem. Edino<br />

kar ljudem lahko dam je moja sreca, pozornost in ljubezen.<br />

Takrat vidim na sebi posledice vzgoje iz otrostva. Nikoli, niti<br />

v najtezjih trenutkih ne bi nikomur nicesar ukradel. Nikoli ne bi<br />

nikogar prizadel. Nikoli ne bi nikogar prosil za denar ali hrano. Dal<br />

beracem, vedno. Prosil za denar, nikoli. Nikoli, tudi ce stojim sest<br />

ur na istem mestu, se ne bi tako ponizal, da bi voznika dvakrat<br />

prosil, ce me vzame s sabo. Nikoli. Tudi, ko nimam cisto nic, sem<br />

ponosen na to kar sem in se zavedam, da si zasluzim, da ljudje z<br />

mano ravnajo lepo.<br />

Veliko stvari o sebi odkrivam sele zdaj, ko sem brez vsega.<br />

Preponosen sem, da bi kogarkoli poklical, ko sem osamljen -<br />

ker je to takrat moj problem, ki ga moram resiti sam s sabo in<br />

znotraj sebe. Preponosen sem, da bi kdajkoli poklical ocka, naj<br />

mi poslje denar, ceprav vem, da bi to z najvecjim veseljem storil.<br />

In nihce ne bi izvedel. Preponosen sem, da bi z Viso, ki jo nosim<br />

okoli pasu zraven potnega lista, stopil do prvega bankomata in<br />

dvignil denar. Preponosen. Preponosen sem, da bi se kdaj komu<br />

zlagal. Popolna iskrenost je moje najmocnejse orozje. Vedno<br />

lahko ljudem gledam v oci in jim pokazem sebe tocno taksnega<br />

kot sem.<br />

Ta pot je tudi velik test moje custvene inteligence. Vse tisto o<br />

cemer sem doma samo govoril, zdaj udejanjam. Odkrivam, da<br />

sem veliko mocnejsi v sebi, kot sem si kdajkoli predstavljal. Zelo<br />

redko obcutim strah. Skoraj ni trenutka, ko ne bi imel popolnega<br />

nadzora nad svojimi custvi. Skoraj ni trenutka, da bi me za karkoli<br />

skrbelo. Skoraj ni trenutka, da ne bi zaupal Bogu.<br />

Ta pot je pot ekstremov. So trenutki, ko prejemam navdusene<br />

aplavze in me ljudje zaradi tega ali onega razloga obozujejo.<br />

In veliko vec je trenutkov, ko sem povsem sam, me nihce ne<br />

opazi, nihce ne pohvali in imam obcutek, da nikomur na tem<br />

svetu ni mar zame. So trenutki, ko sredi noci stopam in so ljudje<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

65


prestraseni in vcasih do mene celo sovrazni, ker jim sam pojem<br />

avtostopar pomeni serijskega morilca ali roparja, ki caka na<br />

naivno zrtev.<br />

Naucil sem se biti v ravnotezju. V ravnotezju sam s sabo,<br />

s svetom in z vesoljem, ki je pac taksno kot je. Prisel sem do<br />

spoznanja, da ne potrebujem odziva iz okolice, da mi pove kdo<br />

sem in kaksen sem. Ce so ljudje navduseni, predvidevam, da<br />

pretiravajo. Ce me ne opazijo, me ne poznajo dovolj. Moja naloga<br />

je vsakemu cloveku, ki ga srecam dati koscek svoje ljubezni in<br />

spostovanja. In to je tudi vasa naloga. Ne jutri ali drug teden ...<br />

Danes! Zakaj ne bi zdaj storili nekomu nekaj lepega? Dejanje iz<br />

ciste ljubezni. Takrat boste spoznali, da se v tem skriva resnicna<br />

sreca.<br />

Rad vas imam,<br />

Matej<br />

Pri Silvestru sem nekaj časa stanoval. Obiskat me je prišel tudi<br />

oče. Že prvi dan mi je govoril o tem, kako me vsi pogrešajo doma<br />

in mi vzbujal občutke krivde. Jokal sem, ko sem bral Nikino pismo.<br />

Nekaj dni sva potrebovala, da se je pomirila napetost v najinem<br />

odnosu. Z njim sva šla v Disneyland in na veselico ob ustanovitvi<br />

Slovenske Palme.<br />

Nekega večera, ko sem iskal prenočišče, mi je receptor v hotelu<br />

na Ocean Drive-u dal telefonsko številko svojega sostanovalca po<br />

imenu Hector. Hector je bil včasih kriminalec in narkoman, zdaj pa<br />

se je spreobrnil in je goreč kristjan. Ostal sem pri njem nekaj noči.<br />

Rekel mi je, naj ga smatram kot brata in da ga lahko kadarkoli<br />

pokličem, če potrebujem pomoč.<br />

Prvič sem pil sladko kubansko kavo in jedel kubansko hrano.<br />

Všeč mi je bilo. Manjkalo mi je znanje španščine. V Miamiju težko<br />

kam prideš brez španščine.<br />

Nekega dne sem prišel v univerzitetni kampus in tam spoznal<br />

vrsto prijetnih deklet. Pri eni od njih sem prespal. Pozornost mi<br />

je vzbudila, ko je stopila do mene in me vprašala: "Sem lahko<br />

tvoja najboljša prijateljica?" Pritrdil sem ji. Še zdaj sva na vezi<br />

prek emaila in se nazivava kot "best friends"<br />

66 od new yorka do kostarike na avtoštop


Z dvema prijateljema in mamo enega od njiju smo neko noč šli<br />

v strip klub. Začel sem se dolgočasiti. Striptizete so se mi zdele<br />

totalno nezanimive. Nisem razumel, kaj je v moških, ki si želijo<br />

pozornosti teh deklet. K sreči je bilo tam tudi nekaj oblečenih<br />

punc in z eno sva postala prijatelja. Vsi so se ga napili, jaz pa sem<br />

za nazaj vozil avto, čeprav s sabo nisem imel vozniškega.<br />

Večkrat sem se ponoči znašel sam sredi mesta, nikjer nikogar<br />

v soseskah, kamor ni niti policije niti taksijev. Videl sem sumljive<br />

ljudi, ki so se mi približevali in me ogledovali in nekajkrat me je<br />

bilo strah.<br />

Iz Miamija sem 11. novembra zgodaj zjutraj pot nadaljeval v<br />

Atlanto...<br />

ODSLEJ VEGETARIJANEC<br />

JAVLJAM SE IZ: Denver, CO, ZDA 23. 11. 2004<br />

VELIK SKOK<br />

Teden Atlante je bil en najlepsih na celotnem potovanju. Odkar<br />

sem se zadnjic javil sem naredil velik skok v razdalji in obcutek<br />

imam, da tudi v osebnosti.<br />

Spoznal sem temnopoltega moza po imenu Reggie Smith in<br />

cudovito Millicent St.Claire ter vrsto njenih prijateljev, vkljucno<br />

z 71-letnim gospodom Reedom, ki je poglavje zase:) Zivel sem v<br />

pravljicni hisici sredi gozda, slabo uro stran iz Atlante. Vsako jutro<br />

sem se prebudil ob vonju toplega kruha in vedno je bil zraven<br />

okusen shake iz svezega sadja.<br />

Millicent, 42, je uciteljica fotobranja in direktorica podjetja Mind<br />

Masters Institute in predvsem cudovita oseba na visoki stopnji<br />

zavedanja in z veliko ljubezni, ki jo daje ljudem okrog sebe. V tednu<br />

bivanja pri njej sem se naucil veliko o svojih umskih potencialih, o<br />

zdravi prehrani, meditaciji in pridobil novo najboljso prijateljico.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

67


Od kar sem spoznal Reggija (ameriskega pisatelja in misleca,<br />

avtorja knjige Surrender to Heal: 7 Ways to Rise above the<br />

Battlefield of Life), sem se odlocil za nemesno hrano. Reed Evans<br />

Wright, 71 (izgleda 45) in njegova energija me je prepricala, da<br />

jem cimvec surove, zive hrane - zelenjave, sadja in semen. Se<br />

nikoli prej nisem 50 sklec naredil s taksno lahkoto. :)<br />

Iz Atlante sem po 53 urah prispel v Denver, Colorado, kjer sem<br />

se prvic na tem potovanju srecal z "od-prej-poznanimi ljudmi" -<br />

sorodniki, ki sem jih obiskal pred dvema letoma. Bil je moj najdaljsi<br />

stop v zivljenju. Iskal prevoz in vozil sem se dva dni, dve noci in se<br />

polovico dneva. Iz Atlante me je Millicent peljala na zacetek ceste<br />

I-20, od koder sem stopal proti zahodu.<br />

Iz Birminghama, Alabama (ki ga zaradi teroristicnega napada<br />

Ku Klux Clan-a imenujejo tudi Bombingham) sem nadaljeval po<br />

cesti I-78 proti Memphisu, Tennessee - rodnem mestu Elvisa<br />

Presleya. Tja sem prispel okrog dveh zjutraj in prezivel dobri<br />

dve uri v razigranem mestnem srediscu. Zal mi je, da nisem videl<br />

Elvisove rodne hise v Gracelandu!<br />

Od tam sem nadaljeval pot po cesti I-40. V drzavi Arkansas<br />

(izg. Arkansa) mi je ustavil temnopolt akrobat iz Gabona, Afrike,<br />

ki izvaja trike v znanem ameriskem cirkusu. Skupaj sva prezivela<br />

dobrih 14 ur in prevozila kakih 1300 kilometrov. Razsla sva se<br />

kot dobra prijatelja nekaj milj stran od mesta Alberquerque, New<br />

Mexico.<br />

Dobrih 10 minut po tem, ko me je Mahamad Barry (akrobat)<br />

pustil na bencinski crpalki in v mojo zeleno knjizico zapisal svoj<br />

email in telefonsko stevilko, sta prisla dva policijska avtomobila<br />

in me nagnala stopati drugam. Sele kasneje sem izvedel, da sem<br />

bil v Indijanskem rezervatu. Rezervati so avtonomna ozemlja,<br />

podeljena Indijancem, na katerih ameriska vlada in policija nimata<br />

nobenega vpliva. Rezervat ima svojo vlado, svoje finance (razen<br />

podpore, ki jo dobi od ameriske vlade) in predvsem svoja pravila.<br />

Ce bi iz kakrsnegakoli razloga pristal v pretepu z Indijancem, bi<br />

sam nosil vse posledice. Prav tako me lahko Indijanec ubije in za<br />

to ni kaznovan.<br />

68 od new yorka do kostarike na avtoštop


Zanimivo - cisto drugi svet - prezet z naravo, s spiritualnostjo in<br />

cudovitimi medcloveskimi odnosi! Sreco sem imel, da nisem bil<br />

na ameriskem ozemlju, ker v drzavi New Mexico bi bil lahko zaradi<br />

stopanja aretiran.<br />

Tako sem okrog 3 zjutraj stal ob cesti v (kot sem kasneje izvedel)<br />

ameriskem mestu z eno najvisjih stopenj kriminala. Nekdo mi<br />

zaklice iz avtomobila, kam grem.<br />

"Denver," sem odgovoril.<br />

Cez nekaj minut mi ustavi bel dostavni avtomobil z obilnim<br />

mozem s pricesko, ki sem jo do sedaj videl samo v kavbojskih<br />

filmih.<br />

"Ti pinokio! Ce te ne bi pobral, bi bil verjetno eden izmed stotih<br />

mrtvih stoparjev vsako leto v mestu Alberquerque," mi je kasneje rekel<br />

s prepoznavnim naglasom in stilom in se zraven zarezal.Prvic sem<br />

spoznal in se spoprijateljil s cistokrvnim ameriskim Indijancem. Ime<br />

mu je Jaymes Shot With Two Arrows (Ustreljen z dvema puscicama)<br />

in izhaja iz znane indijanske rodbine Crowdog v Juzni Dakoti.<br />

Z vsako miljo proti severu je bila temperatura blize lediscu in<br />

cesta bolj nevarna. Po radiu so rekli, da se priblizuje snezni vihar,<br />

tako da sva se ustavila malo pred drzavo Colorado v motelu in<br />

tam pricakala jutro. Vsako minuto pogovora v avtomobilu, v<br />

motelu in nato spet v avtomobilu sem bil bolj fasciniran. Jaymes<br />

je zdravilec in sveti moz v svojem plemenu. Kot sveti moz, saman<br />

in eden vodilnih moz v svojem plemenu je Jaymes neporocen in<br />

vso svojo energijo in cas vlaga v pomoc ljudem.<br />

"Zakaj pa si ne najdete partnerke, ki bi vam lahko pomagala pri<br />

vasem poslanstvu?" sem ga na hitro vprasal.<br />

"Mladi belec, ti ne razumes. Jaz ne morem biti porocen. Zenska<br />

bi pobrala iz mene energijo, ki jo moram dati ljudem, ki so bolni<br />

na telesu in duhu. Oni potrebujejo Jaymesa, da jih ozdravi.“<br />

"Dolge ure sva govorila o zivljenju, o indijanskih navadah, o<br />

indijanski spiritualnosti in od vsega najbolj zanimivo, o indijanski<br />

seksualnosti.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

69


"Ljudje sploh ne vedo, kaj je to seks. Beli zahodnjaki mislijo,<br />

da je seks zgolj spolni odnos med partnerjema. Zato se navadno<br />

po nekaj letih zakona, seksa s partnerjem navelicajo in iscejo<br />

zadovoljitev drugje."<br />

"Kaj pa je seks po vasem mnenju?" sem ga radovedno<br />

vprasal.<br />

"Seks je spolni odnos in se veliko vec! Je izmenjava seksualne<br />

energije med partnerjema. Je oblika spiritualnosti. Je odnos, ki<br />

te napolni z zivljenjsko energijo in odkriva nove potenciale tvoje<br />

spiritualnosti. In nikakor se v to ne smes podati nepripravljen. Ce<br />

stvari ne razumes, ti vsak spolni odnos s partnerjem skrajsa zivljenje<br />

za nekaj let in te naredi slabotnejsega in bolj ranljivega!"<br />

Govoril mi je o tem, kako Indijanci castijo naravo in na<br />

kaksen nacin dozivljajo zivljenje. Med drugimi fascinantnimi<br />

sposobnostmi, Jaymes lahko vidi auro ljudi.<br />

"Na tvojem telesu so prisotne 4 barve. Vidim, da nisi se nasel<br />

tistega, kar si iskal."<br />

"Seveda sem nasel. Srecen sem, zadovoljen, v miru sam s sabo<br />

..." sem mu prepricljivo odvrnil.<br />

"Otrok moj, nauci se poslusati modre moze. Veliko je stvari, ki<br />

se jih moras se nauciti. Dalec si prisel na svoji spiritualni poti pri<br />

svojih dvajsetih, vendar te se vedno caka veliko presenecenj. Se<br />

vedno je veliko strani zivljenja, ki jih moras odkriti!"<br />

"Mladi prijatelj, vidim da veliko beres. Ne beri vec knjig.<br />

Knjige ti zameglijo um in te naucijo mnogo lazi. Uci se od ljudi,<br />

ki vedo. Ne se tako izpopolnjevati v angleskem jeziku, temvec se<br />

bolj poglobi v svoj jezik. Tvoj jezik je univerzalen, angleski jezik<br />

je konstrukt. Nikoli ne bos razumel resnice, ce bos razmisljal v<br />

angleskem jeziku."<br />

Nekaj je na tem cloveku, kar mi je cel cas pogovora jemalo sapo<br />

in me se sedaj navdaja z globokim spostovanjem. Ne morem<br />

nehati misliti na stvari, ki mi jih je povedal. Zelel sem se prepricati,<br />

70 od new yorka do kostarike na avtoštop


ce je res, kar mi je govoril in sem odprl mapo, ki jo je imel s sabo v<br />

hotelski sobi in iz nje se je usulo desetine pisem in listkov. Ljudje<br />

so se mu zahvaljevali, ker jim je resil zivljenje, resil zakon, jih<br />

ozdravil raka, Aidsa, odvisnosti od kokaina...<br />

V nedeljo popoldne sem prispel v Broomfield, Denver in padel<br />

v objem Jasonu in Rachel Sedmak. Takoj sem zaslisal lajez psicke<br />

Sassy, ki me je takoj prepoznala. Kmalu smo se spoprijateljili<br />

tudi z Baxterjem in Sugar. Preziveli smo cudovit dan in vecer v<br />

obujanju spominov na New York, kjer sta zivela, ko sem ju obiskal<br />

pred dvema letoma in nato polovico noci z Jasonom v cudovitih<br />

pogovorih o spiritualnosti in zivljenju. Vesel sem, ko ju vidim,<br />

kako se imata rada, kako sta uspesna in kako postajata vsak dan<br />

bolj srecna.<br />

Vceraj me je prisel iskat Russell, ki sem ga prav tako na prejsnjem<br />

potovanju obiskal in meni v cast je zvecer priredil majhno zabavo.<br />

Zbrala se je druzina Sedmak iz vseh koncev Denverja. Tako lepo<br />

je bilo spet videti vse te nasmejane obraze, na katere me veze<br />

toliko lepih spominov. Z Diano Sedmak sva v smehu obujala<br />

spomine iz letalisca v New Yorku, kjer me je ravno njeno ime<br />

resilo nadaljnjega mucenja. Alana sem vprasal, ce se vedno bere<br />

casopis med voznjo, Harrison in Johnatan sta zrasla, Erica je pri<br />

svojih 14 ze prava dama in Dorothy, njihova mama, je se vedno<br />

pri dobrem zdravju. Vecer sva prezivela z Russlom na fotelju ob<br />

kaminu. Govoril mi je o tem, kako je potoval po Evropi in se ustavil<br />

v Sloveniji pri mojih starsih, o tem, kako mi je menjal plenice in o<br />

tem, kako sta se ga njegov oce in moj oce enkrat posteno napila<br />

in si je moj oce zlomil nogo. Govoril mi je o svojem ocetu Alanu, o<br />

dedku Antonu in o ostalih Sedmakih v Ameriki.<br />

Russel Sedmak, 41, sarmantna, samozavestna oseba, z izjemnim<br />

smislom za humor, na vrhuncu svoje kariere kot arhitekt in cudovit<br />

oce 11-letnemu Connorju. Popoldne mi je pokazal enega najbolj<br />

znanih naravoslovnih muzejev v Ameriki, Museum Of Nature And<br />

Science, Denver, kjer je bil vodja projekta kompleksa Planetarium<br />

in velike hale, ki je postala popularna turisticna atrakcija. Tako<br />

sem ponosen na svojega bratranca!<br />

Jutri potujem z zame precej neobicajnim prevoznim sredstvom.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

71


Danes popoldne sem se nameraval odpravit stopat proti<br />

Dallasu, ko me Russell preseneti z letalsko karto in mi prihrani<br />

dobrih 20 ur stopanja.<br />

"Rad bi, da ostanes z mano se en dan!"<br />

Nasmehnil sem se in ga objel.<br />

Jutri ob 11:45 imam torej let za Dallas, Texas na 10-dnevno<br />

VIPASSANA meditacijo. Vipassana je ena najstarejsih indijskih<br />

tehnik purifikacije telesa in duha. Vipassana pomeni "videti<br />

stvari taksne, kot so". Prakticno gre za deset dni tisine in 14<br />

ur meditacije dnevno. Zanimivo je, kaksno raven discipline<br />

zahtevajo! Vsak dan zadoni zvonec ob 4 zjutraj, v desetih<br />

dneh ni dovoljena nobena oblika interakcij med udelezenci,<br />

odpovedati se moras hrani po poldnevu, branju, pisanju, vsem<br />

tehnoloskim pripomockom, kakrsnikoli telesni aktivnosti,<br />

telesni dekoraciji ... vec o tem na www.dhamma.org/code.<br />

htm.<br />

Se vedno s sabo nosim 30 kilogramov prtljage in resno<br />

razmisljam o tem, da se tega bremena znebim in resnicno<br />

naredim tisto, o cemer govorim - postanem povsem svoboden in<br />

da povsem zaupam. Morda bom zbral dovolj poguma in se resil<br />

bremena se teh 100 dolarjev, ki jih imam pri sebi, oblacil in kitare,<br />

ki mi predstavlja varnost - vem namrec, da mi lahko prinese denar,<br />

kadarkoli mi ga zmanjka. Sanjam o tem, da bi bil dovolj pogumen,<br />

da bi potoval zgolj z zobno scetko, dvema paroma spodnjih hlac<br />

in majhnim diktafonom na katerega snemam popotni dnevnik in<br />

najbolj zanimive pogovore z ljudmi na poti.<br />

Bomo videli po 4.decembru!<br />

Matej<br />

Denver, 24.11.04<br />

»Matej, pridi, greva nekaj prigriznit,« me je Russ poklical, ravno ko<br />

sem pritisnil gumb POSLJI in ste dobili v nabiralnike prejsnje pismo.<br />

72 od new yorka do kostarike na avtoštop


Vstal sem od mize in mu sledil. Odprl mi je vrata in vstopil sem<br />

v prijeten kafic na petnajsti ulici, 100 metrov stran od njegove<br />

pisarne. Razgledoval sem se po prostoru in gledal, ce imajo na<br />

meniju vegetarijanski sendvic.<br />

»Prosim, ti lahko pomagam?« Ozrl sem se in ugledal enega<br />

najprikupnejsih nasmehov, ki sem ga kdaj videl na zenskem<br />

obrazu. Obstal sem in jo nekaj trenutkov gledal v oci. Prisegel bi,<br />

da sem videl iskrice!<br />

»Ehh ... ja ... mhm ... zame ... eeeh ... Kaj nemesnega mi<br />

priporocas?« Verjetno sem bil tisti trenutek najbolj hecna pojava<br />

v kavarni. Na obrazu sem imel butast nasmeh in cisto nicesar<br />

pametnega, kar bi lahko rekel, mi ni prislo na misel. Edino, kar<br />

se spomnim je, da sem rekel “ok” tistemu,kar je pac ona izbrala<br />

zame in dodal se pomarancni sok.<br />

Z Russom sva se usedla za mizo in zdaj si tudi on ni mogel kaj,<br />

da se mi ne bi smejal. »Kaj se mi smejes?!« sem ga premeril s<br />

pogledom. »Haha ... tale te je pa ocarala, kaj! Saj si tudi ti njej<br />

vsec, po moje.«<br />

Tako vznemirjen sem bil zaradi tega srecanja, da nisem mogel<br />

niti do konca pojesti sendvica. »To punco zelim poblizje spoznati,«<br />

sem mu rekel in stopil do pulta.<br />

»Kako ti je ime?« sem skusal popraviti vtis od prej z malo<br />

mocnejsim glasom. »Molly.« - »Molly, imas morda pri roki papir<br />

in svincnik?« - »Seveda.« Ponudila mi je majhen rumen blokec in<br />

moder kemicni svincnik. Nagnil sem se naprej, potisnil njeno roko<br />

na papir in jo pogledal v oci.<br />

»Napisi tukaj svoj email naslov.« Izraz presenecenja se je hitro<br />

spremenil v tisti carobni nasmeh. Nekaj trenutkov sva se gledala<br />

iz oci v oci. Premaknila je pogled na papir in zacela pisati.<br />

Takrat je pristopil Russ. »Kaj, jo bos kontaktiral iz Juzne<br />

Amerike?« Zasmejal sem se. »Molly, zal mi je, ker jutri zjutraj ze<br />

odhajam. Ampak rad bi ostal s tabo v stiku.« Izmenjali smo si se<br />

nekaj besed, dala mi je listek z njenim emailom in me prijela za<br />

konice prstov. »Tudi jaz bi rada ostala v stiku s tabo.« Prijel sem jo<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

73


za dlan, se nagnil, ji poljubil roko, jo pogledal v oci, se nasmehnil<br />

in sledil bratrancu ven iz lokala.<br />

»Haha ... zdaj razumem, na kaksen nacin tako hitro polnis te<br />

svoje zvezke z emaili in telefonskimi stevilkami ... in videl sem<br />

eno mosko ime na vsakih deset zenskih.« - »Ah, nehaj! Tale punca<br />

mi je res vsec.« - »Ja, pojdi vendar nazaj. Kaj pocnes tu z mano,<br />

potem.« - »Ah, ne ... brezveze. Tezko bi potem prisel do tebe,<br />

nisem si dobro zapomnil poti.«<br />

Vrnila sva se v pisarno in lotil sem se pisat pisma prijateljem v<br />

anglescini.<br />

Kamorkoli sem pogledal, sem videl Mollyjine oci, Mollyjin<br />

nasmeh ... nisem se mogel zbrati.<br />

»Russ, jaz grem nazaj,« sem koncno zaklical na drugo stran<br />

pisarne. »Hehe, srecno!«<br />

Vstopil sem v kafic in takoj, ko me je njena sodelavka videla, jo<br />

je poklicala.<br />

»Molly, nekaj sem razmisljal. Danes je moj zadnji dan Denverja<br />

in mislim, da bi mi prav prisla turisticna vodicka.« Pogledal sem<br />

jo v oci. »Kdaj koncas delat?«<br />

- »Ehh ... zdaj. Prosta sem.« Njena sodelavka je bruhnila v smeh.<br />

»Jess, saj sem prosta, ne?« - »No, pa bodi prosta.« Zasmejal sem se.<br />

Prezivela sva cudovito urico sprehajanja in smejanja po mrzlem<br />

Denverju, se zastekala, nato pa razsla in dogovorila, da preziviva<br />

skupaj vecer.<br />

Ob 8h zvecer smo se z Russom in Connorjem vracali iz atletskega<br />

kluba. Cas, ko sva se z Molly dogovorila, da se dobiva. »Kaj bos<br />

naredil torej, Matej? Te pustim v centru?«<br />

»Ne Russ. Ta vecer bi rad prezivel z vama.« Malce sem ga<br />

presenetil.<br />

»Si preprican?« Nasmehnil sem se.<br />

»Veliko bo se punc z lepim nasmehom, bratrancev pa ne bom<br />

vec dosti srecal.«<br />

74 od new yorka do kostarike na avtoštop


Zarezal se je in plosknila sva dlani. Preziveli smo cudovit vecer<br />

ob dobri hrani in dobrem vinu. Se najbolj od vsega mi je vsec, da<br />

sva z 11-letnim Connorjem postala taksna prijatelja.<br />

»Meni se zdi, da si ful kul tip. Nikoli me ne dolgocasis. Ravno<br />

prav si utrgan. Mislim, da si mi dal nekaj ful dobrih nasvetov!« mi<br />

je rekel, ko sva sedela sama v avtu.<br />

...<br />

Naslednji dan smo se nekaj cez deseto odpravili proti letaliscu<br />

in sredi voznje v gneci, ki se je vila proti letaliscu, je Russ ugotovil,<br />

da bom verjetno zamudil let.<br />

Bilo je dan pred zahvalnim dnem, ki je tukaj zelo pomemben<br />

praznik in cela Amerika nekam leti. Ko smo se pocasi pomikali, je<br />

rekel, da ni skoraj nobene moznosti, da ujamem let ob 11:45 in naj<br />

kar pripravim dolarje za spremembo karte za kasneje.<br />

»Bog, spet se ti javljam. Heh, navadno se ti javljam, ko sem<br />

v situacijah, ko nimam cisto nobenega vpliva. In to je na tem<br />

potovanju skoraj vsak dan. Kar je dobro za najino komunikacijo, ni<br />

tako? Bog, ne vem kaksne nacrte imas z mano tokrat, ampak tudi<br />

zdaj ti bom zaupal. Naredi z mano kar hoces. Ce zelis, da pridem<br />

na to meditacijo, naredi mali cudez ali kot ljudje temu pravimo,<br />

nakljucje. Ce pa ne zelis, pa naj zamudim let.«<br />

»Glej, glej ... zgleda da je bila prometna nesreca in zamasek<br />

samo na majhnem delu avtoceste!«<br />

Pomikali smo se vedno hitreje in na zadnje prisli na letalisce<br />

11:15. Hiteli smo do terminala American Airlines, kjer sem ugotovil,<br />

da me ni v racunalniku. Pregovarjali smo se in cudili, kako me ni v<br />

racunalniku, ce je Russ vceraj kupil karto prek Orbitza, ki leti 11:45<br />

v Dallas.<br />

In takrat je usluzbenki postalo jasno. »Tecite na Delto. Mi letimo v<br />

Dallas 11:38.«In tako smo tekli. Jaz z velikim nahrbtnikom, obesenim<br />

na eni rami, Russ s svojim kovckom in mojim malim nahrbtnikom<br />

in Connor s kitaro. Na Delti smo hiteli do terminala za avtomatski<br />

check-in in Russ je hitro v rezo vstavil svojo kreditno kartico.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

75


»No ticket on this credit card. Want to insert the passanger’s<br />

name manually? (Nimate rezervirane karte na tej kreditni kartici.<br />

Zelite vpisati ime potnika?)« Oblil me je mrzel pot in hkrati sem<br />

videl v tem jasno sporocilo, da mi ocitno ta meditacija danes ni<br />

namenjena. Tudi ce grem na naslednji let, bom zamudil zacetek<br />

meditacije, kar pomeni, da me na noben nacin ne bodo sprejeli<br />

(taksen je namrec kodeks).<br />

Nic hudega - tako pac ocitno Nekdo hoce. »Dajte mi kreditno<br />

kartico,« me je iz misli potegnil rezek glas operaterke. »Kako vam<br />

je ime, gospod?« - »Matej, M a t e j. Sedmak, S E D M A K.« - »Aha,<br />

nasla sem vas. Verjetno avtomat ni prepoznal, ker je drugacno<br />

ime, kot na kreditni kartici. Ampak ce zelite ujeti let, morate zelo<br />

pohiteti, gospod.«<br />

In tako smo tekli, kolikor smo pac lahko. »Ze 25 let potujem po<br />

ameriskih letaliscih in se nikoli nisem videl tako praznega letalisca<br />

za zahvalni dan,« je vmes komentiral Russ.<br />

Ampak glej ga zlomka, na karti je bila stevilka potnika obkrozena<br />

z rdeco barvo.<br />

Ko sem hodil proti varnostnemu pregledu in sem usluzbenki<br />

pokazal karto, me je napotila na posebni oddelek - tja, kjer ni bilo<br />

nikogar. »Mmm, super,« sem si mislil. »Pa se bom izognil cakanju<br />

v vrsti.«<br />

»Sezujte si cevlje in slecite plasc.« - »OK, samo dajte hitro,<br />

ker mi cez 15 minut leti letalo in moram priti se na drugi konec<br />

letalisca.« - »Gospod, mi ne moremo vplivati na to. Napisali so, da<br />

ste podvrzeni posebni kontroli.«<br />

GULP! Slekli so me skoraj do golega, pretipali cisto vsak del<br />

telesa, stresli VSE ven iz nahrbtnika in razlagati sem jim moral,<br />

zakaj imam majhne kartice, kjer pise spletna stran in moje ime ...<br />

kaksen fotoaparat imam ... zakaj imam s sabo snemalnik zvokov<br />

... in zakaj nosim v nahrbtniku pistacije.<br />

Zakaj le clovek nosi s sabo pistacije?! Morda zato, da jih bo<br />

zacel ponujati potnikom in tako postopoma zastrupil letalo ... in<br />

76 od new yorka do kostarike na avtoštop


potem stopil do pilota in ga zaslepil s fotografsko bliskavico in<br />

nato letalo strmoglavil na Bushevo rezidenco v Teksasu. Argh!<br />

Norost!<br />

Na letalo sem se vkrcal zadnji trenutek.<br />

INDIJANEC in MOJA ZATRTA SEKSUALNOST<br />

Te zgodbe nisem želel prej nikomur povedati, a sem se odločil,<br />

da vam jo tokrat zaupam...<br />

Nekje na jugu zasneženega Kolorada, 21.11.04<br />

„Vi, beli možje, sploh ne razumete seksualnosti,“ mi je<br />

pripovedoval med počasno vožnjo skozi snežni metež. Poti nisva<br />

mogla več nadaljevati in najela sva sobico v obcestnem motelu.<br />

Namestila sva se vsak na svojo posteljo in naenkrat mi Indijanec<br />

predlaga: „Sleci se.“<br />

Obotavljal sem se. Rekel mi je namreč tudi, naj pred njim<br />

masturbiram. Nekaj mi je reklo, naj ga poslušam. Po drugi strani<br />

se mi je zdelo preveč perverzno. Zavrnil sem in vsak je zaspal v<br />

svoji postelji.<br />

Ko sva se zjutraj zbudila, je Jaymes še vedno vztrajal, da mi želi<br />

pokazati tehniko, kako dvigniti seksualno energijo v višje dele<br />

telesa. Popustil sem.<br />

Slekel sem hlače in ugotovil, da pred njim nikakor ne morem<br />

doživeti erekcije. Nazadnje mi je uspelo.<br />

Opazoval me je in se me občasno dotikal na način, kot se te<br />

dotika zdravnik. Tik preden sem doživel izliv, je stisnil moj penis<br />

in z roko močno potegnil čez trebuh vse do brade. Doživetje je<br />

bilo neopisljivo. Naenkrat sem začutil orgazem po vsem telesu.<br />

Zarjovel sem od užitka in nekaj minut nisem mogel priti k sebi.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

77


Jaymes je pogledal mojo spermo in dal nekaj kapljic v usta.<br />

Zmajal je z glavo in rekel:<br />

- Količina tvoje sperme je premajhna in prav tako okušam, da<br />

nimaš preveč urejenih prehrambenih navad.<br />

- Dal ti bom še nekaj nasvetov, je nadaljeval. Ne seksaj<br />

vsepovprek preden spoznaš svojo lastno seksualnost. Naučiti<br />

se moraš zadržati izliv. Naučiti se moraš ljubiti sebe. Pri tebi<br />

je opaziti, da si živel v restriktivni družbi. So ti povedali, kako<br />

pomembno je samozadovoljevanje?<br />

Požrl sem slino.<br />

- Jaz še vedno mislim, da je samozadovoljevanje greh, sem mu<br />

priznal.<br />

- Beli mož - to ni res. Samozadovoljevanje je zdravo in koristno.<br />

Počni to vsak dan, če ti paše.<br />

Oblekel sem se. Med potjo me je Jaymes poučil o svoji kulturi.<br />

- V našem plemenu morajo iti vsi dečki skozi to, kar si danes dal<br />

skozi ti. Zato smo sveti možje. Mi nimamo spolnih odnosov z<br />

žensko. Nikoli v življenju. Mi se samo samozadovoljujemo.<br />

Zato ohranjamo čisto in sveto energijo, da lahko služimo<br />

človeštvu. Zelo pomembno je pri nas, da dečkom in deklicam<br />

pokažemo, kako ravnati s svojo spolnostjo.<br />

- Ti tudi deklice iniciiraš? me je zanimalo.<br />

- Tudi.<br />

- Mmm … to mora biti pa zabavneje kot z dečki, a ni tako?<br />

- Mladi mož! To zame ni zabava! Jaz nimam nobenih poželenj<br />

ob tem. Nobenih želja.<br />

Priznati sem mu moral, da sem to začutil.<br />

Kasneje mi je v pogovoru povedal, da je bil zelo dober osebni<br />

prijatelj z Marlonom Brandom in da je bil zelo žalosten, ko je umrl<br />

julija tistega leta. Povedal mi je še vrsto neverjetnih zgodb in<br />

srečanj. Govoril mi je o tem, da med ritualom zapusti svoje telo in<br />

kot duh lahko zdravi druge.<br />

- Zapomni si, mladi mož, tvoja seksualnost je tvoj največji<br />

zaklad in najmočnejše orožje … ki lahko ubije tebe samega,<br />

če je ne razumeš.<br />

78 od new yorka do kostarike na avtoštop


DESET DNI V TIŠINI<br />

JAVLJAM SE IZ: Dallas, TX, ZDA, 10. 12. 2004<br />

V ISKANJU RESNICE<br />

“Kaj lahko mladega cloveka vlece na tako dolgo in nevarno<br />

potovanje, Matej? Zakaj to pocnes?” me je vprasal Randy po dobre<br />

pol ure skupne voznje.<br />

Prej sem mu z entuziazmom opisoval zadnji mesec poti in svoje<br />

nacrte za naprej.<br />

Obstal sem za nekaj trenutkov in v tisini izbiral besede. Zdi se mi,<br />

da govorim vedno manj in vsako besedo, ki jo izrecem, zelim, da<br />

je refleksija resnice. Besede so nevarne. Ce nisi z njimi previden, te<br />

lahko hitro zanesejo na pot lazi in pretvarjanja. In ce zelis vestno<br />

slediti resnici, moras ne le paziti, da je vse, kar izreces resnica,<br />

temvec tudi, da je namen vsake komunikacije z drugimi cist.<br />

»To je zelo dobro vprasanje.«<br />

Sedel sem na zadnjem sedezu s svojo prtljago, njegova zena<br />

je vozila. Vprasujoce me je gledal v oci. Zdaj je tudi njegova zena<br />

napela usesa in ker sem zacel govoriti s tisjim glasom, je rahlo<br />

nagnila glavo nazaj, da ne bi zamudila mojega odgovora.<br />

»Zelo dobro vprasanje, ker veckrat mislimo, da nekaj pocnemo<br />

z dolocenim namenom, v resnici pa zelimo doseci nekaj drugega.<br />

Kako naj torej vem, zakaj sem v resnici odsel na to potovanje?«<br />

- »Je temu botroval kak prelomni dogodek? Si to pot dolgo<br />

nacrtoval? Ali je ...«<br />

- »Rad bi spoznal kaj je resnica,« sem prekinil njegov tok<br />

vprasanj. »Rad bi spoznal resnico o sebi, resnico o svetu, resnico<br />

o cloveski naravi, resnico o Bogu. Rad bi se preprical, ce sem na<br />

pravi poti.« Postal sem nekaj trenutkov. To je vprasanje, ki ga<br />

veckrat premlevam v sebi.<br />

...<br />

»Zelim si izkusiti popolno svobodo, popolno sreco, popolno<br />

nenavezanost na karkoli materialnega. Zelim izvedeti, kaj je<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

79


istvo cloveske narave. Zelim izpopolniti vizijo o druzbi, katero<br />

bom nekoc pomagal ustvarjati.«<br />

Nasmehnil sem se. „Ampak kakorkoli skusam svoje misli<br />

spravljat v filozofsko obliko, je se vedno moja cela pot ena velika<br />

zabava.“<br />

Zadnja dva tedna sta bila carobna. Deset dni VIPASSANA<br />

MEDITACIJE je zagotovo najbolj intenzivna spiritualna izkusnja,<br />

ki sem jo kdaj dozivel. Vseh deset dni sem se pocutil kot krotilec<br />

podivjanega slona. In ta podivjana zival je bila moj lastni um.<br />

Verjetno bi bilo lazje krotiti slona.<br />

Opazuj dih ...mmm ... tista punca v modri jopici mi je vsec! Glej<br />

kaksno milino izraza njen obraz, ko meditira. Pridi nazaj ... Zapri<br />

oci ... opazuj dih ...Pa tudi tista zraven nje ni slaba! Glej kako ima<br />

lep, dolg vrat! Kot mala zirafa.(Skoraj bi bruhnil v smeh, ko se mi<br />

je um postregel s sliko zirafe z zenskim obrazom ...) Zapri oci ...<br />

opazuj dih.<br />

Se spomnis tiste miske iz Miamia ... kako ji je bilo ze ime? Christine?<br />

Kaksna lepotica! Zakaj je nisem poklical zvecer, kot sem ji obljubil<br />

... kaj sem ze pocel takrat?<br />

Opazuj dih ... vdihnem, izdihnem ... zrak se dotakne srednjega<br />

dela leve nosnice ...Kaj pa Meagan ... olala ... ona je resnicno<br />

lepa zenska. Na tisti sliki ne zgleda bogve kaj, malce je opecena,<br />

ampak v resnici je pa taksna lepotica ... in tako lep mehek glas<br />

ima in tako ...<br />

Pridi nazaj ... opazuj dih ... kako vstopa skozi nosnici ... jooj ...<br />

koliko casa bo se to trajalo? Ne morem vec!<br />

Opazuj dih ... pridi nazaj ... opazuj, kako se spreminja ritem<br />

dihanja.<br />

NORISNICA!<br />

In to priblizno 12 ur na dan, 9 polnih dni. Nobenih kontaktov<br />

z zunanjim svetom, nobenih daljsih sprehodov, nobene<br />

komunikacije med udelezenci, nobenega pisanja niti branja, brez<br />

vecerje ...Vendar izjemno globoka in prijetna izkusnja.<br />

80 od new yorka do kostarike na avtoštop


Zdi se mi, da je ta izkusnja prisla ravno v pravem trenutku na<br />

mojem potovanju. Kot bi me vsi dogodki in ljudje, ki sem jih<br />

spoznal v zadnjih stirih mesecih napotili ravno sem. Zdi se mi, da<br />

se je precej spremenil moj pogled na svet. Cisto drugace gledam<br />

na svoje telo, drugace gledam na svojo prihodnost in preteklost,<br />

drugace gledam na druge ljudi in zivali. Drugace gledam na<br />

prehranjevanje... na religijo... na znanost ...<br />

...<br />

24. novembra okrog osmih zvecer sem zagledal tablo SW<br />

VIPASSANA MEDITATION CENTER. Sredi mesta Kaufman sem na<br />

bencinski crpalki srecal tri prijetne deklice, s katerimi sem se vec<br />

kot pol ure vozil okrog in spraseval ljudi, kje je ta center. Pozabil<br />

sem si namrec iz internetne strani natisniti napotke.<br />

Toliko vam zelim povedati o tem dozivetju in vam bom, ko bom<br />

nasel malce vec casa, opisal se veliko drugih dogodivscin.<br />

Ravno sem koncal pogovor s starsi. Oce mi je brez moje vednosti<br />

rezerviral karto iz Los Angelesa proti Sydneju in skoraj sem bil na<br />

tem, da ponudbo sprejmem.<br />

Vendar sem se po temeljitem razmisleku (ki sem ga obljubil ocetu)<br />

odlocil, da bi bila velika skoda zamuditi Srednjo in Juzno Ameriko.<br />

Bom ze nekako nasel povezavo proti Avstraliji, ce ne drugega, se<br />

bom vkrcal na kaksno tovorno ladjo. Pustil se bom voditi, kot sem<br />

se do sedaj.<br />

Zdaj se odpravljam proti Kaliforniji. Ne vem tocno kam. 12.<br />

decembra moram zapustiti ZDA. V denarnici imam nekaj vec kot<br />

13 dolarjev. Zanima me, kako bom do denarja prisel v Mehiki, kjer<br />

ni taksnega obilja kot tukaj ... Bomo videli. Verjetno se vam nekaj<br />

casa ne bom mogel javiti, se mi pa zato lahko javite vi - neznansko<br />

vesel sem vsake slovenske besede v e-postnem predalu.<br />

Rad vas imam,<br />

Matej<br />

P.S. V zadnjih dveh mesecih sem z veseljem bral vase emaile,<br />

nikoli pa nisem nasel dovolj casa, da na vse odgovorim.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

81


Predvcerajsnjim sem pobral iz streznika vse emaile, da odgovorim<br />

nanje ... in ko sem se odjavil iz sistema in se ponovno prijavil, so<br />

vsa pisma izginila. Zal mi je. Pisite mi se enkrat in zagotovo vam<br />

odgovorim, ko pridem do internetne povezave. Ne vem sicer kako<br />

je s tem na jugu.<br />

Na spletno stran bom dodal slike cimprej, ko bom lahko. Dodal<br />

bom tudi cel kup video posnetkov in zvocnih posnetkov s poti.<br />

V časih, ko je še Buda učil, je k njemu prišel mlad mož, ki mu<br />

je umrl oče. Takrat je bilo v navadi, da svečeniki s svojimi rituali<br />

pomagajo dušam umrlih, da pridejo v nebesa. Mladenič si je<br />

mislil:<br />

- Če grem k navadnim svečenikom, mi bodo pomagali, ampak če<br />

grem k samemu velikemu učitelju Budi, bo moj oče zagotovo<br />

pristal v nebesih!<br />

Buda je videl mladeničevo zagnanost in nevednost in mu rekel,<br />

naj pripravi dve posodi. Mladenič se je veselil, saj je to pomenilo,<br />

da je učitelj privolil k temu, da bo naredil ritual za njegovega<br />

očeta.<br />

- Eno posodo napolni z oljem, drugo pa s kamenjem, mu je<br />

rekel Buda.<br />

Mladenič ga je ubogal.<br />

- Dobro, pravi Buda, zdaj pa zlij v reko olje in stresi kamenje.<br />

Kaj opaziš?<br />

- Vidim, da olje plava na vodi, kamenje se je pa potopilo, pravi<br />

mladenič. Kamenje je namreč težje.<br />

- Zdaj pa moliva, mu pravi Buda in začne: O, dobri Bog, naj to<br />

kamenje plava na vodi! O dobri Bog, naj se olje potopi na dno<br />

tega potoka.<br />

Mladenič ga opazuje in se začne smejati.<br />

- Oh, učitelj, pa menda ja veste, da je tako zaradi gravitacije.<br />

Ker je kamenje težje, se potopi na dno. Olje je pa lažje od<br />

vode! je bil pameten mladenič.<br />

- Tako je, je bil Buda vesel odgovora. Tako bo tudi s tvojim<br />

očetom. Če je delal dobra dela, je njegova duša lahka, in je že<br />

v nebesih. Slaba dejanja pa ga bodo pritiskala navzdol.<br />

Teh 10 dni je bila avantura svoje vrste. Tišina me je ubijala!<br />

Prvih osem dni sem cele dneve razmišljal o seksu! In potem čutil<br />

82 od new yorka do kostarike na avtoštop


krivdo, ker sem mislil, da sem seksualni iztirjenec! Čutil sem to<br />

noro seksualno energijo v telesu, ki sem jo komaj krotil. Bolj kot<br />

sem jo skušal ustaviti, bolj je sekala!<br />

En dan sem preživel v grozljivih spominih. Ugotovil sem, da je<br />

pornografija, ki sem jo gledal v otroštvu, močno zaznamovala moj<br />

pogled na ženske in spolnost. Zaradi tega sem gledal na ženske<br />

kot seksualne objekte. Ob tem spoznanju sem jokal.<br />

Začutil sem vse svoje strahove in frustracije in bil z njimi sam<br />

prek noči, ki sem jih prebedel.<br />

Vipassana je metoda, ki nima sicer nobene zveze z religijskimi<br />

koncepti in lahko prakticiraš metodo, a ob tem ostaneš zvest svoji<br />

tradiciji. Ampak mi je med meditacijo vseeno prišlo na dan cel kup<br />

vprašanj. Učili smo se naj poslušamo svojo izkušnjo in ne besed, ki<br />

smo jih slišali in prebrali. Jaz sem pa vse svoje življenje počel ravno<br />

nasprotno. Bral sem Svete tekste in ko je bila moja izkušnja drugačna,<br />

sem raje poslušal besede. Pojavljala so se mi vprašanja...<br />

Kaj pa Kristusova kri in njegovo telo, ki je bilo darovano v spravo<br />

za naše grehe?<br />

Ali ni Kristus umrl na križu zato, da se bomo mi odrešili in nam<br />

zato ni treba nič narediti? Moram torej zdaj sam poskrbeti za svoje<br />

odrešenje? sem se spraševal.<br />

8. dan sem doživel izkušnjo zlitja z vsem in čiste ljubezni. Kakih<br />

40 minut je bil moj um popolnoma tiho. Takrat sem spoznal, da ni<br />

treba, da me je česarkoli še strah, ker sem del enosti. Začutil sem,<br />

da sem del Boga, ki ga molim in je on v meni, jaz v njem. Vsi smo v<br />

njem. Nikoli več mi ni treba biti ločen. Samo um s svojimi željami<br />

in zavračanji me ločuje od te enosti.<br />

Po koncu sem ostal pri moškem, ki je z mano opravljal<br />

meditacijo - izgledal je kot kak menih. Šel je v službo in mi pustil<br />

stanovanje s kuhinjo, kjer si lahko pripravim hrano in prenosnim<br />

računalnikom.<br />

V njegovi spalnici sem našel knjigo Pogovori z Bogom 2. Prebral<br />

sem uvod. Neal Donald Walsh je nekoč napisal jezno pismo Bogu,<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

83


ta mu je pa začel odgovarjati. Hitro sem v indeksu poiskal besedo<br />

„sex“ in „homosexuality“ in preveril v knjigi, kaj o tem meni Bog.<br />

Na svoje presenečenje sem prebral, da bog nima čisto nič proti<br />

seksu niti gejem niti samozadovoljevanju. V knjigi Bog celo govori<br />

o tantričnih seksualnih tehnikah! Uau! To je bilo zagotovo nekaj<br />

novega zame.<br />

V neki drugi knjigi sem bral tudi o eksorcizmu in se spraševal,<br />

ali hudič torej obstaja ali ga ni?<br />

Pri njem sem gledal film Bena Kingsleya „Gandhi“, ki me<br />

je prevzel. Moral sem ga gledati še enkrat. Med filmom sem<br />

šepetal:<br />

„Ni ga razloga za katerega bi ubijal. So pa razlogi za katere bi<br />

dal svoje življenje!“<br />

„Vedno bom zvest resnici! Popolnoma bom zvest resnici!“<br />

PRODAJAL KINO VSTOPNICE<br />

Že ko sem zapuščal meditacijski center, sem čutil v sebi nekaj<br />

drugačnega. Z lahkoto sem bil v tišini in ob tem srečen. Zdelo se<br />

mi je, da me je zapustila TEŽA EGA, ki se je z leti nabral in naprašil<br />

na mojem bistvu.<br />

Na meditaciji sem spoznal dve dekleti iz Kostarike, ki sta me<br />

povabili k sebi domov. Kostarika je bil torej moj naslednji cilj.<br />

Šel sem na pot proti San Diegu in že na prvi črpalki me poberejo<br />

fantje, ki me peljejo v svoje podjetje in me prosijo, če jim lahko kaj<br />

zaigram. Ko so mi predstavili, kaj počnejo, sem se odločil dan ali<br />

dva preživeti z njimi in prodajati kino vstopnice po nižjih cenah.<br />

Obetal se mi je precej dober zaslužek.<br />

In res je bilo tako. V dveh dneh sem zaslužil nekaj več kot 100<br />

dolarjev in si pridobil vrsto prijateljev. Spoznal sem tudi zanimiv<br />

sistem, katerega sem takrat želel prenesti tudi v Slovenijo. Mentor<br />

uči nove člane, kako prodajati konkurenčne produkte od hiše do<br />

hiše. To je sistem za vzgajanje prodajalcev. Verjamejo namreč,<br />

da tisti, ki se nauči prodajati od hiše do hiše in od tega živeti,<br />

84 od new yorka do kostarike na avtoštop


o lahko prodajal karkoli. Videl sem razlike med ljudmi. Nekateri<br />

služijo ogromno denarja (tudi po 250 dolarjev na dan), drugi<br />

komaj kaj prodajo.<br />

Prodajati moraš sebe. To je ključ. Nasmejanega, srečnega,<br />

sproščenega, spontanega sebe. Nato ljudje kupijo tvoje produkte.<br />

Spal sem pri temnopoltem Američanu, ki me je tistega večera<br />

pobral na bencinski črpalki in mi tudi pomagal do prvih dolarjev.<br />

Bil je že 11. december zvečer, ko sem zapustil Dallas in samo<br />

2 dni časa sem imel, da prečkam mehiško mejo, sicer bom imel<br />

hude probleme pri nadaljnjem vstopanju v ZDA. Napotil sem se<br />

torej proti San Diegu in tja sem prispel naslednji dan zjutraj.<br />

Igral sem kitaro na jutranjem vlaku in sploh celo dopoldne in<br />

del popoldneva, ki sem ga preživel v mestu.<br />

Šel sem tudi v nekaj barov, kjer sem spoznal nekaj prijateljev.<br />

Nazadnje tudi nekoga, ki me je bil voljan peljati vse do avtoceste<br />

ven iz San Diega naslednje jutro. Rekel mi je, naj nikar ne hodim<br />

v Tihuano, temveč naj mehiško mejo prestopim v Nogalesu (če je<br />

to res potrebno).<br />

Skoraj vsi Američani so bili šokirani ob mojem namenu, da grem<br />

v Mehiko. Rekli so, da me bodo tam ubili. Moji starši prav tako.<br />

Zadnji prevoz mi je ponudil starejši par, ki me je povabil v svojo<br />

hišo, da si »downloadam« tečaj španščine, ki mi ga je častila<br />

mama. Plačala je namreč s svojo kreditno kartico in jaz sem ga<br />

lahko potegnil dol iz interneta.<br />

Mejo sem prečkal peš. Nihče se ni zmenil zame in nihče mi ni<br />

niti pogledal potnega lista. Šele sredi Mehike sem ugotovil, da<br />

imam še vedno zeleno ameriško kartico v potnem listu...<br />

24.december, 2004 MOJE SANJE<br />

Prišel sem v Kostariko in govorim in pišem špansko perfektno.<br />

- sem zapisal v dnevnik<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

85


ČEZ NEVARNO SREDNJO AMERIKO<br />

Kljub robantenju očeta, jokajočim prošnjam mame in sestrice<br />

ter nasvetu stotin Američanov sem se odločil nadaljevati pot<br />

na jug. Iz San Diega sem prinesel nekaj sto dolarjev, a bil sem<br />

stiskaški, ker sem se bal, da mi bo denarja zmanjkalo.<br />

JAVLJAM SE IZ: San Jose, Kostarika, 03. 01. 2005<br />

OPECEN OD SONCA IN PIJAN OD SRECE<br />

Mislim, da sem pripravljen. Po petih mesecih in 12 dneh<br />

potovanja sem koncno pripravljen.<br />

Ne spomnim se, da bi kdaj bil 2.januarja opecen od sonca. Novo<br />

Leto sem namrec pricakal na pesceni plazi v mestu Jaco na Costa<br />

Rici. Edina noc na potovanju, ki sem jo celo prezivel na prostem.<br />

Zelel sem biti sam. Eno noc sem se zelel povsem odmakniti od<br />

drugih ljudi in uzivati ob pogledu na valove Pacifika, ki se valijo<br />

na siroke pescene sipine. Nasel sem tlec ogenj, se usedel na pesek<br />

in opazoval ognjemet.<br />

Kmalu so se okrog mene nabrali ljudje in me zaceli sprasevati<br />

kaj je narobe. "Nic, nic... Dobro sem. Zelo dobro!"<br />

Zgleda, da nisem bil dovolj prepricljiv, ker se je cela druzina<br />

cez deset minut se enkrat zbrala ob meni in vztrajala, da se jim<br />

pridruzim na vecerji. Po tem srecanju sem se odlocil, da bom<br />

odslej naprej res sam! In bil sem sam. Dokler se mi ni pridruzila<br />

prikupna mlada domacinka in mi s sladkim nasmehom voscila<br />

Novo Leto.<br />

Kasneje mi je le uspelo najti nekaj casa samo zase. Opazoval sem<br />

valovanje morja in obcutil znane obcutke pijanosti - pijanosti brez da<br />

bi celo noc okusil kapljico alkohola. Pijanosti od srece in ljubezni.<br />

Proti jutru sem zaspal na plazi. Kmalu me je zbudila razigrana<br />

mladez tako, da sem imel priloznost opazovati soncni vzhod<br />

novega leta.<br />

86 od new yorka do kostarike na avtoštop


Kasneje, okrog poldneva, sem utrujen legel na zelenico ob<br />

morju v senco manjsega drevesa. Zbudilo me je pekoce Sonce,<br />

ki je tacas pomaknilo senco stran od mene. In zdaj se smejem<br />

dejstvu, da sem januarja meseca, ko se moji prijatelji doma grejejo<br />

ob kaminu, opecen od tropskega sonca.<br />

LATINSKA AMERIKA - dezela polna nevarnosti<br />

Del sveta, kjer je clovesko zivljenje vredno 15 dolarjev. Raj<br />

trgovine z drogami in cloveskimi organi. Del sveta, kjer belce<br />

mnozicno ugrabljajo in od starsev zahtevajo odkupnino.<br />

Tukaj policija gleda, kako te ropajo in tepejo in ne stori nicesar.<br />

Dom tolpe Mara Salvatruche, ki te najprej ubije, nato vprasa,<br />

ce imas pri sebi kaj vrednega. Svet, kamor normalni ljudje ne<br />

stopajo.<br />

Tako mi je jug opisovalo stotine Americanov (in moji starsi),<br />

preden sem prestopil mejo Mehike. Vesel sem, da vam lahko<br />

opisem svojo izkusnjo dezele, ki me je sprejela z odprtima rokama<br />

in toplim nasmehom.<br />

US:San Diego - Tucson - MEXICO:Nogales<br />

13.decembra okrog desetih zvecer po lokalnem casu sem<br />

dozivel KULTURNI SOK. Takoj ko sem v Nogalesu prestopil<br />

mejo Mehike, sem spoznal, da sem prisel v drug svet. Nikoli<br />

nisem namrec sredi noci dobil prevozov s taksno lahkoto in<br />

se obenem pocutil tako varno. Zadnja dva tedna in pol sem se<br />

vozil v vseh mogocih in nemogocih vozilih, se skoraj vsak dan<br />

pocutil kot dolgo pogresani bratranec nove druzine, se naucil<br />

izrazati v latinskoameriski spanscini (vsaj tako mislim...ali me<br />

pa domacini vlecejo za nos, ko kimajo, ces da me razumejo) in<br />

dozivel stoparske pustolovscine, ki niso podobne nicemur, kar<br />

sem dozivel kdaj koli prej. Sploh vec ne stejem mam, ki so rekle,<br />

da so tudi moje mame in his, katere vrata mi bodo, kot so mi<br />

zagotovili, vedno odprta. Zdaj potujem obcasno z zemljevidom<br />

in domacini mi pravijo, da sem ZAJEC. Verjetno zato, ker zdaj v<br />

glavnem jem sadje in zelenjavo.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

87


Nogales - San Carlos - Alamos - Guadalajara - Leon - Guanajuato<br />

- Ciudad De Mexico<br />

Kajaking v cudovitem zalivu San Carlos... Tri nepozabne dni<br />

Guadalajare... Cudovito kolonialno mesto Guanajuato, ki je eno<br />

najlepsih mest, ki sem jih kdaj videl...<br />

Celo pot sem poslusal svarila o Ciudad De Mexico in nazadnje<br />

odkril zgolj se en biser na svoji poti. Iskreno povedano, nisem<br />

zasledil nicesar nevarnega, razen mogoce Sofije, prijateljica iz<br />

Kanade, ki sem jo spoznal na metroju in sva nato skupaj odkrivala<br />

mesto... Hecam se.<br />

Ciudad De Mexico - Veracruz - Ciudad Del Carmen (Yucatan)<br />

Tako sem zapisal v dnevnik. In kot se mi zgodi velikokrat, mesta<br />

Veracruz nisem obiskal. Malo pred odcepom sem vprasal voznika,<br />

katera je po njegovem mnenju najlepsa plaza in odgovoril mi je,<br />

da Playa Del Carmen.<br />

"Aha, potem grem pa tja." In povsem sem pozabil, da<br />

deset centimetrov na zemljevidu pomeni v resnici vec kot 600<br />

kilometrov.<br />

Nazadnje nisem obiskal niti enega niti drugega. Mi je pa uspelo<br />

do vecera priti na plazo nekaj kilometrov stran od slednjega.<br />

Skoraj hkrati sta se mi zgodili dve zanimivi izkusnji. Ena manj,<br />

druga bolj prijetna. Sredi Yucatana mi je ustavil moski, po imenu<br />

Oskar, ki se je do uses zaljubil vame.<br />

"Oskar, hvala ti za prevoz, vseh 100 dodatnih kilometrov in<br />

vecerjo. Res ne bi bilo treba."<br />

"Aaa... A me podis stran?"<br />

"Ne vem, ce bi temu tako rekel, ampak ja, nekako tako. Zdaj bi<br />

rad bil sam."<br />

Naslonjen je bil na volan in njegove velike oci so bile uprte<br />

vame tako prosece in sladko, da sem se pocutil neprijetno, kar je<br />

zame zadnje case precej velika redkost.<br />

"Oooh. Ampak, ti si... ti si... CUDOVIT!"<br />

88 od new yorka do kostarike na avtoštop


"Hvala. Vidis, zato bi zdaj rad prezivel zdaj cas s sabo."<br />

Bruhnil je v kratek krohot. Nasmehnil sem se mu nazaj.<br />

"Ampak, Mateo, ti ne razumes. Zdaj sem spoznal moskega, o<br />

katerem sem sanjal. Jaz ne bom mogel ziveti brez tebe!"<br />

"Bos, bos."<br />

Stopil sem ven iz avtomobila in zaprl vrata. Nisem se pocutil<br />

dobro.<br />

Vem, da ga nisem niti slucajno izkoriscal, saj sem mu v prvih<br />

petih minutah povedal, da me zanimajo izkljucno dekleta. Pa<br />

vendar, veliko uslugo mi je naredil in cel cas je bil prijazen in<br />

spostljiv z mano.<br />

Odprl sem vrata in se odlocil nameniti Oskarju nekaj vec<br />

besed:<br />

"Oscar, cutim nemir, ki ga nosis v sebi. Nikoli ne bos srecen, ce<br />

bos iskal potrditev in ljubezen v drugih ljudeh. Vse kar potrebujes<br />

je v tebi. In ko bos to odkril, bos srecen in bos tudi lahko nasel<br />

pravega partnerja zase."Skrusen pogled.<br />

"Mislis, da sem slaba oseba?"<br />

"Ah ne, Oskar, zakaj bi bil slaba oseba. Mislim, da si zelo dobra<br />

oseba. Svetujem ti, da zivis v realnem svetu in se zavedas, da<br />

ljudje cutimo pac kakor cutimo in da ne bos nasel partnerja med<br />

moskimi, ki imamo radi zenske."<br />

Preteklo je kar nekaj casa, da sem s svojo spanscino skrpal<br />

skupaj zadnja dva stavka. Glede na bolj sproscen izraz na obrazu,<br />

me je razumel. Objel sem ga.<br />

"Bog s tabo. Veliko srece!"<br />

"Tudi tebi. Hvala za vse. Bilo mi je v veselje ti sluziti," mi je<br />

odgovoril.<br />

Arghhh!... sluziti. Zakaj bi mi kdo na tem svetu zelel sluziti?!<br />

Upam, da tega ni mislil resno!<br />

Kmalu zatem sem dozivel enega najlepsih trenutkov. Sprehajal<br />

sem se po dolgi pesceni plazi, ki je bila ta vecer samo moja. Ob<br />

svetlobi lune sem gledal kako je lahen veter majal palme na obali<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

89


in mi k nogam prinasal majhne valove. Noc sem prezivel v prvi<br />

hisi, na katere vrata sem potrkal. Preprosta hiska, do katere vodi<br />

kamnit kolovoz, v kateri zivljenje ljudi poteka skoraj tocno tako,<br />

kot je potekalo pred sto leti.<br />

Zjutraj so me punce oblozile s pomarancami in imel sem<br />

priloznost spet obiskati plazo, ki mi je zbujala skomine prejsnji<br />

vecer. Tudi danes so bili dober del dneva dolgi kilometri peska,<br />

morja in palm samo zame. Ko sem zaplaval na odprto morje in<br />

gledal proti obali, sem imel obcutek, kot da plavam v najlepsi<br />

razglednici. :)<br />

Yucatan - San Cristobal<br />

Pot do San Cristobala je bila milo receno grozljiva. 4 ure in pol<br />

sem se vozil po najbolj mrzlem delu Mehike z najbolj luknjastimi<br />

cestami, na zadnjem delu tovornjaka in to PONOCI! Voznik je<br />

poskrbel, da se hitrost ni spustila pod 100 kilometrov na uro in<br />

da je vse lezece policaje zadel z dovolj veliko hitrostjo, da sem jih<br />

DOBRO obcutil.<br />

Moj moto, ko potujem se glasi: KARKOLI ME NE UBIJE, ME<br />

UTRJUJE.<br />

Verjetno sem ta stavek v teh 4 urah voznje izrekel vsaj petstokrat<br />

v vseh mogocih jezikih.<br />

"Si v redu?" me je z velikim nasmehom vprasal voznik, ko smo<br />

prispeli v sredisce mesta San Cristobal.<br />

Dvignil sem pogled, se nasmehnil, kolikor so mi zmrzla lica<br />

dopuscala in pocasi s hripavim glasom zasepetal: "Fantasticno."<br />

Ko smo prispeli je bilo blizu ene ure zjutraj in voznik mi je<br />

rekel, da me lahko naslednje jutro, ce zelim, odpelje do meje z<br />

Guatemalo. Ker sem zelel biti cimprej na Costa Rici, sem se sredi<br />

noci odpravil na cesto proti jugovzhodu in dvignil palec. Prestopal<br />

sem se, skakal, delal sklece in verjetno sem, v upanju, da se bom<br />

ogrel, izgledal kot bi me ravnokar izpustili iz cirkusa. Razmisljal<br />

sem o MOJEM mrazu, MOJI bolecini v misicah na nogah, MOJI zelji,<br />

90 od new yorka do kostarike na avtoštop


da bi dobil stop po 2 urah zmrznjenih nasmehov neznancem, ko<br />

ugledam prizor, ki mi je v trenutku spremenil perspektivo.<br />

Star berac z razbrazdanim obrazom, oblecen v nekaj tenkih<br />

oblacil, je kot senca preckal plocnik ob stavbi, nekaj metrov stran<br />

od mene. V naslednjih minutah mi nikakor ni sel iz glave. Kot se<br />

mi na poti velikokrat zgodi, sem tudi tokrat v zavest dobil precej<br />

jasno sporocilo. Odgovor je bil hiter.<br />

Bog, ne! Tokrat pa ne! Ne bom mu dal svoje edine odeje! Rabim<br />

jo zase v tem mrazu in rabim jo za na plazo in to je moja... Ok, ok,<br />

res sem vcasih en veliki sebicnez.<br />

Odprl sem nahrbtnik, iz vrha vzel tanko odejo, pustil nahrbtnik<br />

sredi ceste in sel dol po stopnicah do socloveka. Nekaj trenutkov<br />

sem ga opazoval in zacutil do njega ljubezen. Stopil sem nekaj<br />

korakov naprej in odejo previdno polozil na njegovo spece telo.<br />

Odprl je oci. Nekaj trenutkov sva si zrla v oci. Pobozal sem ga po<br />

glavi, se mu nasmehnil in zasepetal: "Bog s tabo."<br />

Obrnil sem se, da bi se vrnil nazaj na cesto, ko ugledam<br />

neverjeten prizor...<br />

Zdaj imam vaso pozornost in vem, da zelite izvedeti nadaljevanje<br />

zgodbe :) Izkoristil bom to, da z vami delim malce svojega<br />

razmisljanja. Morda se vam ne bo zdelo tako zanimivo, kot<br />

zgodbe same, mogoce se bo pa bolj dotaknilo vasega zivljenja.<br />

In glavni namen mojega javljanja domov, ni popestritev ur, ko bi<br />

morali poceti kar vam je zjutraj narocil sef, temvec biti vasa mala<br />

inspiracija - narediti vase zivljenje in zivljenje ljudi okoli vas vsaj<br />

malce lepse, srecnejse in bolj polno. Ustavimo se pri vprasanjih s<br />

katerimi sem jaz zacel svojo pot.<br />

Katera religija je prava? Krscanstvo? Islam? Budizem?<br />

Ali obstaja reinkarnacija? Ali obstajajo nebesa in pekel?<br />

Je Jezus Kristus res vstal? In je bil Jezus res Bog?<br />

Kaksna je resnica o Bogu?<br />

Ne vem. Res ne vem. In ce vam povem cisto iskreno in zelim<br />

da ta odgovor ostane samo med nama... o tem sploh vec ne<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

91


azmisljam. Moj um je premajhen, da bi lahko ujel resnico o<br />

necem tako velikem, kot je Bog in njegovi nacrti. Namesto tega,<br />

vam bom podal vprasanja, ki se mi zdijo zares pomembna.<br />

Kako lahko izkusimo nebesa na zemlji?<br />

Kako opazovati nesreco sveta in obenem izkusiti cisto sreco in<br />

ljubezen zdaj in tukaj?<br />

Kako postanemo samozavestnejsi in postanemo zares<br />

zadovoljni sami s sabo?<br />

Kako lahko ustvarimo cudovite in polne prijateljske odnose z<br />

ljudmi v nasi bliznji in daljni okolici?<br />

Kako vedno izbrati pozitivni odziv na dano situacijo in kako<br />

pozitivnost obdrzati?<br />

Kakorkoli se lotim razlagati celoten svoj pogled na to temo,<br />

bom koncal s tem da bom popisal 24 tipkanih strani in vi boste<br />

nekje na sredini preskocili nazaj na zgodbo. Namesto tega vam<br />

obljubim, da bom od sedaj naprej v vsakem pismu zapisal delcek<br />

odgovora na ta vprasanja, vi boste pa morda te delcke pocasi<br />

integrirali v svoje zivljenje, ce se vam bodo zdeli smiselni.<br />

Z naslednjimi stavki bom morda nekatere sokiral. Ne skrbite,<br />

v nicesar vas ne bom prepriceval. Edino kar vas prosim je, da mi<br />

nic ne verjamete. Resno! Ne verjemite niti meni niti komurkoli<br />

drugemu nicesar tako pomembnega NA BESEDO. Zelim samo, da<br />

me spostujete do te mere, da od danes naprej posvetite vsak dan<br />

nekaj minut razmisljanju, ce nimam MORDA prav in ce nimam,<br />

kaksni so odgovori na ta vprasanja.<br />

Ljudje smo v svojem bistvu dobri in srecni. V nasem bistvu<br />

se skriva sreca, mir, ljubezen in povezanost z vsem svetom.<br />

Edino kar nas locuje od Boga, drugih in nas samih je nas um.<br />

Nas um, ki si je izmislil iluzijo, ki se ji rece DUALNOST. Svet<br />

vidimo kot skupek nasprotujocih si elementov: dobro-slabo,<br />

jaz-ti, tukaj-tam in tisoce drugih. In dokler bomo vztrajali v<br />

tej iluziji in verjeli, da dualnost resnicno obstaja, bomo cutili<br />

strah, nesreco, skrb, zalost, navezanost na ta svet in na ljudi<br />

in druge dobronamerne opozorilne znake, da ne hodimo po<br />

pravi poti. Na prvi pogled resnicno izgleda, kot da sva tukaj<br />

JAZ in TI, ti si SLAB, jaz sem DOBER, ti si MAJHEN, jaz sem<br />

92 od new yorka do kostarike na avtoštop


VELIK... vendar ce pogledamo globlje, vidimo, da pravzaprav<br />

JAZ sploh ne obstaja. JAZ sploh ne obstaja, ce ni TEBE in DOBRO<br />

ne more obstajati, ce ni SLABEGA. Torej sta to dve strani enega<br />

kovanca. In kdaj ste nazadnje drzali v rokah kovanec z eno<br />

samo stranjo? In ce ima kovanec dve strani, je to se vedno en<br />

sam kovanec.<br />

Bil sem clovek, ki je govoril veliko. Govoril veliko o stvareh,<br />

ki jih pravzaprav ni izkusil. Zdaj sem se naucil govoriti zgolj o<br />

stvareh, ki sem jih dozivel. Naj imajo veliki misleci ali ljudje, ki<br />

se radi tako nazivajo, intelektualno besedicenje o stvareh, ki jih<br />

clovek ne more nikoli izkusiti, jaz mislim, da so edine kredibilne<br />

in zares pomembne izkusnje tiste, ki ste jih doziveli v svojem<br />

zivljenju.<br />

Tudi zdaj lahko z vami delim izkusnjo, kako izgleda IZSTOP IZ<br />

DUALNOSTI. Povem vam - NORO! Ko dozivljam trenutke, ko vidim<br />

svet kot eno, ko sem jaz isto kot ti in on in moji starsi in sestrica, ki<br />

so pri vecerji deset tisoc kilometrov stran, je vse ena sama sreca<br />

in ljubezen. Preprosto ne more biti prostora za nicesar drugega.<br />

Torej... khm... upiram se zelji, da bi dokoncal se zadnjih 23<br />

strani eseja in se vracam k zgodbi..<br />

..ko ugledam neverjeten prizor. Meter in pol stran od mene<br />

so vrata avtomobila na stezaj odprta in dve prikupni deklici me<br />

sprasujeta, ce je kaj narobe. Zasmejal sem se. Ker niso sle v<br />

smer Guatemale, so me odpeljale v bliznji hotel, kjer stanujejo,<br />

mi placale sobo in preziveli smo preostanek noci na toplem v<br />

zanimivem kramljanju. Med drugim me je zanimalo, kako so lahko<br />

tako nepremisljene, da sredi noci na cesti poberejo neznanca in<br />

ga nalozijo v avto. Smejale so se in mi obljubile, da ne bodo tega<br />

storile nikoli vec.<br />

Naslednje jutro sem dobil turisticno vodicko (ena izmed deklet),<br />

ki mi je razkazala lepote mesta, me oblozila s toliko sadja, kot sem<br />

ga lahko nalozil v nahrbtnik in me peljala na avtobusno postajo,<br />

kjer sem se dobil z voznikom crnega kamioncka, v katerem sem<br />

prejsnji vecer uzival lepote mrzle Mehike. Danes sem se peljal v<br />

kabini.<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

93


San Cristobal (Mehika) - Guatemala - El Salvador - Honduras -<br />

Nikaragua - Costa Rica<br />

Pred gvatemalsko mejo sem ugotovil, da sem pozabil potni<br />

list in sto dolarjev v primeru urgence v kamioncku in zacelo se je<br />

mrzlicno iskanje voznika, ki je odpeljal ne vem v katero smer. S<br />

pomocjo domacinov smo ga nasli in oba sva se posteno nasmejala<br />

moji raztresenosti.<br />

Kmalu po vstopu v Gvatemalo, mi je ustavil kamion Coca Cole in<br />

voznik je bil pravi komik. Predstavil me je vsem svojim kolegom,<br />

ki smo jih srecali na poti, ces da sem nadzornik iz Evrope in sem<br />

prisel nadzorovati, kako delajo. Najbolj smesno je bilo to, da so ga<br />

kolegi vzeli smrtno resno in se postrojili v vrste in mi salutirali.<br />

Ko sva z Alexom prisla v Guatemala City je iz predala vzel nabito<br />

pistolo. Zadrzal sem dih.<br />

"Glej, narejena na Hrvaskem! To je blizu tebe, mar ne," mi je<br />

razlagal, kot bi mi otrok kazal svojo novo igraco. "Aha, blizu...<br />

zakaj potrebujes to rec?" sem dahnil.<br />

"Ves, v poslu, kot sem jaz, ne mores biti brez pistole," mi je<br />

zacel razlagati.<br />

Predstavljal sem si, da je morda sef Guatemalske mafije.<br />

"S cim se pa bavis?"<br />

"Z nepremicninami."<br />

Ne vem zakaj sem imel cudne obcutke, ko sem ponoci blizu<br />

meje z El Salvadorjem kupoval sladoled in poleg mene gledal<br />

policista z mitraljezom. Sledil mi je s pogledom, ko sem odhajal<br />

na cesto stopati. "Amigo, si zelis umreti? Ali kaj vraga pocnes na<br />

cesti ob tej uri"<br />

"Gulp... ne, zelim samo priti v El Salvador."<br />

In po se eni zanimivi zgodbi (ki vam jo bom prihranil - ce ne<br />

boste cel ponedeljek preziveli na internetu) spoznal dva prijatelja,<br />

ki sta me peljala sredi dzungle, mi predstavila svojo druzino in<br />

pricakal jutro v mrezi pod kokosovo palmo.<br />

El Salvador... Pred mejo s Hondurasom, mi je ustavil policijski<br />

avto, me peljal 50 kilometrov in nato je policist izstopil iz vozila<br />

94 od new yorka do kostarike na avtoštop


in ustavil kamion. Voznik si je vidno oddahnil, ko ga je vprasal, ce<br />

lahko pelje naprej mladega popotnika iz Slovakije.<br />

Honduras, kjer so me na meji posteno oglobili, ker so v El<br />

Salvadorju "pozabili" pritisniti zig...<br />

Bozicni vecer sem prezivel na meji z Nikaraguo. Na meji so se<br />

izmislili novo vstopnino, ki me je olajsala se zadnjih centov, ki<br />

sem jih malo prej nasel v kitari. Zmanjkalo je elektrike in cakali<br />

smo. Poklical sem voznike kamionov in nesrecne delavce, ki so<br />

bili tam za bozicni vecer. "Za vas imam darilo. Bozicno darilo iz<br />

Slovenije."<br />

In zapel sem jim Sveto noc v slovenscini. Nato smo se vsi objeli<br />

in si voscili "Feliz Navidad" (Vesel Bozic).<br />

Nikaragua, katero sem pol prespal, pol gledal cesto, ki je<br />

izgledala vedno ista... in nazadnje na bozicni dan dospel v COSTA<br />

RICO!<br />

Costa Rica me je cisto ocarala. Kot ponavadi so dnevi polni<br />

novih obrazov in ucenja spanscine, vendar tukaj je se nekaj vec...<br />

in da ne bom jaz za racunalnikom prezivel cel nedeljski vecer in vi<br />

cel ponedeljkov popoldan, o tem, drugic.<br />

Zdaj nekaj vem zagotovo. Latinsko Ameriko sem zacel resnicno<br />

odkrivati, ko so mi na meji z Nicaraguo pobrali zadnje penije, ki<br />

so mi se ostali od dneva igranja kitare v San Diegu. Ker ljudje, ki ti<br />

zelijo nekaj prodati, niso pravi odsev teh cudovitih dezel.<br />

Mislim, da sem pripravljen. Pet mesecev in 12 dni sem vecinoma<br />

prejemal od sveta. Zdaj bom zacel svetu dajati. Pripravljen sem<br />

na podvig, ki ga ni do sedaj izvedel se nihce. Nihce v cloveski<br />

zgodovini ni se verjel, da je kaj takega mogoce...<br />

In vi boste med prvimi, ki boste izvedeli, kaj naklepam.<br />

Do naslednjic, PURA VIDA (pozdrav na Costa Rici)!<br />

Matej<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

95


Naj vam zaupam še druge podrobnosti iz moje avanture po<br />

Latinski ameriki...<br />

Že ob vstopu v Mehiko sem ugotovil, da sem prišel v varno in<br />

prijazno deželo, ki tujca sprejme in objame z obema rokama. Prvo<br />

noč sem preživel na cesti, v različnih tovornjakih, ki so tukaj veliko<br />

počasnejši in starejši kot v ZDA.<br />

Zjutraj sem prispel do zaliva San Carlos, kjer sem se z domačinom<br />

vozil s kajakom. Noč sem preživel v znanem mestu Alamos. Ko<br />

sem prišel v Guadalaharo in se vozil skozi revno predmestje, sem<br />

bil šokiran. Ko sem štopal sredi razritih cest, me nekdo pobere in<br />

pelje na kosilo, zvečer pa me je povabil k sebi na dom. Spoznal<br />

sem nove prijatelje in prijateljice, ki so želeli, da še nekaj dni<br />

ostanem njihov gost.<br />

Vsi so me svarili pred Mexico City-jem. Tudi tja sem prispel in že<br />

prvi dan na metroju srečal prikupno Kanadčanko - Sofie, s katero<br />

sva preživela preostanek dneva v raziskovanju mesta.<br />

Od tam sem zvečer nadaljeval pot prek Pueble do Ciudad del<br />

Carmen. Tam sta me pobrala dva homoseksualca in eden od njiju<br />

se je zelo očitno zanimal zame. Nato me je pustil na osamljeni<br />

plaži in noč sem preživel v mreži pri revnih domačinih. Zjutraj so<br />

me obložili s pomarančami in drugim tropskim sadjem. Naslednji<br />

dan sem preživel na sanjski peščeni plaži. Nahrbtnik sem pustil<br />

na leseni klopci pod kokosovo palmo. Odvrgel sem vsa oblačila in<br />

se pognal v vodo! Svoboden sem bil!<br />

Iskal sem pot čez Guatemalo. Najprej sem nameraval iti celo<br />

čez Belize. Nobenih zemljevidov nisem našel. Pri sebi sem imel<br />

nek čuden zemljevid, kjer ni bilo označenih nobenih cest. Spet so<br />

me vsi svarili pred tem, da bi nadaljeval pot na jug. Name naj bi<br />

prežala tolpa Mara Salvatruce - najbolj kruta in krvoločna skupina<br />

ljudi na svetu. Bila je že noč in zagozdil sem se na neki bencinski<br />

črpalki blizu mesta Pelenque, od koder ni šel nihče proti jugu.<br />

Končno nekoga najdem, lahko pa sem ostal le na zadnjem delu<br />

tovornjaka. Mislil sem, da bom resnično zmrznil!<br />

Prispeli smo v San Cristobal. Noč je bila hladna in štopal sem<br />

redke avtomobile, ki so pripeljali mimo. Na sebi sem imel modro<br />

deko, ki sem jo dobil v Miamiju. Naenkrat zagledam brezdomca,<br />

kako leži ob neki zgradbi. Zavijem se v svojo deko in štopam<br />

96 od new yorka do kostarike na avtoštop


naprej. Vest mi ni dala miru. Stopil sem dol in deko položil nanj.<br />

Vedel sem, da bom jaz že dobil drugo, če jo bom potreboval.<br />

Naenkrat vidim ob robu ceste prikupno damo, kako se steguje<br />

prek okna in me sprašuje, če kaj potrebujem. Nisem mogel verjeti<br />

svojim očem. Ko sem se približal, sem videl, da sta v avtu dve<br />

dekleti.<br />

Rekel sem, da štopam proti Guatemali in popokali sta me v avto<br />

in me peljali v sosednji hotel, kjer sta delali. Dolgo časa smo z<br />

njunimi prijatelji prebili v špansko-angleških pogovorih in z eno<br />

od njiju sva se tisto noč ljubila.<br />

Prečkal sem mejo Guatemale, nadaljeval pot v El Salvador,<br />

Honduras in božič preživel s prevozniki tovornjakov na meji z<br />

Nikaraguo. Igral sem kitaro in pel sveto noč v slovenščini, medtem<br />

ko so me oni spremljali v španščini.<br />

25. decembra sem prispel v Kostariko. Prišel sem na plažo Los<br />

Flamingos, kjer sem se odločil, da se želim znebiti lastnine, ki jo<br />

nosim s sabo.<br />

Naenkrat sem videl vizijo sebe, kaj vse počnem za mir na svetu.<br />

Hodim po svetu brez vsega in govorim o tem, kako so vsi ljudje<br />

lahko srečni. Videl sem sebe, kako se rokujem s predsedniki držav<br />

in voditelji religij.<br />

V svojo malo beležko sem pisal, kaj so tiste stvari, ki jih na<br />

potovanju resnično neobhodno potrebujem. Prav tako sem pisal<br />

ideje za svoje novo ime. Peacehiker je bila ena prvih idej.<br />

Že naslednji dan je do mene stopil moški, ki me je z zanimanjem<br />

spraševal po moji kitari in me prosil, naj mu nekaj zaigram. Videl<br />

sem pritajeno žalost v njegovih očeh, ko mi je na hitro omenil,<br />

da si želi nekoč zaslužiti dovolj denarja, da bo lahko kitaro kupil<br />

svojemu malemu sinku. Nisem si predstavljal, kako bom lahko<br />

zanimiv neznanim ljudem, če nimam ob sebi kitare. Čez nekaj<br />

dni smo se dobili na glasbenem večeru in sem kitaro malemu<br />

podaril.<br />

Obiskal sem prijateljico, ki sem jo srečal v Dallasu. Po 2 dneh<br />

me je nagnala iz svoje hiše.<br />

- Preveč odprtega duha si, mi je rekla, ko sem v njeno velikansko<br />

vilo na hribu pripeljal prijatelje, ki sem jih srečal tisti večer. Ostal<br />

od new yorka do kostarike na avtoštop<br />

97


sem sam s svojo prtljago, sredi noči, na samotni cesti v vasici<br />

Lepanto.<br />

Ustavil mi je avtomobil s francoskim parom in me peljal do njunih<br />

prijateljev. Brez vprašanj so mi dali prenočišče v svoji preprosti<br />

hiški in neznansko smo se zabavali. Med njih sem razdelil še svoje<br />

zadnje uporabne stvari - spalno vrečo, majice, kozice, kuhalnik...<br />

Bil je čas novega leta. Pred začetkom sem želel zapisati del svojih<br />

idej. Dobil sem denar, da sem si kupil kilo grozdja in zvezek. Prišel<br />

sem v mesto Jaco, na jugu Kostarike. V svoj novi zvezek sem na<br />

veliko zapisal SANJSKI SVET 2100. Začel sem opisovat svet sanj.<br />

Tisto noč sem se odločil, da bom sam in v tišini razmišljal o<br />

misiji, ki me čaka. Takrat sem bil namreč prvič v življenju tako<br />

močno prepričan, da ima moje življenje resnično nek poseben<br />

smisel. Tisto noč sem našel svoj prostor v Svetu.<br />

Ugotovil sem, da nujno potrebujem dom, kjer se bom pripravil<br />

na misijo, ki me čaka. Spomnil sem se na povabilo slovenske<br />

družine iz Kostarike, ki sem ga dobil med svojim bivanjem v<br />

Miamiju. Našel sem njihovo številko, jih poklical in vprašal, če me<br />

lahko sprejmejo za nekaj dni v svojo hišo. Pri njih sem nato ostal 14<br />

dni. 12 ur na dan sem bil na računalniku. Registriral sem domeno<br />

peacehiker.com in naredil osnovno spletno stran v slovenščini,<br />

angleščini in španščini ter napisal reportažo domov.<br />

Borut Strel (Martinov sin) mi je poslal povabilo v GMAIL, ki je<br />

pomenil čisto novo dimenzijo mojega spletnega komuniciranja!<br />

98 od new yorka do kostarike na avtoštop


Belize<br />

Guatemala Honduras<br />

El Salvador<br />

Nicaragua<br />

Kostarika<br />

Varadero


Havana<br />

Cuba<br />

Trinidad<br />

Baracoa<br />

Santiago de cuba<br />

III. DEL<br />

<strong>PEACEHIKER</strong> ALI AMERIŠKI VOHUN?<br />

13. december 2004–15. april 2005


DOKUMENT SANJSKI SVET 2100<br />

Zapustil sem družino Mileta, ki me je prijazno gostila. S sabo<br />

sem nosil dvajset strani dokumenta SANJSKI SVET 2100 ...<br />

JAVLJAM SE IZ: blizu San Jose-ja, Kostarika<br />

17. 1. 2005<br />

ODSLEJ SAMO Z ZOBNO SCETKO IN FOTOAPARATOM<br />

Po 14 dneh sem se spet znasel na cesti. Pocutil sem se kot<br />

prvi dan potovanja. S to razliko, da sem imel tokrat veliko manj<br />

prtljage.<br />

Odslej samo z zobno s scetko in fotoaparatom?<br />

Vecerilo se je ze in, kot bi mignil, se je dan prevesil v noc. Bil<br />

sem sam na cesti, ne da bi vedel, kje bom jedel, kje bom spal in<br />

kam sploh grem.<br />

Stal sem na cesti in nisem se dojel, da sem spet na poti k avanturi,<br />

z zaupanjem in svobodo. Brezizrazno sem zrl v cesto pred seboj<br />

in na stotine avtomobilov, ki so peljali mimo, ter za trenutek<br />

podvomil, da bo Bog vedno poskrbel zame, ko mu bom zaupal.<br />

Mogoce je vse skupaj nek cuden trik mojih mozganov in Boga<br />

sploh ni. Noc je ze padla na zemljo, bil sem lacen in vsak trenutek<br />

je postajalo bolj mrzlo. Zacel sem v mislih ustvarjati scenarije,<br />

kako bi se mi lahko kaj zgodilo, kako je cisto mogoce, da bo danes<br />

prvi vecer na potovanju, ko bom lacen. Videl sem slike ljudi, ki bi<br />

me lahko napadli in oropali. Vedno sem vajen govoriti: »Zgodi se<br />

ti navadno tisto, cesar te je najbolj strah.«<br />

In po eni uri se je nekaj zgodilo.<br />

V spominu se mi je zavrtel film z dogodkom iz severozahodne<br />

Spanije, med Santiagom in portugalsko mejo, ki me je mocno<br />

102 peacehiker ali ameriški vohun?


pretresel. Tako kot vceraj, sem tudi v Spaniji pred 4 meseci sredi<br />

noci stal na cesti in po 5 urah in pol prestopanja (in zmrzovanja)<br />

zakrical: »Bog, jaz ti ne zaupam vec! Vidim, da ne skrbis vec zame!<br />

Tisto, kar je bilo zapisano v Svetem pismu, da bos vedno poskrbel<br />

za cloveka, je navadna laz!« 10 minut zatem, sredi najhujse<br />

tesnobe in negotovosti, mi je ustavil rdec renault 5. Pritekel sem<br />

k avtomobilu, malce sumnicavo pogledal moskega v notranjosti,<br />

vendar sem nazadnje cutil, da je varno ter vrgel noter svoje stvari<br />

in se usedel na sprednji sedez.<br />

»Oh, najlepsa hvala! Ime mi je Matej.«<br />

Tisina.<br />

»Kako je vam ime?«<br />

Tisina.<br />

Avto se je zacel premikati.«Amigo, zaupas Bogu?«<br />

Prisezem, da se nikoli v zivljenju nisem bil tako sokiran.<br />

»Da,« sem pocasi izustil. »Zdaj zaupam.«<br />

»Nadvse pomembno je zaupati Bogu,« je nadaljeval skrivnostni<br />

neznanec.<br />

Vse, kar mi je od tega cloveka ostalo, je nekaj naceckanih besed<br />

v spanscini in njegovo ime. Vendar tega dogodka ne bom nikoli<br />

pozabil.<br />

Usedel sem se na zelenico zraven ceste in molil. »Bog, hvala<br />

ti za cloveka, ki mi ga bos poslal v naslednjih minutah. Zaupam<br />

ti. Resnicno ti zaupam.« Vrnil se mi je nasmeh, vrnilo se mi je<br />

zaupanje, vrnila se mi je ljubezen do sveta.<br />

Po dobrih petih minutah sem zaslisal zvok avtomobilske<br />

hupe. Obrnil sem se in videl avtomobil s prizganimi varnostnimi<br />

smerokazi. Tekel sem do njega, mu rekel, da ne vem tocno, kam<br />

grem, ampak San Jose bo v redu. Moski se je zasmejal in me<br />

povabil noter.<br />

»Carlos. Kako je tebi ime?«<br />

»PH. Peacehiker.«<br />

Vrnilo se mi zaupanje v sebe, zaupanje v svet in zaupanje v<br />

nalogo, ki me caka.<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

103


Pred dvema tednoma sem spoznal prijetno in gostoljubno<br />

slovensko-hrvasko druzino, ki zivi blizu San Joseja in me je gostila<br />

skoraj dva tedna, ki sem jih prezivel vecinoma za racunalnikom<br />

in od jutra do vecera pisal prihodnje nacrte in refleksijo zadnjih<br />

sestih mesecev.<br />

Zgodba se je zacela na bozicni dan, ko sem z vso svojo kramo prispel<br />

v Costa Rico in pristal na plazi Flamingo na severozahodu dezele.<br />

»Kaj pa ce bi odslej potoval samo z zobno scetko in fotoaparatom?«<br />

sem pomislil, ob pogledu na velik nahrbtnik in kitaro.<br />

»Zakaj pa ne,« sem si rekel in naredil kratek seznam stvari, ki je<br />

vkljuceval se troje spodnjih hlac, dve spodnji majici, CD player s<br />

CDji, anorak, potni list, scipalec za nohte in deo sprej. Morda bom<br />

kdaj zbral pogum in naredil ta seznam se krajsi in se popolnoma<br />

prepustil svetu, da skrbi zame.<br />

Takoj, ko sem sprejel to odlocitev, sem v pljucih zacutil zrak<br />

popolne svobode.<br />

In kmalu je sledilo sporocilo, ki je kot kaze potrpezljivo cakalo,<br />

da se koncno odlocim pokazati resnicni pogum ter zaupanje in<br />

mi v trenutku odprlo CISTO NOVO DIMENZIJO. Tako kot sem pred<br />

sestimi meseci vedel, da moram iti na to potovanje (ceprav nisem<br />

vedel zakaj grem), tako zdaj cutim, da moram slediti tej nalogi. Ne<br />

vrnem se domov, dokler te naloge ne izpolnim (razen na obisk za<br />

sestrin 11. rojstni dan naslednje leto).<br />

Ljudje, ki jim zaupam svoje namere, mi pravijo, da to ni mogoce.<br />

Vendar to so ljudje tako rekli vsakokrat, ko se je v zgodovini<br />

zgodila sprememba.<br />

Mislim, da se podajam na misijo, ki ni uspela se nikomur.<br />

Vendar mi nekaj pravi, da meni bo. Nikakor ne meni samemu,<br />

pac pa meni in milijonom ljudi, ki bodo zaceli sanjati z mano. Po<br />

sestih mesecih potovanja, sem spoznal, da je svet neznansko lep<br />

in prijazen.<br />

Imejte me za naivnega, vendar jaz globoko verjamem, da je<br />

prisel cas, ko ni vec nobene potrebe ...<br />

104 peacehiker ali ameriški vohun?


... da bi bil kdo na svetu nesrecen,<br />

... da bi bil kdo na svetu lacen,<br />

... da bi obstajalo orozje, ki lahko ubije drugega cloveka,<br />

... da bi kdorkoli omejeval otroke pri njihovi igri.<br />

Razlicni ljudje lahko zivijo drug ob drugem v miru in prijateljstvu.<br />

Vsi lahko zivimo na planetu in obenem ohranimo naravo cisto.<br />

Recite, da sem naiven, vendar jaz ne vidim nobenega razloga,<br />

zakaj ...<br />

... bi bil kateri otrok zapuscen in prikrajsan za starsevsko<br />

ljubezen,<br />

... bi bil kdo obravnavan drugace zaradi svoje barve koze,<br />

narodnosti ali prepricanj,<br />

... bi kdo sovrazil, ranil ali ubil drugo clovesko bitje,<br />

... ne bi bili raje vsi skupaj srecni in se imeli radi?! TAKO<br />

ENOSTAVNO JE!<br />

Zdaj grem z vso gorecnostjo proti tem sanjam. Zadnjo noc pri<br />

Miletovi druzini sem postavil spletno stran v treh jezikih (spanska<br />

verzija se se ustvarja), ki govori vec o nacrtovanem projektu.<br />

www.peacehiker.com (izberite slovenski jezik)<br />

Potreboval bom pomoc.<br />

Ne denarne pomoci, pac pa ljudi z znanjem, izkusnjami in voljo<br />

se boriti za NASE SKUPNE sanje.<br />

Dan potem, ko sem se odlocil potovati brez vsega, sem stopal<br />

v mestu Jicaral, ko nekdo stopi do mene in me vprasa, ce igram<br />

kitaro in ce mu lahko kaj zaigram.<br />

»Seveda!« sem mu rekel. Nikoli namrec ne odklonim, ce si kdo<br />

zeli poslusati mojo glasbo.<br />

»Kako lepo!« mi je rekel. »Lahko se jaz poskusim?<br />

»Zaigral in zapel mi je cudovito pesem. Braulio igra kitaro veliko<br />

bolje od mene. Cutil sem zelo prijetno energijo v tem cloveku.<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

105


»Imam 8-letnega fantka, ki obozuje kitaro. Nekoc bom zbral<br />

dovolj denarja in mu jo kupil.<br />

»KLIK. »Braulio, ce me peljes do mesta Lepanto, kjer se bom<br />

srecal s prijateljico, ki sem jo spoznal v Ameriki, bom en vecer<br />

prisel k tebi in bomo skupaj igrali na kitaro.«<br />

Res me je peljal in mi vmes predstavil se svojo zeno in otroke.<br />

Vecer je prisel in 8-letni Martin Braulio je mene in mojo kitaro<br />

poziral z ocmi in usesi (mislim, da bolj mojo kitaro:). »Martin, ta<br />

kitara je kot moje dekle. Z mano je bila v najlepsih in najhujsih<br />

trenutkih in vedno ostala zvesta in dobre volje. Z njo sem zasluzil<br />

veliko denarja in mislim, da sem osrecil tudi veliko ljudi.« Polozil<br />

sem kitaro v njegove roke in rekel: »Martin, zdaj bi rad, da ti z njo<br />

potujes, sluzis denar in osrecujes ljudi.«<br />

Zaprepaden pogled, ki se je spremenil v najlepsi nasmeh, ki<br />

sem ga kdaj videl na otroskem licu.<br />

Velik nahrbtnik je trenutno se pri Miletovi druzini. Nasel bom<br />

nacin, da ga dostavim domov, ali ga dal komu, za katerega bom<br />

cutil, da ga resnicno potrebuje.<br />

Danes bi vam rad napisal nekaj vrstic o besedi, ki jo velikokrat<br />

uporabljam. Kaj je prava LJUBEZEN?<br />

Zalosten ugotavljam, da veliko ljudi dandanes ne ve, kaj je to<br />

ljubezen. Ljubezen ni privlacnost, ki jo cutis do osebe nasprotnega<br />

spola, ljubezen ni SEKS in ljubezen tudi ni navezanost na nekoga<br />

z obcutkom, da brez njega ne mores ziveti. Po mojem je ljubezen<br />

custvo, ki je v jedru vsakega cloveskega bitja. Globlje kot prihajam<br />

v svoje bistvo, bolj cutim mir, zaupanje v svet in univerzalno<br />

ljubezen do vsakogar.<br />

Clovek, ki ima v sebi ljubezen, bo imel vsakega cloveka, ki<br />

mu prekriza pot, rad. Lepe ljudi in manj lepe, ljudi zenskega in<br />

moskega spola, dojencke, otroke, pubertetnike, odrasle in starejse.<br />

Kadar se cutim eno s svetom, bom imel rad prijetno punco, ki jo<br />

bom ogovoril na metroju, in starko, ki ji bom v roke potisnil pol<br />

dolarja, jo pogledal v oci in ji stisnil roko. Rad bom imel ljudi, ki<br />

106 peacehiker ali ameriški vohun?


se mi smehljajo, in ljudi, ki me gledajo jezno. Rad bom imel ljudi,<br />

ki mene in mojo pot obozujejo, in ljudi, ki mislijo o meni, da sem<br />

navaden blefer. Ni pomembno, kdo je clovek, pomembno je, da<br />

znas videti njegovo bistvo in njega kot dar. Vsak trenutek pride en<br />

tak neprecenljiv dar do vas in vasa naloga je najti biser v njem in<br />

ne razloge, zakaj bi ga imel rad ali ne. (To so moje sanje, ki se jim<br />

pocasi priblizujem - nisem se tam ... se vedno imam raje lepa mlada<br />

dekleta, kot manj privlacna ... in raje majhne otroke, kot odrasle).<br />

Ko imas nekoga resnicno rad, si ne zelis, da bi bila ta oseba s<br />

tabo za vsako ceno. Edino, kar upas in zelis, je, da bi bila ta oseba<br />

srecna. Te osebe ne pogresas, niti te zanjo ne skrbi. Srecen si,<br />

kadar je ta oseba ob tebi, in srecen si, kadar je ta oseba srecna<br />

stran od tebe. Vsem ostalim oblikam navezanosti, ki jim ljudje<br />

pravijo »ljubezen«, jaz recem navadna sebicnost. Veliko ljudi<br />

druge osebe uporablja kot objekt, da zadovolji manjko v sebi.<br />

...<br />

Zelim vam veliko ljubezni!<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

peacehiker@gmail.com<br />

P.S. 1 Veliko mi jih pise, da mi ne morejo poslati e-maila. Ce ne<br />

morete, pisite na peacehiker@gmail.com.<br />

Kot ste opazili, imam celo potovanje tezave z e-maili in mailing<br />

listami (rabim 2 uri, samo da vam nekako uspem poslati to pismo,<br />

ne najdem mailing liste, ki bi delovala, smtp strezniki nocejo<br />

hkrati poslati vec kot 80 naslovov)<br />

...<br />

Od: Irena Sedmak<br />

Datum: 18.1.2005 18:42<br />

Zadeva: Samo berem in se cudim<br />

Vesela sem, da si zopet srecal dobre ljudi. V<br />

katerem mestu pa? Imas spet na razpolago<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

107


acunalnik? Vceraj je bil pri nas Marko, povedala<br />

sem mu o tvojih nacrtih. On, imam obcutek, tudi<br />

misli, da gre za naivnost. Pravi, da je Marija rekla<br />

Luciji v Fatimi, da bo dozivela to hudo, ki pride<br />

na svet. Lucija ima ze 96 let. On slepo zaupa<br />

g. Pojavniku. Pravi tudi, da je ta potres in vse<br />

gorje le posledica greha na tem obmocju, saj da<br />

je znano kot najrazvratnejse, saj so si tja hodili<br />

tesit slo prav stirjeni zapadnjaki, ker tam starsi<br />

prodajajo svoje deklice 12,13 let stare za denar tem<br />

pedofilom. Jaz v to dvomim.<br />

Trdi, da se svet ne bo poboljsal, dokler ne bo<br />

hudega ociscenja vseh gresnikov, ostali naj bi le<br />

dobri in s tem nova doba.<br />

Sedaj koncujem in te lepo pozdravljam. Bog s tabo!<br />

mamca<br />

Od: Iva<br />

Datum: 18.1.2005 13:33<br />

Zadeva: Eager to help<br />

Dragi Matej oz. Peacehaker,<br />

Ze od zacetka spremljam tvoje potovanje in ti<br />

moram povedat, da globoko spostujem vse kar<br />

trenutno pocnes in delis z nami tvojo izkusnjo.<br />

Zanimivo je, da ze zadnjih 15 let berem literaturo<br />

na temo duhovnega razvoja (trenutno je to knjiga<br />

»Pogovori z bogom«, moja prva na to temo pa je<br />

bila »Ucbenik zivljenja« od slovenskega avtorja<br />

Martina Kojca).<br />

Vse kar pises ti o svojih spoznanjih, je tudi v<br />

teh knjigah in mnoga dejansko jaz tudi v svojem<br />

zivljenju zivim - kot npr. »Kar mislis - to si - to<br />

ustvarjas in to se ti tudi dogaja.<br />

Poraja se mi vprasanje ali si ti do teh spoznanj<br />

prisel sam na kakrsen koli nacin ali si se s<br />

tem seznanil prav tako skozi literaturo? Jaz<br />

VERJAMEM oz. bolje VEM, da je vse kar napises<br />

RESNICA, pa vseeno obcudujem tvoj pogum,<br />

108 peacehiker ali ameriški vohun?


kajti meni se kljub mojemu vedenju v kriticnih<br />

trenutkih se vedno dogaja, da pozabim, da<br />

nimam razloga za strah oz. se moram na to se<br />

vedno zavestno opominjati in zavestno odganjati<br />

negativne misli.<br />

Kakor koli ze. Zankrat se ne vem kako bi ti drugace<br />

pomagala, razen da sem na tvoja pisma opozorila<br />

prijateljico, ki je novinarka pri reviji Jana (Katja<br />

Bozic). Kot sem pricakovala, jo zadeva zelo zanima,<br />

nekaj je baje o tebi ze napisala, zdaj pa sem jo<br />

pozvala naj se se kaj bolj angazira. Ko bom pa<br />

jaz lahko naredila se kaj vec, bo to tudi storila.<br />

Zaenkrat pa prejemas veliko pozitivne energije<br />

z moje strani vsakic ko berem tvoja pisma in<br />

vsakic ko gledam, ce si ze kaj novega napisal in se<br />

sprasujem kaj neki se dogaja s tabo.<br />

Vse dobro ti zelim,<br />

Iva<br />

Od: Mitja<br />

Datum: 18.1.2005 18:40<br />

Zadeva: Eager to help<br />

Hey Peacehiker,<br />

Ko sem slisal kaj nameravas, ko sem slisal o<br />

poslanstvu ki si si ga zadal, je moja reakcija bila se<br />

vrcti nazaj, tako da sem lezal na kavcu enega puba<br />

z rokami nad glavo in zakrical: CAAAAR. Gledal<br />

sem v strop in cutil sem le ljubezen do tebe in tudi<br />

moje sanje ki se vedno bolj uresnicujejo... z velikim<br />

nasmehom... Bravo.<br />

Tudi jaz sanjam o takem svetu, tudi jaz se trudim<br />

da bi tak svet postal realnost, na drugacen nacin<br />

sicer, vendar sledim tem sanjam in presrecen<br />

sem ko slisim za se kakega sanjaca, ki ve da je vse<br />

to mogoce... JAHUUU :) To, vedno vec nas je...<br />

JAHUUU :)<br />

Enkraten si...<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

109


Vedi da te 100% podpiram in pomagal ti bom<br />

kakorkoli bom lahko. Ne poznam najbolje o<br />

postavljanju spletnih strani (mogoce en dan, danes<br />

se ucim), sem pa tudi jaz poln energije, idej, volje,<br />

sanj in ljubezni.<br />

Najbolje da ti en dan cel kurikulum napisem in da<br />

predlagas v cem bi ti lahko najbolje pomagal... kaj<br />

pravis?<br />

Dragi Peacehiker, bravo<br />

Z ljubeznijo,<br />

Mitja<br />

Od: Domen<br />

Datum: 18.1.05<br />

Zadeva: zdravstvuj!<br />

vsec mi je tvoja ideja! mislim da je tudi uresnicljiva!<br />

tvoje potovanje spremljam ze od zacetka, ko si me<br />

navdusil z drznostjo, preprostostjo in iskrenostjo.<br />

in me vsakic znova:) tudi sam sem idealist, ter sem<br />

se tudi ze odlocil, da bom zivljenje posvetil svoji<br />

ideji. ocistiti svet. sem namrec ekolog po srcu in to<br />

dokaj zagrizen. zato bo moja pomoc tvoji ideji moja<br />

ideja. moj plan bo/je del tvojega. imam obcutek, da<br />

se bosta najini poti se srecali:)) uzivaj se naprej<br />

Domen<br />

Od: Karmen<br />

Datum: 17.1.2005 9:05<br />

Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in<br />

fotoaparatom?<br />

Dragi Matej!<br />

Hvala za tvoje prijetno pismo ... kaksne<br />

dogodivscine... No, mogoce pa bo iz tvojih pisem<br />

nastala knjiga ...<br />

110 peacehiker ali ameriški vohun?


Zelim ti, da bi se naprej, tudi z odprtimi ocmi,<br />

sanjal svoje sanje. Naj te na poti vedno spremlja<br />

Ljubezen!<br />

Z ljubeznijo, Karmen<br />

Od: Bernardka<br />

Datum: 19.1.2005 17:32<br />

Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />

fotoaparatom?<br />

Cao, Matej!<br />

Hvala, hvala, stokrat hvala za vsako besedo, ki jo<br />

posljes na moj mail!<br />

Vse, kar dobim od tebe, pride ob pravem casu!<br />

Zelela sem postati del tvoje ekipe, pa mi ne<br />

funkcionira, ko pritiskam na linke, ki si jih<br />

zapisal.<br />

Kaj je torej carobna formula?<br />

Veliko, veliko novih spoznanj na tvoji poti zivljenja<br />

in se kmalu vidimo, ali ne?<br />

Berni iz Maribora :-)<br />

Od: barbara<br />

Datum: 19.1.2005 21:21<br />

Zadeva: Re: Naprej samo z zobno scetko in<br />

fotoaparatom?<br />

zivjo matej!<br />

moram ti priznati, da z veseljem spremljam tvojo<br />

pot ze od zacetka in prav 'poziram' maile polne<br />

zanimivih zgodbic in globokih misli. cutim, da<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

111


si na poti necesa velikega in zato ti tudi koncno<br />

pisem. sledi svojim sanjam in ne daj, da te ciniki in<br />

skeptiki odvrnejo od tvojega cilja! s takim zagonom<br />

in pozitivnim misljenjem ti bo sigurno uspelo!!<br />

lep pozdrav kjerkoli ze si,<br />

barbara<br />

Od: Mateja<br />

Datum: 20.1.2005 20:40<br />

Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />

fotoaparatom?<br />

Matej,<br />

popolnoma si me sokiral. Res. Ko sem prebrala<br />

tale mail, je moj prvi odziv bil: »Saj mu ne more<br />

uspeti!«. Drugi pa: »Seveda mu lahko. Kako je<br />

pogumen!«<br />

Res ti lahko uspe. Se spomnis nekaj mailov nazaj,<br />

ko sem ti rekla, da clovek lahko spreminja svet?<br />

Vsega naenkrat ne, lahko pa svoj svet, torej svet, v<br />

katerem deluje. Tale tvoja odlocitev me je spomnila<br />

na film Daj naprej, ko se je decek odlocil, da bo<br />

spremenil svet. Izmislil si je »nalogo«, pri kateri<br />

je moral trem ljudem narediti dobro delo. Ti trije<br />

ljudje so morali v zameno narediti druga tri dobra<br />

dela. In tako naprej. Nastala je mreza, ki je malo<br />

po malo spreminjala zivljenja ljudi. Film se konca<br />

tragicno. Decek umre, ko zeli pomagati prijatelju.<br />

A nic hudega. Njegova naloga na Zemlji je bila<br />

koncana.<br />

Od: nina<br />

Datum: 23.1.2005 12:26<br />

Zadeva: RE: Naprej samo z zobno scetko in<br />

fotoaparatom?<br />

112 peacehiker ali ameriški vohun?


Hahoj, Matej.<br />

Danes sem se zbudila z mislijo, da ti moram pisati,<br />

in evo me! Sej ti nimam prav dosti povedati; samo<br />

to, da te podpiram v tvoji nameri. Tvoja pisma me<br />

veckrat navdihnejo.V njih vidim sebe in nekoga<br />

ki leti korak pred mano. Vedi, da so za tabo se<br />

druge ptice in vsi letimo v skupno smer: Sami vase,<br />

v tocko kjer se »jaz« ne loci vec od »ti«, »vsi« in<br />

»vse«. Svet je nase igrisce. Ko ves, da nicesar ni,<br />

in hkrati vse je, se pustis zapeljati lepoti trenutka,<br />

in to je to. Svobodni smo, ker tako verjamemo.<br />

Vsi smo svobodni, le da eni tega nocejo verjeti; na<br />

trenutke se sama ne. A potem me vedno nekaj<br />

spomni, vcasih ze samo listek, ki pade z drevesa,<br />

da se ni nicesar bati. Rada te imam, Peacehiker.<br />

Hvala ker si ;)<br />

Nina<br />

OČE NESE STVARI DOMOV<br />

Že čez nekaj dni sem v glavnem mestu Kostarike našel mlada<br />

študenta, ki sta mi zagotovila, da bosta moja predstavnika za<br />

stike z mediji v Kostariki.<br />

Nadaljeval sem pot v Nikaragvo, kjer sem na tamkajšnji fakulteti<br />

v Managui našel dekleti, ki sta se navdušili nad idejo. V glavnem<br />

mestu Gvatemale sem našel učitelja angleščine, ki se je odločil<br />

prevzeti projekt v svoji deželi, v Hondurasu nekega podjetnika, v El<br />

Salvadorju bivšega vojaka. Prištopal sem vse do meje z Belizejem.<br />

Vozil sem se s paravojaškimi milicami, policisti, kmečkimi vozovi,<br />

na motorjih in v avtobusih.<br />

Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč<br />

sem dobil streho nad glavo.<br />

V Belizeju sem doživel dolgo pričakovano srečanje s svojim<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

113


tretjim bratrancem in njegovo ženo, ki imata svojo kliniko. Shayne<br />

mi je rekel, da je moj projekt zabloda in naj grem raje domov.<br />

Rekel mi je, da nimam pojma o realnosti, v kateri je svet.<br />

V Belizeju sem ostal le šestintrideset ur. Nisem našel svojega<br />

predstavnika. Prvič so bile moje ideje na preizkušnji. Ljudje so se<br />

mi zdeli zelo neprijazni.<br />

Vsak dan sem dobil hrano zjutraj, podnevi in zvečer. Vsako noč<br />

sem dobil streho nad glavo.<br />

Takoj ko sem prečkal mejo z Mehiko, mi je ustavil mož po<br />

imenu Alejandro in me povabil k sebi domov. Živi v Raju, kakor<br />

je poimenoval svoje malo posestvo s hišico in nekaj drevesi ob<br />

laguni. Naslednji dan sem srečal Nito in Šivo, človeka, ki sta<br />

močno spremenila mojo perspektivo o svetu. Pri njiju sem ostal<br />

deset dni.<br />

- Ime mi je Peacehiker in rad bi rešil svet! Rad bi izkoreninil<br />

lakoto in ...<br />

- Vse je popolno in točno tako, kot je, je bil kratek Šiva.<br />

V naslednjih dneh sem te besede razumel vedno globlje.<br />

Nita je bila tudi prva oseba na moji poti, ki mi je rekla, da imam<br />

»spiritualni ego«.<br />

V Cancun me je nato prišel obiskat oče. Najela sva avto in se<br />

vozila po celi zvezni državi Quintana Roo. V mestu Chetumal sva<br />

pustila zadnja vrata avtomobila odklenjena, in ko sva prišla iz<br />

trgovine, sva videla, da nama je nekdo ukradel oba nahrbtnika.<br />

Prevozila sva tudi Yukatan, kjer sva šla s kajaki gledat flaminge in<br />

obiskat domorodne Indijance.<br />

Oče je bil poln skrbi. Večkrat se je razjezil name. Moje ideje so<br />

se mu zdele neumne. Ko sem mu razlagal, kako bo deloval projekt<br />

SANJSKI SVET, mi je rekel, naj raje pridem domov in počnem kaj<br />

pametnejšega.<br />

Ko sva se poslovila, mi je želel dati nekaj denarja in oblačil.<br />

Prosil sem ga samo, ali mi lahko kupi majhen in poceni nahrbtnik,<br />

dva para oblačil ter pet spodnjih gat. Ustregel je moji prošnji.<br />

114 peacehiker ali ameriški vohun?


Poleg tega mi je kupil še letalsko karto za Kubo.<br />

Prebral sem vse tri knjige Pogovori z Bogom. Odločil sem se,<br />

da želim iti na pot proti popolni osvoboditvi vseh prepričanj, vseh<br />

strahov in omejitev. V teh knjigah sem resnično začutil Boga na<br />

način, kot se mi je na poti dostikrat prikazal, a ga nisem želel<br />

sprejeti zaradi toliko idej, ki so se nakopičile v meni.<br />

Očetu sem dal veliki nahrbtnik, telefon in kreditno kartico.<br />

Težko mu je bilo pustiti me samega brez enega dolarja.<br />

Po očetovem odhodu sem ostal v internetni kavarni, od koder<br />

sem prijateljem poslal pismo.<br />

Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />

<br />

Datum: 27.2.2005 1:57<br />

Zadeva: Re: se ti oglasam...<br />

Sabina, tudi jaz grem cez veliko sprememb.<br />

Pred 10 dnevi je v Mehiko priletel oce in bova<br />

skupaj ostala se 2 dni. Verjetno sva bila midva<br />

z ocetom sorodni dusi v katerem od prejsnjem<br />

zivljenj... tako neverjetno dobro se vedno<br />

zastekava. Prebral sem 3 knjige Pogovori z Bogom<br />

in so me cist odtrgale. Zdaj imam resnicno<br />

obcutek, da ne obstaja nobenih mej. Se vedno<br />

nisem dokoncal vsega tistega, kar sem se namenil<br />

dokoncati ze dolgo nazaj. Tisoce idej vre v moji<br />

glavi, stotine konceptov se topi in spreminja v<br />

ljubezen. Odkrivajo se nove sfere mene, ki jih<br />

nisem prej nikoli poznal. Nekaj me ustavlja pri<br />

dokoncanju osnovnih smernic tega projekta. Vsak<br />

dan nastaja vecji in bolj izpopolnjen, vendar cutim,<br />

da moram se nekaj izkusiti preden javno objavim<br />

svetu svoj nacrt. Vedno bolj v meni vre ideja, da<br />

grem odkrivati zivljenje se globlje. Zelim se za<br />

nekaj casa utopiti v primitivnih civilizacijah in z<br />

njimi izkusati svobodo enosti. Rad bi srecal ljudi,<br />

ki so resnicno modri in ki resnicno vedo stvari.<br />

Vedno bolj cutim, kako druzba represira svojo<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

115


seksualnost. Nekoc sem mislil, da vem o seksu<br />

vse, zdaj se vedno bolj zavedam, da ne vem<br />

prakticno nic. Vse to, kar izkusimo otroci zahodne<br />

civilizacije je dalec pod tem, za kar smo ustvarjeni<br />

da izkusimo. Rad bi obcutil popolno svobodo v<br />

zdruzitvi z zensko... in to iz cistega uzitka, brez<br />

kakrsnihkoli mitov pripetih na seksualni akt. Rad<br />

bi obcutil orgazem z vsem duhom in telesom, z<br />

vsem svojim bitjem... rad bi cutil, da razumem to<br />

veliko skrivnost zivljenja. V realnosti je zelo tezko<br />

najti ljudi, ki to razumejo in ki to zmorejo. Vedno<br />

bolj imam tudi obcutek, kako v resnici malo vem o<br />

svetu. Kako ne vem pravzaprav nic.<br />

Naucil sem se opazovati ego in ga ljubiti kot del<br />

mene. Cutim kako se manjsa... kako ne vodi vec<br />

mojih dejanj. Ce bos potrebovala pomoc pri ucenju<br />

spanscine, se oglasi. Lahko mi tudi napises pismo<br />

v spanscini pa ti ga bom popravil.<br />

Z ljubeznijo,<br />

P<br />

JAVLJAM SE IZ: Cancun, MEHIKA<br />

4.3.2005<br />

POROCILO IZ MALE SOLE<br />

Ob popotovanju sem ugotovil, da ljudje nismo ravno najboljsi<br />

ucenci in da pocnemo stvari, ki ne sluzijo svojemu namenu.<br />

Z vsem srcem in duso zagovarjam prepricanje, da je svet lep, poln<br />

cudovitih ljubecih bitji z zmoznostmi, ki presegajo meje najbolj<br />

bujne domisljije, ki se imenujejo ljudje in planet neomejenih<br />

moznosti za razvoj in skoraj neomejeno zalogo raznovrstnih virov.<br />

Tezko pa je spregledati dejstva, ki kazejo, da ljudje nismo ravno<br />

najboljsi ucenci. Znova in znova delamo iste napake, pocnemo<br />

stvari in gradimo sisteme, ki ne sluzijo svojemu namenu, to je<br />

ustvariti mirno, ljubeco skupnost, kjer bi se ljudje pocutili sprejeti<br />

116 peacehiker ali ameriški vohun?


in varni in nam kazejo, da smo v zelo zgodnji fazi razvoja. Vcasih se<br />

mi zdi, da se nismo premaknili zelo dalec od Kremenckovih.<br />

Na meji z Nikaragvo, je do mene prisel mali Juan in me v<br />

polomljeni anglescini vprasal, ce zelim vodstvo. Pogledal sem<br />

ga, se sklonil in se z njim zacel pogovarjati. Juan ima 6 let in<br />

starsi v Nikaragvi ne zasluzijo dovolj denarja, da bi mu kupili<br />

zvezke in torbo za solo. V svoji zelji po izobrazbi (in tudi zato,<br />

ker doma ni dovolj hrane) dela od zore do mraka in caka na tiste<br />

redke turiste, ki mejo med Costa Rico in Nikaragvo preckajo pes.<br />

Isto pocneta 7-letni Jorge in 5-letna Amelia. Na svoji poti cez Latinsko<br />

Ameriko sem srecal ducate otrok, ki so prikrajsani za brezskrbno<br />

otrostvo. To so otroci, ki niso nikoli zares izkusili, kako izgleda igra<br />

brez skrbi, in ne vedo ali bo zvecer na mizi dovolj hrane za vse.<br />

Mama me je vprasala, katera mi je vsec<br />

V Hondurasu sem se sprehajal ob plazi v mestu Sedeńo in iskal<br />

prenocisce. Nasel sem preprosto vasko gostilnico z veliko druzino<br />

in jih vprasal, ce me zelijo nekaj noci gostiti. Mama me je navduseno<br />

sprejela in zame skrbela, kot bi bil njen sin, naslednji popoldan<br />

pa... »No, povej, katera ti je vsec, Selena ali Morena?« »Vse tri ste<br />

mi vsec.« Bruhnile so v smeh. »Resno mi povej. Ce zelis, lahko eno<br />

izmed njih porocis.« »Se lahko porocim kar z vsemi tremi?« Spet so<br />

se zasmejale, vendar sem po nemiru na njunih obrazih vedel, da je<br />

mama mislila resno. Ena punca je stela 15, druga 12 let.<br />

»Ampak Selena je prestara zate, kaj ni? Vzemi rajsi Moreno.«<br />

»Mama Ana, hecam se. Ne bom se porocil niti z eno niti z drugo.<br />

Saj sta se otroci! Jaz sem se pri 14 letih prvic poljubil. Kdaj se vi<br />

tukaj porocate?« Rekla mi je, da ce je punca stara 15 let in se ni<br />

porocena, mora biti z njo nekaj narobe. Svet se mora zbuditi in<br />

nekaj ukreniti!<br />

Svet mora dovoliti revnim narodom, da bodo koncno splavali iz<br />

zacaranega kroga revscine in jim ne bo treba 6 in 12-letne otroke<br />

posiljati na delo ali celo slabse – v zakon! Kaj pocnemo?<br />

Nekateri mecejo, drugi nimajo<br />

Vsak dan se v Ameriki in Evropi vrze stran dovolj hrane, da bi<br />

zadostili tedenske potrebe cele Afrike, Azije in Latinske Amerike.<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

117


Kaj je z nami ljudmi narobe? Zakaj se nikoli ne pojavi podjetje, ki bi<br />

delavce v tretjih drzavah zaposlilo za posteno placilo, s katerim bi se<br />

lahko postopoma osamosvojili?<br />

Zakaj si zelimo vec in vec? Kdo je bil ta, ki je rekel, da je bistvo<br />

ekonomije profit? Profit na racun zivljenja ali zivotarjenja ljudi.<br />

Obnasamo se kot, da bi se sreca skrivala v tem, koliko denarja,<br />

avtomobilov in his si bomo v zivljenju nabrali. Nasa ekonomija<br />

zagotovo ne vodi k cilju, ki bi mu klasicni ekonomisti rekli vecje<br />

zadovoljstvo ljudi.<br />

V tem pogledu smo se na primitivni stopnji razvoja. Znacilnost<br />

te primitivne dobe je izraziti individualizem, nespostovanje drugih<br />

posameznikov in njihovih potreb in mocna kompetitivnost.<br />

Nocem reci, da so ti koncepti slabi (sploh je sfera dualizma,<br />

kjer sta dobro in slabo, trhel led, ce zelis odkrivati resnico). Ko<br />

opazujes otroka v mali soli, ga ne skusas primerjati s tistim v<br />

petem razredu in ocenjujes, kateri je boljsi. Ce bomo otroku iz<br />

male sole pustili, da se razvija v skladu z naravnim redom, bo tudi<br />

on postal petosolec. Ampak, ce bo kdaj zelel priti v peti razred bo<br />

na poti moral opustiti veliko praks in prepricanj, ki jih je prej imel.<br />

Preprosto mora opazovati rezultate, ki jih doseze z dolocenim<br />

nacinom dela in poizkusiti drugi pristop.<br />

Izziv, s katerim se svet sooca je, da je v svetu ze stoletja<br />

vrsta institucij in posameznikov, ki ta naravni razvoj na vse sile<br />

blokirajo. Borijo se z zakoni, normami, pravili, kodami obnasanja,<br />

ki nas skusa spraviti cim dlje od tega, kdo v resnici smo. Nato<br />

poskusa situacijo, v katero smo prisli upraviciti z ideologijami.<br />

Solski sistem dosledno skrbi, da zatre vecino morebitnih genijev,<br />

ki sedijo v klopeh kot prvosolcki. Zdravstveni sistem skrbi, da<br />

ljudje ne bi razumeli, kako morajo ziveti, ce zelijo biti zdravi.<br />

V zadnjem odstavku nisem nameraval biti sarkasticen. Cutim,<br />

da vam samo posredujem objektivno opazovanje resnice, ki jo<br />

lahko vidimo v svetu.<br />

Obiskal me je moj najboljsi prijatelj - oce<br />

Pred dvema tednoma je prisel na obisk v Cancun moj najboljsi prijatelj.<br />

Clovek, ki me bo podpiral, tudi ce se z mano ne bo strinjal, oseba, ki jo<br />

neizmerno spostujem, prav toliko kot tudi on mene - moj ocka.<br />

Najela sva avto z mehanskim zaklepanjem stirih vrat in ob prvi<br />

priloznosti, ko sva ena vrata pustila odprta, si je nekdo prilastil<br />

najinih nahrbtnikov.<br />

118 peacehiker ali ameriški vohun?


»Joj, moj telefon z vsemi stevilkami... in moj potni list, letalske<br />

karte... in 250 eurov in kamera in video kamera. Joooj.«<br />

»Tatko, nehaj ali pa me pusti na cesti in grem naprej na stop.<br />

Tebi so ukradli samo delcek tvojega premozenja. Meni so ukradli<br />

vse. Imas obcutek, da se sekiram?«<br />

»Ne.«<br />

»Na nic od tega, kar sem nosil s sabo nisem bil navezan. Niti<br />

na dnevnik z vsemi naslovi prijateljev po celi Srednji Ameriki niti<br />

snemalnik z vsemi novimi idejami, niti na fotke v fotoaparatu. Nic<br />

ni nenadomestljivo.«<br />

Dan preden sem ga pospremil na letalisce, sem mu izrocil<br />

kreditno kartico in telefon. »Tatko, priznati ti moram, da sem se<br />

lagal.«<br />

»Glede cesa si se lagal?«<br />

»Vedno sem govoril o tem, kaksno zaupanje imam in kako me<br />

nicesar ni strah. Zakaj imam potemtakem v zepku poleg potnega<br />

lista kreditno kartico in na dnu nahrbtnika telefon?«<br />

»To moras imeti. Vztrajam na tem, da to obdrzis. Si uporabil<br />

kdaj kreditno kartico?«<br />

»Nisem. In je tudi ne bom. Vzemi jo. Telefon tudi.«<br />

Po kratkem pregovarjanju, je kartico vzel v roko in jo vstavil v<br />

svojo denarnico in dal telefon v zep.<br />

»Upam, da ti je ostalo vsaj se kaj od zacetnih 100 dolarjev?«<br />

Nasmehnil sem se. »Ostalo mi je okrog 50 dolarjev, ki sem jih<br />

pustil pri druzini, ki sola otroka v Angliji. Verjamem, da jih bo<br />

potreboval bolj kot jaz.« »Matej, to mi ni vsec. Res ne. Imej pri<br />

sebi vsaj kreditno kartico. Ce ne bos sprejel tega, ti ne bom kupil<br />

karte za Kubo in nove kamere.« »Prav, pa mi ne kupi. Nikomur vec<br />

ne bom prodal svoje svobode.«<br />

Nimam nicesar kar bi bilo za vsak primer.<br />

Predvcerajsnjim je oce odsel na letalo, jaz pa nazaj na mojo<br />

avanturo.Vceraj i je sredi Cancuna ustavil taksist.<br />

»Taksi, taksi. Señor, du ju nid taksi?« »Gracias, nimam denarja,«<br />

sem mu odgovoril. »Nimas denarja? Kako to?« Zasmejal sem<br />

se. »Nimam in ga ne potrebujem. Grem na stop do plaze.«<br />

»Ne mores iti na stop sredi noci! Evo, pojdi na avtobus.«<br />

Ponudil mi je pest polno drobiza. Prej bi verjetno podarjeni denar<br />

sprejel. Vceraj sem se pa odlocil, da od nikogar vec ne sprejmem<br />

denarja na tej poti. Naslonil sem se na prednje okno in polozil svojo<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

119


oko na njegovo: »Señor, dajte denar raje komu, ki ga res potrebuje.«<br />

Pocutim se drugace kot prej. Nicesar, razen potnega lista, ni na<br />

meni, kar bi sluzilo 'za vsak primer'.<br />

Zakaj ljudje skrivamo svoje obcutke?<br />

Postavljati sem si zacel nekaj drugih vprasanj. Zakaj ljudje<br />

skrivamo svoje resnicne obcutke? Zakaj se bojimo priznati stvari, ki<br />

bi o nas ustvarile slabso sliko? Zakaj ne govorimo o svojih strahovih<br />

in o svojih zalostih? Tudi v tem pismu vam nisem nic napisal o svojih<br />

dvomih, strahovih in neprijetnih obcutkih. Nic vam nisem napisal o<br />

svoji neurejenosti in nedisciplini in da sem se, veliki popotnik, v<br />

tem casu ze dvakrat izgubil na nekaj 100 kvadratnih metrih in sem<br />

potreboval nekaj ur, da sem prisel do gostitelja.<br />

Nic vam nisem napisal o ljudeh, ki me niso marali in so bili z mano<br />

neprijazni in nic vam nisem pisal o svojih strahovih, frustracijah in<br />

kompleksih, ki se vedno tlijo v mojem nezavednem in se obcasno<br />

pokazejo na plano in recejo: »PRESENECENJE, glej, kaj se skriva se<br />

v tebi!« in dejansko so se edine ovire na poti do popolne svobode.<br />

In nisem vam povedal, da nisem nic vec kot cisto navaden 20-letni<br />

fant, ki potuje po Mehiki.<br />

Iz svojega zivljenja se spominjamo in izberemo dogodke, ki<br />

naredijo senzacijo in ki drugim pokazejo lepo sliko o nas. Ostali<br />

utonejo v pozabo ali se jih pa bojimo zaupati neznancem. In se<br />

s tem ne zavedamo, da bomo zato nekatere za vedno ohranili<br />

neznance, namesto, da bi z njimi delili resnicnega sebe in tako<br />

postali prijatelji.<br />

Se vedno nimam dovolj poguma, da bi v resnici nekaj konkretnega<br />

naredil. Strah me je iti do konca. Vcasih me je strah biti to kar sem<br />

- ljubec clovek in kreator sveta okrog sebe in svetov, v katerih bi se<br />

lahko naselili drugi. Obcutek imam, da premalo vem, da sem sam<br />

premajhen zato, da naredim nekaj velikega.Vendar ne bom dovolil,<br />

da me to ustavi. Opazoval se bom, uzival vsak trenutek na svoji<br />

poti in pustil naravnemu razvoju, da me naredi v modrega moza, ki<br />

bo lahko bolje sluzil svetu. Strah, zalost in jeza so cudovita custva,<br />

ki nam pokazejo, kdo nismo. Tako lahko v polnosti dozivimo tisto<br />

kar smo - neomejeni, ljubeci, srecni in igrivi.<br />

Z igrivostjo,<br />

Matej Sedmak<br />

www.peacehiker.com<br />

120 peacehiker ali ameriški vohun?


SEKS NI ISTO KOT LJUBITI SE<br />

Nadaljeval sem pot na Kubo – brez denarja in z malim zelenim<br />

nahrbtnikom. Za vstop na Kubo so morali imeti vsi potniki na<br />

letalu potrdilo o rezervaciji hotela. Ko sem prišel na vrsto jaz, me<br />

je uradnik poslal do prejšnjega okenca in mi ukazal, naj rezerviram<br />

prenočišče. Naenkrat se je za mano pojavil fant iz Nemčije, ki sem<br />

ga spoznal na letalu, in uradniku pokazal listek z rezervacijo.<br />

Že v prvih nekaj dneh sem se zaljubil v Kubo.<br />

Na univerzi v Havani sem našel internet, ki je namenjen tujim<br />

študentom na izmenjavi, in se javil domov.<br />

JAVLJAM SE IZ: Havana, KUBA<br />

8.03.2005<br />

HAVANA PLESE<br />

Pozno zvecer v soboto me je letalo druzbe Cubanair<br />

pripeljalo na letalisce v Havani na Kubi in takoj<br />

sem imel obcutek, kot bi prisel na drugi planet.<br />

Zadnji stirje dnevi so bili DIVJI! V Havano sem<br />

prisel sredi najvecjega dogodka v letu, ko zgleda,<br />

kot da je pol 11-milijonske Kube na havanskih<br />

ulicah.<br />

Potovanje brez denarja dobi na Kubi novo<br />

dimenzijo. Prisel sem v druzbo, kjer je Bogu ime<br />

ameriski dolar in kjer vecina ljudi isce nacin, da<br />

drzavo zapustijo. Iz Kube lahko odletijo le, ce imajo<br />

povabilo tujega drzavljana in polozijo kavcijo 3000<br />

dolarjev, kar je ob povprecni placi 12 dolarjev<br />

mesecno precejsen izziv ali pa, ce se porocijo s<br />

tujcem ali ce jo sredi noci mahnejo s colnom proti<br />

Floridi.<br />

'Havana – kot bi prisel na drugi planet' Vecina<br />

ljudi, ki jih srecam, od mene zeli in pricakuje<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

121


dolar, vse, kar jim jaz lahko ponudim, pa je<br />

prijateljstvo. Tako lahko recem, da sem zadnje<br />

dni spoznaval realnost, ki jo ima redkokateri<br />

turist priloznost spoznavati z ljudmi, ki od mene<br />

v zameno za svojo gostoljubnost ali prgisce riza in<br />

fizola ne pricakujejo nicesar.<br />

Predvcerajsnjim sem se sredi noci podal na<br />

Malecon, obmorsko ulico v Stari Havani in iskal<br />

prenocisce. Kakor so se vecini Kubancev oci<br />

zasvetile ob dejstvu, da iscem prenocisce, tako se<br />

je njihovo navdusenje kmalu poleglo, ko sem jim<br />

rekel, da pri sebi nimam denarja. Po dobre pol<br />

ure sem naletel na crnca po imenu Eduardo, ki<br />

me je povabil k svoji druzini. Kmalu sva postala<br />

prijatelja in zaupal mi je, da je zdaj posten<br />

drzavljan, vendar je prej v zelji, da bi pomagal svoji<br />

mali hcerkici, ropal in pretepal.<br />

Naenkrat se pred nama pojavi policijski avtomobil,<br />

me vljudno pozdravijo in mojega prijatelja vprasajo<br />

za dokument in po tem, kaj pocne z mano na<br />

ulici. Hitel jim je razlagati, da me je povabil k<br />

sebi domov in da sem turist in po radijski postaji<br />

zaslisim: »Trikratni rop. Namenski napad. Uboj.<br />

Nadlegovanje turista. Tale fantina ima kartoteko.«<br />

Nalozili so ga v policijski avtomobil in odpeljali.<br />

Sok. Ko se je sok polegel, jeza. Ko se je trenutek<br />

jeze polegel, mocna motivacija, da prijatelja resim.<br />

Vedel sem namrec, da je dober clovek, cutil sem, da<br />

mi ne zeli nicesar slabega.<br />

Odpravil sem se proti policijski postaji in na poti<br />

spoznal 18-letno studentko, ki mi je ponudila<br />

prevoz do postaje. »Meni je to nepojmljivo! Zakaj<br />

so odpeljali mojega prijatelja? Zakaj naj bi bilo<br />

pomembno, kaj pocne z mano in kaj od mene<br />

hoce? To je moj problem, ni tako?««Vidis, to je<br />

drugi aspekt Kube. Domacini nismo vredni toliko<br />

kot turisti. Ce naju recimo zdaj dobi policija, me<br />

lahko obtozijo, da sem prostitutka, ki te nadleguje<br />

za usluge in me odpeljejo na postajo,« je dejala.«Se<br />

122 peacehiker ali ameriški vohun?


pravi, ce tistega fanta tam pretepem, bodo njega<br />

zaprli zato, ker je nadlegoval turista?« me je<br />

zanimalo. »Zalostno, vendar je to verjetno, kar bi<br />

se zgodilo. Za vas tujce je Kuba rajska drzava in<br />

verjemi, ponosna in srecna sem, da zivim tukaj,<br />

ker ljubim svojo drzavo, vendar cutim zalost, ko<br />

vidim, kako se 'tretira' ljudi tukaj,« mi je razlozila.<br />

Zatem sva si izmislila scenarij, kaj naj recem<br />

na policiji, da bodo Eduarda izpustili. »Kaj se<br />

tukaj dogaja! Kdo je odpeljal mojega prijatelja,«<br />

sem zavpil pred receptorjem na policiji, ki me je<br />

pogledal z izbuljenimi ocmi in poklical drugega<br />

policista. »Señor, gre za napako. Prijatelja so<br />

odpeljali po pomoti.«Odpeljal me je na kraj, kjer<br />

sta ga dva policista zaslisevala. Takoj sem stopil do<br />

policista in z odlocnim glasom zacel svojo igro: »S<br />

tem gospodom tukaj se poznava. On je moj osebni<br />

prijatelj, danes sva ze cel dan skupaj in zagotovo<br />

vem, da nima slabih namenov. Moje prenocisce<br />

je drugje, spim v tej hisi,« sem rekel, ko sem<br />

pokazal kartico, ki sem jo nekje dobil. »Zelel mi je<br />

samo predstaviti svojo hcer. Gospod policist, sem<br />

drzavljan Evropske Unije, tukaj je moj potni list in<br />

ce mojega prijatelja ne izpustite, bom nasel drugi<br />

nacin, da ga spravim ven. Prosim, ce ga pustite pri<br />

miru.«<br />

Prijel sem Eduarda za roko in ga pred<br />

presenecenimi policisti odpeljal iz policijske<br />

postaje. Pred stavbo naju je cakala Zania, ki je, kot<br />

se je kasneje izkazalo, prijateljica tudi od Eduarda<br />

(oba sta plesalca). Odsli smo k njemu domov in<br />

si pripravili vecerjo ter odsli na zasluzen pocitek.<br />

Zdaj sem pri njemu ze 3. dan in spoznal sem, da je<br />

ena najbolj fascinantnih oseb, ki sem jih tu srecal.<br />

Pozdrave iz Havane,<br />

Matej<br />

www.peacehiker.com<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

123


Od: Irena Sedmak<br />

Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«<br />

<br />

Datum: 10.3.2005 10:44<br />

Zadeva: Re: Hojla<br />

Ojla!<br />

Kako sem vesela, da si se javil, te dni sem precej<br />

prebrala o Kubi in tamkajsnjih razmerah. Bilo me<br />

je strah, ker za Havano pise, da je veliko ropov in<br />

lumparij. Ko te berem, sem spet s tabo srecna, upam<br />

da so ta tvoja zavzemanja za pravico zmernejsa,kot<br />

pises, da nebi kje kaj skupil. Saj ves, marsikje je<br />

narobe, pa ne mores nic pomagat.Zate upam, da<br />

bos povsod reagiral umirjeno, kar na nasprotnika<br />

najbolje vpliva. Ne izzivaj trde roke.<br />

Ljudje pa da so znaj Havane izredno prijazni, a revni.<br />

Danes pise na 24.com, da je za 8.marec Castro<br />

obljubil zenskam el.kuhalnike.<br />

Vceraj, ko je Brane pozno prisel domov, ga je<br />

poklical Janko, naj gleda zanimiv film o neki<br />

kubanski glasbeni znani skupini, ki pa je zbezala<br />

ven in zelo uspela. Sedaj so vsi ze starcki. ...<br />

Upam, da ta tvoj nov prijatelj ni podoben Sudancu.<br />

Hvalezna sem mu, da te gosti.Pozdravi vse od nas<br />

vseh. Cas tako hitro bezi, ne vem ce se ti tega<br />

zavedas, 27.3. je ze velika noc, upammocno, da se<br />

bos spomnil najvecjega praznika , upam tudi, da<br />

ti je Bog na prvem mestu. Upam da se kmalu spet<br />

javis. Rada te imam, cuvaj se Tejcek moj.<br />

Z Bogom,mamca<br />

Kot sem že omenil ... Nekega večera sem v Havani iskal<br />

prenočišče. Našel sem človeka, ki me je povabil k sebi, pa ga<br />

je nato policija želela aretirati. Po čudnem naključju sem med<br />

reševanjem Eduarda spoznal prikupno Zanio. Eduarda sva skupaj<br />

rešila iz policijskih krempljev; šli smo k njemu domov, pripravili<br />

večerjo, nato pa nama je odstopil veliko posteljo, predvajalnik<br />

124 peacehiker ali ameriški vohun?


CD-jev in škatlo svečk. Ko je šla Zania v posteljo, mi je v roko dal<br />

še zavitek kondomov.<br />

Tisto noč sva se z Zanio ljubila. Neznansko lepo dekle. Lepo<br />

telo. Bila je ena redkih ljudi, ki si ne želi zapustiti Kube.<br />

- Mateo, kako se počutimo, ni odvisno od političnega sistema,<br />

pač pa od lastne notranjosti.<br />

Bila je pesniška duša, igrivo dekle, polna entuziazma. Pritegnila<br />

me je že od trenutka, ko sem jo srečal in želel sem jo »dobiti«.<br />

Razmišljal sem o tem, kako bi jo spravil med rjuhe... in dejstvo, da<br />

se temu ni niti najmanj skušala upirati, me je zmedlo.<br />

Ljubila sva se ob soju sveč in kubanski glasbi. Prepustila se mi<br />

je in uživala trenutke z mano. Jaz pa med samim seksom sploh<br />

nisem užival. Bolj sem užival v dejstvu, da sem jo dobil, a ji seveda<br />

tega nisem pokazal. Vse skupaj se mi je zdelo kot nek šport...<br />

Naslednji dan sem prišel nazaj k Eduardu. Zania me je čakala<br />

skoraj cel dan in je odšla šele dobro uro pred mojo vrnitvijo. Šel<br />

sem v »najino« sobo in na omarici ob postelji našel zapisano:<br />

Všeč mi je tvoj način premikanja,<br />

všeč mi je tvoj način govorjenja,<br />

všeč mi je tvoj stil življenja,<br />

a ne razumem tvojega načina, kako ljubiš ...<br />

Začel sem jokati. Ihtel sem skoraj eno uro. Počutil sem se tako<br />

plitvega, tako površinskega. Prepričan sem bil, da mi je te vrstice<br />

napisalo dekle in zadele so me v srce. Čez čas se je izkazalo, da so to<br />

verzi iz neke pesmi, ki jih ni napisala ona, a ostal je grozljiv občutek<br />

praznine. Ugotovil sem, da ne znam ljubiti ženske. Seks mi pomeni<br />

zgolj napihovanje ega in potrditev tega, da sem dovolj dober.<br />

Dva dni kasneje sem srečal svoje bivše sošolce in profesorja s<br />

fakultete. Nekaj dni sem preživel z njimi. Zvečer, preden sem jih<br />

zapustil, me je profesor, ki sem ga zelo spoštoval, na brutalno<br />

grob način skušal odvrniti od tega, da dokončam pot okoli sveta.<br />

Rekel mi je, da uničujem svojega očeta s tem kar počnem. Označil<br />

me je za psihološkega bolnika, psihopata, ponudil mi je celo<br />

zdravljenje s psihoanalizo. Zelo sem bil prizadet, ko sem to slišal<br />

iz njegovih ust.<br />

Ob Slovencih sem se počutil neprijetno. Natančneje – ob njih<br />

jaz nisem bil prijeten človek. Verjetno so se sprožali stari vzorci, ki<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

125


so botrovali mojim neprijetnim izkušnjam z ljudmi, ko sem bil še<br />

doma. Še vedno sem s sabo nosil težo preteklosti.<br />

Ob Kubancih sem se počutil čudovito. Ko so izvedeli, da sem<br />

brez denarja, so me gostili in mi dajali vse, kar sem potreboval.<br />

Policisti so zame ustavljali avtomobile in avtobuse. Vozil sem se z<br />

oldtimerji, ki jih ne vidiš nikjer drugje na svetu.<br />

V Santiago de Cuba sem štopal jahte. Iskal sem možnost, kako<br />

priti v Avstralijo. Po nekaj dneh sem dobil štop. Španski mornar<br />

Enrique me je s sabo povabil v Dominikansko republiko. Štiri dni<br />

sem čistil njegovo jahto v vročem karibskem soncu.<br />

Vmes sem spoznal simpatično temnopolto Mario. Preživela sva<br />

tri čarobne dni in noči.<br />

Preden odplovem, sem se odločil iti še do mesta Baracoa, ki je na<br />

skrajnem vzhodu Kube. Prvi dan sem prišel do vasice 11 Noviembre.<br />

Bil je že večer in stal sem na cesti in štopal. Naenkrat pride<br />

mimo mene nepojmljivo lepo dekle in me vpraša, ali potrebujem<br />

prenočišče. Potegne me za roko in pokliče dva motorista, naj naju<br />

peljeta. Prišel sem k njej. Predstavila mi je svojo mamo in me<br />

peljala v svojo hiško, kjer sva se do šestih zjutraj strastno ljubila.<br />

Nato sva ležala drug ob drugem v objemu, delila svoje občutke in<br />

govorila o svojih sanjah. Rada vozi hitre motorje. Študira, da bi<br />

postala medicinska sestra. Njena sestra dela v Italiji in morda se ji<br />

bo kdaj pridružila, čeprav je čisto zadovoljna tukaj na Kubi.<br />

Veliko turistov na Kubi verjame, da želijo biti ženske z njimi<br />

zato, ker iščejo možnost, da Kubo zapustijo. Tudi sam sem imel<br />

nekajkrat takšno izkušnjo, a ravno potovanje brez denarja je<br />

najboljši filter za ljudi, ki od mene kaj pričakujejo.<br />

Na poti v Guantanamo sem spoznal nekoga, ki je general<br />

specialne vojske blizu Fidela Castra. V Baracoi sem iskal kako<br />

ladjo, ki bi zapuščala Kubo in šla proti Panami. Šele tam sem<br />

ugotovil, da nima Baracoa nobenega večjega pristanišča.<br />

Vrnil sem se v Santiago de Cuba in se odločil, da ne grem v<br />

Dominikansko republiko. Raztrgal sem letalsko karto do Cancuna<br />

126 peacehiker ali ameriški vohun?


in se odločil, da bom imel svojo kubansko avanturo – nisem vedel,<br />

kako bom prišel z otoka. V Santiago de Cuba me je gostila družina<br />

blizu marine in gospa v hiši mi je rekla, naj jo sprejemam, kot bi<br />

bila moja mama.<br />

Iskal sem možnost, kako zapustiti Kubo. Viza je imela le še štiri<br />

dni veljavnosti.<br />

Iz Santiaga sem se odločil iti v Havano in upal na več sreče z<br />

jahtami.<br />

ŠTOP: Santiago de Cuba–Las Tunas–Camaguey–Ciego de Avila–<br />

Cienfuegos–Habana<br />

NA KUBI V ARESTU<br />

V Havani sem najprej šel na letališče in skušal dobiti letalsko<br />

karto pri kateri od letalskih družb. Mislil sem, da bo enostavno.<br />

Povsod so me zavrnili.<br />

Nato sem šel v pristanišče Hemingway, se tam cel dan potikal<br />

okrog in iskal jahto, ki bi se odpravljala na jug. Tudi tam je nisem<br />

našel.<br />

Nadaljeval sem pot čez Matanzas v Varadero. Tam sem ponoči<br />

iskal kako jahto, ki bi šla na jug, najbolje proti Panami ali vsaj<br />

Venezueli.<br />

Tudi v Varaderu, v vseh štirih marinah, nisem našel ničesar.<br />

Ostala mi je samo še ena marina. Bil je večer. Na poti do tja mi je<br />

dekle, ki sem jo srečal na avtobusu, ponudilo pest jagod.<br />

Pojavil sem se pred marino in presenečene uradnike nagovoril:<br />

- Dober večer! Sem popotnik miru in štopam jahte proti<br />

Venezueli. Je tukaj kakšna jahta?<br />

Gledali so me z izbuljenimi očmi. Niti sanjalo se mi ni, da sem<br />

prišel na glavni štab komunistične partije za varnost v Varaderu.<br />

- Pokaži mi potni list, fantina.<br />

- Seveda.<br />

- Slavonija?! Je že kdo slišal za to državo? je zakričal uradnik<br />

svojim kolegom.<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

127


Zmajali so z glavo. Povabili so me k šefu zgoraj in vsi so poslušali<br />

mojo zgodbo. Očitno mi niso verjeli. Vprašali so me, ali so to vse<br />

stvari, ki jih imam, in rekel sem, da ja. Nisem želel povedati, da<br />

sem nekaj stvari pustil pri fantu, ki mi je ponudil prenočišče, a<br />

nazadnje sem moral povedati resnico. Postali so še bolj sumničavi.<br />

V fotoaparatu so našli vrsto spornih slik komunističnih objektov<br />

in oficirjev ter zapise o komunizmu.<br />

- In kje si se naučil tako dobro špansko?<br />

- Hmm ... Na poti po Mehiki, sem jim odgovoril.<br />

- Na poti po Mehiki? In govoriš špansko bolje kot jaz? se oglasi<br />

starejši oficir z izsušenim obrazom.<br />

Iz pogovorov med njimi sem razbral, da so sklenili, da sem<br />

verjetno ameriški vohun, na kartoteko napisali INSOLVENTE (brez<br />

sredstev) in me strpali v lokalni zapor.<br />

Bilo je že čez polnoč in v starinskih policijskih avtomobilih smo<br />

se najprej odpravili do hiše, kjer je stanoval fant, ki mi je ponudil<br />

prenočišče. Aretirali so ga. Jokal sem.<br />

Naslednjega dne so me policisti zvečer peljali v Havano. Zaprli<br />

so me v temen prostor s kovinskimi ogradami in več ur sem moral<br />

čakati. Okrog sedmih zvečer so se vrata končno odprla. Vstopil<br />

sem. Slišal sem, kako so se vrata za mano dvojno zapahnila. Do<br />

mene sta stopila policista, me prijela vsak na svoji strani in me<br />

razrešila prtljage. Stopil sem v sobo, kjer se je eden od uradnikov<br />

že ukvarjal z mojo prtljago, raziskoval snemalnik zvokov in<br />

fotoaparat ter bral moje dnevnike. Vzeli so mi prstne odtise obeh<br />

rok.<br />

Moral sem se sleči in pregledali so 'vsebino' moje zadnjice ter<br />

preiskali telo, ali nosim s sabo kake droge.<br />

Oblekel sem se in zaporniški fotograf me je slikal od spredaj,<br />

z levega in z desnega profila. Zapisali so me v kartoteko, kamor<br />

sem se moral podpisati, in dobil sem identifikacijsko številko.<br />

Nato so me poslali v notranjost, kjer sem ostal za velikimi<br />

jeklenimi rešetkami.<br />

Nisem imel možnosti klica in prav tako o tem niso obvestili<br />

avstrijske ambasade, kot so mi obljubili. V zaporu sem se naučil<br />

128 peacehiker ali ameriški vohun?


nekaj besed portugalščine in kitajščine. Zapornike sem učil<br />

španščine in angleščine ter jih spodbujal, naj ostanejo pozitivni.<br />

Ko sem od nekega jetnika dobil svinčnik, sem začel pisati v<br />

stare raztrgane knjige, ki sem jih našel v celici. Pisal sem pisma<br />

Bogu, pa pismo Fidelu Castru, pa pismo šefu zapora ... Pisal sem o<br />

projektu EN SVET in svojo avtobiografijo. Spominjal sem se svojih<br />

prvih let na Zemlji in razmišljal, kaj sem bil v prejšnjih življenjih.<br />

Po tednu dni sem srečal nekega Italijana in ga prosil, ali mi<br />

posodi telefonsko kartico, da pokličem starše iz zaporniškega<br />

telefona.<br />

- Tatko, kako si?<br />

- Matej! Kje si?<br />

- Hmm ... Na Kubi. Lepo mi je. Dovolj hrane imam. Prenočišče<br />

...<br />

- Kje si, Matej? Kje na Kubi? Že en mesec te nismo slišali!<br />

- Trenutno sem v ... enem prostoru. Imam svojo sobo. Tatko,<br />

sem v kubanskem zaporu! Ampak ne skrbi, sem pohitel, lepo<br />

ravnajo z mano in kmalu bom zunaj.<br />

- Irena, Matej je, pravi, da je v kubanskem zaporu!<br />

- Aaaaaa! Kje si, Tejko? zakriči v telefon mama. V kubanskem<br />

zaporu? Kaj počneš tam?<br />

- Nič ne skrbite. Vse bo OK.<br />

PIIIIIIIP. Zveza je bila prekinjena.<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City<br />

21. 04. 2005<br />

RESEN IZ ZAPORA NA KUBI<br />

Mislil sem, da sem v zadnjih 20 letih in 11 mesecih, odkar teptam<br />

Zemljo, dozivel veliko, vendar…<br />

Dozivel sem ze izbruhe jeze, smrtni strah, neutolazljivo potrtost<br />

in blazenost. Bil sem poln denarja in popolnoma brez njega. Dozivel<br />

sem triumfalne zmage in sramotne poraze. Srecal sem ljudi, ki sem<br />

jih iz dna duse preziral in ljudi, ki sem jih obozeval. In bil sem clovek,<br />

ki sem ga preziral in clovek, ki sem ga obcudoval. Lagal sem in<br />

govoril resnico. Mocno sem ljubil in mocno sovrazil. Bili so trenutki,<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

129


ko sem bil preprican, da vem, kaj pomeni ziveti, in kaj pomeni biti<br />

svoboden. In veliko vec je bilo trenutkov, ko mi je zivljenje dokazalo,<br />

da se motim. Eden taksnih trenutkov je bil petkov vecer v Varaderu<br />

na Kubi, ko se je kup pripetljajev zgodilo prvic …<br />

… Prvic v zivljenju so me posebne enote policije obtozile za<br />

ameriskega vohuna. Prvic sem neprostovoljno sedel v policijski<br />

avto in bil prvic pripeljan na policijsko postajo, kjer sem prezivel<br />

svojo prvo noc. Prvic sem se pocutil kot 'antijunak' v ameriski<br />

kriminalki. Prvic so mi prste namazali s crno tekocino in mi vzeli<br />

prstne odtise, prvic so me fotografirali iz treh strani in zagotovo<br />

sem bil prvic vrzen v celico z jeklenimi resetkami. Zagotovili so mi,<br />

da bom v ponedeljek lahko govoril s svojo druzino in avstrijsko<br />

ambasado, in da bomo takrat tudi uredili letalske karte, da me<br />

deportirajo iz drzave. Niti ene obljube niso izpolnili – v naslednjih<br />

13 dneh in pol. Moja misija 'svoboden kot ptica' se je koncala<br />

na kraju, kjer se ne spostuje nobena mednarodna konvencija o<br />

zapornikovih pravicah.<br />

Svoj nov dom sem tako nasel v majhni zaprti celici, kjer sem delil<br />

'sobo« s sedmimi drugimi zaporniki. Bernard iz Gane, dva Kitajca,<br />

dva Egipcana in dva Kubanca. Celica brez straniscne skoljke,<br />

brez tekoce vode in komaj dovolj toplo pregrinjalo, da nisem<br />

proti jutru zmrznil. Sele po stirih dneh so me premestili v celico z<br />

malo mehkejsim leziscem in dvakrat dnevno tekoco ledeno-mrzlo<br />

vodo. Dokler se nisem spoprijateljil s pazniki, sem imel priloznost<br />

izkusiti, kako se pocutijo potepuski psi. Morda pretiravam, vendar<br />

resnicno nisem dobil obcutka, da bi kdo pomislil, da je v celici<br />

stevilka 12 osem cloveskih bitij. OK. Izkusnja zapora brez pravic<br />

je mimo.<br />

Vdihnite.<br />

Izdihnite.<br />

Globoko vdihnite in pozabite na kubanski zapor. Rad bi vam<br />

povedal najlepso zgodbo mojega zivljenja. Zgodbo o dezeli, ki bo<br />

vedno ostala v posebnem koticku mojega srca. Zgodbo o dezeli,<br />

ki me je nestetokrat nasmejala in pripravila do joka.Zaljubljen<br />

sem in zelim si jo nekoc spet videti – Kubo. Iz Mehike sem letel v<br />

Havano, kjer sem prezivel dober teden, nato pa se predal uzitkom<br />

odkrivanja kulture, ki je nisem se nikoli dozivel. Obiskal sem vse<br />

kubanske province, razen otoka 'Isla de Juventud', in vsaka me je<br />

130 peacehiker ali ameriški vohun?


ocarala na svoj nacin. V Vinalesu sem videl najlepsi soncni zahod,<br />

v Havani sem prisostvoval norisnici na karnevalu, v Santiagu de<br />

Cubi sem se zaljubil v Kubanko cokoladne barve in v Baracoi sem<br />

bil na obali, ki jo je Kolumb ugledal najprej, ko je priplul v Novi svet<br />

in rekel, da cesa tako lepega se ni videl. Edina oblika potovanja,<br />

ki mi brez financ ostane, je stopanje - vozniki so naredili izjemo in<br />

enkrat nekoga peljala brez placila - ter spanje v hisah pogumnih<br />

ljudi. Na Kubi je namrec nelegalno imeti v hisi tujca. Kuba – ne<br />

otok, temvec pravi arhipelag z vec kot 1600 otoki in otocki. Dezela<br />

s tropskimi palmami, dolgimi plazami s kristalno belim peskom, s<br />

cudovitimi ljudmi in na pol podrtimi belimi bloki, ki spominjajo na<br />

socialisticno Rusijo. Dezela, kjer se domacini gibajo v ritmu salse,<br />

rumbe in kazina ter v rumu utapljajo upe, da jim bodo ta raj kdaj<br />

dovolili zapustiti. Kuba – ljubezen, ki boli.<br />

Potrudil sem se zaiti v predele Kube, ki se turistom ne zdijo<br />

zanimivi in skoraj vsako noc sem bil prvi tujec, ki so ga domacini<br />

kdaj gostili, in prvi tujec, ki so ga sprejeli kot prijatelja. Opazoval<br />

sem, kako so ob medli svetlobi ljudje odlagali svoje maske in z<br />

mano delili svoje veselje in zalost ter realnost diktature. Zacutili<br />

so, da razumem njihov jezik, se z njimi smejem in jih nasmejem ter<br />

da bodo skrivnosti, ki si jih bomo zaupali, ostale med nami. Ubiti<br />

kravo – 5 let zapora. Govoriti proti sistemu – 10 let. Pisati proti<br />

sistemu – 15 do 25 let. Aktivnost proti sistemu – nihce ni se prisel<br />

ven. Govori se, da je v kubanskih zaporih vec kot milijon ljudi (10<br />

procentov drzave!!!).In na drugi strani – se nikoli nisem na svojih<br />

potovanjih videl toliko srecnih ljudi. Kubanci imajo vrednote, ki<br />

so v Zahodnem svetu skoraj pozabljene. Videl sem veliko ljudi,<br />

ki se nikoli niso imeli stika s preostalim svetom, in ki se borijo za<br />

golo prezivetje.<br />

Odlocil sem se, da bom sel DO KONCA. Do konca v smislu<br />

razdalje in v smislu izkusnje. Zelim si spoznati najbolj skrito<br />

resnico sveta. Videti zelim stvari, ki so ocem nevidne. Zelim si<br />

izkusiti zivljenje, izkusiti svet in, bolj kot vse, izkusiti svobodo.<br />

Kako naj vem, kaj je svoboda, ce nikoli ne izkusim njeno<br />

nasprotje? Iz tega aspekta gledam tudi svojo izkusnjo zapora. In<br />

bolj kot vse, daje izkusnji tezo dejstvo, da nisem nicesar zagresil.<br />

Ponosen sem. Ponosen sem, da niti enkrat v trinajstih dneh in<br />

pol nisem klonil. Niti v enem samem trenutku nisem obcutil obup,<br />

zalost ali strah. Vsak vecer, ko mi niso vzeli kemicni svincnik,<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

131


sem bogu napisal pismo, in niti en vecer ga nisem prosil, da me<br />

spravi ven. Popisal sem dobrih 200 strani o projektu, ki se zdaj<br />

imenuje EN SVET ter spomine iz zgodnjega otrostva. Opazoval<br />

sem in pisal o osebnostih jetnikov in odnosih med nami. Pocutil<br />

sem se, kot da imam redko priloznost opazovati enega izmed<br />

grozljivih eksperimentov s cloveskimi bitji, o katerih smo se ucili<br />

pri psihologiji. Zapisoval sem vse podrobnosti, ki jih zelim nekoc<br />

deliti s svetom, da se zamisli in zave, kaj moramo spremeniti.<br />

Bil sem opora sojetnikom, jih ucil anglescine, meditacije in<br />

nadzora misli ter telesa. Naucil sem se osnov kitajscine (kar me<br />

je navdusilo!) in koncno prebral Malega princa v spanscini. Sam<br />

sem v kontekstu svoje poti vse skupaj morda bolj gledal kot igro,<br />

izkusnjo in preizkus moci, vendar mislim, da z mano ni delilo<br />

istega mnenja veliko drugih zapornikov, za katere je bilo to nekaj<br />

najbolj grozljivega, kar so kdaj doziveli. Ne bi rad, da se kdo<br />

dozivi kaj takega. Po vec kot 50 tisoc letih razvoja bi clovestvo<br />

lahko pokazalo vec zrelosti, da neha pocenjati taksne bedarije.<br />

V nobenem izmed pisem bogu (ki jih imam vsa shranjena) nisem<br />

pisal, naj me spravi ven, razen... Neko jutro sem se zbudil zgodaj.<br />

Ura je morala biti okrog sestih, saj sem skozi resetke lahko videl,<br />

kako se cisto pocasi zacenja daniti. Rad spim. Spanje mi je vedno<br />

pomenilo avanturo, ko skozi sanje vstopam v drugi svet. In v ta<br />

svet sem se posebej rad vstopal v zaporu. Vseeno, bil sem buden<br />

in oci sem imel siroko odprte. Vzel sem list papirja in zacel pisati<br />

ob sibki svetlobi, ki je prihajala s hodnika.<br />

'Petek,15.4.05'<br />

''Bog, hvala ti za zanimive in razburljive sanje. Hvala ti za<br />

obcutek, ki ga dozivljam, za mocno hrepenenje po svobodi. Danes<br />

imam zate malo prosnjo. Zdi se mi, da je bilo 13 dni in pol jece<br />

dovolj. Prosim, spravi me ven. Danes. V vsakem primeru, tvoja,<br />

ne moja volja, naj se zgodi. Rad te imam! Hvala ker si ob meni.<br />

Lepe pozdrave iz Havane, MatejS« (prepis iz listov iz zapora)<br />

Takoj ko se je sojetnik na postelji zraven moje zbudil, je videl<br />

najbolj nasmejanega Mateja v zadnjih 13 dneh. 'Asterio, danes<br />

odhajam.'<br />

''?!«<br />

'Ne vem kako. Samo vem, da odhajam.'<br />

132 peacehiker ali ameriški vohun?


''Tebi se blede,« je zamrmral in zaspal nazaj. Moj nasmejani<br />

obraz so videli tudi ostali zaporniki, ko so nas po zajtrku spustili<br />

v malo vecji prostor. Od tu smo lahko skozi jekleno mrezo gledali<br />

sonce in vsem sem rekel, da danes odhajam, da mi sicer ni nihce<br />

nic rekel in da nimam pojma kako, vendar vem, da odhajam.<br />

To je bil petek, ko me je prvic prisel obiskat nekdo iz avstrijskega<br />

konzulata, ki je bil vidno zgrozen. Rekel sem mu, da danes odhajam<br />

in ga prijazno odslovil. Okrog dveh popoldne so me poklicali iz<br />

celice in me poslali iz drzave. Vse do letalisca nisem ugotovil, da<br />

so naredili napako in me poslali v Ciudad de Mexico.<br />

Dobro uro po mojem prihodu v Mehiko, me je pozdravil koncert<br />

Santane na glavnem trgu. Kmalu sem spoznal nove prijatelje in<br />

danes je ze cetrti dan, ki ga prezivljam s Tanjo, mehisko studentko,<br />

in njeno druzino. Cutim, da sem spoznal zelo posebne ljudi.<br />

...<br />

Odlocil sem se, da bom preostanek sveta prepotoval brez<br />

denarja. Iz Kube mi je ze uspelo priti. Zdaj pa imam pred sabo<br />

malo vecji izziv - Pacifik. Bomo videli. Pustimo se presenetiti.<br />

Peacehiker<br />

Od: Sabina<br />

Pozdravljen Matej,<br />

upam da si se med zivimi ko tako dolgo casa<br />

niti na forumu ni ne duha ne sluha o tebi. Samo<br />

slutim lahko kaj vse se ti dogaja na poti, vem, da<br />

niti v najdrznejsih sanjah nisi pricakoval taksnih<br />

preizkusenj in spoznanj. Ja, odlocil si se za<br />

zanimivo pot... Vsem se nam dogaja. Spremembe<br />

so edina stalnica v zivljenju. V priponki z imenom<br />

virussorriso - ni virus za racunalnike! ti posiljam<br />

neki special... in kako zgleda ko si star in smucas...<br />

Zate, za tvoj pogum videti resnico,<br />

Sabina<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

133


Od: Irena Sedmak<br />

Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />

Datum: 20.4.2005 15:19<br />

Zadeva: Re: Zaspan<br />

Ojla moj fante<br />

Ponosna sem nate ful, ful, ful!!!!<br />

Bog s tabo! mamca<br />

P.S. Ze cel dan norim okrog in vsem,ki jim malo<br />

bolj zaupam, razlagam te tvoje<br />

avanture in poglede na svet.....<br />

Od: Vesna<br />

Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />

Datum: 21.4.2005 6:51<br />

Zadeva: veselje nad cudezi!<br />

Dragi Matej!<br />

Bil je ze cas, da se vrnes iz zapora, saj nas je<br />

veliko,ki v srcu spremljamo tvojo pot in ker gre<br />

za bozji nacrt..JAZ VERJAMEM, DA SI SVET<br />

KREIRAMO SAMI IN HVALA,KER DELIS SVOJE<br />

IZKUSNJE Z NAMI!<br />

Moc vere in zaupanja je neizmerna in ti imas tega<br />

polno srce! V soboto bo moj gong ob 18. uri(ko<br />

imam zvocno kopel) pel svojo pesem tudi zate...<br />

ti si dokaz, da JE UPANJE za clovestvo in vem, da<br />

cutis da nisi sam!Prebrala sem knjigo od Drunvala<br />

Melkizedecka-Ziveti v srcu in bila tudi na njegovem<br />

intenzivu(pred 2 l), ko je bil v Ljubljani.On govori<br />

o tem, da ko kreiras iz svetega prostora v srcu,<br />

lahko skreiras vse in pove, kako vedno ziveti in<br />

ljubiti iz tega prostora v nas.To je drugace, kot ce<br />

ustvarjas iz srcne cakre(to ni dovolj), ker takrat<br />

poleg veselja ustvarjas tudi nasprotje, tu pa NE,<br />

zato ker vkljucis v »umetnost« vse nivoje bivanja-<br />

134 peacehiker ali ameriški vohun?


tudi fizicno telo in zacutis tudi fizicno-v tvojem<br />

primeru SVOBODO- in zato ustvaris samo svetlobo!.<br />

Postajamo umetniki tega nacina bivanja in VEM,<br />

DA SMO ZATO TU-TUDI TI!IZ SRCA HVALA IN NAJ<br />

SE TE MOJ OBJEM SVETLOBE DOTAKNE!<br />

VESNA<br />

peacehiker ali ameriški vohun?<br />

135


MEXICO<br />

IV. DEL<br />

ZALJUBIL SE V MEHIKO<br />

15. april 2005–7. oktober 2005<br />

Mexico City<br />

Oaxaca<br />

Las Margeritas<br />

San Cristobal de las casas


POSVOJEN V NOVO DRUŽINO<br />

Ko sem prvi dan prišel v prestolnico Mehike, me je na glavnem<br />

trgu čakala prijetna dobrodošlica – odprti koncert Santane in<br />

dekle po imenu Tania. Prosil sem jo, ali lahko preživim noč pri<br />

njej. Spravila me je v hišo pod pretvezo, da sem njen soplesalec<br />

tanga, ki je prišel iz tujine. Zaljubil sem se vanjo in postala sva<br />

par, njena mama me je, vključno s celo družino, posvojila.<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />

03. 05. 2005<br />

SRECEN V MEXICU<br />

Danes dozivljam prijetne in custvene trenutke. S Tanjo sva<br />

zapisala najino »ustavo«.<br />

1 - Vsak trenutek, ko sva skupaj ziviva, kot bi bil najin zadnji.<br />

2 - Sprejemava drug drugega taksnega kot sva.<br />

3 - Nikoli se ne sodiva, pac pa se skusava razumeti se bolje.<br />

4 - Nihce od naju drugega ne potrebuje, pac pa ljubi.<br />

5 - 100% iskrena sva drug z drugim. Deliva vse obcutke, ki so<br />

pomembni za razvoj najinega odnosa.<br />

6 - Pustiva si svobodo. Se vec, drug drugega skusava<br />

osvobajati.<br />

7 - Deliva vse svoje znanje in modrost.<br />

8 - Poveva si vse stvari, ki bi lahko ustavile rast najinega<br />

odnosa.<br />

9 - Razumeva, da sva skupaj zato, ker zeliva imeti novo<br />

izkusnjo. Poleg tega se zavedava, 10 da lazje rasteva<br />

skupaj kot vsak posebej.<br />

11 - Zavedava se, da je ljubezen neomejena.<br />

12 - Veva, da smo vsi eno.<br />

13 - V casu, ko sva se odlocila rasti skupaj, sva si zvesta.<br />

14 - To ustavo vsak dan prebereva in ob tem se Tanja uci<br />

anglescine.<br />

Se beremo,<br />

Matej<br />

www.peacehiker.com<br />

138 zaljubil se v mehiko


V zaporu se je rodila ideja za projekt EN SVET, ki ima za svoj<br />

cilj narediti svet brez mej, orožja in lačnih ljudi. Razmišljal sem o<br />

načinu, kako bi lahko to s pomočjo tehnologije dosegli. Doma, pri<br />

mami Leti in Tanji, sem vse te ideje zapisal in objavil na internetu.<br />

Želel sem jo predstaviti na univerzi UNAM, in ko sem imel že vse<br />

pripravljeno, sem se odločil, da bom predstavitev prestavil na čas,<br />

ko se vrnem v Slovenijo.<br />

GROZLJIV DAN<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />

10. 05. 2005<br />

1 NORA ODLOCITEV<br />

2 PET DNI IN POL <strong>BREZ</strong> HRANE<br />

3 KO GRE VSE NAROBE<br />

4 ANGEL<br />

5 POTREBUJEM POMOC<br />

NORA ODLOCITEV<br />

Ne vem kaj mi je sinilo v glavo nedeljskega popoldneva, kmalu<br />

po tem, ko sva s Tanio zapisala najino ustavo. Stopil sem na<br />

vhodna vrata in opazoval Tanio, kako pere perilo. Vprasujoce je<br />

dvignila pogled.<br />

“Tania, v mislih imam nekaj norega.”<br />

“Mhm... kot vedno.”<br />

“Ne, ne. Nekaj res norega. Bi zelela iti z mano na eno veliko<br />

pustolovscino?<br />

“?!”<br />

“Tedenski post?”<br />

”Tedenski post? Mislis, brez hrane?”<br />

“Ja. Od jutri pa do sobote ob vodi.”<br />

Za trenutek je pomisljala in izginila za vogal po vodo.<br />

“Kdaj zacneva?” zaslisim.<br />

Kratek pogled, nasmeh in nadaljevala je z delom.<br />

zaljubil se v mehiko<br />

139


Da je na tej punci nekaj drugacnega sem spoznal ze, ko me<br />

je prvi dan povabila v park v centru mesta na jazz koncert. Po<br />

koncertu sva se sprehajala po mestu in ugotovila je, da ji je<br />

zmanjkalo denarja.<br />

“Ne skrbi, jaz castim,” sem ji rekel. Zacudeno me je pogledala,<br />

vendar me ni vprasala za obrazlozitev.<br />

Nasmehnil sem se, jo prijel za roko in ze sva bila na kriziscu sredi<br />

glavne ceste in stopala avtomobile. Po dobrih petih minutah so<br />

naju pobrali stirje Mehicani, ki so se vracali z dela in naju povabili<br />

na malico, nato pa k sebi domov, kjer smo jedli, se pogovarjali in<br />

plesali. Nato sva pri njih prespala.<br />

Opazoval sem jo s kaksno mirnostjo in uzitkom se je predala<br />

cisto novi avanturi v mestu, za katerega vsi govorijo, da je eno<br />

najnevarnejsih. Opazujem jo s kaksno lahkoto in uzitkom gre<br />

proti neznanemu in odkriva nove sfere zivljenja.<br />

PET DNI IN POL <strong>BREZ</strong> HRANE<br />

Tako sva v ponedeljek zacela s postom ob cisti vodi. Nikoli se nisem<br />

se pocutil tako cisto, tako mocnega, ne pomnim kdaj sem nazadnje<br />

dozivljal tako turbolentne obcutke v sebi in ne spomnim se, kdaj je<br />

bilo jabolko tako sladko, kot je bilo tega sobotnega jutra.<br />

Prejsnji teden je bil res ena najbolj divjih avantur na mojem<br />

potovanju, ce ne v mojem zivljenju. Ne le, da sva se s Tanjo<br />

odlocila za post pac pa sva si postavila se kup drugih ciljev, med<br />

drugim jutranje vstajanje in tek, intenzivna telovadba in sam sem<br />

si zastavil za cilj, da bom dokoncal predstavitev projekta EN SVET<br />

ter z dokoncano spletno stranjo kontaktiral medije po svetu.<br />

Po treh dneh sem napisal dolg dokument z vsemi idejami, ki so<br />

se mi porajale tekom zadnjih mesecev, poslal sem stotine pisem<br />

medijem, letalskim druzbam, razlicnim strokovnjakom in skusal z<br />

lastno kreativnostjo narediti spletno predstavitev.<br />

Kolikor sem bil prva dva dni 24 ur na dan poln energije in<br />

zagona, tako sem bil tretji dan sesut.<br />

KO GRE VSE NAROBE<br />

Ze takoj po jutranjem teku in tusu sem poziral slino ko sem<br />

poslusal sestro Lariso kako tre hrustljave “cornflakese” in to<br />

140 zaljubil se v mehiko


tiste sladke, ki jih imam najrajsi. V svoji ljubeznivosti mi je celo<br />

ponudila svoj kroznik, ce zelim malo. “Ne hvala. Imam moj zajtrk,”<br />

sem rekel, dvignil plastenko vode in se zarezal.<br />

Sedel sem pred racunalnikom in telefonom, prejemal zavrnitev<br />

za zavrnitvijo. Niti moji najblizji prijatelji niso imeli casa za pomoc.<br />

Spomnil sem se poste, ki sem jo dobil prejsnji dan od znanega<br />

slovenskega podjetnika, ki sem ga prosil za pomoc in mi je rekel,<br />

da sem blefer – ni mi bilo jasno zakaj. Tudi Zdruzeni Narodi mi<br />

niso odgovorili na pismo.<br />

Gledal sem e-postni predal kako se polni z reklamami za Viagro<br />

in “Zasluzite 1000$ v 10 minutah”.<br />

Prebral sem spletno predstavitev, ki sem jo napisal v anglescini<br />

in zdela se mi je grozljivo slaba. Zdelo se mi je, da niti malo ne<br />

odseva tega o cemer sanjam. Tokrat se mi je zdela polna napak,<br />

dvoumnih stavkov, nesmislov.<br />

Zvecer se je vrnila iz dela mama Leti in zacela s pripravo okusnih<br />

gobic na maslu in ... in... sel sem v kuhinjo... pustil se voditi<br />

disavam skoraj do ponve s hrano... in si iz vrca zraven natocil<br />

novo steklenico vode.<br />

Vecerilo se je ze. Se enkrat sem pogledal posto in videl, da ni<br />

nobenega novega sporocila.<br />

Tania je popoldne nekam izginila s prijatelji in ko je prisla<br />

domov se mi je zdela precej vedra in polna energije. Opazoval<br />

sem, kako je prisla skozi vrata in pozdravila vse domace in sele<br />

nazadnje mi je namenila kratek, hladen pozdrav.<br />

Sedel sem na stolu, nihal med mrtvo utrujenostjo in popolnim<br />

obupom. Pocutil sem se tako sam. Kot sem v zadnjih dveh dneh<br />

razvil ideje o verjetno najvecjem projektu, ki bi bil izveden v<br />

zgodovini clovestva, sem danes cutil, da se zanj borim samo jaz.<br />

Sam s svojo (pre)borno anglescino in se bolj borno spanscino.<br />

Sam, ki nimam pojma o pojmu o marketingu in medijih. Sam, ki<br />

ne znam napisati niti predstavitve na eni strani. Sam ne znam<br />

zaljubil se v mehiko<br />

141


napisati niti pisma, ki bi slo skozi prve filtre v medijih in podjetjih,<br />

ki jih prosim za pomoc. Dvomim, da so sploh prebrali vsebino na<br />

letalskih druzbah.<br />

Ko je sla Tanja v kopalnico, sem na polici v kuhinji opazoval<br />

jabolka in pomarance. V zivo sem priklical okus pomarancnega<br />

soka in spet so se mi usta napolnila s slino. Vendar tudi ce bi zelel<br />

nisem imel dovolj moci, da bi izstisnil pomaranco.<br />

Stopil sem v kopalnico in vprasal Tanio, ce greva spat. Mirno in<br />

ljubeznivo mi je odvrnila, da bo danes spala pri mami. Pogledal<br />

sem jo, iztisnil nasmeh, ji rekel lahko noc in sel v sobo.<br />

“V vsej cistosti projekta, ki sem si ga zamislil, ni nihce na<br />

moji strani. Nihce ne zeli z mano narediti lepsega sveta,” sem<br />

razmisljal.<br />

Pisal sem pismo Bogu in se mu zahvalil za preizkusnje, ki me<br />

delajo mocnejsega. Rekel sem mu, da mu zaupam in da sem vesel,<br />

da imam enkrat priloznost izkusiti “sesutost”. Kmalu so na papir<br />

zacele padati solze in odlozil sem zvezek ob posteljo in zaprl oci.<br />

ANGEL<br />

Cez nekaj minut zaslisim trkanje in tiho vprasanje: “Lahko<br />

vstopim?”<br />

Zdaj sem se boril se z eno stvarjo – z moskim ponosom, ampak<br />

bil sem presibak. “Vstopi,” sem zahripel skozi solze. Vrata so se<br />

odprla, priblizala se mi je in se vsedla zraven mene.<br />

“Rada te imam,” je zasepetala in ni rekla nic vec. Objela me je<br />

in poljubila.<br />

“Vztrajal bom,” sem si rekel. “Nic me ne zlomi na tej poti. Tudi<br />

ce se iz mene iztisne zadnja kaplja energije. Sel bom do konca.<br />

Verjamem, da nas svet potrebuje – ljudi, ki mu zelimo nekaj<br />

nesebicno podariti.”<br />

Zjutraj sem se zbudil v objemu Tanie. Vstala sva iz postelje in po<br />

jutranji telovadbi sem se usedel pred racunalnik in zaslisal glas,<br />

ki oznacuje “Novo posto”! Dobil sem nekaj emailov. Med njimi<br />

142 zaljubil se v mehiko


ni bilo nobenega odgovora letalskih druzb, Zdruzenih Narodov<br />

ali medijev, vendar so me preplavili dobri obcutki, ko sem bral<br />

navdusenje prvih ljudi, ki so prebrali celotne dokumente.<br />

Prejsnji teden sem imel priloznost izkusiti cisto drugega sebe<br />

kot sem vajen. Vecino casa sem bil sicer precej poln energije in<br />

srecen, vendar so prihajale redne custvene in telesne krize. Cutil<br />

sem negotovost, nemoc in na trenutke sem bil popolnoma brez<br />

energije. Zanimivo je ko izgubis nekaj, kar ti pomeni varnost. Mislil<br />

sem, da lahko vedno socloveku lahko mocno stisnem roko in se<br />

mu predstavim. Hehe, Tanjini prijatelji so prejsnji teden spoznali<br />

mojo senco. Mojo senco, ki je tudi del mene. Mojo senco, ki jo<br />

zdaj dobro poznam in sva se spoprijateljila.<br />

V soboto zjutraj sem zacel s pomarancnim sokom in nato po<br />

jutranjem teku in pilatesu dobil od mame Leticije prvo jabolko.<br />

Odvil sem ga iz servirnega papirja, zaprl oci in ga nekaj casa tipal.<br />

Nato sem ga vohal. Okusiti jabolko po tednu dni je bilo nekaj<br />

bozanskega. In ko sem odprl oci sem videl, da so bile vame uprte<br />

oci in sirok nasmeh cele druzine.<br />

Danes sem po treh dneh jabolk pojedel svoj prvi kruh. Pocutim<br />

se fantasticno! Zdi se mi, da sem si podaljsal zivljenje za dvajset<br />

let. :)<br />

...<br />

Ce bo svet zelel, da izpeljem ta projekt, bo poskrbel, da ne bom<br />

lacen, brez strehe nad glavo in mi ne bo treba plavati cez Pacifik.<br />

Ce bo svet zelel, da se projekt izpelje, se bo nabralo dovolj glav,<br />

ki bo ideje realiziralo.<br />

Z ljubeznijo,<br />

Matej Sedmak<br />

Peacehiker<br />

www.okolisveta.com<br />

zaljubil se v mehiko<br />

143


Od: Irena Sedmak<br />

Za: »PeaceHiker (Matej Sedmak)«<br />

<br />

Datum: 10.5.2005 9:19<br />

Zadeva: Re: Post dan 6 in konec<br />

Dragi Matej!<br />

No, sedaj, ko sem obrisala solze v tej prvi jutranji<br />

uri sluzbe, ( se vedno mi kar same se naprej<br />

tecejo)ti lahko povem, da pri materini ljubezni<br />

do sina ne gre le za navezanost nate in na moje<br />

najblizje (ki naj bi jih sebisno navezovala nasepo<br />

tvojem ), ampak ti lahko zaupam, da dejansko<br />

podozivljam tvoje srecne in nesrecne obcutke, saj<br />

si se vedno, hoces ali noces delcek mene.<br />

...<br />

Glede tvojega odnosa do punc ne morem reci, da se<br />

strinjam. V naravi cloveka je, po mojem, da clovek<br />

pricakuje od cloveka, ki ga ima rad, da bo ostal z<br />

njim, ne morem si predstavljat, da imas nekoga<br />

tako rad samo dokler si pac tam in potem adio le se<br />

v mislih. Niti najmanj ti ne vsiljujem svojega prav,<br />

kot mama sem ti pa dolzna dat dolocene stvari v<br />

razmislek. Ce se tako odkrito s Tanio pogovarjas, jo<br />

odkrito vprasaj, naj ti odkrito pove, ce ji je vseeno,<br />

da te jutri ne bo vec in te bo imela enako rada, tudi<br />

ko bos dalec stran in pocasi odtuje.<br />

Ne morem verjet, da bilo komu, ki ima nekoga<br />

resnicno rad, to lahko dojemljivo, saj clovek vedno<br />

misli na jutri in te to zre, ce ve da te kmalu ne bo<br />

vec.<br />

Kar meni je hudo, ko se postavim v njeno kozo.<br />

Povedala sem, kar mislim in me<br />

boli. Najvec mi pomeni, da se vedno obrnes na<br />

Boga, z zahvalo za dobro in slabo, saj v vsem<br />

spoznavas nekaj, kar te bogati.<br />

Naj bo Bog vedno s tabo, le On nam pomaga v vsem<br />

in povsod.<br />

Mamca<br />

144 zaljubil se v mehiko


Od: Bojan Gorenc<br />

Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />

Datum: 10.5.2005 9:18<br />

Zadeva: Re: Grozljiv dan<br />

Dragi Matej,<br />

videti je da ti gre dobro, oziroma odlicno, saj se ves<br />

cas nekaj dogaja. Tudi meni je projekt en svet vsec,<br />

sam sem velikokrat razmisljal globalno v smislu,<br />

kako bi svet bil lahko urejen in da bi funkcioniral<br />

na osnovi temeljnih cloveskih vrednot. Do zdaj sem<br />

to globalno moc takega delovanja v praksi spoznal<br />

in dozivel pri Sai Babi, kamor hodim s skupinami<br />

cca. 3x letno. Ko vidis resnico, pravilno delovanje,<br />

mir, ljubezen in nenasilje v praksi skozi projekte,<br />

ko na miljone ljudi po celem svetu prihaja do<br />

brezplacnih osnovnih dobrin kot so zdravstvena<br />

oskrba, izobrazba in voda, ti to res da misliti.<br />

Povrhu vsega pa se o tem nic ne pise po medijih,<br />

skratka ni nobenega pompa okoli tega, saj se gre za<br />

resnicno in nesebicno skrb za socloveka.<br />

Podpiram vse poskuse za boljsi in pravicnejsi svet,<br />

ceprav ti ne morem nic pomagati, saj sem totalno<br />

netehnicen tip cloveka. Kar bi lahko naredil je to,<br />

da bi idejo o tem projektu predstavil v knjigi ki jo<br />

pisem-Sai Baba-zgodbe iz sveta in Slovenije.<br />

Furaj dalje saj pozitivna naravnanost nikoli ne<br />

skodi, kvecjemu prinasa dobrobit vsem. Vem, da<br />

bo nekega dne svet prisel v stanje, ko bodo ljudje v<br />

polnosti ziveli tako, kot Sai Baba uci ze skoraj<br />

celo stoletje in kar je ze pravzaprav starodavna<br />

modrost. Namrec da: obstaja samo ena kasta, kasta<br />

clovestva obstaja samo ena religija, religija ljubezni<br />

obstaja samo en jezik, jezik srca obstaja samo en<br />

Bog, ki je vseprisoten, vsemogocen in vseveden.<br />

Lep in radosten dan ti zeli<br />

Bojan<br />

zaljubil se v mehiko<br />

145


Od: Boris Vene<br />

Za: Matej Sedmak - Peacehiker <br />

Datum: 10.5.2005 12:54<br />

Zadeva: RE: Grozljiv dan<br />

Zivijo Matej!<br />

Lepo in iskreno si v pismu opisal svoje obcutke.<br />

Dejstvo je, da smo taksna »krizanja« doziveli vsi,<br />

ki smo ze kaj »premaknili«. Nagrada krizanja<br />

pa je, da se na ta nacin lahko premaknes v srce<br />

(simbolika Jezusovega vstajenja). Ce zares zelis<br />

uresniciti projekt, za katerega si se odlocil, potem<br />

nadaljuj s konkretnimi koraki – ne glede, ce se ti<br />

bo se kdo pridruzil ali ne!!!<br />

Da opravljas svoje poslanstvo se vidi tudi po tem,<br />

da lahko stvari »premaknes« oziroma nanje vplivas<br />

sam … Ko projekt (beri: energijo) zapeljes dalje in<br />

je to v skladu s tvojim zivljenjskim poslanstvom<br />

ter seveda zaupas z vsem srcem, brez da bi cakal<br />

na odzive ostalih, potem se ti bodo scasoma tudi<br />

podobno misleci pridruzili. Kot ze receno, na<br />

zacetku si pa vedno sam, dokler ne bos napolnil<br />

kriticno maso …<br />

Cestitam, da si se odlocil in imel nekaj dni posta.<br />

To je pogumen korak, ki pa zahteva tudi potrebno<br />

znanje, drugace je lahko nevarno. Vedno ko<br />

imas post, je nujno, da si naredis klistir, drugace<br />

se lahko zastrupis od strupenih snovi, ki se<br />

razkrajajo v crevesju. Moj zadnji post je bil 21 dni<br />

na vodi in sem si delal klistir vsak drugi dan.<br />

Enjoy in Divine Touch & Grace,<br />

Boris<br />

146 zaljubil se v mehiko


NA POT Z NACIONALNO TELEVIZIJO<br />

JAVLJAM SE IZ: Tepoztlan, MEHIKA<br />

29. 05. 2005<br />

NA POTI Z EKIPO NACIONALNE TELEVIZIJE<br />

Zadnji dnevi so bili polni presenecenj in velikih obratov. Zbudil<br />

sem se v mestu Tepoztlán na jugu Mehike, v drugi postelji, kot<br />

sem bil navajen zadnji mesec, in zajtrkoval sem z drugimi obrazi.<br />

En svet je pripravljen.<br />

Pred dobrim tednom dni sem se odlocil projekt EN SVET<br />

predstaviti javnosti in napisal sem uradno predstavitev. Za pomoc<br />

najprej zaprosil mehisko univerzo UNAM. Odlocil sem se obdrzati<br />

vecino idej v tajnosti, javnosti pa predstaviti zgolj temelje projekta.<br />

Ljudje so mi rekli, da UNAM prejema tisoce prosenj za projekte<br />

in da je zelo malo moznosti, da koga uradno podprejo. Na moje<br />

presenecenje so mi sporocili, da so pripravljeni uradno podpreti<br />

projekt. Srecal sem se s pomembnim mozem z univerze in rekel mi<br />

je, da sta tako on kot rektor navdusena nad projektom in da bodo<br />

naredili vse, da mi pomagajo pri njegovi izvedbi.Univerza UNAM<br />

je z nekaj vec kot dvesto tisoc studenti najvecja in najuglednejsa<br />

univerza v Latinski Ameriki. Univerzitetni kompleks je res ogromen<br />

– pravo mesto v mestu.S pomocjo univerze sem se odlocil narediti<br />

serijo predavanj za studente in profesorje ter tiskovno konferenco<br />

za medije. Priznam, da se pocutim negotovega, saj nisem se<br />

nikoli predaval pred taksno mnozico ljudi in, se manj, organiziral<br />

tiskovno konferenco.<br />

Na pot z nacionalno televizijo<br />

Dan po obisku univerze je na vrata hise moje mehiske druzine<br />

potrkala ekipa najbolj popularne mehiske nacionalne televizije<br />

– TV Azteca, pripravljeni, da jih peljem na sprehod po Mehiki. In<br />

tako sva se z znanim mehiskim novinarjem odpravila na stop v<br />

neznano, brez denarja seveda. Srecal sem ene najbolj zanimivih<br />

zaljubil se v mehiko<br />

147


ljudi na potovanju, odpirali so se pred kamero in govorili noro<br />

zanimive zivljenjske zgodbe. Ljudje na ulici so nama dajali<br />

brezplacno hrano, taksisti so naju brezplacno vozili po mestu,<br />

dva studenta sta zaradi naju naredila 50-kilometrski ovinek,<br />

sredi poti smo ostali brez bencina in brez denarja ... Ljudje so<br />

nam pomagali zbrati denar za bencin, in ko sva prispela v mesto<br />

Tepoztlàn smo v 20 minutah nasli druzino, ki me je sprejela k sebi<br />

in odstopila prosto posteljo. Vse to, ne da bi vedeli, da se snema<br />

videoreportaza! “Veliko sem ze dozivel, ampak cesa tako norega<br />

pa se ne,” mi je na koncu priznal novinar. Jaz pa sem srecen, da<br />

sem imel priloznost pokazati nekaj deset milijonom gledalcem,<br />

kako prijazni so lahko neznanci.<br />

Bom postal poet?<br />

Tania mi je v zadnjem mesecu odprla veliko novih svetov,<br />

med drugim svet poezije, ki me ni prej nikoli zares zanimal. S<br />

svojim nacinom pripovedovanja in razlage mi je vzbudila strast in<br />

navdusenje nad mehiskimi in argentinskimi poeti.<br />

Spominjam se, da sem svoji prvi preprosti poeziji napisal pri<br />

sedmih letih in jih predstavil celotni osnovni soli. Vendar pa nisem<br />

poskusa nikoli ponovil.Tako mi je vecer po obisku univerze sinilo<br />

v glavo, da bi napisal svojo prvo pesem v spanscini ... za Tanio.<br />

Njen osupel pogled ter nato nasmeh in objem so mi dali vedeti,<br />

da je bil zacetek dober.<br />

Nazaj k druzini<br />

Odpravljam se na meditacijo na piramido Tepozteco, za katero<br />

pravijo, da ima izredno mocno energijsko polje. Nato pa s palcem na<br />

pot, nazaj proti Mexico Cityju, kjer Tania ze pricakuje nove zgodbe.<br />

Preden smo vceraj odsli na pot, sem pred kamero rekel nekaj iskrenih<br />

besed: “Tole deklico sem po 'nakljucju' spoznal na koncertu Santane<br />

v centru mesta in jo vprasal, ce lahko pri njej prespim eno noc. Zdaj<br />

sem pri njeni druzini ze dober mesec in pol in se nikoli na potovanju<br />

se nisem pocutil tako doma.”“Ja in se to, v hiso sem ga spustila z<br />

majhno lazjo – domacim sem rekla, da je slovenski plesalec tanga<br />

na izmenjavi,” je novinarje spravila v smeh Tania.“V zadnjih desetih<br />

mesecih me je pod streho sprejelo veliko ljudi in reci moram, da sem<br />

bil povsod lepo sprejet. Ljudje so skrbeli zame, vendar cesa takega,<br />

148 zaljubil se v mehiko


kar dozivljam tukaj, nisem dozivel se nikjer. Niti za trenutek se nisem<br />

pocutil kot tujec ali gost. Od samega zacetka mi mama Leti z vsako<br />

besedo in dejanjem da vedeti, da nisem nic manj in nic vec kot njeni<br />

otroci.”“Hehe... to je moj sin iz Slovenije,” se je s smehom vmesala<br />

mama Leticia in me objela.<br />

“To je hisa z neverjetno pozitivno energijo. V zadnjem mesecu<br />

in pol sem se smejal vec, kot v vseh devetih ostalih mesecih. In<br />

resnicno vsi druzinski clani dihajo z mano in mojimi sanjami o<br />

ENEM SVETU,” sem zakljucil.<br />

Se vedno nacrtujem pot na Japonsko, ceprav ugotavljam, da je<br />

stopati avtomobile lazje kot letala. Vendar me ne skrbi. Ko opravim<br />

svojo nalogo v Mehiki, in ko bova jaz in Japonska pripravljena,<br />

bom po novem, “neverjetnem nakljucju,” dobil letalsko karto za<br />

Tokio.<br />

www.peacehiker.com<br />

V MEXICU DOBIL SVOJE STANOVANJE<br />

Po mesecu in pol sem ugotovil, da je najin ljubezenski odnos s<br />

Tanjo razsut. Ni se več želela ljubiti z mano. Tudi sicer je bila do<br />

mene hladna. Bolelo me je. Mislil sem, da me boli zato, ker sem<br />

jo imel tako rad. A bolelo me je zato, ker sem se nanjo navezal.<br />

Nekega jutra sem, ne da bi se poslovil, družino zapustil.<br />

Šel sem v center mesta in se tam srečal z dekletom, ki sem ga<br />

spoznal pred nekaj dnevi. Predstavila mi je starejšo učiteljico<br />

in zdravilko z reikijem. Predstavil sem jima projekt EN SVET in<br />

učiteljica je bila tako navdušena, da mi je dala na razpolago celo<br />

stanovanje, naj ostanem, kolikor dolgo hočem.<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />

3. 6. 2005<br />

PROJEKT EN SVET PRESEGA PRICAKOVANJA<br />

Ne morem vam opisati kako srecen sem. Vse je popolno, vse<br />

presega moja najbolj divja pricakovanja…<br />

zaljubil se v mehiko<br />

149


V soboto zjutraj sem cutil, da moram zapustiti svojo ljubo<br />

druzino in oditi na pot. Vsako noc sem spal v drugi postelji in vsak<br />

dan sem spoznal cloveka, ki mi je dal tisto kar sem potreboval.<br />

Vceraj sem spoznal izredno zensko – reiki terapevtko. Ko sem ji<br />

zacel pripovedovati o projektu, so ji v oci stopile solze in rekla mi<br />

je: “O necem podobnem sanjam ze celo zivljenje!”<br />

Ponudila mi je stanovanje (da, celo stanovanje zame!), hrano<br />

in vso pomoc, ki mi jo lahko, da ta projekt resnicno izpeljemo v<br />

Mehiki. Druga prijateljica mi je ponudila prenosni racunalnik, ki<br />

ga dobim v ponedeljek.<br />

Ne vem, kaj se dogaja. Ne sledim vec. Cel Mexico City mi<br />

pomaga! Na stojnicah mi dajejo hrano in vodo, v internet cafejih<br />

in knjiznicah mi dovolijo brezplacno uporabljati internet ter word<br />

in ljudje se mnozicno prijavljajo na mailing listo in na dodatne<br />

mailing liste za pomoc.<br />

“Prinesla sem ti darilo,” me je presenetil glas. Obrnil sem se in<br />

videl dekle, ki dela v internet cafeju, kjer sem trenutno. Prinesla<br />

mi je vreco z mojim najljubsim sadjem – jabolka in mango.<br />

Prosil pa sem jo le, ce smem brezplacno uporabljati internet!<br />

V svoji mali knjizici imam naslove ze vec kot 100 entuziasticnih<br />

prebivalcev Mexico Cityja, ki mi zelijo pomagati pri projektu EN<br />

SVET. Cutim se tako ENO z vsemi in vsem. Cutim ogromno ljubezen<br />

do tega mesta!<br />

Sef projektov na univerzi UNAM mi je rekel, da pricakuje<br />

predstavitev projekta in zdaj prakticno 24 ur na dan iscem vire,<br />

berem knjige in pisem ...<br />

Zelim zakuriti najvecji OGENJ pozitivne energije v zgodovini<br />

clovestva. Imam jasno vizijo, kako bo vsak najmanjsi koscek tega<br />

planeta vedel za nase sanje in za POT, po kateri bomo te sanje v<br />

resnici dosegli. Naredili bomo svet, kjer bodo ljudje zacutili, da ne<br />

potrebujemo mej, nasilja in negativnih custev. Zacutili bomo, da<br />

smo vsi eno, in da smo mocni samo, kadar smo povezani. Naredili<br />

bomo svet, ki bo poznal eno raso – clovestvo in eno religijo –<br />

ljubezen.<br />

150 zaljubil se v mehiko


Zelim si tudi, da cez deset let ne bo nihce vec vedel, kdo je<br />

pobudnik za ta velikanski ogenj. Vedeli bodo, da je bil nekoc<br />

Peacehiker in zdaj je tisoce “peacehikerjev”, ki potujejo po<br />

svetu brez denarja in v zameno za hrano in prenocisce ljudem<br />

na obraz pricarajo nasmeh. Poznali bodo tudi stotine drugih<br />

“peacehikerjev”, ki zivijo v svojih domovih in ideje miru sirijo<br />

na drugacne nacine – v skladu z njihovimi sanjami in njihovim<br />

poslanstvom.<br />

www.peacehiker.com<br />

S TANIO NA POT <strong>BREZ</strong> $<br />

Nekega večera sem poklical Tanjo in jo vprašal, ali želi iti z mano<br />

na potovanje, in sicer na plaže Oaxace na jugu za teden dni – brez<br />

denarja. Sprejela je izziv.<br />

Že prvi dan najinega potovanja nama je na cesti ustavila znana<br />

igralka in scenaristka, s katero vse do današnjega dne ohranjava<br />

pogoste stike. Peljala naju je v hišo starejšega gospoda, ki mi je<br />

drastično spremenil življenje. Ime mu je Reinhard Ruge in je bil<br />

nominiranec za Nobelovo nagrado za mir leta 2005. Vse svoje<br />

življenje je posvetil delu za mir, in sicer s pomočjo združenja, ki<br />

promovira Ustavo za federacijo Zemlje. Naslednje jutro mi je kot<br />

popotnico dal zeleno knjižico, v kateri je zapisana celotna ustava<br />

v angleščini. Prejšnji večer je Tania v Evinem avtu pozabila svoj<br />

nahrbtnik, kjer je imela denar in oblačila, tako da sva bila oba<br />

klasična Peacehikerja.<br />

JAVLJAM SE IZ: Zipolite, Oaxaca, MEHIKA<br />

27. 06. 2005<br />

Tania gre po svoje<br />

Vceraj zvecer sva s Tanio oba zaspala skupaj v eni majhni mrezi.<br />

Ob dveh zjutraj sem se zbudil in se pocutil kot sardina. Vstal<br />

sem in zacel brati zeleno knjizico, ki sem jo dobil v Tepoztlanu<br />

zaljubil se v mehiko<br />

151


od Reinhard Ruge-a, nominiranca za Nobelovo nagrado za Mir –<br />

»Ustavo Svetovne Federacije« - ustava me je povsem fascinirala!<br />

To je tocno to, o cemer sem sanjal vseh teh pet mesecev na veliko<br />

visji ravni. Sploh nisem vedel, da obstaja drustvo, ki se ze od<br />

leta 1968 bori za Svetovno Federacijo in organizacijo druzbe brez<br />

orozja in podobnih neumnosti, ki bi koncno lahko funkcionirala.<br />

Poglejte si te cudovite ideje na:<br />

http://www.worldparliamentgov.net<br />

Ob soncnem vzhodu sem zbudil Tanjo in sla sva se sprehajat<br />

ob plazi. Usedla sva se na pesek in opazovala moc morja, ki je<br />

izgledalo danes precej jezno.Tokrat je bilo prvic, da sem koga<br />

povabil s seboj na potovanje in Tania je bila cudovita druzba.<br />

Spomnil sem se dezevnega petka, ko sva bila zunaj, ne da bi vedela,<br />

kje bova spala, lacna in noc se je ze posteno usedla na zemljo.<br />

»Zaupaj mi, mala. Danes bova spala.«<br />

»Zaupam ti, mali.«<br />

Pogledal sem jo in se nasmehnil.<br />

»Ta punca je neverjetna. Obcudujem jo,« sem razmisljal.<br />

Niti enkrat nisva ostala brez hrane in niti enkrat brez prenocisca.<br />

Verjetno je bil to najin najlepsi teden, ki sva ga prezivela skupaj.<br />

Ura je bila ze skoraj devet in gospod Carlos naju je ze nekaj casa<br />

cakal. Nikakor naju ni mogel lociti. Obstala sva objeta, gledala<br />

sva se dolge minute v oci in se zgolj trapasto smehljala.<br />

»Objemi me in reci, naj ne grem in bom ostala s tabo,« mi je rekla<br />

Tania vceraj zvecer, skoraj v solzah.<br />

Oh, kako bi si zelel ostati se nekaj dni z njo. Vendar vem, da se<br />

ji je ponudila priloznost, ki je ne sme zamuditi. Potrebuje denar za<br />

naslednje leto solanja in prav tako potrebuje izkusnje ...<br />

Objel sem jo in ji rekel: »Pojdi.«<br />

»Ajde, otroci... cas je, da greva na pot,« naju je spet opomnil Carlos.<br />

»Rada te imam, mali,« mi je rekla in me nalahno udarila po<br />

zadnjici, ko se je izvila iz mojega objema.<br />

152 zaljubil se v mehiko


»Rad te imam, mala,« sem ji odgovoril.<br />

Gledal sem, kako je avtomobil izginjal za obzorjem. Verjetno<br />

nisem imel se nikoli nikogar tako rad. Vendar cas je, da greva<br />

vsak svojo pot. Ona bo spoznala se veliko fantov, ki jo bodo imeli<br />

radi in jaz bom spoznal se veliko deklet, ki jih bom imel rad ...<br />

vendar vem, da bo Tania v mojem srcu vedno ostala kot nekaj<br />

posebnega.<br />

NA OZEMLJU ZAPATISTOV<br />

JAVLJAM SE IZ: San Cristobal de las Casas, MEHIKA<br />

16. 07. 2005<br />

NA OZEMLJU ZAPATISTOV<br />

16. julija sem prispel v mesto San Cristobal de las Casas –<br />

cudovito, a mrzlo neokolonialno mestece.<br />

Hitro mi je postalo jasno, zakaj je tako vztrajala gospa iz<br />

Huatulca, ki mi je dajala pulover, jaz sem se pa upiral, ces da ga<br />

ne potrebujem. Pulover sem nazadnje le vzel in ga vlacil za seboj<br />

v zeleni vrecki. Nosil sem ga okrog v najhujsi vrocini v Tapachuli,<br />

Tuxtli, dokler... ga nisem pozabil v avtomobilu moza, ki me je<br />

pripeljal v San Cristobal. Tako bom moral najti nov pulover ali pa<br />

utrditi odpornost na mraz.<br />

Vstopil sem na ozemlje Zapatistov<br />

Vceraj zvecer sem stopal v centru mesta in nekdo me je povabil<br />

v svoj avtomobil. Vozniku sem razlagal o svoji zelji, da bi spoznal<br />

Zapatiste ter o tem, kako me fascinirajo, on pa je prikimaval in se<br />

smehljal. Po nekaj minutah pogovora me je premeril s pogledom<br />

in rekel: “Jaz sem Zapatista.”<br />

Zajel sem sapo in pogledal v njegove globoke crne oci in grobe<br />

poteze obraza. Izgledal je mlad, vendar njegova podoba in glas<br />

sta izdajala vrsto prezivetih izkusenj. “Borimo se za pravico vseh<br />

zaljubil se v mehiko<br />

153


ljudi. Zapatizem pomeni boj za najvisje vrednote clovestva.”<br />

Tako se je zacelo najino prijateljstvo. Vecer in danasnje jutro<br />

sem prezivel v njegovi hisi, pri indijanski druzini. Cez nekaj casa<br />

je cutil, da mi lahko zaupa vec o zapatizmu, zato mi je povedal, kje<br />

se nahaja njihova glavna baza.<br />

Jutri sem se nameraval odpraviti v dzunglo, vendar mediji<br />

porocajo o orkanu Emily, ki se potepa cet Mehiko in unicuje vse<br />

pred seboj. Ceprav hrepenim po novih dozivetjih, me veter, ki<br />

piha s hitrostjo 200 km/h, nekako ne privlaci. Bom videl, kaksna<br />

bo napoved za jutri popoldan.<br />

Ce ne drugega, se bom odpravil proti mestu Comitàn ter nato v<br />

vasico Margaritas. V notranjosti dzungle bi se rad srecal z indijanci<br />

Lacandoni, ki jim pravijo tudi “zascitniki dzungle”.<br />

Ta teden sem intenzivno snemal reportaze z ljudmi, ki sem jih<br />

spoznal na poti. Nekatere so v anglescini ter nekaj dnevniskih<br />

posnetkov v slovenscini. Avdio reportazo v slovenskem jeziku<br />

najdete na www.matejsedmak.com.<br />

JAVLJAM SE IZ: Las Margaritas<br />

20. julij<br />

Zakaj sodimo ljudi po njihovi embalazi?<br />

V sredo sem praznoval prvo obletnico potovanja. Na cesto proti<br />

neznanim dogodivscinam sem se odpravil 20. julija 2004.<br />

Za menoj je bil dolg dan in precej dolga pot. Ko sem prispel v<br />

mehisko mestece Las Margaritas, sem lastnico ene izmed majhnih<br />

trgovin ob cesti vprasal za pot do skupnosti zapatistov. Rekla mi<br />

je, da je bolje, ce pot nadaljujem jutri in mi ponudila prenocisce v<br />

svoji hisi. »Ves, guerro (tako Mehicani klicejo nas, bledolicneze),<br />

zdaj smo vsi zbrani okrog tebe in ti ponujamo gostoljubje in vso<br />

naso pozornost. Verjemi mi, da ce bi nas za prenocisce prosil kdo<br />

od okoliskih Indijancev, ga verjetno ne bi imeli,« je rekel gospod<br />

Raul, ki je prisel na obisk s svojo zeno in videl mene, kako sedim<br />

154 zaljubil se v mehiko


zunaj na blazini, obkrozen s 15 ljudmi.<br />

To je po mojem mnenju eden od obrazov sveta, ki odseva naso<br />

nedoraslost. Nasa druzba se vedno ocenjuje ljudi po zunanjem<br />

videzu, barvi koze in barvi oci. Se vedno je po svetu nenapisano<br />

pravilo, da smo ljudje bele polti, modrih oci in simetricnega obraza<br />

vredni vec.<br />

Ljudje se vedno zamenjujemo embalazo za vsebino. Veckrat<br />

pozabimo, da je telo, v katerem se nahajamo, zgolj stanovanje, kjer<br />

zacasno prebiva nas neomejeni um ter nasa dusa. Ljudjepozabimo,<br />

kdo smo, in v svoji nevednosti mislimo, da smo vredni manj ali vec<br />

kot nasi bratje, zaradi nasih fizicnih lastnosti,prezivetih izkusenj<br />

in drugih nepomembnih karakteristik.<br />

In vse te besede so namenjene, bol kot vam, samemu piscu teh<br />

reportaz.<br />

Po letu dni potovanja, po tolikih izkusnjah, po vec kot 40<br />

obiskanih drzavah, srecanju z desetinami modrecev in prebranimi<br />

stotinami knjig, se vedno zaidem v sodbe o ljudeh glede na njihovo<br />

zunanjost ali glede na »prvi vtis«. Vcasih se vedno mislim, da sem<br />

vreden manj ali vec od drugih bratov. Se vedno v svoji nevednosti<br />

mislim, da sem locen od drugih, in pozabim, da smo v resnici vsi eno.<br />

Ampak – VSE JE POPOLNO. Popolno je, da se svet nahaja, kjer<br />

je, in da se jaz sam soocam s svojo nedoraslostjo in nevednostjo.<br />

Vse je popolno in mi sami smo stvarniki nasega nadaljnjega<br />

razvoja.<br />

21.julij<br />

SPREJET V SKUPNOST<br />

Prejsnjo noc sem spal na trdih klopeh in brez pokrivala. Sredi<br />

noci sem ves premrazen iskal nekaj, v kar bi se lahko zavil, in<br />

nasel star plasticni najlon, pod katerim sem se kmalu zbudil ves<br />

premocen. Potem me je se bolj zeblo.<br />

Prezivel sem torej noc, vendar sem zjutraj zamudil tudi zadnji<br />

zaljubil se v mehiko<br />

155


tovornjak, ki je sel proti mestu. Stopil sem do nadzornika in mu<br />

razlozil situacijo. Vprasal me je, ce imam kakrsno koli potrdilo<br />

o tem, kdo sem, in pokazal sem mu clanek o meni iz casopisa<br />

Reforma. Navdusil se je, govoril z vodilnimi v skupnosti, in dovolili<br />

so mi, da ostanem, kolikor dolgo hocem.<br />

Danes sem govoril z vec osebami in moje obcudovanje in<br />

spostovanje do teh bojevnikov je vse vecje. Nekoc bi se rad vrnil<br />

in z njimi prezivel vsaj mesec dni. Rad bi z njimi delal na polju, spal<br />

v njihovih hisah in ucil njihove otroke matematiko in anglescino.<br />

Vendar zdaj ni cas za to. Nasel sem, kar sem iskal: dobil sem<br />

prijatelje med zapatisti. Danes bom ujel jutranji avtobus in<br />

sel nazaj. Obiskati nameravam se Indijance na drugem koncu<br />

dzungle, nekaj dni preziveti v San Cristobalu, v Tuxtli, obiskati<br />

Palenque ter pogledati Cañon Sumidero.<br />

Sedim na klopi in poslusam sumenje reke in oglasanje crickov.<br />

Zaradi lune vidim prostrano in mirno dzunglo okoli sebe. Vendar<br />

vem, da ta dzungla ni niti tiha niti mirna. Nahajam se na enem<br />

najbolj konfliktnih delov sveta. Okoli mene je nastavljenih 111<br />

vojaskih baz mehiske vojske ter paravojaskih enot. Po dzungli je<br />

skritih stotine oborozenih zapatistov, ki cakajo na poziv za boj.<br />

Prakticno sem na ozemlju, kjer poteka VOJNA.<br />

Situacija, v kateri sem, je zelo specificna. Da bi mi zapatisti<br />

zaupali vec, je potreben cas. Prostor, kjer se lahko gibam, je<br />

omejen na zgolj nekaj kvadratnih metrov in skupnost opazuje<br />

vsak moj gib. Cez dve uri in pol me caka kamion, upam, da se<br />

bom tokrat zbudil.<br />

JAVLJAM SE IZ: Tuxtla Gutierez, MEHIKA<br />

22.7.2005<br />

Sem na napacni poti?<br />

“Izgubljas se, fantina. Samo dve izbiri imas. Ali si bozji ali satanov<br />

sin. Ni vmesne poti. Bozji sin si lahko samo prek Kristusa.”<br />

156 zaljubil se v mehiko


“Zapomni si tega vecera. Ce danes ne sprejmes Kristusa v svoje<br />

srce kot svojega odresenika, ki je trpel in umrl na krizu za tvoje<br />

grehe, te caka vecni ogenj.”<br />

“On je resnica. Ko ga sprejmes, ti ne bo vec treba iskati<br />

drugega.” “Dobro, kaksno sporocilo nosis ti, popotnik?” je eden<br />

izmed njiju koncno zacel dialog.<br />

Nisem odgovoril.<br />

“Mladenic, kaksno je tvoje sporocilo? Kaj tocno lahko ti<br />

sporocis svetu?”<br />

Uprl sem pogled v tla in rekel s tihim glasom: “Ne vem. Jaz za<br />

razliko od vaju ne poznam se resnice.” “Mi jo poznamo. Mi zivimo<br />

v Kristusu. Ni nam treba potovati kot brezdelnezi po svetu. Kaj<br />

lahko das ti svetu?” so spet zaceli svoj govor.<br />

Nekaj trenutkov sem razmisljal. Ne bi zelel dajati vtisa, da bi se<br />

rad z njimi pogovarjal o resnici. Vcasih cutim, da ne poznam niti<br />

samega sebe, kaj sele, da bi vedel kaj o svetu ali celo Bogu.<br />

“Ce boste preziveli z menoj nekaj casa, boste morda nasli<br />

sporocilo v tem, kako zivim...”<br />

Najini poti z zapatistom sta se danes locili, ker sem moral<br />

urediti nekaj stvari v Tuxtli. Ura je enajst in sedim na zidu na eni<br />

od bencinskih crpalk. Pred dobre pol ure je senca avtobusa z<br />

oznanjevalci Kristusa izginila v noc, v moji smeri, proti Mexicu.<br />

Prej sem se priblizal skupini ljudi in jih vprasal za prevoz proti<br />

Mexicu. Takoj ko sem se predstavil, sta mi dva pastorja zacela<br />

razlagati bozjo besedo. Rad poslusam ljudi, ki sirijo sporocilo<br />

ljubezni. Vzpodbujam in sprejemam vse ljudi vseh religij, vseh<br />

pogledov na zivljenje, ki se zavzemajo za mir.<br />

Po dobre pol ure sem uspel priti do besede: “Bratje, me lahko<br />

vzamete s seboj proti DF, ali vsaj delcek poti?”<br />

“Mladenic, dokler ne sprejmes Kristusa odresenika v svoje srce,<br />

ne mores biti nas brat.”<br />

Tokrat mi je slo ze malo na smeh in saljivo sem jima odvrnil:<br />

“Zame ste moji bratje, tudi ce me vi ne sprejmete. Ne, resno, mi<br />

lahko prosim pomagate priti do Mexica?”<br />

“Ne, zal mi je, ne moremo.”<br />

zaljubil se v mehiko<br />

157


Odgovor me je presenetil, ker je bil avtobus na pol prazen. Prej<br />

me je sofer avtobusa prosil za pomoc in brez razmisljanja sem<br />

odvrgel nahrbtnik in avtobus porival, dokler ga ni soferju uspelo<br />

vzgati.<br />

Tokrat je z menoj zacel govoriti eden izmed fantov v skupini.<br />

Razlagal mi je, kako pomembno je ziveti v Kristusu, ampak tokrat<br />

sem imel dovolj.<br />

Mirno sem ga prekinil: “Ce se dobro spomnim, je bilo receno:<br />

Po njih sadovih jih boste spoznali.”<br />

Povesil je pogled in mladi, zbrani okoli, so se zaceli nasmihati<br />

in mi postavljati vprasanja. Eden od njih se mi je priblizal in mi<br />

ponudil polno pest kovancev.<br />

Rekel sem mu: “Hvala, vendar resnicno ne potrebujem<br />

denarja.”<br />

Pogledal je v tla, ocitno razocaran, ker mi ne more pomagati.<br />

Zacutil sem ljubezen in hvaleznost do teh cudovitih mladih<br />

Mehicanov. Stisnil sem njegovo pest z obema rokama in mu rekel:<br />

“Jaz imam vse, kar si lahko zelim od tega sveta, ampak rad bi, da<br />

mi nekaj obljubis...”<br />

Preseneceno me je pogledal.<br />

“Ko prides v Mexico, podari to pest denarja nekomu, ki ga<br />

potrebuje.”<br />

Tokrat je na njegovem obrazu zasijal nasmeh.<br />

Na bencinski crpalki so mi podarili paket sladkih kruhkov, ki sem<br />

ga delil z oborozenim varnostnikom.<br />

Srecen sem. Ne vem, ce sledim pravi poti in ce bo moja dusa<br />

resena, vendar sem srecen in vcasih se mi zazdi ... tudi ce zveni<br />

neverjetno ... zazdi se mi, da vidim Boga, skritega za sosednjo<br />

hiso, kako me pogleda, se siroko nasmehne in mi pomezikne.<br />

158 zaljubil se v mehiko


ODLOČITEV: GREM NA JAPONSKO<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />

25. 07. 2005<br />

LATINSKA AMERIKA SE KONCUJE<br />

Kar prehitro se je koncalo raziskovanje lepot Chiapasa in<br />

Oaxace. O Indijancih, zapatistih in tolpi Mara Salvatruche imam<br />

vec vprasanj kot odgovorov.<br />

Iz San Cristobala sem v ponedeljek prispel v Las Margaritas,<br />

kjer me je gostila prijazna druzina. Od tam sem sel v hribovito<br />

dzunglo La Candona, en najlepsih delov Mehike, s kruto in krvavo<br />

zgodovino in sedanjostjo. Od blizu sem se spoznal z zapatizmom<br />

in pustil pismo za Subcomandante Marcosa.<br />

V sredo sem skupnost zapustil in enemu zapatistu pomagal<br />

zbezati do Tuxtle Gutierez, kjer sem se naslednji dan srecal z<br />

oznanjevalci Kristusovega evangelija, ki tega niso uspeli pokazati<br />

z dejanji. Celo pot ze opazam, da ljudje, ki me sprejemajo v<br />

svoje hise, dajejo hrano ter prevoz, ne govorijo veliko in ljudje,<br />

ki govorijo o Bogu in Kristusu, velikokrat svojega sporocila ne<br />

pokazejo z dejanji.<br />

Za obisk Mara Salvatruche ni bilo vec casa, prav tako ne za<br />

Palenque in Cañon Sumidero.<br />

Da bi potesil svojo radovednost in raziskovalni duh, bi moral<br />

v Chiapasu ostati vsaj se nekaj mesecev. Zelel sem si globoko v<br />

dzunglo La Candona, se nauciti jezika Toholaval ter nekaj casa<br />

ziveti in delati v skupnosti staroselcev, se uciti kako komunicirati<br />

s kamni, drevesi in zivalmi ter pogledati svet iz drugega zornega<br />

kota.<br />

Vendar ne morem vedeti in izkusiti vsega naenkrat. Zdaj je cas,<br />

da pocasi zakljucim poglavje Latinske Amerike in grem na potep<br />

zaljubil se v mehiko<br />

159


po Aziji ter pridem domov dovolj zgodaj, da lahko nadaljujem s<br />

studijem.<br />

Naucil sem se ze dve japonski pisavi – hiragano in katakano<br />

- manjka mi se nekaj tisoc znakov pisave kanji, pogovorno znanje<br />

japonscine in seveda... letalska karta.<br />

Spet sem v Mexico Cityju, med cudovitimi spomini in med<br />

dobrimi prijatelji. Jutri grem (spet) tecnariti na Japan Airlines.<br />

Ponovno sem se srečal s svojo ljubo družino. Mama Leti je<br />

namreč postala moja druga mama. Prvič sem do nje občutil takšna<br />

čustva, kot bi bila moja biološka mati. Predstavljala mi je (in mi<br />

še) ideal, kakšna bi morala biti mati do svojih otrok. Nikoli prej<br />

niti potem nisem srečal ženske, ki bi bila tako polna čiste ljubezni,<br />

igrivosti in sreče.<br />

Neko dekle, ki je o meni bralo v časopisu, me je povabilo na<br />

počitnice v mehiško džunglo. V četrtek zvečer sva se dobila v<br />

podjetju, kjer je bila zaposlena. Imela je že dve povratni karti in<br />

rezervirano hišico.<br />

Ko je v nedeljo odšla, nisem imel več prenočišča, želel pa sem<br />

ostati še nekaj dni. Stopil sem do dekleta, s katerim sem se<br />

spoznal ob prihodu, in jo prosil, ali bi lahko noč prespal v njeni<br />

kolibi. Bila je presenečena, a je privolila. Večer in noč, ki mu je<br />

sledila, sta bila izmed najbolj čarobnih na celem potovanju. Do<br />

ušes sem se zaljubil v Loreno...<br />

MOJA MEHIŠKA PRINCESA<br />

JAVLJAM SE IZ: Queretaro, MEHIKA<br />

20. avgust 2005<br />

NEPRICAKOVAN PREOBRAT NA POTI<br />

Kljub vsem mojim prejsnjim nacrtom, se sedaj nahajam v<br />

160 zaljubil se v mehiko


Queretaru, 300 kilometrov stran od Mexico City-ja, v hisi dekleta,<br />

ki sem ga spoznal pred slabimi dvemi tedni. Pocutim se kot glavni<br />

junak najbolj sladke in nore romanticne komedije.<br />

Zacelo se je nedeljskega vecera sredi mehiske dzungle. Prijateljica,<br />

ki me je povabila v Nanciyago, je odsla v Mexico in jaz sem se<br />

odlocil ostati. Ker sem bil brez prenocisca, sem prosil Loreno,<br />

dekle, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi, ce me lahko eno noc<br />

gosti v svoji leseni hiski (kabanja). Sprejela je moj predlog.<br />

Okrog 23:30 sem se vrnil iz svoje vecerne meditacije in videl<br />

Loreno, kako lezi in se guga v mrezi ob kabanji. Ko me je zagledala,<br />

se ji je na obrazu narisal nasmeh. Vprasal sem jo, ce se lahko<br />

ulezem v mrezo, kjer je bila ona in z gibom roke mi je potrdila.<br />

Pogovarjala sva se in smejala in zadevala vse intimnejse teme.<br />

Kmalu sem imel obcutek, kot da punco poznam ze leta...<br />

Lezala sva vsak na svoji strani mreze tako, da so bile njene noge<br />

pri moji glavi. Naenkrat sva utihnila in poslusala zvoke crickov in<br />

opic na sosednjem otoku. Zacel sem ji bozati stopala in spodnji<br />

del nog.<br />

Bolj kot se veceri, bolj glasna je dzungla. Slisal sem pljuske v<br />

jezeru pod nama. Pod sosednjo kabanjo domuje velik svetlozelen<br />

krokodil.<br />

Gledal sem jo v oci in videl na njenih ustnicah majhen, nekoliko<br />

nervozen nasmeh. Nagnil sem se na drugo stran mreze in priblizal<br />

svoje ustnice njenim, ravno dovolj, da sem se je dotaknil. Slisal<br />

sem, kako je njeno dihanje postalo globlje in ko sem se z<br />

ustnicami pomaknil proti vratu sem zacutil, kako hitro bije njeno<br />

srce. Odmaknil sem se in jo gledal. Se vedno je imela zaprte oci in<br />

rahlo razprte ustnice. Prijel sem jo za roko, pobozal njene lase, se<br />

nagnil naprej in jo nezno poljubil.<br />

Noc, ki je sledila, je bila najlepsa noc mojega zivljenja. Cutil sem<br />

veselje najinih dus, ki sta se po dolgem casu spet srecali.<br />

Lorena je lepa mlada zenska, z neverjetnim smislom za humor<br />

in izredno plemenito osebnostjo. Plese, poje in pece slastne<br />

zaljubil se v mehiko<br />

161


torte ter vodi tecaje za otroke, ki se zelijo nauciti te umetnosti. Je<br />

radovedna, neustrasna avanturistka, igriva in vedno pripravljena<br />

na izvedbo katere od mojih norih idej. Prinasa pozitivno energijo<br />

prostorom kamor vstopa in vsi, ki jo spoznajo, jo imajo radi. Ve,<br />

kako biti zenska in hrepeni po duhovni in osebnostni rasti. Z<br />

mano meditira, se uci tantre in mi govori o svojih norih zivljenjskih<br />

sanjah.<br />

»Lorena, v tebi je kraljevska kri,« sem ji omenil neko popoldne,<br />

ko sva se pogovarjala in masirala v mrezi. Zasmejala se je, vendar<br />

ni rekla nic.<br />

Po treh sanjskih dodatnih dneh v dzungli sva skupaj potovala<br />

z avtobusom v Mexico City (prijateljica mi je namrec teden prej<br />

kupila povratno karto, ce se odlocim iti z njo tja). Ko sva prisla<br />

v Mexico, mi je rekla, naj jo pospremim do Queretara, kjer zivi,<br />

vendar sem idejo zavrnil, ker imam nacrte iti cimprej na Japonsko.<br />

»Daj no, pridi. Kupila ti bom povratno karto. Jutri se lahko vrnes<br />

v Mexico. Se bos posteno odpocil, napisal reportazo, se ucil<br />

tvoje japonscine - Konni chiwa, nihongu go wakarimas...« Dala<br />

je roke na usesa, zaprla oci in me zacela posnemati, kako se ucim<br />

japonscino s Cdji. Nisem si mogel kaj, da ne bi spet bruhnil v<br />

smeh. »Daj... rekel si mi, da si obljubil Bogu, da se ne bos upiral<br />

toku zivljenja in znamenjem, ki se ti pokazejo na poti.«<br />

»Ooh... Prav, prav... za en dan!« sem ji odvrnil in se ji pridruzil z<br />

njenim kovckom v roki in svojim malim nahrbtnikom.<br />

Taxi naju je odlozil pred njeno hiso in tam me je pricakal nov<br />

sok. Nikoli mi ni pripovedovala o svoji hisi... Rekla mi je, da je<br />

njena. Pricakoval sem torej stanovanje in sofo, kjer bom lahko<br />

ponoci spal. Prisel sem v GRAD. Nikoli v zivljenju pe nisem spal v<br />

tako ogromni in cudovito izdelani hisi! Sredi glavne aule ima celo<br />

fontano z vodo!!!<br />

V zadnjih dneh, ki sva jih prezivela skupaj, sem izvedel vec o<br />

tej skrivnostni princesi. Spoznal sem njenega malega sina, njeno<br />

mamo, babico, prijateljice ter ugotovil, da dejansko tece v njej<br />

kraljevska kri - je potomka Maximiliana Habsburskega - brata<br />

Franca Jozefa Habsburskega in voditelja Mehiskega imperija v 19.<br />

stoletju ter spanske princese, ki je bila njegova skrivna ljubica.<br />

162 zaljubil se v mehiko


Lorenina babica, Olgin, Maximilianova pravnukinja, je napisala in<br />

izdala knjigo o »Nepoznani zgodovini Maximiliana Habsburskega«<br />

in nastopala tudi na avstrijski televiziji ORF.<br />

En dan me je njena druzina peljala na izlet na Peńa de Bernal -<br />

znan kraj z zelo posebno energijo. Tam sem prvic v zivljenju videl<br />

svojo auro - energijski krog, ki je okrog nas! Izmeril in analiziral<br />

me je en lokalni strokovnjak skupaj z racunalniskim programom.<br />

Moja aura je oranzne barve, z odtenki roza, kar pomeni, da sem<br />

neustrasen avanturist, kreativen, produktiven in da rad nacrtujem.<br />

Roza pomeni, da izrazam veliko neznosti in ljubezni. Oranzna<br />

barva pomeni tudi, da sem tezko pri miru, vedno aktiven in imam<br />

tezave z delom na svoji spiritualnosti. (To sem opazil med 10dnevno<br />

meditacijo VIPASSANA!) Rekel mi je, da imam zelo veliko<br />

auro, ki ima velik vpliv na okolico.<br />

V torek sem bral o mocnem potresu na Japonskem. Rahlo sem se<br />

zgrozil, ko sem ugotovil, da bi po svojih planih bil na Japonskem<br />

ze prejsnji petek. Vse je vedno popolno...<br />

Odkar sem spoznal tega angela, mi ne gre prevec dobro z<br />

dnevnimi reportazami za vas. Ko bom sam, bom imel verjetno vec<br />

casa za pisanje.<br />

»Nikoli se se ob nikomer nisem tako pocutila, kot se ob tebi,«<br />

mi je vceraj zvecer zaupala Lorena. »Nikoli v zivljenju nisem bila se<br />

tako srecna.« Zamislil sem se. Kljub svoji mladosti sem spoznal ze<br />

veliko deklet, nekatere od njih poljubil, v nekaj od njih se zaljubil.<br />

Vendar, nikoli nisem tako cutil se do nobenega dekleta.<br />

S to punco sem se odlocil biti povsem transparenten. Odlocil sem<br />

se pokazati ji vse - vse svoje strahove, dvome, negotovosti in prav<br />

tako vse svoje mocne tocke. In nikoli v zivljenju se nisem pocutil se<br />

tako fantasticno. Uzitek je biti ljubljen tocno taksen kot si.<br />

Zaljubljen,<br />

Matej Sedmak<br />

Peacehiker<br />

zaljubil se v mehiko<br />

163


KUPILI SO MI KARTO ZA TOKIO!!!<br />

JAVLJAM SE IZ: Mexico City, MEHIKA<br />

11. 10. 2005<br />

DOBIL LETALSKO KARTO ZA TOKIO<br />

Po dolgem boju sem dosegel svoj cilj in v svojem malem<br />

nahrbtniku imam letalsko karto za Tokio.<br />

Kot kaze, bom 4. oktobra zvecer pristal na otoku Honsu na<br />

letaliscu Narita in spal v hisi japonskih prijateljev, ki so za zdaj se<br />

neznanci. Na trenutke se zadnje dni ujamem v razmisljanju: kaj<br />

mi prinasa Japonska? Me bodo tudi tam ljudje tako toplo sprejeli?<br />

Bom razumel njihov jezik? Kljub intenzivnemu ucenju namrec se<br />

vedno ne cutim, da bi lahko v japonscini sprosceno komuniciral.<br />

Bom dobil vsak dan svoj obrok hrane in... me bodo neznani ljudje<br />

zeleli gostiti v svojih hisah, kot me gostijo tukaj?<br />

Vem, da se bom imel lepo. Vem, da bo slo vse tako, kot gre<br />

vedno, Vse bo tocno tako, kot mora biti in vse popolno. Ujamem<br />

se pac v razmisljanju... to je ocitno del izkusnje, ki se imenuje »biti<br />

clovesko bitje«. Ko se nekje pocutimo varni, sprejeti, ljubljeni...<br />

tega kraja ne zelimo zapustiti. In nikjer na svetu se nisem pocutil<br />

tako sprejetega, kot v zadnjih mesecih v Mehiki. Nikjer me niso<br />

imeli ljudje tako radi, nikjer se nisem se tako zaljubil in nikjer<br />

nisem dobil toliko prijateljev.<br />

Vendar pa je del osebnostne rasti oditi iz krajev, kjer se pocutis<br />

varno in se z odprtim srcem soociti z neznanim. Pomemben del<br />

rasti je spoznati in sprejeti strahove, ki spremljajo pot v neznano,<br />

in jim iti naproti... da nazadnje ugotovis (vedno znova), da je<br />

strah znotraj votel, okrog ga pa nic ni.<br />

164 zaljubil se v mehiko


Obisk mojih najdrazjih<br />

Zaupal sem vam ze, da sem se posteno zaljubil in me je moja<br />

mehiska princesa povabila v Queretaro – za en dan. Ostal sem<br />

tam dober mesec dni in na veliko presenecenje sem v zacetku<br />

septembra dozivel obisk moje (rodne) druzine. Eno leto je ze<br />

minilo, odkar sem nazadnje videl obraz mame in sestrice in nekaj<br />

mesecev, odkar se nisva videla z ocetom!<br />

Po nekaj dneh, ki smo jih preziveli skupaj z Loreno in njeno<br />

druzino, sem se od nje poslovil (v eni noci sva porabila celo skatlo<br />

klinex robckov) in popeljal starse na nekajdnevni izlet po Ciudad<br />

de Mexicu. Predstavil sem jim mamo Leti, Tanio in ostale clane<br />

druzine. Bili so custveni trenutki – videti mamo Leti v objemu moje<br />

slovenske mame in kako mehiska sestra Larisa uci mojo sestrico<br />

Niko spanscine. Ugotovil sem tudi, da imam Tanio resnicno rad,<br />

da je moja najboljsa prijateljica. Zadnje dni prezivljava veliko casa<br />

skupaj.<br />

Po osmih cudovitih in custvenih dneh so starsi odsli. Kot vedno,<br />

mi je oce predlagal, da kupi se eno letalsko karto za Slovenijo in<br />

mi nato ponudil pomoc pri nakupu letalske karte za Japonsko.<br />

Vendar me je tokrat vprasal na drugacen nacin... tokrat je vedel<br />

moj odgovor in cutil sem njegovo ljubezen ter ponos. Cutim, da me<br />

starsi tokrat zares razumejo. Ne zelijo me vec uciti in voditi, pac pa<br />

me sprejemajo taksnega kot sem in se ucijo od mene.<br />

»Mama, vem, da je tezko imeti taksnega sina, ki bo vedno v<br />

zivljenju hodil po robu, ki zeli izkusiti vse, in ki mu je tako tezko ostati<br />

na enem mestu. Vendar nocem in ne potrebujem, da skrbis zame.<br />

Ne potrebujem tvojega vodstva in tvoje pomoci. Ne potrebujem,<br />

da molis, da bi mi bila kakrsna koli izkusnja prihranjena, ker zelim v<br />

tem zivljenju izkusiti vse in iti do konca. Edino kar si zelim, je tvoje<br />

iskreno prijateljstvo.« Orosile so se ji oci, objela me je in prikimala.<br />

Starsi, vasa naloga je narediti otroke cim hitreje neodvisne.<br />

Cakajte in veselite se dneva, ko bodo otroci brez vas srecni in bodo<br />

sami sledili svojim sanjam. Biti stars mora biti nekaj cudovitega,<br />

vendar pride cas, ko morate NEHATI BITI STARSI svojim otrokom<br />

in postati njihovi prijatelji. Ce ne naredite te radikalne spremembe,<br />

ne boste nikoli resnicno spoznali svojih otrok, ki ze dolgo niso<br />

vec otroci...<br />

zaljubil se v mehiko<br />

165


Ce vztrajate biti starsi in skusate voditi otroke, ki se znajo voditi<br />

sami, je to zgolj izraz sebicne potrebe. Ce vas skrbi, kako so in kje<br />

so, vam lahko povem, da ta skrb zgolj obremenjuje vase ljubljene.<br />

Nihce ne potrebuje ljudi, ki bi jih skrbelo zanje – naredite vse, da<br />

se otresete teh obcutkov, ali pa jih vsaj ne izrazajte prepogosto.<br />

Zaupajte - vse bo v redu z vasimi... prijatelji!<br />

Najbolj presenecen obraz v Mehiki<br />

Po nekaj dneh vztrajnega iskanja sponzorjev za pot proti<br />

Japonski, sem neko jutro odkril v desnem zepu 100 pesov (okrog<br />

10 ameriskih dolarjev). Ne spomnim se tocno, kako je denar tja<br />

zasel, vendar se mi zdi, da mi ga je dal oce za placilo taksija za<br />

mamo Leti. Tudi tisti dan sem prezivel v iskanju sponzorjev, vendar<br />

sem ob tem neprestano razmisljal, komu je ta denar namenjen.<br />

Opazoval sem berace, ki so hodili mimo mene in me prosili<br />

miloscine, vendar jim nisem zelel dati najdenega zaklada. Samo<br />

dejstvo, da so beraci, pomeni v veliki vecini primerov, da ne<br />

razumejo denarja in z njim ne znajo ravnati. Ljudje, ki imajo pravi<br />

odnos do denarja, navadno niso dalj casa brez denarja. Nic jim ne<br />

bo pomagalo mojih 100 pesov. Zelel sem nekoga resnicno osreciti.<br />

Tako sem se po celodnevnem boju odlocil obiskati se zadnjo<br />

japonsko restavracijo – Sushi Groove. Vstopil sem v temen<br />

lokal in se, kot vedno, nasmehnil varnostniku ter rokoval s<br />

prvim natakarjem, ki me je vprasal, s cim mi lahko postreze.<br />

»Je lastnik lokala tukaj?«<br />

»Je.... Samo trenutek.«<br />

Namesto lastnika z velikim trebuhom in robatim glasom je do<br />

mene prislo mlado dekle, ki ni mogla steti vec kot 25 let, majhne<br />

rasti in neznih obraznih potez. Zavzeto je poslusala mojo zgodbo<br />

in ko sem ji omenil, da potrebujem njeno pomoc, so ji v oci skoraj<br />

stopile solze.<br />

»Maite... ali kako ti je ze ime?«<br />

»Matej,« sem jo popravil.<br />

»Ne predstavljas si, kako te obcudujem in kako ZAKON je to,<br />

kar pocnes. Mislim, totalno kul je in noro, da obstajajo ljudje, kot<br />

si ti na tem svetu in resnicno si me navdihnil in...«<br />

166 zaljubil se v mehiko


»Eh,« sem jo prekinil. »Jaz samo sledim svojim sanjam. Tudi ti<br />

lahko!«<br />

Nasmehnila se je in nato nadaljevala. »Ce bi prisel pred enim<br />

mesecem, bi ti z velikim veseljem primaknila kaksen dolar, ampak<br />

ti si ne predstavljas, v kaksni krizi je zdaj moje podjetje. Pravkar<br />

smo ugotovili velike goljufije znotraj podjetja in zdaj sem na<br />

tocki, ko lahko restavracijo zaprem. Resnicno ti ne morem dati<br />

niti pesosa... In iskreno – tako bi ti rada pomagala! Lahko kaj<br />

drugega naredim zate?«<br />

Zasvetile so se mi oci in na ustih se mi je narisal sirok nasmeh.<br />

ONA JE! Pomiril sem jo in ji rekel, da je vse popolno in da se vedno<br />

vse zgodi tako, kot se mora. Mi smo tisti, ki moramo narediti vse,<br />

kar je v nasi moci, in ostalo se vse vedno uredi tako kot se mora.<br />

»Pravzaprav, lahko...« sem ji odgovoril.<br />

»Povej mi!«<br />

»Ne bi rad, da me zdaj razumes narobe. Prosil te bom za<br />

nenavadno uslugo. Danes nosim s sabo nekaj, kar ni moje in na<br />

noben nacin ne znam uporabiti. Vendar preprican sem, da bo tebi<br />

prislo prav.«<br />

Izvlekel sem 100 pesov iz zepa, jih polozil na mizo in videl najbolj<br />

sokiran obraz zadnjih devetih mesecev v Latinski Ameriki. Zgrabila<br />

je mojo roko z denarjem in skoraj zakricala:<br />

»Ne, ni treba... Vzemi nazaj...«<br />

Prijel sem jo za roko, pogledal v oci in rekel: »Adriana. Sprejmi<br />

moje majhno darilo. S tem mi bos polepsala dan.«<br />

Vstal sem od mize in se odpravil po stopnicah do izhoda, nato<br />

pa proti metroju.<br />

Zaslisal sem kricec glas za mano in se obrnil. Videl sem Adriano,<br />

kako tece za mano in pocakal sem jo.<br />

Vsa zadihana mi je rekla: »Ej, si lacen, zelis kaj pojesti?«<br />

Rekel sem ji: »Adriana, najlepsa hvala. Sem ze jedel. Kdaj<br />

drugic.«<br />

Nato sva se objela in zasepetal sem ji: »Sledi svojim sanjam.<br />

Nikoli nikomur in nicemur ne pusti, da ti jih ukrade. Mi obljubis?«<br />

Prikimala je in me objela se mocneje. Poslovila sva se in hodil<br />

sem po temnih ulicah Mexica s skoraj prazno kuverto, kjer hranim<br />

zaljubil se v mehiko<br />

167


sponzorski denar za karto. Bil je dolg in tezak dan, vendar sem se<br />

pocutil bogatega in uspesnega kot se nikoli.<br />

Presenetljiv razplet iskanja sponzorjev<br />

Moj prvi sponzor je bil Japan Airlines, ki mi je na pobudo predsednika<br />

druzbe spustil ceno karto. Sledilo je stotine neodgovorjenih pisem<br />

podjetjem in posameznikom v Mehiki, dokler se nisem srecal z<br />

mladim japonskim poslovnezem Hirojem. Ta mi je prvi podpisal<br />

dokument, da bo na dan, ko grem kupit karto, placal desetino.<br />

Sledila je japonska restavracija in tej drugi mali sponzorji. Kaj<br />

kmalu sem zbral 700 dolarjev od tisoc, kolikor potrebujem. In na<br />

tej tocki nisem na noben nacin mogel dobiti nikogar. Manjkalo<br />

mi je zgolj 300 dolarjev in nihce v Mehiki mi ni bil pripravljen<br />

pomagati. Na neverjeten nacin se me je ogibala sreca... V tem<br />

casu sem spoznal neverjetne ljudi, ki so mi prinesli mocna in<br />

pomembna sporocila.<br />

V cetrtek zjutraj sem sprejel odlocitev: naucil sem se, kar sem<br />

se moral in sedaj sem pripravljen zapustiti Mehiko. Po jutranji<br />

meditaciji sem stopil na ulico in zasepetal: »Vodi me, Bog. Tvoj<br />

sem. Pelji me, kamor moram iti.«<br />

Naenkrat sem zacutil zeljo po tem, da grem na internet. Stopil<br />

sem do prvega internet kafeja in na moje presenecenje so zavrnili<br />

prosnjo za 15-minut brezplacnega interneta. To se je zgodilo prvic<br />

v zadnjem mesecu dni. Usluzbenka me je napotila v drugi internet<br />

kafe v blizini. Tam me je Mehican za pultom povabil, naj ostanem<br />

za racunalnikom kolikor casa hocem. Ko sem koncal, sem stopil<br />

do lastnika in mu razlozil svojo zgodbo ter ga vprasal, ce mi lahko<br />

pomaga pri nakupu letalske karte. »Ce bi prisel prejsnji teden, bi<br />

ti lahko kaj primaknil, vendar danes, potem ko sem placal papir in<br />

crnilo, mi ni ostal niti en peso. Ce ne, z veseljem.«<br />

»Vendar poznate koga, ki bi mi lahko pomagal.«<br />

Moz je prikimal, me napotil v pisarno na vogalu in rekel, naj<br />

govorim z Enriquejem. Vstopil sem v pisarno, z istim nasmehom,<br />

isto zgodbo, vendar tokrat drugacnim razpletom.<br />

Preden sem dokoncal, me je direktor prekinil: »Ne skrbi, jaz<br />

ti bom pomagal. Zaenkrat pozabi in naroci temu gospodu, kaj<br />

168 zaljubil se v mehiko


i rad pojedel. «Ko smo pozajtrkovali, sem mu omenil, da mi<br />

manjka 300 dolarjev in dal mi jih je 500. Ko sem mu rekel, da jih<br />

ne potrebujem toliko, ni zelel vzeti nazaj razlike. Povedal mi je<br />

svojo zgodbo, kako je bil zapit in zadrogiran 'nihce' na cesti... in<br />

zdaj je, hvala Bogu, bogat. Dejal je, da sem mu polepsal zivljenje,<br />

ker sem mu dovolil, da mi je pomagal.<br />

Cetrtkovo jutro mi je spremenilo zivljenje (kot toliko drugih<br />

vsakodnevnih pripetljajev). Potrdilo mi je prepricanje, da je vedno<br />

VSE POPOLNO in da mi nikoli v zivljenju ne bo manjkalo nicesar,<br />

kar bom resnicno potreboval. In se to... kakrsno koli poslanstvo<br />

mi je v zivljenju ze namenjeno – vedno bodo prisla k meni vsa<br />

sredstva, ki jih potrebujem, da svoje poslanstvo izpolnim.<br />

Moje edino vprasanje je bilo: Zakaj sem dobil 200 dolarjev vec?<br />

Kaj naj z njimi pocnem? Komu so namenjeni? Bog namrec ve, da<br />

denarja niti ne sprejemam niti ne potrebujem...<br />

V soboto zjutraj sem v hiso prijatelja prejel telefonski klic.<br />

»Mama Leti je,« mi je rekel prijatelj, ko mi je predal telefon.<br />

„Ola, mama Leti! Kako si?«<br />

»Sinko, sem v resnicno neprijetni situaciji... Ne vem kako naj ti<br />

razlozim in grozno sram me je sprasevati te po tem... Nikoli se mi<br />

ni se to zgodilo ...“<br />

„Reci, mama.“ „Nimamo niti centa vec in danes nimam kaj dati<br />

jesti otrokom. Mi lahko morda posodis nekaj malega – ti vrnem<br />

cez 3 dni, ko dobim placo.“ Srce mi je zaigralo od srece. Ko je<br />

prisla v hiso prijatelja, kjer smo imeli sestanek prvi Peacehikerji,<br />

sem ji dal razliko denarja od letalske karte.<br />

Vsi smo bili zbrani in zacel sem jim govoriti o temeljih organizacije<br />

Peacehikers. '... in med nami NI IZMENJAV! Drug drugemu si<br />

pomagamo v vsem, kar potrebujemo.' Pogledal sem mamo Leti<br />

z narejeno jeznim pogledom. Bruhnila je v smeh. „Mama, ce kaj<br />

potrebujes, me preprosto vprasas – ni se ti treba cutiti kriva!<br />

Vse, kar si mi dala v zadnjih mesecih, si kdaj koli pricakovala<br />

kar koli v zameno?“ „Seveda ne!“ je rekla.<br />

„Ti je bilo prijetno ob tem, ko si mi lahko kuhala, dajala svojo<br />

ljubezen in vse kar sem potreboval?“<br />

„Seveda, sinko!“<br />

“Zakaj torej dvomis v to, da jaz uzivam, ko ti lahko pomagam!<br />

zaljubil se v mehiko<br />

169


Ljudje smo tako narejeni, Leti – to je naravno v cloveskem bitju,<br />

da DAJE in se pocuti lepo zgolj zaradi dejstva, da daje. Tako smo<br />

narejeni in sodobna EKONOMIJA nima nobene zveze z naravo<br />

cloveskega bitja. Nismo ekonomski subjekti, temvec nam resnicno<br />

sreco prinese, ko lahko s tem, kar imamo, razveselimo druge!“<br />

Zasmejala se je.<br />

Organizacija Peacehikers<br />

Preden zapustim Mehiko bi rad na tiskovni konferenci medijem<br />

sporocil naso namero, da organiziramo organizacijo Peacehikers<br />

(Caminantes de Paz), kjer se bomo povezali ljudje, ki skusamo<br />

ziveti najvisjo vizijo cloveskega bitja ter prakticiramo religijo:<br />

Ljubezen. Zdruzili se bomo v sanjah o enem svetu, brez meja in<br />

skupaj iskali moznost, kako do tega sveta priti.<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

Malo pred odhodom, sem bil povabljen na nacionalno radijsko<br />

postajo. Tam me je slisal ravnatelj neke osnovne sole, ki je precej<br />

casa zivel na Japonskem. Povabil me je v svojo solo in imel sem<br />

eno najbolj carobnih dozivetij v zivljenju. Prvic sem govoril pred<br />

nekaj sto otroci in jim popestril popoldan.<br />

170 zaljubil se v mehiko


ODSLEJ <strong>BREZ</strong> SEKSA<br />

Dan pred odhodom sem še enkrat obiskal Loreno. Spoznal sem,<br />

da sem se veliko naučil o seksualnosti, še vedno pa ne znam te<br />

seksualne energije kontrolirati. Zdaj je čas, se mi je zdelo, da sem<br />

nekaj časa brez seksa, in da se naučim svojo energijo nadzorovati.<br />

Nekaj dni pred tem sem bil namreč pri strokovnjaku za branje z<br />

dlani in po dveh urah analiziranja je o meni ugotovil veliko stvari.<br />

Rekel mi je, da imam neznansko veliko seksualne energije, a<br />

da me lahko uniči, če je ne bom znal usmeriti iz prokreativne v<br />

kreativno.<br />

Ko je prišel dan za odhod, so mi prijatelji pripravili zabavo. Prišel<br />

je celo gost iz druge zvezne države, ki je o meni bral v časopisu.<br />

Preden sem se vkrcal na letalo, sem se toplo poslovil.<br />

„Kanadska ambasada, pozdravljeni! Imamo zelo sumljivega<br />

potnika iz države Slavonija, ne, Slovenija. Oblečen je v hecna<br />

črna oblačila. Potuje zgolj z enim majhnim kosom prtljage, ki ga<br />

nosi na hrbtu, in nima nobenega drugega dokumenta kot potni<br />

list. Prav tako nima kreditne kartice.“<br />

Uradnik je po telefonu hitro prejel odgovor.<br />

»Žal mi je, gospod, eee, Sedmak. Ne moremo vas sprejeti na<br />

letalo.«<br />

Takrat je Juan iz Tepoztlana zavriskal. „Jupi, pridi, greva v<br />

Tepoz!“<br />

Tistega popoldneva sem šel na kanadsko veleposlaništvo in<br />

povedal svojo zgodbo presenečenemu uradniku, ki je potrdil, da<br />

grem lahko na naslednje letalo.<br />

V Tepoztlanu sem spoznal neko dekle, ki je nekje videlo mojo<br />

kartico, ki sem jo dal Reinhardu Rugeju pred nekaj meseci, in<br />

si me je od takrat želela srečati v živo. Tisti dan me je videla v<br />

lokalni internetni kavarni. Prespal sem pri njej in padel na testu<br />

vzdržnosti od seksa.<br />

Zjutraj sem se še enkrat odločil, da bom nadaljeval pot brez<br />

seksualnosti. Vedno močneje sem čutil, da se moram nečesa<br />

zaljubil se v mehiko<br />

171


osvoboditi. Vedno bolj sem spoznaval, da svoje seksualne želje<br />

težko nadzorujem.<br />

Govoril sem v še eni osnovni šoli.<br />

Pred odhodom sem najavil tiskovno konferenco in ob sedmih<br />

me je v tiskovni sobi na letališču čakala novinarka nacionalne<br />

tiskovne agencije Notimex. Kot vedno sem bil tudi tokrat trideset<br />

minut prepozen.<br />

- Kdo ste <strong>PEACEHIKER</strong>SI (CAMINANTES DE PAZ)? je bilo njeno<br />

prvo vprašanje.<br />

- Smo posamezniki, ki želimo živeti najvišjo vizijo človeških<br />

bitij, slediti svojim sanjam in pomagati človeštvu, da si postavi<br />

in doseže svoje sanje.<br />

7. oktobra sem ob 8.30 po lokalnem času sedel na letalo, ki je<br />

vzletelo z letališča v Ciudad de Mexicu in je bilo namenjeno proti<br />

Vancouvru, nato pa Tokiu.<br />

172 zaljubil se v mehiko


173


Banglades<br />

Kolkata<br />

Thailand<br />

Burmanese border<br />

Cheng Mai<br />

Kuala Lumpur<br />

Bankok<br />

Singapur<br />

Taiw<br />

Phillipine


s<br />

an<br />

Taiwan<br />

Hiroshima<br />

Kobe<br />

Osaka<br />

Yokohama<br />

Tokyo<br />

V. DEL<br />

ŠTOP PO DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA<br />

7. oktober 2005–23. november 2005


NEZNANEC MI PODARIL 600 DOLARJEV<br />

Ko sem prispel na letališče Narita, se je nad mesto že spuščala<br />

noč. Bil sem brez denarja, na ramenih sem imel svoj mali zeleni<br />

nahrbtnik. Neki mehiški turisti so me peljali do centra mesta.<br />

Zvečer sem dobil prenočišče pri nekem Japoncu. Govoril ni niti<br />

besede angleško, imel je čisto majhno stanovanje in spala sva tri<br />

centimetre drug od drugega. Preden sva se poslovila, mi je dal<br />

tisoč jenov. Nato me je vsak dan čakala nova pustolovščina...<br />

Od: Irena Sedmak<br />

13.10.05<br />

Javi se!<br />

> > Tejko!<br />

> > Vsaj besedo napisi!<br />

> > Vse lepo. Bog s tabo, mamca<br />

Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />

<br />

13.10.05<br />

Re: Javi se!<br />

> Zivjo<br />

Od: Irena Sedmak<br />

13.10.05<br />

Se moram nasmejat<br />

OJLA TEJKO!<br />

RES SI ME NASMEJAL, takoj ko sem zjutraj v<br />

sluzbi odprla posto.Takoj sem<br />

poklicala tatkota in mu to povedala. Si pa nacelen.<br />

Bravo. Kaj to pomeni, da nas poskusas navajat na<br />

poredko javljanje. Pa saj bos kasneje v to prisiljen,<br />

sedaj pa raje pokoristi moznost javljanja, sicer<br />

nimam kaj izpisat in za tvojo knjigo bodo manjkali<br />

ti dnevi Tokija, vsega se ne bos mogel spomnit. Zna<br />

176 štop po deželi vzhajajočega sonca


se ti zgodit, da zgubis zapiske, ce jih delas.<br />

Pri meni pa imas zagarantirano- izpisano dnevno<br />

dogajanje, da ko bos kasneje bral, te bo vsak<br />

stavek spomnil, kaj vse si dozivljal zapovrstjo na<br />

Japonskem. No, pa da ne izzvenim pokroviteljsko,<br />

to je bilo le moje misljenje. Ti ze imas svojo razlago<br />

za to, zakaj si se odlocil ne javljati se. Naj ti<br />

povem, da tudi ta »z i v i jo« toliko pomeni, da si<br />

ne mores zamisljat. Hvala ti, zlat si. Se hitis ucit<br />

japonscine, si se v tistem protestantskem misionu?<br />

Tako sva firbcna, kaksne plane imas, ali ostanes<br />

vec kot si nacrtoval v Tokiju, ali gres naprej? Si<br />

spoznal tistega, ki ti je tatko dal naslov? Kaksni<br />

se ti zdijo Japonci? Je tam tudi veliko evropejcev?<br />

Toliko vprasanj imam, pa ker mi verjetno ne bos<br />

odgovoril, bom kar nehala, samo da se malo v<br />

mislih pogovarjam s tabo?<br />

Vse dobro, pa tudi kaj ne prav dobrega, saj tudi to<br />

prinasa novo izkusnjo!<br />

Bog s tabo! Mamca<br />

Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />

<br />

14.10.05<br />

Re: Se moram nasmejat<br />

Mama, Tatko, Nika,<br />

opazam, da mi je res tezko javljati se, ker tako<br />

intenzivno dozivljam japonsko, da nimam casa<br />

misliti na nic drugega, kot na japonsko, na<br />

japonce, na japonscino - vstopil sem v cisto<br />

nov svet, kjer sem edini stopar v Tokyu, edini<br />

vsedomec, edini Peacehiker...<br />

Res imam ogromno dela. Moji projekti:<br />

1 JAPONSCINA<br />

Rad bi se naucil dobro pogovorno japonscino in pa<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

177


1000 pismenk.<br />

2 MEDIJI & <strong>PEACEHIKER</strong>S<br />

Preprican sem, da bom s svojo zgodbo zlahka<br />

prisel v japonske medije. Cutim, da japonci nujno<br />

potrebujejo moje sporocilo... Tokrat bom siroko<br />

govoril tudi o peacehikers, pozval bom japonce, da<br />

postanejo peacehikerji.<br />

Opazam, da sem sredi cudovite in visoke kulture,<br />

vendar ljudje so v sebi prazni. Japonska je<br />

varna drzava, vendar za japonce, dolgocasna.<br />

Ni kriminala, vendar tudi ni veliko entuziazma,<br />

strasti do zivljenja, srece... Japonci so ujetniki<br />

svoje druzbe, ki nanje izvaja mocan pritisk in bi<br />

naredili vse, da bi jih druzba sprejela. Danes se<br />

obnasajo »idealno«, pred 50 leti, so bili za svojo<br />

druzbo (drzavo, vlado) pripravljeni masovno<br />

pobijati in celo ubiti sebe.<br />

3 NADALJEVNJE POTI<br />

Prehod cez Severno Korejo bo izredno tezak.<br />

Moram zaprositi Zdruzene Narode, da<br />

uradno potrdijo mojo misijo oz. dobiti moram<br />

pokroviteljsko organizacijo. Niti sanjam ne o tem,<br />

da bi v Severno Korejo vstopil brez denarja. Prej<br />

kot ne bom moral varen prehod verjetno posteno<br />

placati. Potrebujem vizo za Kitajsko, ki jo bom<br />

skusal dobiti na kitajskem konzulatu tukaj.<br />

4 SPLETNA STRAN<br />

Slavno podjetje OGILVY (www.ogilvy.com) mi je<br />

ponudilo podporo in zdaj je na meni, da napisem<br />

nov tekst za spletno stran ter ga prevedem v nekaj<br />

jezikov. Predvcerajsnjim mi je ena punca prevedla<br />

clanek o meni v japonscino in ga lahko kazem<br />

japoncem, ki jih zanima kaj pocnem in ne znajo<br />

anglesko.<br />

5 JAPONSKA<br />

Ogledal si bom glavne tokijske znamenitosti,<br />

nato nadaljujem pot v Kyoto, Naro ter Kyushu<br />

178 štop po deželi vzhajajočega sonca


(na jugu). Kupil si bom KIMONO, tradicionalno<br />

japonsko obleko, ki bo malce toplejsa od oblacil, ki<br />

jim imam zdaj. Podnevi je Tokyo vecinoma topel,<br />

vendar ponoci se shladi in sem prisiljen ostati<br />

noter. Obiskal bom tudi Hiroshimo in Nagasaki.<br />

Vceraj sem prvic stopal v Tokyu. Po pogledih ljudi<br />

sem se pocutil, kot zunajzemeljski obiskovalec.<br />

Nekdo mi je nazadnje le ustavil in me pripeljal<br />

prav do SLOVENSKE EMBASADE.<br />

Obiskal sem torej slovensko ambasado in jo<br />

zapustil v temi, hodil sem po ozki, stranski ulici,<br />

ko vidim avto in ga ustavim, da ga vprasam, ce me<br />

zapelje do postaje metra.<br />

Usedel sem se v najnovejsi, najbolj moderen,<br />

najdrazji avto v zivljenju. Pogovarjala sva se z<br />

voznikom in pokazal sem mu japonski clanek o<br />

meni.<br />

Totalno se je navdusil nad tem kar pocnem in mi<br />

rekel, da zeli dati majhen »prispevek« za moje<br />

potovanje... Odlocno sem zavracal ponujeni denar,<br />

dokler mi ga ni prakticno zatlacil v nahrbtnik.<br />

Opazil sem, da na Japonskem darilo <strong>DENARJA</strong><br />

pomeni: »obcudujem te«.<br />

Zvecer sem se dobil z novo prijateljico (prijateljico<br />

od enega mehicana, ki je zivel v Tokiu) in se odlocil<br />

iti do postaje s taksijem (mislil sem, da mi je dal 6<br />

000 jenov (60 dolarjev). Taksi mi je racunal 900<br />

jenov in dal sem mu 1000. Rekel sem mu, da je v<br />

redu. On pa: ne ne ne ne...<br />

Je v redu, je v redu...<br />

Ne ne ne, vzemi razliko.<br />

Ampak, gospod, v redu je, vzemite vi razliko.<br />

Dokler nisem izbulil oci, ko mi je vrnil 9 000 jenov<br />

(90$). Zgrabil sem preostali denar in videl, da<br />

imam v nahrbtniku 6 bankovcev po 10 000 jenov<br />

(600 dolarjev).<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

179


SOK.<br />

Dobil sem se s prijateljico in ji zacel razlagati<br />

zgodbo in ji rekel: »bolj kot karkoli se ukvarjam<br />

z mislijo, kako ta denar porabiti - v tem obdobju<br />

zivljenja mi resnicno denar ne pomeni nic.«<br />

In izpolnil sem si zivljenjsko zeljo - povabil sem jo<br />

v eno najodlicnejsih restavracij v Tokyu in jedel<br />

sem najboljso surovo ribo in juhe in solate in... v<br />

zivljenju.<br />

Za 350 dolarjev.<br />

Ostalo mi je se 250 dolarjev, ki jih bom porabil za<br />

kak dodatni tecaj japonscine, cas v internet cafeju<br />

in JABOLKA! Eno jabolko v Tokyu stane 400 jenov<br />

(4 dolarje) in koncno jih bom lahko jedel kolikor<br />

bom hotel!<br />

Ko grem v ponedeljek na nacionalne medije zelim<br />

biti spet brez denarja. Verjetno bom sel danes<br />

zvecer na ulico in povabil nekaj od tako redkih<br />

beracev, ki obstojajo v Tokyu in jih povabil na<br />

vegetarijansko hrano.<br />

Vas poklicem danes popoldne. Kot sem racunal bi<br />

moralo biti 8 ur razlike med mano in vami.<br />

To bo eden redkih daljsih mailov. Resnicno cutim,<br />

da zamujam vsako sekundo, ko ne dozviljam<br />

japonske. Pisite mi kolikor hocete in kar hocete,<br />

vendar prosim, ne izvajajte pritiska name, naj<br />

se vam javljam, ker s tem zamujam dozivljanje<br />

izkusnje ta trenutek.<br />

Se vam bom javil, ko se vam bom javil.<br />

Vsako nedeljo bom pa pisal reportaze. Rad bi, da se<br />

privadite na zivljenje brez mojih pogostih sporocil,<br />

ceprav vam bo morda tezko. Opazam, da je velika<br />

180 štop po deželi vzhajajočega sonca


azlika med tem, ce dozivljas novo izkusnjo ali ce<br />

jo reflekcioniras (o njej porocas). Cutim, da se<br />

imam veliko za nauciti od novega sveta.<br />

...<br />

Ne bi rad da razumete moje »nejavljanje«<br />

kot nevljudnost ali izraz tega, da vas nimam<br />

rad. Razumite me, da preprosto ne gre oboje<br />

(dozivljati in se hkrati pogosto javljati). Ce mi pa<br />

vi zelite pisati, mi pa pisite - kadarkoli. In ne z<br />

vsebino: »zakaj se ne javis« Prepricani ste lahko,<br />

da je VSE OK z mano - vedno.<br />

Preprican sem, da sem JAZ v vasem zivljenju in na<br />

vasi spiritualni poti VELIKO SPOROCILO. Naucil<br />

vas bom, kako se znebiti STRAHU. Sprejti zivljenje<br />

VEDNO V POLNOSTI taksno kot je. Sprejti morate<br />

dejstvo, da je VEDNO VSE POPOLNO. Da nic v tem<br />

vesolju ni narobe. Za vse je poskrbljeno in vse se<br />

bo vrnilo na mesto, kamor spada. Morda zvenijo<br />

moje misli (ki jih stalno ponavljam) naivne,<br />

lahkomiselne... vendar so zelo globoke - ko jih<br />

zivis. Ko se globoko zavedas, da NISMO TELO,<br />

temvec DUSA, ki se ji ne more nic zgoditi.<br />

Se nekaj glede osebnostne rasti: NIKOLI SE NE<br />

MUCI. NIKOLI NE SKRBI. NIKOLI SE NE UPIRAJ.<br />

UZIVAJ!<br />

Osebnostna rast je zabavna. Bolj kot bos zivel-a<br />

zavestno, bolj bos opazal-a kaj pocnes, kar ti ne<br />

sluzi, kar ne zelis.<br />

Dovoli, da to pocnes, ne skusaj se upirati,<br />

temvec zgolj OPAZUJ SE. Razvij sposobnost BITI<br />

OPAZOVALEC.<br />

Ko si opazovalec samega sebe, se same od sebe<br />

odstranijo navade, ki ti niso vsec in predvsem, ki ti<br />

ne sluzijo. TI SI STVARNIK realnosti ki jo dozivljas<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

181


in glede na tvojo definicijo: KDO SEM in KDO<br />

ZELIM BITI, dozivljas svet.<br />

Z ljubeznijo,<br />

Matej<br />

182 štop po deželi vzhajajočega sonca


JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />

25. 10. 2005<br />

ZGODBE IZ TOKIA<br />

Tokio, 25. oktober 2005<br />

Na Japonskem mi je uspelo najti stanovanje, dobiti 600 dolarjev<br />

in prispeti v eno najpopularnejsih japonskih revij.<br />

Pred enim tednom sem stal pred eno od gromozanskih stavb v<br />

eni najbolj obiskanih cetrti Tokia in iskal moznost, da se za nekaj<br />

minut priklopim na internet. Bil je mrzel, dezeven dan, bil sem<br />

sredi ene najbolj bogatih drzav na svetu, sam s svojim malim<br />

zelenim nahrbtnikom, brez denarja in posteno lacen. Povrh vsega<br />

v drzavi, kjer ne le, da ne znam jezika, temvec ne znam niti brati<br />

napisov na ulicah in stavbah. Pocutim se kot majhen otrok, ki ne<br />

zna brati in govoriti.<br />

Oprezno in pocasi sem pristopil do Japonca v poslovni obleki<br />

in ga v japonscini vprasal, ce govori anglesko. Ko mi je s kretnjo<br />

pokazal, da malo razume, sem ga povprasal v mesanici japonscine<br />

in anglescine, ce ve, kje v blizini bi lahko brezplacno surfal po<br />

internetu.<br />

»Brezplacen internet? Res ne verjamem, da bos v Tokiu nasel<br />

brezplacen internet. V Tokiu ni nic brezplacno. Zakaj pa ne gres v<br />

internet cafe tukaj zgoraj?«<br />

Zasmejal sem se. V zadnjih dneh sem spoznal, da v Tokiu<br />

resnicno ni nic zastonj. Eno jabolko - moja najljubsa hrana - stane<br />

2 dolarja (okoli 400 tolarjev)!!!<br />

»Bi rad, vendar... jaz potujem na malce nenavaden nacin - brez<br />

denarja.«<br />

Strmel je vame in ni mogel verjeti svojim usesom. »V Tokiu si<br />

brez denarja? O, moj bog. Ce mi dovolis, da ti placam internet,<br />

pridi z mano.«<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

183


Z velikim veseljem sem mu dovolil in z ocmi in usesi je poziral<br />

mojo zgodbo. Na sreco sem tretji dan v Tokiu naletel na Japonko,<br />

ki mi je prevedla clanek o moji poti v japonscino, tako da se lahko<br />

sedaj na nek nacin lahko predstavim Japoncem.<br />

Pregledoval sem elektronsko posto, ko se me je moj »sponzor«<br />

nezno dotaknil in pokazal na racunalniski zaslon. Odprto je imel<br />

stran, za prevajanje iz japonscine v anglescino. Na eni strani sem<br />

videl japonske pismenke, na drugi pa angleski prevod, ki je zvenel<br />

takole: »Dober dan. Jaz ziveti blizu. Stanovanje. Sva dva in pa dva<br />

psa. Te lahko povabim na vecerjo?«<br />

Stanovanje v zameno za skrb za psa<br />

»Dva psa« sta me spravila v smeh. Se zdaj ne razumem, kaksno<br />

vezo sta imela dva psa z naso vecerjo, vendar sem v naslednjih urah<br />

spoznal tri cudovite ljudi, ki so mocno spremenili mojo izkusnjo<br />

Japonske - Kazu-ja, njegovo dekle Riko in njeno ucenko, pevko<br />

Megumi, ki je istih let kot jaz in tudi podobnega financnega stanja.<br />

Po dobrih dveh urah poznanstva, mi je Rika rekla, da cez nekaj<br />

dni odpotujeta v Evropo in ce zelim ostati v njunem stanovanju,<br />

sem dobrodosel - edini pogoj je, da pomagam Megumi skrbeti za<br />

njuna dva psa.<br />

Tako je zdaj moj dom moderno prostorno stanovanje v centru<br />

Tokia. Delim ga s prijateljico Megumi, ki je trenutno moja uciteljica<br />

japonscine. Konec meseca bi sla rada z mano na stop do mesta<br />

Kjoto.<br />

Spoprijateljil sem se tudi z managerjem kitajske restavracije,<br />

ki se nahaja tik pod stanovanjem, in sem tako vsak dan delezen<br />

okusnih juh in drugih kitajskih jedi.<br />

Mexico in Tokio – stoletje narazen<br />

Japonsko sestavljajo stirje glavni otoki (Hokaido, Honsu, Kjusu in<br />

Sikoku) ter vec tisoc manjsih. Ker je vec kot 70 odstotkov dezele<br />

gorate, je velika vecina njenih 128 milijonov prebivalcev nagnetena<br />

na majhnih ravninskih delih, v gromozanskih metropolah, kot so<br />

Tokio in Osaka.<br />

184 štop po deželi vzhajajočega sonca


Velemesto Tokio v svoji sirsi obliki, ki vkljucuje tudi vec mest<br />

in vasi, steje kar 29 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da je<br />

eno izmed najbolj stevilnih velemest na svetu. Sam Tokio steje<br />

drugace kar 13 milijonov ljudi. Ob tako velikem stevilu prebivalcev<br />

je resnicno neverjetno, da kriminal - v obliki ropov in umorov<br />

- skoraj ne obstaja, da vse poteka brez zapletov in da je prava<br />

redkost srecati tokijskega brezdomca – v nasem pomenu – tukaj<br />

si namrec brezdomec samo, ce se tako odlocis.<br />

V zadnjih petdesetih letih se je Japonska iz rusevin razvila v<br />

drugo gospodarsko velesilo na svetu. Let iz Mexica v Tokio je bil<br />

kot potovanje s casovnim strojem v naslednje stoletje. Spominjam<br />

se kulturnega soka prvega dne, ko sem vstopil v javno stranisce<br />

in si po uporabi s pritiskom na gumb opral in posusil zadnjico. Ko<br />

sem vstal s stranisca sem opazil, kako se je za mano avtomatsko<br />

spustila voda.<br />

Ko prebivalca Tokia vprasas, kako prides do glavne tokijske<br />

zelezniske postaje, pritisne nekaj gumbov na svojem mobilnem<br />

telefonu, se priklopi na internet in ti pokaze zemljevid ter tocne<br />

koordinate. Telefone uporabljajo celo namesto kreditne kartice<br />

Dezela, kjer so se rodile ANIME, risanke, ki so prevzele ves svet,<br />

AIKIDO, borilna vescina z bogato duhovno tradicijo, ter gledalisci<br />

NO in KIBUKI. Dezela SAMURAJEV in dezela, kjer so do pred<br />

kratkim verjeli, da je njihov CESAR utelesen Bog.<br />

Dezela vzhajajocega sonca se kopa v obilju, novih tehnologijah,<br />

najmodernejsih stavbah in... duhovni praznini. Veliko ljudi je<br />

pozabilo, da materialne dobrine morda niso najpomembnejsi<br />

dosezek v cloveskem zivljenju.<br />

Kakorkoli, na Japonskem vsekakor ne najdes STOPARJEV...<br />

dokler ni stopil na japonsko zemljo slovenski potepuh z vednovoljnim<br />

palcem. Izrazi na obrazih tokijskih voznikov, ko me vidijo<br />

stopati blizu postaje Sindzuku so neprecenljivi. Ze izkusnja<br />

stopanja po Tokiu mi je dala zagotovilo, da bo stopanje po<br />

Japonski vse prej kot lahko... vendar zelo zabavno. Ljudje, ki se<br />

mi nazadnje le odlocijo ustaviti, me skoraj vedno peljejo dodatne<br />

kilometre do destinacije, kamor grem.<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

185


Vam je ze kdaj kdo ustavil na ulici in dal v nahrbtnik 600<br />

dolarjev?<br />

Khm... meni tudi ne... vse do cetrtkovega vecera, ko sem se<br />

vracal s slovenske ambasade in vprasal prvega voznika za pot do<br />

zelezniske postaje.<br />

»Usedi se,« mi je pokazal s kretnjo roke. Vstopil sem v cisto<br />

nov srebrn mercedes in zacel klepetati z voznikom. Da bi bila<br />

komunikacija lazja, sem mu v roke potisnil clanek o meni in moji<br />

pretekli poti.<br />

»Waw... Neverjetno... A res? Noro... Fantasticno,« je mrmral<br />

med branjem. Prispela sva v blizino njegovega podjetja. Ustavil<br />

je avto in nadaljevala sva pogovor.<br />

»Ko sem bil jaz star 20 let, sem bil slab, delal slabo, prizadel<br />

veliko ljudi. Bil sem clan mafije, uzival droge, alkohol. Resnicno<br />

mi je v veselje srecati mladenica kot si ti, ki je na dobri poti.«<br />

»Najlepsa hvala, gospod.«<br />

»Glej... rad bi...« iskal je besedo v slovarju in mi nato pokazal<br />

prevod: »prispeval.«<br />

Glede na to, da mi v Tokiu ljudje neprestano ponujajo denar,<br />

mi je bilo hitro jasno, da bom verjetno dobil nekaj tisoc jenov.<br />

Tokrat sem se zelel temu izogniti. Nic nimam proti denarju - kot<br />

tudi nic »za«. Denar je zgolj energija, zgolj ena izmed energij,<br />

ki krozi med ljudmi, vendar zal ZELO NAPACNO RAZUMLJENA IN<br />

UPORABLJANA. Zaradi pomena, ki ljudje pripisujejo denarju, mi<br />

denar v tem obdobju zivljenja predstavlja prej breme na moji<br />

osebnostni rasti kot pomoc.<br />

»Res, najlepsa hvala, vendar vesel bom vasega prijateljstva<br />

in morda, ce zelite, me lahko povabite kaksen dan na vecerjo.«<br />

»Ne, ne, ne... glej, to je moje darilo tebi,« je rekel skrivnostni<br />

gospod in iz zepa izvlekel sest japonskih bankovcev.<br />

»Gospod... lazje bi mi bilo, ce ne. Res ni treba... dajte nekomu, ki<br />

potrebuje...«<br />

186 štop po deželi vzhajajočega sonca


Preden sem dokoncal stavek, mi je denar potisnil v zep<br />

nahrbtnika in mi rekel: »Delaj dobro.«<br />

Smentana rec, kaj naj pocnem s 6 000 jeni (60$), sem si mislil.<br />

Iskreno sem se mu zahvalil, vzel njegovo vizitko in ko je njegov<br />

avto izginil za vogalom, vstopil v prvi taksi.<br />

Po nekaj minutah sva s taksijem prispela na cilj in pokazal mi<br />

je na stevec, ki je kazal, da moram placati 900 jenov. Dal sem mu<br />

enega od bankovcev in mu rekel, da je v redu.<br />

»Pocakaj, da ti vrnem ostanek,« mi je rekel voznik<br />

»V redu je. Ostalo je vase, gospod,« sem mu odvrnil. »Ne, ne, ne,<br />

ni v redu!« mi je rekel voznik, tokrat skoraj panicno in po nekaj<br />

sekundah mi je v roke potisnil ostanek... 9 000 JENOV (90$).<br />

Zazijal sem od presenecenja in pogledal v zep nahrbtnika, kjer<br />

so bili ostali bankovci. Mislil sem, da sam dobil 6 tisocakov, vendar<br />

tokrat opazil na vsakem od petih bankovcev stevilko 10.000.<br />

Sveta nebesa! 600 dolarjev! Kaj naj pocnem s taksno vsoto<br />

denarja... Kako naj ohranim cistost moje poti in duhovne rasti ob<br />

taksnih SKUSNJAVAH!<br />

Odlocil sem se, denar hitro porabiti, ker sem opazil, da se moj<br />

um z njim prevec ukvarja. Prezivel sem fenomenalne 4 dni in bil v<br />

nedeljo zvecer spet »svoboden«.<br />

Ponesreci pristal v najpopularnejsi japonski reviji<br />

Nekega vecera sem poklical telefonsko stevilko, ki mi jo je<br />

poslal oce - nek Slovenec, ki zivi tukaj in Japonce uci anglescino.<br />

Ugotovil sem, da zivi dve uri stran od Tokia in naslednji dan sem<br />

se ga odlocil obiskati.<br />

Edini kapital, ki sem ga imel, je bila ODLOCITEV, da bom prisel v<br />

Ibaraki in se srecal z Igorjem. Tako mi je na prvi postaji nekdo kupil<br />

karto do naslednje in od tam je karta stala vec kot 20 dolarjev,<br />

tako da sem zacel sprasevati ljudi, ce bi mi kdo zelel kupiti karto.<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

187


Po nekaj zavrnitvah in presenecenih pogledih, mi je neki<br />

mladenic kupil karto do pol poti in me vprasal, ce sem res povsem<br />

brez denarja. Zasmejal sem se in mu pritrdil. Vprasal me je, ce me<br />

lahko fotografira...<br />

...in preostanek zgodbe lahko preberete, tisti ki znate japonsko<br />

na http://ameblo.jp/yukiyu pod datumom 2005-10-23 00:16:35.<br />

Ostali poglejte zgolj sliko.<br />

Izkazalo se je, da je oseba, ki mi je kupila karto, znan japonski<br />

psihiater in pisatelj in pise dnevnik, ki ga bere tisoce ljudi po vsem<br />

svetu.<br />

Ljudje smo ljudje...<br />

Vsakic, ko se podam v neznano, na obisk k novi kulturi, me ljudje<br />

svarijo, da »tam ne bo tako, kot je tukaj«. Tam te ljudje ne bodo<br />

sprejeli... tam je dalec, neznano in LJUDJE SO DRUGACNI.<br />

Meni se zdi, da temu ni tako. Dlje casa kot sem na poti, bolj<br />

spoznavam, da imamo ljudje veliko vec skupnih tock kot razlik.<br />

Tudi tokrat so novi japonski prijatelji poskrbeli, da so se mi razbili<br />

skoraj vsi predsodki, ki sem jih prinesel s sabo.<br />

Jemo razlicno hrano, govorimo razlicne jezike in imamo razlicne<br />

barve oci in koze, vendar LJUDJE SMO LJUDJE.<br />

Iskren nasmeh, ljubezen in pozornost v ljudeh navadno zbudi<br />

njihovo pravo naravo in navadno vrne nasmeh in ljubezen nazaj.<br />

Obstajajo besede in misli, ki vzbudijo custva navdusenja in veselja<br />

v ljudeh vseh kultur, jezikov in pogledov na svet.<br />

Na vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki sreco iscejo zunaj sebe<br />

in nikjer nisem srecal se nikogar, ki jo je na ta nacin nasel. Na<br />

vseh koncih sveta srecujem ljudi, ki dajejo ne da bi pricakovali<br />

povracilo in ti ljudje imajo dovolj in prevec. Povsod so ljudje, ki se<br />

navezujejo na ljudi in lastnino in ti ljudje nimajo nikoli dovolj in<br />

nikoli zares ne izkusijo svobode.<br />

188 štop po deželi vzhajajočega sonca


Tudi Japonci se smejijo in jocejo in tudi Japoncem prijateljski<br />

objem in masaza stopal polepsa dan.<br />

Z ljubeznijo,<br />

Peacehikel (tako mi recejo Japonci) www.peacehiker.com<br />

Nisem omenil, da sem tistega večera, ko sem dobil dobrodušno<br />

denarno darilo, spoznal dekle po imenu Kana in nekaj dni živel<br />

v njenem stanovanju. Tiste dni se mi je izpolnila skrita fantazija,<br />

ki sem jo nekje globoko v sebi gojil že leta – ljubiti se z azijskim<br />

dekletom. Ko sem odhajal iz njenega stanovanja, sem razmišljal o<br />

tem, kako težko mi je zadrževati se. Takrat sem se zatrdno odločil,<br />

da bom preostanek poti preživel v »celibatu«, vse dokler se ne<br />

naučim te močne energije nadzorovati.<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

189


JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />

28. 10. 2005<br />

PROSIL SEM ZA DENAR<br />

»Oprostite gospod, govorite anglesko?«<br />

»Seveda!«<br />

»Potrebujem vaso pomoc,« sem dejal z zelo negotovim glasom.<br />

Nikoli ne prosim ljudi za denar, a danes sem se odlocil, da ovrzem<br />

eno svojih omejitev in z njo povezan strah.<br />

»Rad bi uporabil internet, ampak nimam cisto nic denarja. Bi mi<br />

dali 200 jenov?«<br />

Ponavadi bi jih vprasal, ce imajo mogoce racunalnik, ali ce vedo,<br />

kje bi se dalo dobiti internet zastonj. Zastonj uporaba interneta<br />

– v Tokiu to zveni res smesno.<br />

»Ej, stari, seveda imam, izvoli!« Dal mi je dva kovanca brez<br />

obotavljanja.<br />

»V moje veliko zadovoljstvo je, da ti pomagam.«<br />

V najinem kratkem pogovoru, ki je sledil, sem izvedel, da je<br />

American, ki trenutno zivi v Tokiu in je ze obiskal Slovenijo.<br />

Predenj pa sva se locila, sem se mu priklonil in iskreno zahvalil.<br />

Zasmejal se je in mi zagotavljal, kako srecen je sele on, da mi je<br />

lahko pomagal.<br />

Ljudje smo ocitno ustvarjeni tako, da nas darovanje osrecuje.<br />

Danes so se iz Evrope vrnili lastniki stanovanja, zato sva se z<br />

Megumi morala odseliti. G. Cho iz kitajske restavracije mi je<br />

podaril se zadnjo juho in zopet sem sel neznano kam s svojim<br />

majhnim nahrbtnikom, toda tokrat z novo obleko.<br />

Tako sem srecen; po osmih mesecih in pol sem se poslovil od<br />

raztrganih crnih hlac in sedaj imam novo podobo. Preden so prisli<br />

gostitelji domov, me je kar malo zeblo, saj so bile moje obleke se<br />

vedno vlazne, zato mi je Kazu (lastnik) dobesedno oblekel krasne<br />

sive hlace in bel pulover.<br />

»Sijajno, to moras obdrzati,« mi je rekel.<br />

Izgledam kot tipicen japonski najstnik.:))<br />

190 štop po deželi vzhajajočega sonca


JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />

29. 10. 2005<br />

Ko tole pisem, je 15 minut cez polnoc in sedim v internet baru<br />

Roppongi. Nisem samo brez denarja, ampak tudi brez dokumentov.<br />

Ce me policija povprasa po potnem listu, me lahko se zapre!<br />

Zjutraj sem zaprosil za kitajski vizum, zato sem moral tam pustiti<br />

tudi potni list. Sprasujem se, kdo mi bo placal moj kitajski vizum…<br />

Prevzeti ga moram v torek, stane pa priblizno 4000 jenov.<br />

V desetih minutah moram zapustiti ta prostor in oditi na ulico,<br />

si poiskati nekoga, ki bi me gostil. Sem ze povprasal nekaj ljudi,<br />

toda nihce mi ne more pomagati.<br />

Pocutim se enkratno. Tako lepo je biti na svetu brez vsega in<br />

hkrati s popolnim zaupanjem v vse. Pocutim se tako svobodnega,<br />

tako neverjetno srecnega. Svet ljubim tako zelo, in tako zelo sem<br />

mu hvalezen, ker lepo skrbi zame.<br />

Danes sem se moral posloviti tudi od svojega dobrega prijatelja<br />

– psa Boba. Na tem potovanju se se nikoli nisem tako navezal na<br />

kaksno zival. Skupaj sva prezivela kar nekaj custvenih trenutkov.<br />

Bob ve, da ga razumem in da ima pravega prijatelja.<br />

JAVLJAM SE IZ: Tokio, JAPONSKA<br />

1. 11. 2005<br />

Brezplacni internet v Tokyu<br />

»Gospod, tega pa res ne smemo narediti - omogociti vam<br />

brezplacen internet - in ce nas nadrejeni to ugotovi, bomo imeli<br />

se tezave!« mi je razlagal eden od usluzbencev v internet/manga<br />

baru v Ikebukuru, Tokiuo. Zadrzal je dih in nadaljeval: »Toda<br />

vasa situacije je tako… SMESNA in zato smo se odlocili, da vam<br />

podarimo to noc brezplacen internet.«<br />

Nocoj zelim napisati pisma nekaterim pomembnim ljudem in<br />

organizacijam po svetu, se uciti japonscine in se malo zadremati…<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

191


Kar tukaj, v internet baru.<br />

To je res NEVERJETNO! Cesa podobnega se nisem dozivel.<br />

Vsi, ki so kdaj obiskali Japonsko, bodo delili z mano obcutke<br />

presenecenja.<br />

Japonska me je sprejela. Zopet se pocutim kot doma!<br />

www.peacehiker.com<br />

Preden sem zapustil Tokio, sem obiskal še Foreign<br />

Correspondent Club, kjer sem iskal koga, ki bi vedel, kako naj<br />

pridem v Severno Korejo. Srečal sem samega Bradleyja Martina,<br />

verjetno največjega poznavalca razmer v tistem delu sveta. Rekel<br />

mi je, da je v Severno Korejo praktično nemogoče priti po zemlji.<br />

Prav tako sem se srečal z nekim dekletom iz Severne Koreje, ki mi<br />

je dalo nekaj nasvetov in prevedlo moje pismo v korejščino.<br />

Od: PeaceHiker (Matej Sedmak)<br />

<br />

25.10.2005 16:45<br />

I plan to go to the North Korea<br />

Dear Mr. Bradley,<br />

my name is Matej Sedmak and I come from<br />

Slovenia. I travel now around the world as a<br />

Peacehiker. I travel with a small backpack, no<br />

money and observing the world, learning about<br />

myself, human nature and dreaming about<br />

helping the consciousness of the people grow and<br />

eventually UNITE THE WORLD.<br />

Check more about me on the webpage<br />

www.peacehiker.com.<br />

Two weeks ago I arrived to Tokyo, Japan and I<br />

am preparing myself to continue my travel cross<br />

South Korea, NORTH KOREA, China, India, Iran,<br />

Iraq and crossing African Desert until I reach<br />

Slovenia.<br />

Recently I met some people at Foreign<br />

192 štop po deželi vzhajajočega sonca


Correspondence Club and their general organiz<br />

r, Mr. Yoda, gave me your address and told me to<br />

contact you, especially regarding my determination<br />

to enter NORTH KOREA. He also told me you are<br />

a very interesting and pleasant person and that I<br />

would really enjoy talking to you.<br />

I have read some of your book »Under the Loving<br />

Care of the Fatherly Leader : North Korea and the<br />

Kim Dynasty« and plan to read the whole book by<br />

Friday. I've read so many great reviews about it.<br />

I am staying in Tokyo for about 5 more days and I<br />

would be absolutely delighted if you could have a<br />

tea with me before I leave Tokyo.<br />

Do you have time on Friday around one pm? If not,<br />

tell me when and where would be convenient for<br />

you.<br />

Love,<br />

Matej Sedmak<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

Od: BRADLEY K. MARTIN, BLOOMBERG/<br />

NEWSROOM<br />

26.10.2005 4:26<br />

Re: I plan to go to the North Korea<br />

I will be having lunch with someone in the FCCJ<br />

on Friday from noon. I'm not sure what time we'll<br />

finish but I guess it will be around 1 or 1:30, and<br />

I could meet you for ten minutes or so after that<br />

before returning to my office. By the way, this is a<br />

business email system and it's better if you don't<br />

include this address when sending your broadcast<br />

emails.<br />

Thanks. Brad Martin<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

193


<strong>PEACEHIKER</strong> MEGUMI<br />

Iz Tokia sva pot nadaljevala v dvoje – Megumi in jaz. Šla sva do<br />

mesta Kyoto, kjer so doma njeni starši. Ni jim upala povedati, da<br />

potuje na štop.<br />

Rekla mi je tudi, da se ji zdi nenavadno, ker jo tolikokrat<br />

objamem. Njeni starši je niso še nikoli.<br />

- Ampak mi je prijetno, je rekla.<br />

- Ti kar počni to.<br />

Obiskal sem mesto Kameoka, kjer sem se spoznal z novo<br />

japonsko religijo Oomoto, ki uči, da vse religije sveta izhajajo iz<br />

enega vira in so potemtakem bratje in sestre. Način, kako se lahko<br />

najlaže povežeš z Bogom, je pa umetnost. Tam sem spoznal tudi<br />

Eugenijo Almand – tajnico provizoričnega svetovnega parlamenta,<br />

s katero sem si prej dolgo časa dopisoval.<br />

Nadaljevala sva pot do puščave Tottori na severu Japonske, kjer<br />

sva jahala kamele, nekdo pa nama je dal kupon za spanje v hotelu<br />

s petimi zvezdicami. Pot sva nadaljevala na otoku Kyushu, kjer<br />

sem preživel nekaj grozljivih trenutkov v muzeju atomske bombe.<br />

Jokal sem, ko sem gledal slike razdejanja in trupel, ki so še komaj<br />

spominjala na ljudi. Takrat sem se globoko zavedal groze, ki jo je<br />

sposoben ustvariti človek, če si izbere takšno pot. Tam sva srečala<br />

poslovneža, od katerih naju je eden povabil k sebi domov v Fukuoko.<br />

Po dveh dneh sva odštopala proti jugu. Odločila sva se, da greva na<br />

Okinavo.<br />

IZ OKINAVE <strong>BREZ</strong> PRTLJAGE<br />

JAVLJAM SE IZ: Naha, Okinava, JAPONSKA<br />

19. 11. 2005<br />

Okinava, 19. november, 2005<br />

Razmisljam o neverjetnem ustvarjalnem potencialu odlocitve.<br />

194 štop po deželi vzhajajočega sonca


Dogodki zadnjih dni so mi se enkrat potrdili znan izrek: »Karkoli<br />

se odlocis in v to resnicno verjames, lahko dosezes.«<br />

Vceraj ob 6:00 po lokalnem casu je v pristanisce v mestu<br />

Naha na otoku Okinava prispela ladja z dvema Peacehikerjema.<br />

V pristaniscu naju je cez 5 minut cakal avtomobil z voznikom.<br />

Najprej naju je peljal na ogled trgovine gospoda Kishta in nato so<br />

naju pogostili v tradicionalni restavraciji Okinave - ena najboljsih<br />

vecerij v mojem zivljenju. Okrog polnoci naju je odpeljal v<br />

predmestje Okinave in nama odprl vrata najinega stanovanja.<br />

Zgodba se je zacela, ko sva se odpravila iz mesta Fukuoka na<br />

otoku Kyushu stopati proti jugu z dvema nahrbtnikoma, nekaj<br />

denarja, ki nama ga je nekdo podaril prejsnji dan in mocno<br />

odlocitvijo, da prideva na Okinavo. Po 30 minutah cakanja na<br />

eni od bencinskih crpalk na poti, sta naju pobrala dva moska v<br />

zgodnjih 40-ih letih v crnem chevroletu. G. Kishta je bil navdusen<br />

nad najino zgodbo - potovanje brez denarja, predvsem pa nad<br />

mojimi sanjami, da bi v Indiji obiskal Sai Babo, se prej pa se udelezil<br />

mirovne konference, 9. decembra. Po nekaj minutah pogovora<br />

sva utrujena zaspala. Zbudila sva se v pristaniscu Kagoshima in<br />

g. Kishta naju je najprej pogostil z odlicno japonsko vecerjo, nato<br />

pa nama je kupil ladijski karti vredni 300 dolarjev.<br />

Na carobnem otoku Okinava<br />

Tukaj na Okinavi zdaj ziviva v stanovanju tega istega gospoda.<br />

Okinava je veliko bolj topla od celinske Japonske in me je povsem<br />

ocarala s toplino njenih prebivalcev, cudovitim rastlinjem in<br />

pescenimi plazami. Nekaj dni nazaj sem obiskal muzej atomske<br />

bombe v Nagasakiju. Gledal sem slike, bral zgodbe in solze so mi<br />

polzele po licih. Nikoli nisem videl se kaj tako grozljivega!<br />

Angel po imenu Megumi<br />

Ne vem kdo mi je poslal tega angela po imenu Megumi, na pot,<br />

vendar je zagotovo ena najbolj cudovitih oseb, ki sem jih srecal<br />

na tej poti. Nikoli nisem srecal se tako lepe, tako spontane, tako<br />

pametne punce in hkrati tako naivna in tako cista. Izgleda, kot<br />

bi se rodila komaj vceraj in da ne bi nikoli izkusila se nicesar<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

195


slabega v zivljenju. Neverjetno pametna je, ima izjemen smisel<br />

za humor in je izjemna pevka ter plesalka. Neprestano se smeji in<br />

ocitno je, da uziva vsak trenutek zivljenja. Ceprav ni bila se nikoli<br />

na taksnem potovanju, nisem na njej opazil se trohice strahu<br />

ali znaka neudobja. Lahko je dolge ure tiho in lahko je najbolj<br />

cebljava oseba na svetu, vendar nikoli ni vsiljiva.<br />

Najprej sem zelel potovati po Japonski sam. Obozujem namrec<br />

svobodo, ko potujem. Vendar s taksno sopotnico cutim, da imam<br />

se vec svobode in potovanje dobi cisto novo razseznost.<br />

Vceraj sem podaril svoj fotoaparat Megumi in do nedelje se<br />

nameravam znebiti se ostale prtljage. Dobil bom sponzorja za<br />

pismo z nekaj dnevniki proti domu.<br />

Koncno svoboden!<br />

Vse kar potrebujem je zobna scetka, dnevnik, mali mp3<br />

predvajalnik, CD z meditacijo in pa potni list. Priti ven iz Okinave<br />

brez denarja izgleda nemogoce, vendar sem preprican, da bom<br />

nasel resitev. Zelim si prispeti na mirovni konferenco v Lucknow,<br />

9. decembra. Tja sem povabil tudi oceta, upam, da se bova spet<br />

srecala!<br />

Do Indije (ali morda se dlje) se nameravam odklopiti od oci<br />

javnosti ter prijateljev. Cutim, da me cakajo odgovori na nekatera<br />

vprasanja...<br />

www.peacehiker.com<br />

LOČITEV OD MEGUMI<br />

Ko sva z Megumi prišla do Okinave, sva po nekaj dneh<br />

raziskovanja otoka začutila, da se morata najini poti ločiti.<br />

Spominjam se večera, ko sem ji to prvič omenil.<br />

Sedela je pred mano, v svoji značilni drži s prekrižanimi<br />

nogami. Učila me je japonsko. Ob tem je oponašala moje napake<br />

196 štop po deželi vzhajajočega sonca


v japonščini in brila norce. Oba sva se smejala. Ura je bila že<br />

pozna in preživela sva noč v stanovanju gospoda Kishte, ki nama<br />

je kupil karti do otoka. Pomislil sem na to, da bom moral kmalu<br />

nadaljevati pot – sam. Utrnila se mi je solza, nato še ena.<br />

- Kanashimi des? (Si žalosten?) me je vprašala z resnim obrazom<br />

in s svojim iskrenim prodornim pogledom.<br />

- Megu, ne morem si predstavljati, da bi te pustil samo. Tako<br />

... tako nedolžna in krhka si, da bi te pustil sredi tega sveta<br />

samo.<br />

Bruhnil sem v jok. Prvič, odkar sva potovala skupaj, se mi je<br />

približala in me objela. Tudi ona je zajokala. Njene solze so mi<br />

močile majico na ramenih. Čutil sem jo tako blizu. Krčevito me je<br />

objemala in nekaj časa neutolažljivo jokala. Tudi jaz sem jokal in<br />

jo ob tem božal po laseh.<br />

Odmaknil sem jo od sebe, jo z rokama prijel za obraz in ji<br />

rekel:<br />

- Megu močna!<br />

Nasmehnila se je.<br />

- Megu močna. Megu ok, mi je odgovorila. Ampak Megu ima<br />

rada Mateja.<br />

Spet so se mi ulile solze.<br />

- Matej ima tudi rad Megu.<br />

Čez dober teden sva nekega mrzlega jutra v Nahi, glavnem mestu<br />

Okinave, v luki iskala ladjo, ki bi jo lahko štopala. Dopoldan sva<br />

izgubila brez uspeha. Naslednje jutro sva se odločila poskusiti pri<br />

potniški ladji, vendar je kapitan najino prošnjo zavrnil. Opazoval<br />

sem, s kakšno vnemo dela Megumi za dosego svojega cilja. Niti<br />

za trenutek ni izgubila upanja, niti za trenutek ni z obraza izgubila<br />

nasmeha, ko je vprašala za pomoč naslednjega človeka. Nikoli v<br />

enem mesecu, ki sva ga preživela skupaj. Prvič je s kom potovala.<br />

Prvič v življenju je štopala. Prvič je bila mesec dni zdoma. Prvič je<br />

potovala brez denarja. Zaupala mi je pa tako močno, da bi svoje<br />

življenje postavila na kocko zame.<br />

Imela sva še tisoč jenov (deset dolarjev) in Megu si je šla v<br />

lokalno drogerijo kupit tampone. Medtem sem spraševal ljudi, ali<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

197


nama lahko kdo kupi karto do Fukuoke. V tem mestu sva spoznala<br />

ostarelega Japonca, pri katerem sva bila dva dni gosta. Preden<br />

smo se poslovili je povabil Megumi, da ga pride še obiskat.<br />

V ozadju čakalnice v pristanišču sem opazil nekega gospoda,<br />

oblečenega v siv plašč, kako je krompirček in hamburger. Njegov<br />

pogled je bil povešen in zdel se mi je zadnji človek, ki bi lahko<br />

prispeval tisoč jenov. Kakorkoli, ker mi je zmanjkalo ljudi, ki bi jih<br />

lahko vprašal, imel pa nisem še nič denarja, sem se vseeno odločil<br />

poskusiti. Obenem sem razmišljal, kaj nama je storiti, kam lahko<br />

greva. Ampak sem zaupal.<br />

- Smi massen, sem začel. Taskete irimas. (Oprostite, potrebujem<br />

pomoč.)<br />

- Seveda, povej, mi je odgovoril s komaj slišnim rahlo hripavim<br />

glasom.<br />

Z nekaj besedami sem mu povedal svojo zgodbo, nato zgodbo<br />

zadnjega meseca potovanja po Japonski z Megumi in to, da Megu<br />

potrebuje ladijsko vozovnico, če se želi vrniti na celino.<br />

Tiho me je poslušal in kimal z glavo, nato pa s še tišjim glasom<br />

vprašal:<br />

- Koliko pa potrebujeta?<br />

Zmedel sem se. Nisem želel dajati vtisa, da od njega kar koli<br />

pričakujem.<br />

- Ubogi mož, verjetno niti sebi danes nisi privoščil kosila, sem<br />

razmišljal.<br />

- Eem ... Glejte, lahko mi daste, kolikor želite. Če mi daste sto<br />

jenov, je ok. Karta je zelo draga. Sicer pa ne skrbite, tudi če<br />

nimate ničesar, ni nič narobe, sem se zapletal. Žal mi je bilo,<br />

da sem sploh pristopil k njemu.<br />

- Gospod ... Eee ... Mate san … Koliko stane vozovnica? je<br />

prekinil moje nepovezano pripovedovanje, me za trenutek<br />

pogledal v oči, nato pa pogled usmeril navzdol.<br />

- Štirinajst tisoč jenov, sem rekel. (To je dobrih sto štirideset<br />

dolarjev.)<br />

Segel je v levi notranji žep plašča, izvlekel denarnico in mi dal<br />

bankovca po deset tisoč jenov.<br />

- Bo to dovolj? je vprašal s svojim komaj slišnim glasom. Spet<br />

me je pogledal v oči, nato pa pogled umaknil.<br />

198 štop po deželi vzhajajočega sonca


ČUDEŽNE DONACIJE NEZNANCEV<br />

Po vseh teh dogodkih mi ni bilo več jasno, kaj je še realno, kaj<br />

lahko še pričakujem. Hodil sem po ulici v Nahi in se odločil, da<br />

bom dobil še enega sponzorja zase.<br />

»Hodil bom trideset minut in po tem času bom prvega človeka,<br />

ki ga bom srečal, vprašal, ali bi bil moj sponzor za letalsko karto<br />

za Tajvan,« sem glasno razmišljal in začel hoditi v smer kamor<br />

sem čutil.<br />

Trideset minut je minilo. Ura je bila že pozna – okrog enajstih<br />

in pol. Moja japonska mama in oče sta že spala. Še sreča da, sem<br />

imel v žepu ključe stanovanja. Mama (Sachie) mi je rekla, da lahko<br />

pridem, kadar hočem.<br />

Stal sem pred bencinsko črpalko in nikjer nisem videl žive<br />

duše. Vseeno sem bil prepričan v to, da bodo moje misli privlačile<br />

nekoga, ki mi to, kar potrebujem, želi dati. Nadaljeval sem še<br />

kako minuto ali dve in prispel pred FamilyMart, eno izmed trgovin<br />

popularne verige na Japonskem.<br />

- Kupi časopis, me je prešinila misel. V žepu sem imel še nekaj<br />

sto jenov. Izbral sem nekaj hrane in vrgel na pult časopis.<br />

Takrat me je zagledal neki moški in rekel:<br />

- Ustavi se, a si ti heiwa heiker (mirovni popotnik)?<br />

- Sem, sem odgovoril.<br />

Zapletla sva se v kratek pogovor, nato pa me je vprašal:<br />

- Ti lahko kako pomagam?<br />

- Pravzaprav lahko, sem pohitel. – Potreboval bi letalsko karto<br />

do Tajvana.<br />

- Pridi v mojo pisarno.<br />

Izkazalo se je, da je menedžer tiste trgovine. Z zanimanjem je<br />

poslušal moje izkušnje, nato pa me je vprašal:<br />

- In koliko točno rabiš?<br />

- 30.000 jenov, sem rekel.<br />

- OK, pridi jutri ob šestih, bomo videli, kaj se da urediti.<br />

Naslednji dan sem prišel tja ob sedmih in prodajalec mi je<br />

povedal, da me je gospod čakal, zdaj je pa že odšel po svojih<br />

opravkih.<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

199


- Sram me je. Vedno zamujam! Ne vem, kaj je v meni, da ne<br />

morem nikamor priti točno. Tako je bilo tudi v Mehiki, ko<br />

sem bil zmenjen na nacionalnem programu Televisa, zamudil<br />

sem trideset minut in nikoli več niso navezali stikov z mano,<br />

sem pripovedoval svoji japonski mami, ko sem se vrnil v<br />

stanovanje.<br />

- Nekaj moram narediti s tem, sem nadaljeval. Ne morem vse<br />

življenje zamujati!<br />

Vrnil sem se v ponedeljek. Prišel sem uro prej in čakal gospoda<br />

Kamayama. Prišel je in mi izročil kuverto s trideset tisoč jeni. Objel<br />

sem ga in mu obljubil, da ga ne bom pozabil.<br />

Mama Sachie mi je rekla, da ima bogatega prijatelja, ki je<br />

njen klient (ona je namreč masažna terapevtka) in čez nekaj dni<br />

sem v roke dobil kuverto s 50 000 jeni. S tem denarjem sem si<br />

kupil letalski karti do Singapurja in Kalkute, mp3-predvajalnik,<br />

nogavice, dvoje spodnjic, spodnjo majico in moderen japonski<br />

kimono, ki sem ga nosil od takrat naprej.<br />

OČE NE ZAUPA<br />

Od: Brane Sedmak<br />

2005/11/14<br />

Matej,<br />

ce prav razumem, bos ti v Bangalore ze 3 dec. Ne<br />

vem kako si to predstavljas, ker je pred tabo se<br />

Koreja, Kitajska, Tajska ter velik del Indije do tja.<br />

Preden kupim karto moram vedeti, kje se dobiva.<br />

Kupil bom povratno karto do Bangalore, v Indiji<br />

pa bova kupovala lokalne karte, ce bo to potrebno.<br />

Sporoci mi, ce rabis ti karto do Indije. Mislim, da bi<br />

bilo bolje, da se posvetis bolj plemenitim ciljem in<br />

pohitis na to srecanje. V indiji planiram ostati do<br />

cca 25. 12.<br />

Brane<br />

200 štop po deželi vzhajajočega sonca


Od: Matej - Peacehiker wrote:<br />

On Mon, 14 Nov 2005 at 13:22:22<br />

Tatko,<br />

ti sam ves, da jaz ne verjamem v ekonomijo<br />

izmenjav. Darilo je pac darilo in nic drugega<br />

kot darilo. Ne mores zraven daril pripenjati<br />

obveznosti. :)<br />

Zdaj sem v Fukuoka, Kyushu in iscem varjanto<br />

kako priti do Indije.<br />

Jaz bom v LUCKNOW okrog 8. decembra.<br />

Priporocam ti, da v Lucknow letis iz Bangalorja.<br />

Se nekaj... zadnje emaile cutim neko neprijetno<br />

energijo iz tvoje strani. Ce se mi zelis pridruziti<br />

v Indiji, pridi kot popotnik - brez skrbi, brez<br />

nejevolje, brez tvojega dominantnega ocetovskega<br />

dela osebnosti. Zelim si tvoje druzbe kot prijatelja.<br />

Ne potrebujem nikogar, ki mi usmerja mojo pot ali<br />

zivljenje - moja vizija moje prihodnosti je jasna.<br />

Matej<br />

Od: Matej – Peacehiker<br />

On Mon, 14 Nov 2005 at 15:44:31<br />

Zal mi je za email, ki sem ti ga poslal pred kratkim.<br />

Tvoj odgovor me je nekako ujezil... Zame si ti zelo<br />

pomembna oseba in zelo pomemben prijatelj...<br />

in bi rad da najin odnos ostane vedno najboljsi,<br />

vedno poln ljubezni, razumevanja in spostovanja...<br />

predvsem spostovanja z moje strani (ki mi ga<br />

vcasih ocitno manjka). Odkar bom zapustil<br />

japonsko zemljo pa do Indije se ne bom javil in<br />

skusam se zadnje dneve pokoristiti, da si poveva<br />

kar najvec. Rad bi, da ne bi bil v skrbeh zame in da<br />

se dobiva v Locknow 8. decembra. V Bangalor bom<br />

prisel 13. decembra (ceprav ne vem se kako). Ce<br />

zelis lahko se dobiva tudi tam. Danes sva z Megumi<br />

pri enem cudovitem gospodu, ki naju je pobral na<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

201


cesti, ko sva stopala za Nagasaki. Peljal naju je v<br />

Nagasaki in zdaj naju gosti v<br />

> svoji hisi v Fukuoki na severu Kyushuja.<br />

Pojutrisnjem greva stopat proti Okinavi (pribl. 24<br />

ur voznje s trajektom). Danes nam je nekdo na<br />

cesti dal 100 dolarjev in zdaj mi je nekdo podaril<br />

manjsi MP3 player, ki ima vec prostora kot prejsnji<br />

in vec funkcij. LP iz Kyushuya,<br />

Matej<br />

Od: Brane Sedmak<br />

2005/11/15<br />

Dragi Matej<br />

res ne vem s cim sem te tako ujezil. Tudi ti si<br />

seveda med prvimi tremi najpomembnejsimi<br />

osebami v mojem zivljenju in nikakor te ne<br />

nameravam jeziti. Pac pa ti vedno lahko povem<br />

svoje mnenje in to nameravam pocenjati se naprej<br />

in enako pricakujem tudi od tebe. Pravis da se 13.<br />

dobiva v Bangaloru. Ves s temi dolgimi poleti je<br />

tako, da moras imeti eno destinacijo, zato moram<br />

kupiti karto do Bangalora. Lahko senekaj dni<br />

pocakam, rad pa bi da me o morebitni spremembi<br />

plana takoj obvestis. Rad bi tudi splaniral povratek<br />

in prosim nikar se ne nehaj javljati. Na to<br />

potovanje se ne morem odpraviti brez plana.<br />

Srecno, lep pozdrav!<br />

Brane<br />

Od: Matej - Peacehiker<br />

15.11.2005 8:17<br />

Moji plani v Indiji<br />

Tatko,<br />

jaz verjamem, da so vsa darila, najsibo materialna<br />

ali spiritualna, zgolj energija, ki mora stalno<br />

202 štop po deželi vzhajajočega sonca


kroziti med ljudmi. In ko svoj um usmerimo v to,<br />

kar trenutno potrebujemo, to tudi vedno dobimo.<br />

V Mehiki si mi podaril sonijev snemalnik. Na<br />

japonskem mi je nekdo podaril se en mp3 player<br />

in snemalnik v eni napravi, v mehiki mi je nekdo<br />

podaril cd player. Tvoj snemalnik je cudezno<br />

prezivel pranje in susenje v pralnem stroju, nato<br />

pa sem ga pozabil pri Megumi v Kyoto. Ocitno je<br />

moje nezavedno pricakovalo novo darilo.<br />

Vceraj sem namrec dobil najboljsi snemalnik in<br />

mp3 player, ki sem si ga predstavljal. Tocno to kar<br />

potrbujem.<br />

Cez nekaj dni bom Megumi podaril prakticno vse<br />

kar imam, fotoaparat (ki si mi ga podaril ti), MP3<br />

player (darilo prijatelja iz Tokya), nahrbtnik in se<br />

karkoli drugega kar imam jaz in ona potrbuje.<br />

Tvoj komentar se mi je zdel podoben filozofiji<br />

Zdruzenih drzav Amerike, ki jim je skupno<br />

prepricanje:<br />

»Dobrine so omejene.«<br />

»Iskati moras nacin, kako v zivljenju pridobiti kar<br />

najvec materialnih dobrin.«<br />

»Ko nekaj das, moras dobiti za to nekaj v zameno.«<br />

»Ko pomagas, moras pri tem iskati korist zase...«<br />

In pa filozofiji mame, ki me je vedno ucila, naj<br />

pazim na stvari in naj imam pri sebi vse kar mi bo<br />

morda kdaj prislo prav.<br />

V POLNOSTI ODKRITO ZAVRACAM TO MISELNOST<br />

in vse zivljenje se bom boril, da osvobodim<br />

clovestvo tega smrtonosnega virusa.<br />

To so prepricanja, ki so jedro vseh svetovnih<br />

konfliktov in problemov.<br />

Prav tako me oba ucita, naj ohranim stvari zase,<br />

naj pazim o cem govorim ljudem... Ugotovil sem,<br />

da nimam nicesar, kar bi zelel skriti. Zelim ziveti<br />

transparentno... zelim vse deliti z vsemi, ki to<br />

zelijo...<br />

Celo meni se zdi cudno in povzroca konflikte v<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

203


moji lastni glavi... vendar resnicno sem prisel do<br />

tocke, ko nimam cisto nicesar v mojem umu, kar<br />

bi zelel skriti pred drugimi. Vsaka misel, ki se mi<br />

porodi lahko nekomu na tem planetu pomaga pri<br />

njegovi osebnostni rasti.<br />

Ce natancneje pogledas naravo cloveskega bitja,<br />

lahko ugotovis, da smo veliko bolj podobni, kot<br />

smo si razlicni. Zalost in obup vsi izkusamo na zelo<br />

podoben nacin in prav tako sreco in veselje.<br />

Rad bi te naucil, tebe in mamo, tega pogleda na<br />

svet, ker sem preprican da je pravi.<br />

Kar se tice mojega javljanja. Odkar bom zapustil<br />

japonska tla pa do Indije se na internet ne bom<br />

povezal. 8. decembra bom v mestu Lucknow in od<br />

tam bom pisal na skupno mailing listo.<br />

Od danes dalje tudi ne bom imel vec osebnih<br />

stikov s prijatelji prek maila temvec zgolj prek<br />

skupne mailing liste Peacehikers in pa Peacehikers-<br />

Slovenia v slovenscini<br />

Tam mi bos lahko tudi ti pisal. Zelim ustvariti<br />

tesno povezano skupnost prijateljev, ki bodo dobili<br />

vsako moje poslano sporocilo.<br />

Pojdi enkrat brez plana. Mene bos v Indiji srecal<br />

brez pritljage in bo verjetno smesno, ce bos ti s<br />

sabo nosil 2 potovalki (jaz tvojih stvari zagotovo ne<br />

bom nosil, ker vem da ne potrebujes nicesar).<br />

Vzemi cisto majhen nahrbtnik s cisto malo (ali<br />

nic) denarja ter shranjenimi letalskimi kartami,<br />

pridi brez zemljevida, brez mape z listi, z majhnim<br />

dnevnikom kamor bos zapisoval dogodke in ideje<br />

in z dobrim znanjem anglescine.<br />

Ko prides v Bangalore, lahko najdes letalsko<br />

povezavo do Lucknow (karta stane okrog 200<br />

dolarjev), lahko tudi najdes sponzorja ki ti jo bo<br />

kupil (kot bom verjetno storil jaz).<br />

Ker je to eden mojih zadnjih mailov, ti zdaj povem<br />

moj plan. Ce bo prislo do kakrsnekoli spremembe,<br />

te obvestim na isti naslov. Emaila ne bom vec<br />

pregledoval, tako da je edina moznost, da me<br />

kontaktiras na to mailing listo, katere naslov je:<br />

204 štop po deželi vzhajajočega sonca


Peacehikers-Slovenia@googlegroups.co<br />

Naslov je http://groups.google.com/groups/<br />

peacehikers-slovenia<br />

DEC 8 - DEC 12- Chief Justice Conference in<br />

Lucknow (od tu se bom prvic javil)<br />

DEC 14 - DEC 18 - ULBA World conference in<br />

Bangalore + visit Sai Baba (hopefully)<br />

DEC 25 - JAN 05 - Vipassana course in Igatpuri,<br />

blizu Bombaja<br />

Dobrodosel si kjerkoli v Indiji kadarkoli in lahko<br />

ostanes kolikor casa zelis.<br />

Z ljubeznijo,<br />

Matej Peacehiker<br />

Z očetom sva bila torej dogovorjena, da se 13. decembra srečava<br />

v Bangaloreju. Še vedno nisem imel vozovnice do tja in sanjalo se<br />

mi ni, kje bi jo lahko dobil. Imel sem še tri dni časa...<br />

LETALSKA KARTA DO BANGALORE<br />

25.11.05<br />

Povabili so me na predavanje v krščansko šolo na severu otoka,<br />

kajti moja gostiteljica je organistka v lokalni cerkvi. Ponudbo bi že<br />

skoraj zavrnil, saj sem imel samo tri dni časa, da dobim denar.<br />

- Pridem, je bil moj odgovor. Tudi če ne bom dobil te karte, sem<br />

razmišljal. Pustil se bom voditi, kot sem se do zdaj!<br />

Priredili so mi veličasten sprejem, in ko sem vstopil v dvorano, je<br />

bilo tam kakih štiristo otrok, ki so začeli ploskati in vriskati, ko so me<br />

zagledali. Nagovoril sem jih v japonščini in govoril dobrih petnajst<br />

minut. Za nadaljevanje sem potreboval prevajalca. Postavljali so<br />

mi vprašanja, se smejali mojim komičnim uprizoritvam, po mojem<br />

navodilu objemali sami sebe in kričali: »Imam se rad. Imam se rad.«<br />

Na koncu so vsi otroci stopili k meni, me objeli ali dali roko in<br />

me prosili za avtogram. Zdelo se mi je trapasto dajati avtograme,<br />

a sem jim ustregel.<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

205


Prosil sem učitelje, ali sem lahko nekaj minut kje v samoti. Zaprl<br />

sem oči in se zahvalil nevidni sili, ki nas vse prežema, sili, ki je<br />

praizvor vseh religij. Počutil sem se izpolnjenega. Pusti letalsko<br />

karto, sem si mislil.<br />

Poslovil sem se od učiteljev in se usedel na sprednji sedež<br />

avtomobila učiteljice, ki mi je obljubila prevoz do Nahe. Tik preden<br />

sem šel, je do mene stopil ravnatelj šole. Približal je dlani rok, se<br />

poklonil in rekel:<br />

- Globoko si se nas dotaknil.<br />

Vrnil sem mu poklon in rekel:<br />

- Tudi vi mene.<br />

Japonci so vljudni in bodo vedno rekli, da jim je vse zelo všeč,<br />

sem razmišljal.<br />

- Rad bi, da sprejmeš od mene majhen dar, je rekel in mi izročil<br />

ovojnico. Branil sem se:<br />

- Gospod Takai san, res ni potrebno. To sem storil iz čistega<br />

veselja. Ničesar ne ...<br />

- Matej san. Ni vljudno, če ne sprejmete darila. Ste na<br />

Japonskem, ne pozabite, mi je rekel, ovojnico položil v roko<br />

in mi pomežiknil.<br />

Deset tisoč jenov.<br />

Zvečer sem kupil letalsko karto do Bangaloreja.<br />

Nazadnje sem mami podaril tudi nahrbtnik in kar je še bilo v<br />

njem, saj sem iz Okinave pot nadaljeval brez njega. 28. novembra<br />

2005 sem se ob sedmih po lokalnem času vkrcal na letalo za<br />

Tajvan.<br />

DO INDIJE<br />

Že na letalu za Tajvan sem se učil kitajščine. V Taipeju, glavnem<br />

mestu, sem preživel dvaintrideset ur. V sredo, 30. novembra,<br />

popoldan sem imel že let za Singapur.<br />

206 štop po deželi vzhajajočega sonca


JAVLJAM SE IZ: Singapur, SINGAPUR<br />

30.10. 2005<br />

Koncno na toplem<br />

Se vedno se nahajam znotraj letaliske zgradbe. Videl sem napis<br />

FREE INTERNET in pomislil, da morda koga skrbi, ce sem se ziv ...<br />

Ce me na meji ne bodo zavrnili zaradi prevelike kolicine prtljage<br />

:), bom koncno lahko uporabil moj poletni japonski kimono, ki ga<br />

imam na sebi in izkusil tropske temperature.<br />

Lepe pozdrave iz Singapurja,<br />

Matej<br />

Z letališča sem se peljal z oznanjevalci Kristusovega nauka, ki<br />

me niso mogli sprejeti v svojo hišo. Tisto noč nisem mogel dobiti<br />

prenočišča. Nek gospod iz Malezije mi je plačal hotel.<br />

Čeprav sem imel rezervirano letalsko karto Singapur–Kalkuta,<br />

sem se odločil, da grem do Indije na štop. Našel sem petnajst minut<br />

brezplačnega dostopa do interneta, da sem pogledal zemljevid.<br />

Malezija, Tajska, Myanmar, Bangladeš, Indija, sem zapisal v svojo<br />

malo beležko. S prstom sem meril in računal še približne razdalje<br />

ter si jih zapisoval. Izgledalo je kot, da med Tajsko in Indijo ni<br />

nobenih cest. Odločil sem se, da bom šel tja sam in to preveril.<br />

Nato sem šel sem na tajsko veleposlaništvo in jih prosil za vizo, ki<br />

je stala dvajset dolarjev. Rekel sem jim, da jih nimam. Uslužbenka<br />

me je presenečeno pogledala in me predala svoji nadzornici. Po<br />

dobri uri pogovora so mi vizo izdali brezplačno. Dobil sem jo.<br />

Zvečer sem šel na štop proti Maleziji. Naslednje jutro sem bil že<br />

na tajski meji. Takoj ko sem vstopil na Tajsko, mi je ustavilo dekle<br />

na skuterju, ki me je naučilo nekaj tajskih besed in me peljalo na<br />

lokalno radijsko postajo, da povem svojo zgodbo. Tistega večera<br />

mi je nekdo na letališču kupil karto za Bangkok. Ostalo mi je še<br />

dovolj denarja, da sem si privoščil tajsko masažo in prespal pri<br />

svoji maserki.<br />

Odpravil sem se v Myanmar, kjer so me na meji zavrnili. Šel<br />

sem v Cheng Mai in hotel iti do Indije preko Kitajske in Tibeta. Na<br />

štop po deželi vzhajajočega sonca<br />

207


lokalni agenciji so mi rekli, da to ni mogoče. Noč sem preživel v<br />

tamkajšnjem budističnem samostanu.<br />

Ko sem se odpravljal spat, me je v sobi čakal majhen pobrit<br />

fantič, ogrnjen v oranžno plahto. Šteti je moral kakih enajst ali<br />

dvanajst let. Prosil me je, naj nikomur ne povem, da je tukaj, in me<br />

vprašal, ali bi ga lahko učil angleščine. Po nekaj urah pogovora mi<br />

je rekel, da se počuti, kot da sem njegov starejši brat. Počutil sem<br />

se kot v kakem filmu.<br />

Prvič sem prosil za vodstvo Sai Babo, naj me pripelje do sebe,<br />

če je takšna njegova želja.<br />

Naslednji dan sem šel na letališče in skušal zbrati denar za<br />

letalsko karto do Kuala Lumpurja. Zbral sem polovico denarja<br />

in ga nato podaril nekemu popotniku, ki mi je prej dal svojih pet<br />

dolarjev. Na letalo sem se skušal vkrcati brez vozovnice. Ni mi<br />

uspelo, sem pa nasmejal celo letališče. Šel sem na cesto in takoj<br />

dobil štop do neke bencinske črpalke, od tam pa avtobus, ki me<br />

je pripeljal v Bangkok.<br />

Naslednji dan sem šel na indijsko veleposlaništvo iskat vizo.<br />

Dobil sem jo.<br />

Zvečer sem dobil e-pošto nekega dekleta iz ZDA, ki je nekoč<br />

slučajno našlo mojo stran in me je od takrat spremljalo.<br />

„Kupila sem ti karto Bangkok–Singapur,“ mi je napisala v esporočilu.<br />

Prejšnji večer sem dobil kreditno kartico nekoga, da bi plačal<br />

zamenjavo datuma za letalsko karto Singapur–Kalkuta, vendar ni<br />

bila več veljavna. Je bilo pa dovolj, da mi karta ni propadla. Večer<br />

pred odhodom me je gostila bogata ameriško-britanska družina,<br />

ki mi je kupila karto Kalkuta–Delhi. V Singapurju mi je nek fant<br />

dal denar, da sem plačal razliko za letalsko karto do Kalkute.<br />

208 štop po deželi vzhajajočega sonca


209


PAKISTAN<br />

PUNE<br />

Wagah Border with Pakistan<br />

MUMBAI<br />

BANGALORE<br />

NE<br />

J


W DELHI<br />

AIPUR<br />

INDIA<br />

VI. DEL<br />

INDIJA<br />

8.december –10. marec 2006<br />

BANGADESH<br />

Kolkata


MIROVNA KONFERENCA<br />

V MESTU LUCKNOW<br />

8. decembra 2005 sem pristal na letališču v Kalkuti. Letalo za Delhi<br />

je bilo odpovedano, zato sem imel tam možnost preživeti dan...<br />

Šel sem na obisk k sestram usmiljenkam Matere Tereze in na<br />

njeno grobnico ter doživel svojevrsten kulturni šok. Še nikoli<br />

nisem videl česa takega. Ljudje umirajo na cesti ter si postavljajo<br />

dom in ustvarjajo družino v škatli ob železniških tirih.<br />

Zvečer sem letel v Delhi in se na štop odpravil do mesta Lucknow.<br />

Za petsto kilometrov sem potreboval oseminštirideset ur in tako<br />

zamudil začetek konference.<br />

Vmes sem srečal moškega, ki mi je rekel, da sem mu zelo všeč<br />

in da bi rad imel mojega otroka. Prosil me je, ali bi želel seksati z<br />

njegovo mlado ženo.<br />

Na konferenci se je zbralo veliko mirovnih aktivistov ter<br />

različnih ljudi iz znanosti in politike. Spoznal sem tudi Elo Gandhi,<br />

vnukinjo Mahatma Gandhija. Pred kakimi tisoč petstotimi<br />

zbranimi predstavniki iz sto dveh držav in otroki iz šole, kjer je<br />

konferenca potekala, sem imel zadnji dan 10-minutni govor o<br />

svojem potovanju in misiji, ki sem si jo zadal. Požel sem največji<br />

aplavz v svojem življenju. Spoznal sem tudi lastnika podjetja<br />

Sahara, ki je eden najbogatejših ljudi v Indiji. Povabil nas je na<br />

večerjo v svojo graščino v centru mesta Lucknow, ki bolj spominja<br />

na palačo rimskega cesarja.<br />

Nato mi je nekdo kupil vozovnico za vlak do Delhija, tako da<br />

sem se lahko vkrcal na letalo za Bangalore.<br />

212 indija


JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />

15.12. 2005<br />

Prispel v Indijo<br />

Pozdrav,<br />

pred tednom dni sem prispel v Kalkuto, iz Kalkute sem letel v<br />

Delhi in iz Delhija stopal do mesta Lucknow, kjer sem se udelezil<br />

mirovne konference, kjer smo razpravljali o moznostih razresevanja<br />

svetovnih konfliktov in zdruzenja sveta v eno federacijo.<br />

Konference smo se udelezili predstavniki 102 drzav na povabilo<br />

37 000 otrok iz City Montessori School, Lucknow.<br />

V zivljenju se nisem se udelezil tako FENOMENALNEGA srecanja<br />

in dozivel tako cudovitega sprejema.<br />

Vceraj zvecer sem prispel v Bangalore, kjer me je cakal oce in<br />

zdaj bova nekaj tednov Indijo raziskovala skupaj. Danes greva na<br />

obisk k Sai Babi...<br />

Rad vas imam,<br />

Matej - Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

Z OČETOM V ASHRAMU SAI BABE<br />

V Bangaloreju sem se srečal z očetom, ki mi je rekel, da želi<br />

iti v ashram Sai Babe. Skoraj nisem verjel svojim ušesom. Tam<br />

sva, oblečena v preprosta bela oblačila, preživela štirinajst dni in<br />

spala na preprostih posteljah med množico romarjev...<br />

- Matej, žal mi je, mi je rekel ob neki priložnosti.<br />

- Zakaj ti je žal? sem bil presenečen.<br />

indija 213


214 indija<br />

- Spominjam se, kako sem se na vse moči trudil, da bi ti preprečil<br />

odhod na to potovanje. Tako krivega se počutim.<br />

Objel sem ga.<br />

- Tatko, to je bilo vse prav. Hvaležen sem ti, ker si me tako oviral.<br />

Tako sem ugotovil, kako močna je resnično moja želja.<br />

JAVLJAM SE IZ: Puttaparthi, INDIJA<br />

26.12.05<br />

NOVA SESTRICA IZ INDIJE<br />

18. dec. 05 15:00<br />

Z ocetom sva se peljala mimo revne vasice in ko so naju otroci<br />

videli, so zaceli kricati, da bi vzbudili najino pozornost.<br />

»Ustavi,« je rekel oce vozniku. Sestopila sva in k nama so<br />

pritekli navduseni otroci in tudi nekaj njihovih starsev. Opazovali<br />

so naju z radovednostjo. Videl sem, da sta dva otroka na glavi<br />

nosila velik kovinski kroznik z blatom. Prijel sem ga z glave<br />

vsakega posebej in ju polozil na tla. Prijel sem majhno, razigrano<br />

dekletce za roko in se zacel z njo pogovarjati. Medtem je oce vzel<br />

iz torbe fotoaparat in nas slikal. Vsi so se zbrali okrog njega in z<br />

zacudenjem gledali, kako je bila slika ze na voljo.<br />

Naenkrat oce seze v denarnico in da majhni puncki bankovec<br />

za sto rupij. Sokirana je prijela bankovec z blatnimi rokami in ni<br />

nasla besed. K njej je pritekla mama in se nama zahvalila.<br />

Presenecen sem bil. Se nikoli nisem videl oceta, da bi se tako<br />

vedel.<br />

»Danes je njen srecni dan,« je rekel in se siroko zasmejal. »Matej,<br />

rad bi resnicno osrecil enega otroka iz teh revnih krajev.«<br />

Kaj je imel v mislih, sem izvedel naslednji dan.<br />

19. dec. 05 12:00<br />

Prispela sva do stavbe z napisom »SATYA SAI EDUCATIONAL<br />

SOCIETY«.<br />

»Tukaj,« je rekel oce. Izstopila sva iz motorne rikse in rekla<br />

vozniku, naj naju pocaka.


V soli sva nasla ravnatelja in mu negotovo razlozila svojo<br />

namero. Starejsi mozak naju je gledal z izbuljenimi ocmi.<br />

»No ... Ne vem ... To je zelo velikodusno. Pravzaprav imamo<br />

nekoga ... Eh ... Puncka revnih starsev in zelo brihtna ...«<br />

Kasneje nama je zaupal, da se mu v njegovi 50-letni karier, kaj<br />

takega se ni zgodilo.<br />

V pisarno je vstopilo drobno dekletce. Bosonoga, tanke<br />

rokice, crnih las. Prestrasen, vprasujoc pogled in izraz popolnega<br />

presenecenja, ko ji je ravnatelj razlozil najino namero v nama<br />

nerazumljivem jeziku.<br />

Pogledala je najprej naju, nato ravnatelja, nato spet naju in<br />

koncno so se ji oci zasvetile in usta razlegla v sirok nasmeh.<br />

»Sanjam o tem, da postanem racunalniski inzenir,« mi je<br />

kasneje zaupala.<br />

20. dec. 05 13:00<br />

V solo sva prisla z rahlo zamudo in v ravnateljevi pisarni so naju<br />

ze vsi cakali. Mounika, njeni starsi, katerih oblacila so izdajala,<br />

da pripadajo najrevnejsemu sloju, ravnatelj, njegovi pomocniki<br />

in nekaj uciteljev.<br />

Gledali so naju z izrazom nejevere in ravnatelj naju je se enkrat<br />

vprasal, ce misliva resno.<br />

»Seveda,« je rekel oce. »Mouniko bom stipendiral do diplome<br />

na univerzi po njeni izbiri.«<br />

Jaz sem ji izrocil pismo, kjer sem ji napisal, da je odslej naprej<br />

moja sestra in sestra moje 11-letne sestrice Nike. Napisal sem ji,<br />

da ji bova vedno na razpolago, ce bo karkoli potrebovala in da<br />

bova naredila vse, da izpolni vse svoje sanje. Kupil sem ji tudi<br />

nekaj knjig, kuverte, zvezek in svincnik.<br />

Oce je starsem izrocil kuverto z njeno prvo stipendijo. Ocetu in<br />

materi deklice so skoraj stopile solze v oci. Sklenila sta roki in se<br />

dotaknila najinih stopal. Prav tako se je Mounika sklonila in naju<br />

prijela za stopala in tiho rekla hvala.<br />

»Prosim, ne zahvaljuj se nama, Mounika. Midva sva prav tako<br />

srecna kot ti.«<br />

21. dec. 05<br />

Se nikoli nisem videl oceta tako srecnega. Vceraj zvecer sem<br />

indija 215


se domislil nore ideje. Napisal sem pozivno pismo, da bi se za<br />

Bozic zbralo 500 ljudi, od katerih bi vsakdo na isti nacin posvojil<br />

po enega otroka, ucitelja ali z mesecnim prispevkom pomagal<br />

soli. Nato sem zelel, da bi se povezali in skupaj nasli nacin, kako<br />

najbolje pomagati tej soli in narediti primer, ki bi mu lahko sledilo<br />

tisoce skupin po vsem svetu.<br />

Denar ni niti zdalec tako pomemben, kot je ljubezen, ki bi jo<br />

ljudje ponudili otrokom in uciteljem. Tako bi otrokom dali UPANJE.<br />

Lahko bi si koncno UPALI SANJATI.<br />

Danes je projekt klavrno propadel, ko so mi rekli, da znotraj<br />

ashrama tega ne morem poceti.<br />

22. dec. 05<br />

Pismo je prislo tudi do ravnatelja sole in ta me je nasel in izrazil<br />

svoje navdusenje.<br />

»Sri Narasapa, nic ne bo. Res mi je zal...«<br />

»Gospod Peacehiker... prosim... navdusen sem nad vaso<br />

clovekoljubnostjo in ljubeznijo do clovestva!«<br />

Grenkoba poraza je izginila in telo so mi preplavili prijetni<br />

obcutki.<br />

»Prosim, udelezita se z ocetom proslave, ki jo bomo pripravili<br />

za Bozic. Ob 9:30 zjutraj. V cast bi mi bilo, ce bosta zelela...«<br />

BOZIC, 25. dec. 05 9:25<br />

Ko sva vstopila skozi glavna vrata, je zavrsalo med vsemi 480<br />

ucenci in ucitelji, zbranimi na pescenih tleh pred velikim odrom.<br />

Okrog so bile velike zavese in nad njimi velik sotor.<br />

Ravnatelj naju je s svojim najozjim osebjem ze nestrpno cakal.<br />

Posedli so naju na stol in cez nekaj minut so naju ze povabili<br />

na oder. Otroci so navduseno ploskali in vriskali. Poslusala sva<br />

govor, kjer naju je eden od uciteljev primerjal z Gandhijem in<br />

Nelsonom Mandelo in nama nato nadel venec iz svezih belih in<br />

rdecih roz. Nato so pred naju postavili velikansko torto. Dali so mi<br />

v roke noz in me prosili, ce jo razrezem.<br />

Cesa takega ... se nikoli!<br />

Po tem sem dobil v roke mikrofon in imel kratek govor. Otroci<br />

so spet vriskali in ploskali.<br />

216 indija


Usedla sva se na castni stolici in naslednjo uro in pol uzivala<br />

v predstavi. Bila je najbolj ganljiva bozicna predstava v mojem<br />

zivljenju. Nepojmljivo se mi je zdelo gledati temne indijske otroke,<br />

kako za naju uprizarjajo KRISTUSOVO ROJSTVO. Presenetilo me<br />

je njihovo poznavanje Kristusovega zivljenja in nasih bozicnih<br />

obicajev. Peli so bozicne pesmice, videli smo majhnega Bozicka<br />

in nato tradicionalne indijske plese. Za naju so v racunalniski<br />

sobi naredili tudi impresivno dobro narejene jaslice, imitacije<br />

krscanskih cerkva in druge umetnine.<br />

Slo mi je na jok. Vonj sena okrog stalice, kipci Marije, Jozefa,<br />

malega Jezuscka in ovac so me mocno spominjali na moje lastno<br />

otrostvo.<br />

Po predstavi sem spet stal na odru z mikrofonom v rokah. Izrazil<br />

sem hvaleznost in jim rekel, da bodo svoje sanje dosegli samo, ce<br />

jih bodo zeleli doseci skupaj.<br />

»Ce zelite zmagati, morate biti sto in stokrat porazeni. Verjeti<br />

morate v svoje sanje in nikoli obupati! Tezko je ... vendar<br />

zabavno.«<br />

»Zelel bi na oder povabiti nekoga, ki vam bo delo cisto majckeno<br />

olajsal. Skupaj z ocetom vam zeliva sponzorirati dostop do<br />

interneta.«<br />

Vec sto izbuljenih oci in bucen aplavz.<br />

“Zapomnite si to ... Moc, ki vas podpira, je vecja kot je naloga,<br />

ki stoji pred vami.«<br />

Danes, 26. dec. 05 20:00<br />

Zjutraj sva se v sobi C8 srecala z dvema gospema, ki sta videli<br />

pismo, preden so ga odstranili in izrazili zeljo po sodelovanju.<br />

Zjutraj sva jih peljala v solo, jim predstavila ravnatelja, ucitelje in<br />

otroke.<br />

»Resnicno sem spoznal, da so to resni, pozrtvovalni ljudje in<br />

zanje zastavim svojo besedo,” je rekel oce. Zenski sta dali svoj<br />

naslov in obljubili, da bosta na ta nacin posvojili vsaka po enega<br />

otroka.<br />

»Matej, srecen sem,« mi je rekel oce, preden se je vkrcal na<br />

letalo. »Nicesar ne pricakujem v zameno od Mounike. Upam<br />

samo, da se ji bodo izpolnile sanje in da bo srecna s svojimi starsi.<br />

Vsako leto bi jo rad povabil na pocitnice v Slovenijo, kasneje ji<br />

omogocil studij v Evropi, ce bo zelela, in v primeru, da se karkoli<br />

indija 217


zgodi njenim starsem, bi jo brez pomisljanja vzel k sebi in jo<br />

vzgajal kot lastno hcerko.«<br />

Tako se je zacel projekt »Sola v Bukkapatnam-u«. Upava, da bo<br />

inspiriral tisoce drugih.<br />

Na bozicni dan sem obstal v popolnem soku, ko mi je ravnatelj<br />

rekel, da oni sicer Bozica ne praznujejo in so celotno predstavo<br />

pripravili zgolj za naju in da so za pripravo potrebovali 2 DNI!!! Se<br />

sedaj mi ni jasno, kako je kaj takega mogoce!<br />

BOZIC V ASHRAMU SAI BABE – NEVERJETNE ZGODBE<br />

Se nikoli nisem videl toliko cudezev na enem mestu.<br />

Deset dni sva z ocetom prezivela znotraj Sai Babinega ashrama<br />

v Puttapartiju. Sai Baba – graditelj najvecjih in najmodernejsih<br />

bolnisnic in univerz, ki so za vse brezplacne. Sai Baba obuja mrtve<br />

v zivljenje in materializira ogrlice. Vendar to se niso najvecji cudezi<br />

...<br />

Vecji cudez je ta, da resnicno spreminja srca ljudi, ki ga<br />

obiscemo. Vecji cudez je neverjetna organizacija ashrama in<br />

okoliskih univerz in bolnisnic, kjer za svoje delo nihce ne prejme<br />

placila, vendar nisem se nikoli videl tako predanih ljudi.<br />

SLUZI VSEM, LJUBI VSE.<br />

SLUZI CLOVEKU, DOKLER NE VIDIS V VSAKEM CLOVEKU BOGA.<br />

LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR VAS JAZ LJUBIM.<br />

JAZ IN BOG SVA ENO, so napisi, ki visijo po celotnem ashramu.<br />

Meni ze od otrostva predstavljata Kristus in njegovo zivljenje<br />

velik ideal. Obcutek imam, da Sai Baba nosi zelo podobno<br />

sporocilo, le da ga siri po modernejsih medijih.<br />

Sai Organizacije so prisotne v vec kot 150 drzavah sveta in<br />

njihovo delo je vredno obcudovanja. Ce za te organizacije se niste<br />

slisali, je to verjetno zato, ker lahko clani promovirajo organizacijo<br />

samo s svojim zglednim zivljenjem. Dovoljeno ni niti obesati<br />

letakov ali posiljati vabil.<br />

Kljub temu, da ni bilo nikjer nobenega letaka in da Sai Baba<br />

ni nikogar povabil, se nas je za Bozic zbrala vecdesettisoc-glava<br />

mnozica. Pel sem v zboru in lahko sem od blizu videl, kako je Svami<br />

iz zraka potegnil dve zlati ogrlici in materializiral sveti prah. NORO!<br />

Kljub vsem cudezem, ozdravljenjem in svoji nepopisni<br />

popularnosti, Sai Baba ne zeli narediti nove religije. Pravi, da ...<br />

218 indija


OBSTAJA SAMO ENA RELIGIJA, TO JE RELIGIJA LJUBEZNI.<br />

Zeli, da se poglobimo v svoje korenine in da kristjani postanemo<br />

boljsi kristjani in muslimani boljsi muslimani.<br />

OBSTAJA SAMO ENA RASA – CLOVESKA RASA.<br />

OBSTAJA SAMO EN BOG, KI JE VSEPRISOTEN.<br />

http://www.srisathyasai.org.in/<br />

MIROVNA KONFERENCA NA SEVERU INDIJE<br />

Sola City Montesorri School iz Lucknowa je organizirala<br />

svetovno mirovno konferenco, ki smo se je udelezili predstavniki<br />

102 drzav.<br />

Desetega decembra zvecer mi je po seriji cudezev uspelo priti<br />

do mesta Lucknow na severu Indije. Cim sem prispel do glavnega<br />

centra najvecje zasebne sole na svetu in povedal svoje ime, so mi<br />

priskrbeli voznika, ki me je peljal do visoke moderne stavbe. V<br />

drugem nadstropju sem nasel sobo, kjer je bilo napisano<br />

Matej Sedmak – <strong>PEACEHIKER</strong>, Slovenija.<br />

Naslednje tri dni sem bil delezen najvecjega gostoljubja,<br />

spoznal sem nekaj svetovno znanih obrazov in imel dva govora<br />

pred vsemi udelezenimi.<br />

Ta mirovna konferenca je polozila temelje za EN SVET tudi na<br />

politicnem in pravnem nivoju.<br />

www.cmseducation.org<br />

OCKA SE VRACA DOMOV<br />

Danes, okrog stirih popoldne, me je po 14 cudovitih dneh<br />

zapustil moj zvesti prijatelj in veckratni sopotnik. Vsakokrat, ko ga<br />

vidim, cutim globlje spostovanje in ljubezen do svojega oceta.<br />

Z ocetom sva povezana kot se nikoli. Danes me je zapustil in<br />

upa, da se spet srecava konec januarja v Turciji.<br />

<strong>PEACEHIKER</strong> V TIMES OF INDIA<br />

Na ulici me je ustavil majhen decek in zakrical: »Tebe sem pa<br />

videl v casopisu!!«<br />

»Kaksnem casopisu?« sem se presenecen obrnil. Nato sem se<br />

spomnil, da so teden dni nazaj, tisoc kilometrov stran z mano<br />

naredili intervju za Times of India. Mislil sem, da bo clanek<br />

objavljen zgolj v lokalni izdaji, vendar ...<br />

indija 219


POT PROTI DOMU<br />

Zapuscina oceta je mala crna belezka, knjiga za ucenje Hindi-ja<br />

in pa dve letalski karti. Ena do Mumbaja in druga do Delhija.<br />

Jutri grem se enkrat za deset dni na VIPASSANO meditacijo, nato<br />

do Delhija in od tam na stop cez Pakistan, Iran in Turcijo nazaj<br />

domov. Rad bi se vrnil do konca januarja in nadaljeval studij.<br />

NOVA SPLETNA STRAN<br />

Pripravlja se nova spletna stran. Znano slovensko podjetje mi je<br />

ponudilo pomoc pri novi spletni predstavitvi. Na voljo bo kmalu.<br />

Vam sporocim ko bo.<br />

Se vedno iscem nacin, kako bi lahko naredil internetno skupnost,<br />

kjer bi se lahko Peacehikers med seboj spoznali in spoprijateljili.<br />

Google groups izgleda, da ne funkcionira najbolje. Zelo nerodna<br />

komunikacija je in malo funkcij.<br />

Vas prijatelj,<br />

Peacehiker<br />

SE BOM PREDAL NOVI SPOLNI NASLADI?<br />

Iz Putaparthija sem letel v Bombaj, nato nekaj dni ostal v mestu<br />

Igatpuri in za novo leto prišel v OSHEV ASHRAM v mestu Pune.<br />

Tam sem preživel eno najlepših novih let v življenju.<br />

JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />

31.12. 2005<br />

220 indija<br />

Nevarno, negotovo, avanturisticno novo leto...<br />

V novem letu vam zelim SRECE in ZALOSTI.<br />

Bodite hvalezni za vsako novo izkusnjo.<br />

Saj ... brez CRNEGA ni tudi BELEGA.<br />

Vas prijatelj – vedno<br />

Peacehiker


Naslednji dan sem šel za deset dni na VIPASSANO in tam doživel<br />

novo pustolovščino v tišini. Zatem sem še nekaj dni ostal v OSHO<br />

ašramu. Nekega popoldneva sem se klatil po mestu. Malo sem bil<br />

lačen, malo osamljen.<br />

- Dolgo časa že nisem bil z nobenim dekletom, sem razmišljal.<br />

Tako neprivlačnega se počutim. Ne znam vzpostaviti tistega<br />

odnosa magične privlačnosti.<br />

- Zakaj se počutim tako neprivlačnega? Ah, ti zmešani občutki!<br />

Ne bom reagiral, ničesar ne bom naredil. Dobro je, da sem v<br />

obdobju abstinence od seksualnosti; pustil bom, da rastem.<br />

Ne bom se več ukvarjal z dekleti, ne bom več razmišljal o tem.<br />

Trenutno si sploh ne želim nobenega dekleta! Želim si biti sam in<br />

opazovati svet.<br />

Šel sem v restavracijo, kjer sem bil zmenjen z nekim moškim,<br />

ki je želel postati Peacehiker. Nekaj časa sem ga čakal, a ker ni<br />

prišel, sem ogovoril mlado čedno damo temne polti za sosednjo<br />

mizo. Lase je imela spete v čop in njeno telo je izražalo izjemno<br />

eleganco. Ko sva izmenjala nekaj stavkov, sem jo vprašal, ali<br />

lahko prisedem. Dovolila mi je. Andrea je Britanka, njeni starši so<br />

po poreklu z Jamajke. Dokončala je študij književnosti, kar se sliši<br />

v načinu, s kakšno lahkoto se igra z besedami.<br />

Ob njej sem bil popolnoma neobremenjen. Ker sem se odločil, da<br />

ne bom z nobenim dekletom, sem bil popolnoma neobremenjen.<br />

Ničesar nisem pričakoval od nje, ničesar si nisem želel. Spontano<br />

sem bleknil:<br />

- Danes nimam prenočišča. Lahko prespim pri tebi?<br />

Šokirana je bila, a je nemudoma pritrdila. Rekla pa je, da<br />

živi v hotelu v Oshevem ashramu in ne ve, kako me bo spravila<br />

notri. Sprehajala sva se. Začutil sem jo blizu in sem jo med hojo<br />

spontano objel. Tudi ona je dala roko okrog mojega pasu in me<br />

rahlo privila k sebi.<br />

Všeč mi je bil njen smisel za humor. Všeč so mi bili njeni beli<br />

zobje, ko se je smejala. Njen obraz me je malo spominjal na tisto<br />

manekenko – Naomi.<br />

indija 221


Šla sva na zelenico nekega hotela. Naslonil sem se na drevo in jo<br />

povabil, naj se uleže na travo in položi glavo v moje naročje. Začel<br />

sem jo božati. Želel sem si biti nežen z njo in ji narediti prijeten<br />

večer. Popolnoma vseeno mi je bilo, kaj bova počela in kje bova.<br />

Želel sem samo ...<br />

Občutil sem njeno roko na svojih prsih in drugo, ki me je nežno<br />

objemala.<br />

Po nekajurnem kroženju po mestu sva se vrnila nazaj v OSHEV<br />

ashram. Splezal sem čez visoko kamnito ograjo in se ji pridružil<br />

v njeni hotelski sobi. Božansko je zmasirala moje golo telo z<br />

masažnim oljem in nato jaz njeno. Ležala sva v postelji in se gledala<br />

v oči. Opazil sem, kako postaja njen dih hitrejši. Približal sem se ji,<br />

se dotaknil njenih ustnic in se čez nekaj sekund odmaknil. Pobožal<br />

sem jo po licu. Nato sem se ponovno približal in potopila sva se v<br />

dolg in slasten poljub. Objel sem jo in njeno vitko telo tesno privil<br />

k svojemu. Začutil sem njen hiter srčni utrip.<br />

- Fuck me! Fuck me right now! je kričala čez nekaj minut. I want<br />

you!<br />

Tudi jaz sem si jo želel. Umiral sem po tem, da bi okusil slast<br />

ljubljenja z žensko, ki me tako noro privlači, ampak ne danes.<br />

- Ne, Andrea. Ne moreš vedno dobiti vsega, sem ji nagajivo<br />

odvrnil in nadaljeval z božanjem njenega telesa. Tisto noč<br />

sem želel biti samo nežen z nekom, ničesar drugega. Trdno<br />

sem se odločil, da bom sledil svoji odločitvi z Japonske in zgolj<br />

opazoval, kaj se dogaja v meni in z mojo seksualno energijo.<br />

Naenkrat slišim jok in vidim Andrea, kako ihti. Začuden<br />

jo pogledam. Objel sem jo, poljubil na lice in pustil, da se je<br />

izjokala.<br />

- Matej, nikoli me še nihče ni tako sprejemal.<br />

Spet je zaihtela.<br />

- Moški so si vedno želeli od mene mojega telesa. Kako to, da<br />

ti ne?<br />

Nisem vedel, kaj naj ji odgovorim. Pa še kako mi je všeč njeno<br />

telo! Zdelo se mi je samo ... da je v njej še kaj drugega kot le lepo<br />

telo.<br />

Spet sva se potopila v poljube. Spet si je noro želela, da bi se<br />

ljubila, in ponovno sem jo zavrnil.<br />

222 indija


Proti jutru, malo preden sem jo zapustil, me je privila k sebi,<br />

ugriznila v uho, nato pa zašepetala:<br />

- Ti si prvi moški, ki mi lahko resnično dominiraš.<br />

Napel sem ušesa, da ne bi preslišal kake besede.<br />

- Daješ mi občutek varnosti. Lahko kričim, jočem, delam, kar<br />

hočem, in čutim, da me ti lahko obvladaš. Vse življenje sem<br />

sanjala o moškem, ki me resnično lahko obvlada. Vedno sem<br />

jaz tista močnejša v odnosu z moškimi, in TO MI GRE NA<br />

BRUHANJE! Ne prenašam več šibkih, poženščenih moških, ki<br />

mi skušajo ugoditi.<br />

- Me veseli, da ti je všeč, sem ji rekel počasi, se ulegel ob njej<br />

na posteljo in dovolil, da govori naprej.<br />

- Znaš me prijeti. Znaš se me dotakniti. Znaš me zadovoljiti. Aah,<br />

sploh si ne predstavljam, kakšna pravljica bi bila resnično se<br />

ljubiti s tabo. Všeč mi je tvoj način komuniciranja, tak krasen<br />

govornik si. Všeč mi je, ker si tak gentleman in ker me tako<br />

globoko spoštuješ ... Bila sem z mnogo moškimi, a povem ti<br />

lahko, da si ti ljubimec številka 1. Najboljši si.<br />

Nobene varnosti ni, nobene gotovosti. A v meni se je takrat<br />

zasidrala samozavest, ki je kot majhen otok, kamor se lahko<br />

vedno zatečem pred nevihto. Ne glede na to, kaj se mi zgodi<br />

in kako negotovo se počutim, se v spominu vrnem in spomnim<br />

iskrenih besed, ki mi jih je izrekla Andrea. Tak sem kot vsi drugi<br />

– privlačen in vreden ljubezni!<br />

A Andrea je videla samo del mene. Če bi me poznala dlje časa,<br />

bi spoznala tudi moje druge strani. Verjetno imam v sebi oboje –<br />

sem privlačen in sem neprivlačen, sem samozavesten in negotov,<br />

sem močan in šibek, voditelj in voden, sebičen in altruističen ...<br />

Vsaka besedna opredelitev tega, kar sem, me pomakne za<br />

korak nazaj.<br />

indija 223


JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />

16.1. 2006<br />

Proti Sloveniji<br />

10 dni VIPASSANE je bilo carobnih. Ni besed, ki bi opisale<br />

tokratno izkusnjo. Cutim, da sem zabredel globlje, kot kdajkoli<br />

prej. Bolj kot kdajkoli prej verjamem, da je nemogoce, da clovek<br />

spozna, kdo v resnici je, znotraj glasne, nasilne in lazne druzbe, ki<br />

ji pravimo »civilizacija«.<br />

Po nekaj dneh tisine je izkusnja postala resnicno intenzivna.<br />

Zmaga v borbi s slonom (mojim umom) se je vse bolj nagibala<br />

na mojo stran in izkusil sem dolge ure v tisini sebe, brez misli.<br />

Z zanimanjem sem opazoval, kaj se dogaja znotraj mene. Sedmi<br />

dan sem izkusil resnico - izkusil sem, da ne obstajam ... da masa<br />

telesa, ki ga imenujem JAZ, ni nic drugega kot milijarde celic, ki se<br />

neprestano spreminjajo - rojevajo, umirajo, rojevajo, umirajo. Da<br />

je to, kar imenujem JAZ, vedno povezano z VSEM, kar je in kar ni.<br />

Da je VSE ENO in vse POPOLNO.<br />

Zakaj bi bil torej za karkoli zaskrbljen? Zakaj bi me se kdaj bilo<br />

cesarkoli strah? In zakaj bi kogarkoli pogresal?<br />

Naj zveni se tako cudno, vendar tudi po letu in pol ni trenutka<br />

v lepem ali osamljenem, tihem ali glasnem dnevu, ko bi koga<br />

pogresal - prijatelje, druzino, ljudi, ki sem jih srecal na poti.<br />

Resno.<br />

Kakorkoli, vedno veckrat se zalotim zadnje tedne, da razmisljam<br />

v slovenscini, na misel mi prihajajo dogodki iz otrostva, slike<br />

mame, oceta, sestrice, prijateljev, ki me cakajo doma in preplavijo<br />

me prijetni in vznemirljivi obcutki.<br />

Veselim se prihoda domov. Veselim se srecanja z druzino, starimi<br />

prijatelji in prijatelji, ki sem jih pridobil na poti. Presenetljivo veliko<br />

ljudi odgovarja na reportaze, ki vam jih posiljam in mi ob tem<br />

pripoveduje svojo zgodbo. Ceprav nimam vedno casa odgovoriti<br />

na posamezne emaile, posto vedno preberem in se veselim vasih<br />

224 indija


uspehov in ob prebiranju zalostne zgodbe mi v oci vcasih stopi<br />

tudi kaksna solza.<br />

Rad bi vam pisal vec ... rad bi vam pisal o dekletu, ki sem ga<br />

spoznal predvcerajsnjim in mi je prinesla odgovore na mnogo<br />

vprasanj ... pa o mozaku, ki mi je pred kratkim v roke potisnil 2000<br />

Rupij, o poslovnezu, ki mi je obljubil letalsko karto do Delhija in<br />

o neznanem mladenicu, ki se mu je pokvaril motor in me je srecal<br />

po 4 kilometrih porivanja svojega vozila. Izmucen in zalosten me<br />

je ustavil in negotovo prosil za pomoc. Ni vedel, kako me vprasati<br />

in sam od sebe sem mu dal v roke denar. Bil je tako sokiran in<br />

hvalezen, da se nekaj casa nisem mogel izvleci iz njegovega<br />

objema. Rekel mi je, da si tudi on zeli biti Peacehiker.<br />

Rad bi vam pisal vec ... vendar ugotavljam, da NE MOREM. Zelim<br />

si deliti z vami izkusnje ... in NE MOREM. Cim dogodke spravim v<br />

besede, izkusnja izgubi svoje bistvo. Ce porabim se toliko besed,<br />

vam ne morem povedati, kaksna je moja izkusnja osamljenosti,<br />

moja izkusnja ekstaticne srece in kako je biti JAZ.<br />

Kakorkoli, trudim se in se bom se naprej.<br />

Rad vas imam,<br />

Matej - Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

Od: Jonas Znidarsic<br />

Datum: 16.1.2006 20:11<br />

Zadeva: Re: Proti Sloveniji<br />

Tele tvoje pisarije bi bile bolj primerne za blog,<br />

kot pa da jih vsakokrat razposiljas naokoli. Ce te<br />

zanima, ti z veseljem ponudim prostor za objavo na<br />

svojem strezniku www.rozina.si.<br />

Te zanima?<br />

LP<br />

Jonas Znidarsic<br />

Ljubljana<br />

indija 225


226 indija<br />

Od: Matej - Peacehiker <br />

Datum: 17.1.2006 6:45<br />

Zadeva: Re: Proti Sloveniji<br />

Ceprav sem se namenil danes pocet nekaj cisto<br />

drugega, sem pocekiral mail, kliknil na tvoje<br />

stran in zadnje 3 ure obsedel v branju blogov,<br />

predvsem od Vesne Milek.<br />

Razmisljal sem. Razmisljal sem o vsem, kar<br />

vam ne povem. Predvcerajsnjem sem imel eno<br />

najbolj utrganih noci v svojem zivljenju. V neki<br />

restavraciji sem se zapletel v klepet z temnopolto<br />

lepotico in ugotovil, da mora steti okrog 30, je<br />

uspesna, diplomirala iz angleske literature, ... ,<br />

ima utrgan smisel za humor, inteligentna, se ful<br />

ukvarja s spiritualno rastjo... in moja pick-up<br />

line: »Ej, nimam kje prespat danes. Lahko spim<br />

v tvoji sobi?« In cez dvajset minut sva sedela na<br />

zelenici pred hotelom. Jaz prislonjen ob drevo, ona<br />

prislonjena na moje prsi in jaz se s prsti nezno<br />

dotikam njenih ustnic in vratu.<br />

Cez dobro uro in pol, sem lezal na njeni postelji v<br />

moderni hotelski sobi - verjetno najboljsem hotelu,<br />

ki ga lahko dobis v Indiji - uzival fenomenalno<br />

enourno masazo.<br />

In ko sem prisel iz kopalnice, me zgrabi in<br />

zasepeta: »Koncno sem srecala moskega, ki me<br />

lahko dominira...« in mi zacne govoriti svoje<br />

utrgane fantazije. In... Zaspala sva ob sestih<br />

zjutraj. To je tudi moja pot. Jasno in prosto povem<br />

o svojih sanjah o zdruzenem svetu, nikomur pa<br />

ne zaupam, da si zelim biti najvecji ljubimec na<br />

svetu... razumeti zensko v globine njene duse in<br />

telesa, ji znati pricarati najlepsi trenutek v njenem<br />

zivljenju, jo prek seksualnosti osvoboditi in nato<br />

izginem kot veter... kot da ne bi bil nikoli tam.<br />

S tem nocem zmanjsevati pomena prvim sanjam<br />

- zdruzen svet je smisel mojega zivljenja, vse bom<br />

naredil zato, da bo clovestvo koncno odraslo...<br />

Vendar mi je prav tako pomembno razvijati druge


plati mene, ki morda niso vsem sprejemljive...<br />

Po mojem mnenju je pomemben del mirovnega<br />

procesa, ljudi osvobodit seksualno. Siguren sem,<br />

da ce bi islamski teroristi vec seksali, jim ne bi<br />

nikoli padlo na pamet it sesuvat WTC. In mislim<br />

na resnicno svobodno spolnost - ne na nek libralni<br />

produkt »neomejenega seksa«. Tudi ce so obdobja,<br />

ko se vsako noc ljubim z drugim dekletom, je zame<br />

seksualnost sveta, je to zame zivljenska energija,<br />

ki jo delim z zensko, ki jo resnicno ljubim - tudi ce<br />

sem jo spoznal pred 4 urami.<br />

Ampak kot pisatelj zafrustriran! Pocnem toliko<br />

utrganih stvari na tej poti in o njih nihce ne ve...<br />

Se vedno se ob reportazah spomnim na to, kaj<br />

bo rekla mama in vaski duhovnik - odrastel sem<br />

namrec v precej intenzivni katoliski vzgoji in to,<br />

kaj bodo rekli verniki, se vedno ni slo iz moje<br />

glave.<br />

Se vedno nisem preprican, da znam pisat, da se<br />

znam izrazat... kakor svoboden sem morda postal<br />

v spiritualnem in dejanskem svetu, tako je moj<br />

pisateljski svet se poln frustracij.<br />

Heh... cudno, da te reci delim ravno s tabo. Kot bi<br />

te poznal ze leta in ti poznal mene in kot da sva<br />

stara frenda. Lep obcutek<br />

Na www.peacehiker.com imam en blog v anglescini<br />

in slovenscini. Vsem vam obcasno posiljam<br />

pisemce, ker rad prejemam kup emailov od vseh<br />

starih in novih frendov in veliko ljudi mi pravi, da<br />

jim polepsam jutro, pa nic me ne stane, ker mi tele<br />

stvari vedno sponzorirajo drugi.<br />

Vendar ce me ze vabis in odpres Peacehikerju<br />

eno okence na rozina.si, se vam bom<br />

pridruzil, zlogarjem in morda zacel odkrivati bolj<br />

pikantne in prikrite podrobnosti svoje poti. Morda<br />

lahko tam zacnem pisat en blog, ki ga zagotovo ne<br />

bo cekirala moja mama. :)))<br />

...<br />

Matej - Peacehiker<br />

indija 227


ZAKAJ SEM TAKO NAIVEN?<br />

JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />

22.1. 2006<br />

DANES SE POCUTIM TAKO NEUMNEGA!<br />

Pravocasno sem prispel do pulta na letaliscu v Pune-u. 12:45,<br />

imel sem 45 minut do poleta in bil veselo nasmejan, saj sem imel<br />

karto do Delhija ze placano. Dva dni nazaj sem stopal od enega<br />

konca mesta do drugega in voznik motorja, ki me je pripeljal prav<br />

do ciljne destinacije, se je ponudil, da mi placa karto do Delhija.<br />

»Ne se mi zahvaljevati. Ti si moj brat. Moja dolznost je, da pazim<br />

na svojega brata,« je rekel gospod Goyare, lokalni poslovnez in<br />

zelo prijazen clovek. Take stvari se mi na tem potovanju veckrat<br />

zgodijo - da mi nekdo na lepem ponudi letalsko karto, 500 dolarjev<br />

ali kaj podobnega.<br />

Skupaj sva prezivela popoldne in vecer, pustil mi je, da vozim<br />

njegov 350ccm HONDA motor!!!, povabil me je na vecerjo in na<br />

koncu dneva placal za mene se sobo v prijetnem hotelu. Delila<br />

sva svoje sanje in cutil sem, da sem zacel prelepo prijateljstvo.<br />

Zagotovil mi je, da me bo karta za avion naslednji dan cakala<br />

na pultu Spice-jeta. Da naj poklicem iz letalisca in dobil stevilko<br />

rezervacije.<br />

»Matej ... Matej ... Sedmak ...Oprostite gospod, na to ime<br />

nimamo nobene rezervacije,« je bil odgovor usluzbenca za<br />

pultom. Nisem mogel verjeti svojim usesom. Po tem ko je se 6x<br />

preveril in me poslal od pulta, sem poklical gospoda Goyera, ki mi<br />

je zatrdil, da je karta bila placana in da naj ga poklicem nazaj cez<br />

10 minut. Cez 10 minut stevilka ni bila dosegljiva.<br />

POCUTIL SEM SE TAKO NEUMNEGA. Imel sem narejen celoten<br />

nacrt, da bom v Delhiju se danes, skusal priti v stik s prijatelji, ki<br />

bi me mogoce lahko pomagali spraviti v kontakt s predsednikom<br />

Indije, poslal sem mu se eno pismo, da sem jasno povedal, o<br />

cem bi z njim rad govoril, ce mi uspe ... POCUTIL SEM SE TAKO<br />

NEVERJETNO NEUMNEGA IN NAIVNEGA.<br />

228 indija


Zacel sem sprasevati ljudi, ce mi lahko kdorkoli kupi karto in<br />

dobil sem same zavrnitve. Cez eno uro me je nekdo peljal do<br />

zelezniske postaje. Voznja z vlakom bi trajala 28 ur - mislim, da<br />

nisem bil se nikoli toliko casa v enem vozilu ... Vendar je bila<br />

prodaja kart danes zaprta.<br />

Samo karte za drugi razred so bile na voljo. Nisem bil preprican,<br />

ce bom to prezivel ... Sel sem iz Igatpurija do Pune-a v drugem<br />

razredu - izkusnja, ki jo je definitivno treba doziveti, vendar enkrat<br />

in nikoli vec!<br />

Poslovil sem se od vseh neverjetnih ljudi, ki sem jih tu spoznal,<br />

celo malo sem se povazil, kako srecen sem, ker sem nasel<br />

sponzorja.<br />

Zadnja dva dneva sem vlozil vse svoje zaupanje v cloveka, ki<br />

sedaj noce odgovarjati na moje klice. Sedaj sedim v internet cafeju<br />

in zapravljam denar, ki naj bi ne v 28 urah zapeljal do Delhija,<br />

da sprostim iz sebe del custev v email, ki ga ravnokar beres.<br />

JOJ, POCUTIM SE TAKO NEUMNEGA! Zakaj nisem vsaj preveril prej<br />

na letaliscu?<br />

Vse skupaj ni zaradi letalske karte ... Koliko sem vreden? Koliko<br />

je vredno moje prijateljstvo? Kako me lahko nekdo namerno vlece<br />

za nos in KAKO SEM LAHKO TAKO SLEP?<br />

Ali lahko kdaj se komu zaupam? Kako bom reagiral naslednjic,<br />

ko mi bo kdo ponudil pomoc? Bom bolj previden? Mogoce bom<br />

tako previden, da se bo oseba, ki mi bo hotela pomagati, pocutila<br />

neprijetno?<br />

Lahko bi vedel, kaj se bo zgodilo ze vceraj. Poklical sem g.<br />

Goyareja proti veceru, sprasujoc ce lahko ostanem pri njemu.<br />

Zagotovil mi je, da me bo pobral cez 20 minut in nato izklopil<br />

telefon. Cakal sem ga do 2h zjutraj. Nato sem zacel ustavljati<br />

vozila in spraseval ljudi, ce lahko prespim pri njih.<br />

Dva geja sta mi rekla, da sem lep in da bi zelela z mano preziveti<br />

noc, druga dva tipa sta se me tako ustrasila, da sta zbezala stran<br />

ko sem ju vprasal, ce lahko ostanem pri njiju. 5 tipov v hitrem<br />

avtu mi je pokazalo sredinec, se kricali so in me skoraj povozili,<br />

indija 229


ko so zapeljali mimo mene. Neka gospa mi je hotela dati denar in<br />

sem ga zavrnil. Okoli 100 ljudi je enostavno reklo ne. Ob 3h zjutraj<br />

sem se priblizal motorju z dvema fantoma in eden od njiju me je<br />

povabil k sebi.<br />

Asheesh zivi v malem stanovanju in je zanimiv, smesen<br />

karakter z globokim glasom in zelo neznim srcem. Bil je ganjen<br />

ob pogovoru, ki sva ga imela in mi zagotovil, da ga lahko tretiram<br />

kot BRATA in da se lahko vedno zanesem nanj.<br />

In spet - ZAUPAM ASHEESH-u. Popolnoma mu zaupam. Ce bi<br />

mi danes rekel, da je kupil letalsko karto, bi sel na letalisce. Brez<br />

predhodnega preverjanja.<br />

Ljudem zaupam in jim tudi bom zaupal - vedno in za zmeraj. Ker<br />

tak pac sem. Vsakomur dam priloznost, dokler mi ne dokaze, da<br />

ni vreden mojega zaupanja. Ne morem izgubiti nicesar -lahko se<br />

le ucim. Mr. Goyare je izgubil prijatelja.<br />

Zunaj je vroce - vec kot 30 stopinj. Ne vem, kaj se bo zgodilo<br />

z mano v naslednjih nekaj dneh in kako bom prisel do Delhija.<br />

Ocetu sem obljubil, da se srecava 28. januarja v Istanbulu. Tudi<br />

do tja ne vem, kako bom prisel.<br />

Vem pa, DA MI BO USPELO. Spet mi bo kdo prekrizal pot, mi<br />

obljubil letalsko karto in mu BOM ZAUPAL in eventuelno priletel<br />

v Delhi in nato nasel pot do Istanbula. Ker ko se enkrat mocno<br />

odlocis za nekaj, je NI SILE na svetu, ki bi ti to preprecila. So ljudje,<br />

podgane in druge zivali, ki lahko zavrejo tvoj napredek, vendar te<br />

nihce NIKOLI NE MORE USTAVITI.<br />

Mnogi so do mene NEZAUPLJIVI. Nocejo me vzeti v svoj avto,<br />

nocejo z menoj deliti hrane in nocejo me vzeti k sebi domov. Na<br />

koncu se pocutim kot eden izmed 250 milijonov prosjacev v Indiji.<br />

Vendar me vec ne moti. Vcasih sem kot filmska zvezda, stotine<br />

ljudi okoli mene me prosi za moj avtogram. Vcasih se ljudje do<br />

mene obnasajo, kot da sem NEDOTAKLJIV.<br />

Vendar vem, da zamujajo oni - zamujajo tisti neverjetni obcutek,<br />

ko nekomu zaupas in zgradis mocno prijateljstvo.<br />

230 indija


»PAZI NASE« je najslabsi nasvet, ki ga lahko komu das.<br />

NEZAUPANJE ljudem NI POT. Pot do samoizpolnitve je ... ZAUPATI<br />

vsem in se POCUTITI NEUMNEGA od casa do casa.<br />

Zaupajoc (in zdaj, ko sem se otresel vseh slabih obcutkov, spet<br />

srecen), iz coffee shopa na zelezniski postaji v Pune-u<br />

Matej - Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

P.S. Zaupam, da bo internetna stran kmalu postavljena. Bomo<br />

videli :).<br />

Spominjam se občutkov ob pisanju tega pisma. Ljudem sem<br />

nujno moral predati sporočilo o tem, naj ne izgubijo zaupanja,<br />

kadar jih kdo razočara. Morda sem izbral malo butast primer.<br />

Dobill sem ogromno pošte nazaj! Nekateri so se obesili na to, da<br />

sem tipa imenoval podgana, drugi so me označili za nehvaležneža,<br />

večina me je pa tolažila, češ, saj bo bolje! Niti eden ni pa razumel<br />

sporočila!<br />

PISMO PREDSEDNIKU INDIJE<br />

JAVLJAM SE IZ: Pune, INDIJA<br />

25. januar 2006<br />

Odprto pismo predsedniku Indije<br />

Dear President of India, Dr. APJ Abdul Kalam,<br />

My name is <strong>PEACEHIKER</strong> and I am from the WORLD. However, I<br />

was born with the name Matej Sedmak in Slovenia, a small country<br />

in central Europe. Year and a half ago I left my home country and<br />

went in the world in the quest for wisdom, carrying a big backpack,<br />

guitar and 200 dollars in my pocket with one objective: AROUND<br />

THE WORLD without any help of my family. Gradually I left the<br />

baggage I carried with me, along with the old beliefs and the way I<br />

used to be. Now I travel only with one pair of clothes, a toothbrush,<br />

indija 231


a scarf around my neck and with absolutely no money.<br />

I trust. I trust the world will provide everything to me, as long as<br />

I will offer my sincere friendship to people that I meet on the road.<br />

Please, read more about me and my travel on my officialhomepage,<br />

in the attached article and 3 clips from Indian Newspapers. I also<br />

include my PERSONAL MISSION STATEMENT, which may give you<br />

an idea what can the society expect from me in the future.<br />

I believe the world is beautiful. There are so many amazing<br />

people that give without expecting anything back. There are so<br />

many individuals and organizations who truly want to make a<br />

difference. There are more and more awaken, enlightened people<br />

who dedicate their lives to show the path of liberation to others.<br />

There are so many incredible servants of the humanity and so<br />

many people who completely trust a »hiker« they have just met. I<br />

LOVE THE WORLD!<br />

However, I feel that the political, economic, social and<br />

educational system of the today’s world is rediculous. We live in a<br />

FALSE society, so distant from the nature of human beings. When<br />

we could ENJOY and CELEBRATE the precious gift of a human<br />

life, many ignorant individuals reduce it to a rat race for material<br />

posessions. The more money and posessions the »choosen few«<br />

gain from this game, greater is their internal misery and on the<br />

other hand a misery for billions of others, who do not have the<br />

luck to be born in the right side of the world.<br />

I observe both sides. I do not feel unhappy and do not want to<br />

judge or condemn. I am responsible for, and I am the creator of<br />

my emotions and my future. We are the creators of the futures<br />

of our planet and we need to choose what serves us and change<br />

what we find inappropriate.<br />

I find India an incredible nation. I have never seen so much<br />

diversity living together in one single democratic society. The<br />

example of India, in spite of all the challenges it faces IS AN<br />

INSPIRATION FOR HUMANITY!<br />

I would appeal to you, Mr. President to take India a step further.<br />

India has always been the land of spiritual gurus, enlightened<br />

232 indija


eings, incredible wisdom and the highest culture. Why wouldn’t<br />

Indian people decide to go back to their ROOTS and guide the<br />

world to a happier tomorrow. Please, listen to my suggestion.<br />

I would suggest you to declare publicly that you, as a President<br />

of India, wish to join back together with West and East Pakistan<br />

(Pakistan and Bangladesh). The separation from your brothers<br />

caused India lots of pain and the pain is still here.<br />

Declare you wish to UNITE and DISARM INDIA. Declare you wish<br />

to place a law that NO NUCLEAR WEAPONS or WEAPONS OF MASS<br />

DESTRUCTION should be allowed in the land of Bharat.<br />

Be honest! Say that YOU WISH TO DO IT, but you do not know<br />

how to make it happen without dividing the country. Ask the world<br />

peoples to help you with suggestions through the WORLD WEB.<br />

I can help you with my friends to create a portal, where people<br />

would write their ideas.<br />

I am sure that, if a 6 billion-member family put their heads<br />

together, we can think of a solution!<br />

And INDIA will again set an example for others to follow. India<br />

could be the first GREAT WORLD PEACE CENTER.<br />

Today evening I will be flying to Delhi and I would be honored if<br />

you would want to accept me in the following days on an audience.<br />

Because of the nature of my trip, it is difficult for me to plan ahead,<br />

but I will do anything to adjust my schedule to meet with a person<br />

I honour so much, Dr. Kalam.<br />

If you will not find time in your busy schedule, please consider<br />

staying in touch with me through letters. It would mean a lot to<br />

me.<br />

Peace and Love,<br />

Matej - Peacehiker<br />

peacehiker@gmail.com - these days I check email daily<br />

www.peacehiker.com<br />

indija 233


V PAKISTAN <strong>BREZ</strong> VIZE<br />

Kmalu po prihodu v Delhi sem obiskal slovensko ambasado in<br />

na poti nazaj srečal fanta, ki me je povabil v svojo hišo. Njegova<br />

mama mi je rekla, da bo v času, ko bom v Indiji, ona moja mama.<br />

Pisal sem pismo indijskemu predsedniku in dobil odgovor<br />

predsednika Slovenije.<br />

234 indija<br />

Od: Janez Drnovsek<br />

Datum: 27.1.05<br />

Zadeva: (brez)<br />

Spostovani Matej,<br />

ne vem, ce vam je predsednik Indije ze odgovoril,<br />

vam pa odgovarjam jaz kot predednik Slovenije.<br />

Ponosen sem na vas kot Slovenca, ki si prizadeva<br />

spremeniti svet na bolje. In to ne doma iz<br />

naslanjaca pred TV, pac pa na dolgi poti po svetu.<br />

Vedite, da vasa prizadevanja podpiram in vam<br />

zelim veliko uspeha. Ko se vrnete v Slovenijo, se<br />

bom z veseljem srecal z vami. Ce pa boste na svoji<br />

poti kaksno misel namenili nam doma, se pa kar<br />

oglasite na ta naslov.<br />

Z naboljsimi zeljami in pozdravi<br />

Janez Drnovsek<br />

Express yourself instantly with MSN Messenger!<br />

Download today it's FREE!<br />

http://messenger.msn.click-url.com/go/<br />

onm00200471ave/direct/01<br />

Stanovanje, v katerem sem živel, so obiskali reporterji CNN IBNa<br />

in nato cel popoldan govorili o meni na nacionalni televiziji.


JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />

Jan 30 2006<br />

Zacudenje voznika rikse<br />

Ura je bila ze blizu enajste, ko sem se nahajal na zelezniski<br />

postaji Pune. Se vedno nisem imel letalske vozovnice, v zepu<br />

mojega modrega kimona pa sem nosil 124 rupij, kar znese<br />

priblizno 3 ameriske dolarje. Tega dne sem se odlocil, da z letalom<br />

odpotujem v Delhi.<br />

Najel sem rikso in narocil vozniku, naj vozi kar se da hitro,<br />

kajti moje letalo bo kmalu vzletelo. Nameraval sem se vkrcati na<br />

letalo Spice Jet, ki odide ob 13:30. Medtem ko me je vozil, sva se<br />

pogajala za ceno, kajti imel sem obcutek, da mi namerava prevec<br />

zaracunati. Nato se je v meni nekaj zgodilo.<br />

»Imam idejo za vas,« sem se obrnil k vozniku.<br />

»Da, gospod?«<br />

»Mogoce bo zvenelo malo cudasko, ampak zelim, da o<br />

tem premislite,« sem nadaljeval in ocitno pridobil njegovo<br />

zanimanje.<br />

»Povejte mi, koliko zasluzite na dan?«<br />

»Oh, gospod, okoli 100 rupij, vcasih celo 200, toda ponavadi<br />

okoli 150 rupij …«<br />

»Ok, povem vam eno stvar. Ko pridemo do letalisca, vam bom<br />

dal ves denar, ki ga imam, ce mi nekaj obljubite.«<br />

Tokrat se je zdel zelo zainteresiran in naredil sem kratko pavzo,<br />

medtem ko sem ga drzal za ramo.<br />

Zanimalo ga je vec o tem.<br />

»Poglejte, imam okoli 130 rupij in dal vam bom ves ta denar, ce<br />

mi obljubite, da danes ne boste nikomur vec zaracunali prevoza.<br />

Vsak, ki bo prisel do vas, mu ponudite brezplacno voznjo in ga<br />

nato povprasajte za donacijo. Ce vam bo zelel dati denar, v redu, v<br />

nasprotnem primeru pa ne boste izgubili nic, saj ste prejeli dnevni<br />

izkupicek ze od mene,« sem mu razlagal.<br />

Rekel sem mu, naj zvecer presteje denar, ki ga bo prejel od<br />

donacij in ce bo stevilka dosegla 200, bo to znova ponovil<br />

naslednji dan. Govoril je zelo dobro anglesko in zdel se mi je zelo<br />

indija 235


prisebna oseba. Kakorkoli ze, mi se vedno ni cisto verjel, da bom<br />

receno tudi zares udejanjil. Ko smo prispeli na letalisce, pa sem<br />

mu predal ves svoj denar in bil je resnicno ganjen. Objel me je in<br />

mi zagotovil, da bo naredil vse, kar sem mu predlagal.<br />

Tistega dne nisem prisel do Delhija. Ocitno ni bil se pravi cas<br />

za odhod, kajti naslednji dan sem moral spoznati se nekaj zelo<br />

posebnih ljudi. In koncno … prispel sem v Delhi. Pogovarjal sem<br />

se z ljudmi v predsedniskem uradu.<br />

Danes mi je tajnica predsednika povedala, da bi predsednika<br />

bilo mogoce srecati, ce nebi naslednji dan odpotoval v tujino. V<br />

primeru pa, da bom pocakal 10 do 15 dni, ga bom lahko srecal.<br />

Toda jaz ne bom cakal. To sem zaznal kot sporocilo, da moram<br />

naprej. Na mojo pot tokrat se ne bo stopil Dr. Kalam. Kljub temu<br />

pa sem vesel, da je osebno prebral moje pismo.<br />

Zelim si, da bi bil bolj pogosto v stiku z ljudmi. Zelim si tudi<br />

povezati vse te cudovite ljudi, ki sem jih srecal na poti in zdaj vam<br />

naznanjam, da SEM NASEL NACIN, KAKO TO STORITI!<br />

236 indija<br />

Danes me lahko gledas na CNN IBN channel ob 20:15.<br />

Z ljubeznijo,<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

Preko Pakistana, Afganistana, Irana in Turčije sem se odpravil<br />

domov. Prišel sem do meje ...<br />

JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />

31.1. 2006<br />

Zacenja se NORA misija<br />

Sedim na stolu v stanovanju mojih gostiteljev v Delhiju in srce<br />

mi pospeseno utripa. Vsaka misel na misijo, ki sem si jo zadal,<br />

tokrat pozene adrenalin po zilah.


Danes ze od jutra skusam dobiti vize za Pakistan, Iran in Turcijo<br />

in ni mi uspelo dobiti nobene. Pred tremi urami sem sprejel<br />

odlocitev.<br />

GREM!<br />

Grem brez prtljage, brez denarja in <strong>BREZ</strong> VIZ! Pojavil se bom na<br />

Pakistanski meji in rekel uradnikom, da sem Slovenski drzavljan,<br />

imam modre oci in bele polti in sem ...<br />

... CLOVEK! Samo clovek in kot pripadnik cloveske rase bom<br />

zahteval, da me spustijo v Pakistan.<br />

Isto bom rekel na iranski in turski meji ter celotno pot do<br />

Slovenije.<br />

Skusal bom pisati dnevni blog. Spremljate ga lahko na spletni<br />

strani.<br />

Ce imate cas, si poglejte intervju na televiziji CNN IBN na http://<br />

www.ibnlive.com/article.php?id=4615?ion_id=3. Na strani www.<br />

ibnlive.com so mi naredili tudi blog.<br />

Odrinem ob stirih zjutraj.<br />

Ostanite v mislih z mano,<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

P.s. Ce so vam moja pisma vsec, jih posredujte prijateljem in<br />

recite jim, da je vse mogoce.<br />

Ce se za reportaze iz poti zanima kak elektronski ali tiskan<br />

medij, mi prosim posljite 1 500 evrov na ... HECAM SE. Moja pisma<br />

lahko objavite kjerkoli, kadarkoli, brez moje privolitve.<br />

indija 237


JAVLJAM SE IZ: Amritsar, INDIJA<br />

3.2. 2006<br />

2. DAN - Preckal mejo s Pakistanom ...<br />

Zjutraj sem vstal, hitro pojedel zajtrk in se napotil proti meji<br />

Wagah. Iz mesta Amritsar je okrog eno uro voznje.<br />

11:00 WAGAH<br />

Wagah2 Priblizeval sem se Pakistanski meji in srce mi je vse<br />

bolj divje utripalo. Najprej so me uradniki zavrnili, nato pa so me<br />

poslali na pogovor s sefom indijske strani mejnega prehoda.<br />

»Gospod ... Sedmak, meje ne morete preckati, ce nimate vize.«<br />

»Sir, jaz ne verjamem v vize,« je bil moj odgovor.<br />

»Clovesko bitje sem, tako kot vi. Slucajno imam slovenski potni<br />

list in belo polt koze.«<br />

»Gospod Sedmak, strinjam se z vami in vsec mi je vas nacin<br />

razmisljanja, vendar ne moreva iti mimo zakonov. Jaz sem zvest<br />

svoji drzavi in svojim zakonom!«<br />

»Vcasih nam zakoni ne sluzijo. Takrat moramo pokazati pogum<br />

in narediti tisto, kar cutimo, da je prav. Ne bom se premaknil od<br />

tu, dokler me ne spustite cez mejo.«<br />

238 indija<br />

Uradnik me je osupel spustil cez.<br />

... ZA 25 MINUT.<br />

11:25<br />

Wagah border<br />

»Prosim, pokazite mi potni list.«<br />

Prvic, drugic in tretjic sem prisel cez brez da bi opazili, da nimam<br />

vize. Uspelo mi je priti vse do konca mejnih objektov in kasarn s<br />

stotinami vojakov in tonami razstreliva.<br />

Ze sem dihal Pakistanski zrak, zaprl sem oci, blazen nad<br />

uspehom, ki sem ga dosegel ...


»Gospod, pridite sem,« je bil glas, ki me je hitro zbudil iz sanj.<br />

V naslednjih urah sem naredil celo gledalisko predstavo.<br />

Uradnik, ki me je zasacil brez vize, se je zdaj sprosceno smejal in<br />

mi zagotovil, da ce bi bilo v njegovi moci, bi me spustil cez.<br />

Ko me je vojska zelela odpeljati nazaj na indijsko stran, sem se<br />

jim uprl in rekel, da se ne premaknem z mesta, dokler ne govorim<br />

s sefom Pakistanske strani meje. Eden od uradnikov mi je grozil<br />

z aretacijo, na kar sem odgovoril, naj me aretira, ce se mu to zdi<br />

prav.<br />

Nazadnje so poklicali sefa indijske strani meje in ta me je nezno<br />

potegnil za sabo in me nagovoril s toplim glasom:<br />

»Bi se mi zelel pridruziti na kosilu?«<br />

13:40<br />

Med kosilom je izrazil globoko obcudovanje moji misiji in mi<br />

zaupal, da so »Zdruzena Indija« njegove sanje, ze od otrostva.<br />

Neznansko je bil srecen, da obstaja se nekdo, ki deli njegovo<br />

vizijo.<br />

18:00<br />

Glavni sef postaje v Amritsar-u mi je uredil prostor na vlaku<br />

spalniku za Delhi.<br />

JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />

3.2.05<br />

3. DAN - BOSONOGI <strong>PEACEHIKER</strong><br />

4:30<br />

Zjutraj sem se zbudil, ko je vlak ravno prispel v New Delhi in<br />

ugotovil, da mi je nekdo izmaknil moje crne sandale.<br />

»Ok,« sem si mislil in mirno stopil ven iz vlaka. »Hvala bogu, da<br />

imam na nogah se nogavice in v zepu crno belezko, v katero sem<br />

celo noc pisal novo verzijo dokumenta »SANJSKI SVET 2100«.<br />

indija 239


»Gospod, a vi pa kar bosonog?« me je nagovoril Indijec.<br />

»Emm... Da. Pravkar mi je Bog poslal sporocilo, da je<br />

vse minljivo.« Indijec je bruhnil v krohot. Tudi sam sem se<br />

nasmehnil.<br />

9:00<br />

Po stirih urah cakanja so koncno odprli Pakistansko<br />

veleposlanistvo in cim sem jim pomolil svoj potni list, sem<br />

ugotovil, da potrebujem pismo iz svoje ambasade. Poklical sem<br />

na Slovensko ambasado v Delhiju, kjer so mi rekli, da pisma NE<br />

MOREJO IZDATI.<br />

Jeza je trajala manj kot cetrtinko sekunde. Siroko sem se<br />

nasmehnil, vrnil telefon gospe iz Francije in se bosonog odpravil<br />

novim dogodivscinam naproti. V sivo-rjavih nogavicah sem bil<br />

pravi klovn!<br />

Naucil sem se opazovati sporocila. Nisem cisto sam kreator<br />

svoje usode (ceprav bi rad verjel temu). Nekdo je, ki je veliko vecji<br />

od mene.<br />

To sem zelo mocno zacutil danes. Tako kot sem cutil v Oaxaki<br />

v Mehiki, ko me je tok odplavil na skale, ki so mi komaj resile<br />

zivljenje. Le da je tokrat tok povsem varen in me bo vodil tocno<br />

tja, kamor moram priti.<br />

Poklical sem druzino, ki me je posvojila zadnji teden v Delhiju<br />

in neznansko so se razveselili mojega klica. Cim sem prispel, so<br />

me nahranili, mi dali nove cevlje in me s seboj odvlekli na indijsko<br />

poroko. WAW!<br />

240 indija<br />

Kaj bom storil? Ne vem. Zaupal bom in uzival trenutke.<br />

Se naprej bom pisal dnevne zapise - dokler ne pridem domov.<br />

Najobsirneje v anglescini, nato pa povzetki tudi v slovenskem<br />

jeziku.<br />

Peacehiker


JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />

5.2.05<br />

5. DAN - Dalai Lama<br />

Pred kaksno uro sem dokoncal pismo, ki sem ga namenil Dalai<br />

Lami.<br />

Pred tremi dnevi mi je nekdo napisal, da bo Dalai Lama gostoval<br />

v Delhiju v Constitution Club. Tekel sem naokoli in iskal ta kraj.<br />

Mislil sem si, da tam ne bo veliko ljudi. Verjetno je to kaksen manjsi<br />

vaski dogodek. Mogoce nekaj Tibetancev in nekaj domacinov.<br />

Zelo tezko sem izvedel tudi za tocno mesto, kje Dalai Lama bo.<br />

Na proslavo sem prispel nekaj minut pred samim pricetkom<br />

dogodka. Presenecen sem zagledal tisoce ljudi pod velikim<br />

sotorom in ducate ljudi, ki so cakali zunaj. Poskusal sem priti<br />

blize in vstopiti skozi vrata, ko me je varnostnik povlekel nazaj:<br />

»Oprostite, gospod. Polno je. Ne morete notri.«<br />

To sem tudi sam opazil. Zares je bilo nabito polno. Obrnil sem<br />

se k njemu z resnim izrazom na obrazu in mu rekel, da nosim<br />

pomembno pismo za Dalai Lamo. Nakar je varnostnik spremenil<br />

svoje obnasanje, me pregledal s kovinskim detektorjem in me<br />

spustil notri.<br />

Nadaljeval sem pot skozi gneco, stopal po prstih med ljudmi, ki<br />

so sedeli na tleh in tako prispel prav v prvo vrsto. Tam je bilo zelo<br />

malo prostora, vendar dovolj, da sem se usedel.<br />

»Oprostite, gospod. Od tu morate stran. Tu je prehod za ljudi,«<br />

je bil glas mladenica, ki se je prikazal pred mano. Preden sem se<br />

imel cas zagovarjati, mi je pokazal pot na procelje. Prestopil sem<br />

vrv in koncal v VIP prostoru z ljudmi iz televizije in pomembnih<br />

organizacij in … z veliko prostora.<br />

Sedel sem le 5 m stran od Dalai Lame in tako bil zmozen<br />

poslusati celotno predavanje. Z uzitkom sem se prepustil njegovi<br />

miroljubni energiji. Tudi pismo sem mu lahko predal. Se nikoli ga<br />

nisem videl kot cloveka. Dalai Lama je tako smesno, radostno in<br />

inteligentno bitje. Njegova anglescina ni prevec dobra, vendar je s<br />

seboj imel tibetanskega meniha, ki mu je prevajal ali pa pomagal<br />

iskati prave besede, ko je govoril v anglescini.<br />

indija 241


18:00<br />

Sestradan sem. Sedim na zidu in cakam, da pride prijatelj. On je<br />

prijatelj tistega mozaka, ki mi je hotel dati 10 tisoc rupij. Pisal sem<br />

mu, da sedaj ne potrebujem vec denarja, ker ne grem Turcijo.<br />

242 indija<br />

Joj, ampak zdajle res rabim nekaj za pod zob!<br />

19:00<br />

S prijateljem sva pojedla malico in moral se je vrniti nazaj v<br />

njegovo pisarno. Ko sva se poslavljala, sem ga prosil, ce mi lahko<br />

sponzorira karto do Dwarka. Stane priblizno 20 rupij.<br />

Naredil je zbegan obraz: »O cem govoris? Saj imam to zate,« je<br />

rekel in mi izrocil sop denarja. »10 tisoc rupij.«<br />

Tega res nisem pricakoval: »Gospod, najlepsa hvala, ampak jaz<br />

… jaz res ne potrebujem toliko denarja! Ne grem v Turcijo!« sem<br />

mu odkrito dejal.<br />

»Saj vem. Vendar ga vseeno vzemi. Za nekaj ga bos ze<br />

potreboval!«<br />

Prepriceval me je, da vzamem denar in jaz sem prepriceval<br />

njega, da bi ga rad vzel, ampak si ne predstavljam, kako bi ga<br />

lahko porabil. Prizor je bil prav smesen. Na koncu sem le vzel<br />

tisoc rupij, tako da bom lahko v miru napravil mojo prezentacijo v<br />

Bangaloru in se vozil po Delhiju v riksah.<br />

SREČANJE Z JANEZOM DRNOVŠKOM<br />

Kmalu po klavrnem poskusu prečkanja mej, 3.februarja. sem<br />

dobil pošto od predsednika Drnovška, da se bo 17.2. udeležil<br />

konference, ki jo organizira Art of Living Foundation, Sri Ravi<br />

Sankarja. Povabil me je zraven in mi ponudil možnost, da se<br />

skupaj vrnemo. Čisto sem bil evforičen. Odgovoril sem mu.


Od: Peacehiker<br />

Datum: 4.2.2006 6:38<br />

Zadeva: Re: Indija<br />

Vase sporocilo sem dobil tik preden sem sel kupit<br />

karto za Istanbul... Nabral sem namrec dovolj<br />

sponzorjev za karto vceraj zvecer.<br />

Rad bi se vam pridruzil, ce je mogoce. Me lahko<br />

najavite kot vasega gosta? Nato se bom Feb 14<br />

udelezil njihovega BASIC COURSE, da vidim kaj<br />

tocno je to in Feb 17 se lahko srecava.<br />

Vas lahko prosim, da posredujete organizatorjem<br />

dokumente, ki vam jih prilagam ter jih prosite, ce<br />

mi lahko dovolijo kratek nagovor zbranim. Povedal<br />

bom nekaj besed o moji poti ter o moji viziji VLOGE<br />

MLADIH LJUDI v mirovnem procesu. Posljite jim<br />

tudi link na http://peacehiker.backpackit.com/pub/<br />

427990, kjer je pismo predsedniku Indije.<br />

Do konference se bom temeljito pripravil in tudi<br />

postavil temelje projektom DREAM WORLD ter<br />

ONE WORLD in <strong>PEACEHIKER</strong>S. Kontaktiral bom se<br />

ostale medije v Delhiju, prevedel stran v hindi in<br />

druge jezike in dal ljudem moznost, da se prijavijo<br />

kot <strong>PEACEHIKER</strong>S.<br />

Cakam vas odgovor.<br />

Nekaj ur zatem sem dobil pošto od neke ženske, ki mi je videla<br />

indija 243


po TVju in mi želela pomagati. Prosil sem jo, če mi kupi karto do<br />

Bangalore-ja. To je tudi storila. Tam sem se udeležil tečaja Art Of<br />

Living...<br />

JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />

17.2.06<br />

Z dr. Drnovskom sva se toplo poslovila in videl sem kolono<br />

vladnih vozil, kako izginja za razsvetljeno kovinsko ograjo. Nekaj<br />

casa sem se ostal na kamnitem vhodu in se nato vrnil v hotel.<br />

DRNOVSEK - INDIJSKA ZVEZDA!<br />

Vceraj zvecer smo na letaliscu pricakali predsednika. Sledil<br />

je zanimiv intervju z ekipo nacionalne televizije, dolgocasen<br />

protokol, odhod proti hotelu in okusna vecerja.<br />

Zjutraj sem se predsedniku pridruzil v trgovini z glasbili in nato<br />

osebnim srecanjem njegove svetosti Sri Sri Ravishankarja, skupaj<br />

z indijskimi svetniki. Prvic sem letel s helikopterjem. Nato smo sli<br />

zvecer na samo prireditev in celotna delegacija smo se namestili<br />

na velikanskem odru, ki je gostil okrog 150 eminentnih gostov in<br />

skoraj 4000-clanski orkester.<br />

Zadaj za soji zarometov in kamerami vseh svetovnih televizij,<br />

sem videl stotisoce obrazov. Mnozica ljudi iz vec kot 140 drzav je<br />

prisla na praznovanje obletnice najvecje nevladne organizacije -<br />

ART OF LIVING. V zadnjih 25 letih so se dotaknili zivljenj vec kot<br />

20 milijonov ljudi. Zdaj lahko med te ljudi stejem tudi sebe. Pred<br />

zacetkom uradnega dela prireditve, sem namrec naredil osnovni<br />

tecaj Sudharshan Kriya, ki mi je pokazal cudovito metodo, kako<br />

ostati vecino casa na visokem nivoju energije in preprosto srecen.<br />

Kipel sem od ponosa, ko so kot prvega drzavnika na oder<br />

poklicali Drnovska.<br />

»V svetu je še vedno preveč nasilja in revščine. Mir je treba<br />

zagotoviti povsod in v Indiji imate v tem veliko tradicijo. Mahatma<br />

Gandhi je rekel, da se lahko stvari spremenijo po mirni poti. Če je<br />

to uspelo njemu, lahko danes svet na miren način in brez nasilja<br />

spremenimo tudi mi. To pa lahko dosežemo skupaj, vsi, ki enako<br />

mislimo in čutimo, s pozitivno energijo.<br />

Poziral sem vsako njegovo besedo. Ob spremljanju dogodkov<br />

244 indija


zadnjih tednov, mi je namrec predsednik mocno prirasel k srcu.<br />

Tudi v tem govoru je bilo cutiti, da misli resno.<br />

- Veliko ste naredili. Upam, da boste nadaljevali - pa ne sami.<br />

Skupaj to zmoremo.« je zaključil predsednik dr. Drnovsek.<br />

Njegova iskrenost je pozela velikanski aplavz med<br />

dvomilijonsko mnozico. Danes in jutri se bo polovico indijskega<br />

naroda zacelo sprasevati kje je ta mala drzavica, od koder prihaja<br />

toliko mirovnikov. Najprej indijski casopisi in televizije govorijo o<br />

nekem slovenskem mirovnem popotniku, sedaj bodo vsi govorili<br />

o slovenskem mirovnem predsedniku.<br />

- Danes ima pa nekaj hripav glas tale, je omenil predsednik,<br />

ko smo se peljali v dvigalu in se je iz zvocnika hrescece zaslisal<br />

posnet glas, da smo v prvem nadstropju. Nasmehnili smo se.<br />

- Ja itak, ce pa mora cel dan govorit, je rekla z resnim glasom<br />

njegova sefica kabineta in nas iskrivo pogledala. Vsi smo se<br />

smejali.<br />

Tudi danasnja vecerja je bila sproscena, nasmejana in s<br />

predsednikom sva si izmenjala mnogo misli. Tudi on je navdusen<br />

nad idejo Svetovne Federacije. Po vecerji sem prosil glasbenike<br />

za kitaro in pred vsemi zbranimi eminentnimi gosti zaigral<br />

svojemu predseniku pesem Imagine. Pozel sem mocan aplavz in<br />

se spoprijateljil s samo menagerko hotela. Hihi.<br />

ZGODBA PA TAKA!<br />

Se zdaj mi ni povsem jasno, kako je vse to mogoce. Se ne dolgo<br />

nazaj sem se umazan potepal po velemestih in podezelju, prosil<br />

za hrano in preprosto prenocisce in zdaj...<br />

V zadnjih 24 urah sem srecal prvega predsednika drzave na svoji<br />

poti, se z njim pojavil na nacionalni indijski televiziji, bil sem cel dan<br />

del predsedniske delegacije in se vozil v novem mercedezu v koloni s<br />

policijskim spremstvom. Peljal sem se s helikopterjem, prenocil v enem<br />

najboljsih indijskih hotelov in pred nekaj urami sem se fotografiral z<br />

Berniem Ecklesonom - milijarderjem in lastnikom Formule 1 in njegovo<br />

zeno. Predstavil sem jima tudi projekt EN SVET. Osebno sem se srecal<br />

in segel v roke tudi z osebo, ki jo je mogoce videti na ulicnih vogalih,<br />

letaliscih in gromozanskih panojih na vseh koncih Indije - Sri Sri<br />

Ravishankar-jem, ki je organizator te prireditve in ustanovitelj gibanja<br />

Art of Living. Kar drgetal sem v prisotnosti tako mocne energije.<br />

indija 245


ART OF LIVING<br />

«Pravo sluzenje je, kadar imas obcutek, da nisi naredil dovolj. -<br />

Sri Sri Ravishankar,« se glasi napis na majicah veliko udelezencev<br />

tega srecanja.<br />

Ze takoj ko sem prispel v ashram in cutil to cudovito energijo<br />

prisotnih, sem vedel, da ne smem zamuditi niti minute tega<br />

druzenja. Ljudje prisotni tukaj imajo tisto nekaj - cudovit nasmeh,<br />

harmonijo gibanja, lepoto, ki zari od znotraj.<br />

Art Of Living je organizacija, ki ljudi uci, kako ziveti v harmoniji s<br />

sabo in okolico ter prostovoljno pomaga v vseh svetovnih kriznih<br />

zariscih - od Iraka do Kosova. Gradijo sole, domove in bolnisnice<br />

ter pomagajo lacnim in zapuscenim. Zdaj so kot najvecja nevladna<br />

organizacija prisotni v vec kot 144 drzavah.<br />

V teh treh dneh (od 17. do 19. februarja) bo potekala konferenca,<br />

kjer bo skupaj prislo vec kot 100 duhovnih voditeljev razlicnih<br />

relgij, desetine drzavnikov, drugih eminentnih gostov in 2 in pol<br />

milijona ljudi iz vsega sveta!!!<br />

Prvic v zgodovini clovestva se bo taksna masa ljudi zdruzila in<br />

skupaj dihala za mir na svetu.<br />

NE GREM SE DOMOV<br />

Iz urada predsednika so mi prijazno ponudili letalsko karto,<br />

da se jim pridruzim na poti domov, a sem cutil, da moram ostati<br />

TUKAJ se nekaj casa. Cutim, da moram biti prisoten na tem velikem<br />

dogodku in morda narediti se nadaljevalni tecaj Art Of Living.<br />

Kdaj se vrnem domov? Takrat ko bo prisel za to cas. Zaenkrat bom<br />

uzival nekaj casa se to neomejeno svobodo in poslusal zgodbe<br />

ljudi, ki jih srecam.<br />

246 indija<br />

Dalec, a tako blizu...<br />

Matej Sedmak<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

peacehiker@gmail.com


JAVLJAM SE IZ: Bangalore, INDIJA<br />

9.2. 2006<br />

Na poti proti domu<br />

ZADNJI DNEVI POTOVANJA<br />

Pred letom in pol sem zapustil Slovenijo kot neznan student<br />

z velikim nahrbtnikom in se vecjimi sanjami. Nazaj v Slovenijo<br />

se vracam 18. februarja okrog poldneva na povabilo samega<br />

predsednika republike.<br />

Zivljenje je res zabavno.<br />

Zdaj stanujem na severu Bangalorja v gromozanskem<br />

luksuznem stanovanju nekega Americana. Imam veliko sobo z<br />

zakonsko posteljo, racunalnik s kabelskim internetom, odlicno<br />

hrano in danes me je njegov sofer odpeljal po nakupih ... in zdaj<br />

imam tudi novo obleko - svileno tradicionalno indijsko oblacilo.<br />

Tip, pri katerem zivim, je res totalna faca! On res zna uzivati<br />

zivljenje.<br />

Ostane mi samo se 8 dni potovanja!! Kako se bom privadil nazaj<br />

na kapitalisticni sistem? Kako me bodo sprejeli novi sosolci ... Zdi<br />

se mi, da se doma nekaj kuha - zame in za vas. Predlagam, da si<br />

vzamete v soboto, 18. februarja prosto popoldne.<br />

EN SVET<br />

Se se spominjate, ko sem vam pisal iz Costarike? Bilo je dobro<br />

leto dni nazaj. Pisal sem vam, da sem se odlocil potovati kot<br />

Peacehiker, z malim nahrbtnikom, in omenil sem neki dokument<br />

- SANJSKI SVET 2100.<br />

Iz Mehike sem se vam oglasil in vam povedal nekaj besed o<br />

projektu EN SVET, ki sem ga tudi predstavil mehiski univerzi.<br />

Zadnje poglavje se je zgodilo na vlaku iz Pakistanske meje<br />

do Delhija, kjer sem se enkrat zbral vse ideje in se jih odlocil<br />

OBJAVITI.<br />

indija 247


Poznate Wikipedio? Wikipedia je brezplacna online enciklopedija,<br />

ki jo lahko vsak ureja. V zgolj 4 letih njenega obstoja je zbrala<br />

cez 900 tisoc clankov v vec kot 100 jezikih. Poglejte, kako izgleda<br />

Wikipedia v slovenscini: http://sl.wikipedia.org. Wikipedia je<br />

prvi skupinski projekt, ki je svetu pokazal, kaksna moc lezi v<br />

TEAMSKEM DELU velike skupine ljudi.<br />

Na isti nacin upam, da se bo od danes naprej zacela razvijati<br />

ideja o ENEM SVETU. Poglejte si! Prvic sem se odlocil objaviti VSE!<br />

Zdaj pa poglejte, ocenite ter predvsem PRISPEVAJTE!<br />

PISITE MI<br />

...<br />

248 indija<br />

Srecno! Zabavno! Nevarno!<br />

Peacehiker<br />

peacehiker@gmail.com<br />

TATKO, POŠLJI MI DENAR!<br />

JAVLJAM SE IZ: New Delhi, INDIJA<br />

27.2. 2006<br />

Sem v Delhiju in zdaj se odpravljam proti severu, v Haridvar.<br />

V Bangalore mi je nekdo na lepem kupil karto proti Delhiju za<br />

250 dolarjev.<br />

Art of Living me je povsem prevzel. V zadnjih dneh dozivljam<br />

najbolj neverjetne spiritualne izkusnje v zivljenju.<br />

Sri Sri Ravi Shankar se mi zdi najbolj pristno in ljubece bitje, ki<br />

sem ga kdaj srecal. Zdaj je tudi moj guru.<br />

Dogodek v Bangalore je bil zgodovinski. 2 in pol milijonska<br />

mnozica je prisla iz 150 drzav, najvecji oder, ki je bil kdajkoli<br />

postavljen in najhujsi incident je bilo nekaj parov ukradenih in


izgubljenih cevljev (tudi nekaj denarnic in rukzakov, vendar se mi<br />

zdi izguba cevljev hujsa...). Policisti so prisostvovali meditacijam<br />

in z nami plesali. Se nikoli nisem na nobenem dogodku videl<br />

policiste tako sproscene.<br />

Zdaj sem v New Delhiju. S prijateljico iz Hrvaske greva proti<br />

severu, v Reeshikesh. Kot psicki sledimo Sri Sri Ravi Shankarju.<br />

Kamor gre on, se za njim odpravi cela mnozica ljudi :)<br />

Preprical sem jo, da se je otresla vse prtljage in zdaj nosi zgolj<br />

malo torbico z zobno scetko in majico.<br />

Razmisljam o tem, kako priti domov. Ko bo prisla naslednja<br />

ponudba letalske karte proti Evropi od koga iz Indije, jo bom<br />

sprejel.<br />

Matej - Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

peacehiker@gmail.com<br />

JAVLJAM SE IZ: Rishikesh, INDIJA<br />

4.3. 2006<br />

Presenecenje - vracam se nazaj<br />

V rokah imam letalsko karto Delhi - Moskva - Ljubljana in na Brnik<br />

priletim 9. marca ob 6h popoldne. Prav tako imam pri sebi vec kot<br />

tisoc dolarjev gotovine. Za nekatere ljudi se potovanje konca, ko jim<br />

zmanjka denarja, hehe... Meni se je koncalo, ko sem denar dobil.<br />

Huh. Tokrat sem dobil sponzorja na najbolj neobicajen nacin.<br />

Se nikoli v zadnjem letu in sedmih mesecih nisem tega storil. Vas<br />

zanima, kako? Najprej o tem, kje in kako sem zdaj ...<br />

Sem v mestecu Rishikesh, cudovito mestece ob visokem toku<br />

reke Ganges, od koder se zacenjajo odprave v vrhove Himalaje.<br />

Danes sem se potopil v ledeno reko Ganges.<br />

Pravkar se je zakljucil nadaljevalni tecaj Art Of Livinga in po 4<br />

dneh izstopam iz tisine. WOW ... WOW ... Kar ne morem verjeti, kaj<br />

indija 249


se dogaja v meni. Danes dopoldne bi lahko na prste prestel misli,<br />

ki so se pojavile v mojem umu.<br />

Danes okrog 11h dopoldne sem slisal, kako ljudje okrog mene<br />

vstajajo in odprl oci. Zagledal sem Sri Sri-ja, kako sedi na stolu in nas<br />

ljubeznivo gleda. Poleg njega je na tleh na odru sedel osiveli ucitelj,<br />

ki nas je vodil na tecaju. Bilo nas je okrog 500. Guruji nas je pozdravil<br />

z njegovim znacilnim visokim glasom: »Are you all happy?« in nas<br />

vodil v novo meditacijo. Ne znam si razloziti, zakaj, vendar v njegovi<br />

prisotnosti je meditacija toliko globlja, um tako tih ...<br />

Kar ne vem, kako bi skupaj spravil toliko vtisov iz zadnjih dni ...<br />

Tezko je radost spraviti v tako omejene simbole, kot so besede.<br />

Ze na zacetku tecaja sem imel zelo mocno izkusnjo. Morali<br />

smo drug drugemu povedati svoje probleme. In zacel sem: »Um<br />

bi lahko bil bolj tih, lahko bi naredil vec za druge ...« nato sem<br />

utihnil in nadaljeval: »Svet bi se lahko zdruzil, narava bi lahko<br />

bila bolj cista ...«<br />

»Ne, ne, tvoji problemi!« me je prekinila punca, s katero sva<br />

delala vajo.<br />

Ustavil sem se in zamislil. Po nekaj trenutkih tisine sem ji moral<br />

priznati, da ne morem najti problemov v mojem zivljenju. Cas<br />

je torej, da grem nazaj domov in ustvarim nekaj problemov ...<br />

zivljenje s problemi je bolj pestro.<br />

Kako sem dobil sponzorja torej? Preprosto. Pred 4 dnevi sem<br />

klical oceta domov in ga prosil, ce mi poslje denar za letalsko<br />

karto + se tisoc petsto dolarjev zraven.<br />

Naslednji dan sem ga se enkrat klical in se nikoli v zivljenju ga<br />

nisem slisal tako srecnega. Zdelo se mi je, da je komaj zadrzeval<br />

jok. Kar ne more pricakati, da me vidi. Verjetno res ni ljudi na<br />

svetu, ki bi me imeli tako radi, kot so moji starsi.<br />

Razbil sem legendo o junaku, ki naj bi prisel okrog sveta brez<br />

denarja od doma. To sploh ni pomembno.<br />

Vceraj zvecer sem se sprehajal ob reki Ganges in videl beraca,<br />

kako spi na klopci, pokrit s tanko deko. Tiho sem se priplazil k<br />

njemu in mu za hlace zataknil 100 indijskih Rupij. To se mi zdi<br />

pomembneje.<br />

250 indija


Koncno lahko izpolnim tisto, po cemer moje srce hrepeni ze<br />

toliko mesecev - DAJEM DRUGIM!<br />

Svoboden sem! Svoboden sem vlog, svoboden misli. Svoboden<br />

sem!<br />

Matej<br />

(se vedno Peacehiker)<br />

peacehiker@gmail.com<br />

www.peacehiker.com - poglejte si novo spletno stran, ki mi jo<br />

je naredila DOMENCA (www.domenca.com)<br />

P.S. Doma pravijo, da se na vecer mojega prihoda nekaj<br />

pripravlja. Ne vem, kje, kako in kaj. Vem pa, da bi vas rad videl<br />

tam cimvec.<br />

HIMALAJSKA LJUBEZENSKA ZGODBA<br />

Izstopil sem iz parne kopeli in videl himalajsko gorovje, ki se je<br />

namakalo v soju polmeseca. Nebo je bilo jasno, in ko sem pogledal<br />

navzgor, sem lahko videl ozvezdje, kot da bi gledal zemljevid iz<br />

kakšne knjige astronomije. Svež himalajski vetrič mi je medtem<br />

sušil telo.<br />

V hiši ni bilo elektrike, tako da je bila luna edini vir svetlobe,<br />

ki se je lepo odbijala od plavalnega bazena in telesa dekleta,<br />

ki je bilo še vedno v njem. Izgledala je kot igralka nekakšnega<br />

romantičnega filma. Zdela se mi je inkarnacija kake boginje.<br />

Poosebljala je sanje, ki sem jih kdajkoli imel o dekletu.<br />

In zaljubljena je vame …<br />

Srečal sem jo pred kakšnim tednom v ashramu na večeru<br />

satsang (pogovorni večer) s Sri Srijem. Na hitro sem se ozrl po<br />

prostoru, v katerem sem se nahajal, in moje oči so se srečale z<br />

očmi lepe mladenke temnejše kože. Hotel sem odmakniti pogled,<br />

vendar je še vedno strmela vame. Nasmehnil sem se. Tudi ona se<br />

mi je nasmehnila, ne da bi odmaknila pogled. Po dveh minutah<br />

sem obrnil glavo in pogledal predse. Bil sem zbegan. Do takrat še<br />

nikoli nisem srečal človeka, ki bi me gledal na tak način. Vrnil sem<br />

indija 251


pogled in ona je pogledala mene. Nasmehnila se je. Prisedel sem<br />

k njej in jo z negotovim glasom vprašal:<br />

- Kaj vidiš?<br />

Nagnila je glavo, še nekaj sekund molčala in s samozavestnim,<br />

toda prijetnim glasom rekla:<br />

- Čistost.<br />

- Občutek imam, kot da te poznam, sem dejal.<br />

Prikimala je.<br />

- Tako je. Srečala sva se že. Večkrat.<br />

Izgledala je kot Indijka, toda njene obleke in popolna angleščina<br />

so razkrivale, da najverjetneje prihaja iz tujine. Tisti dan je nisem<br />

več videl. Tudi njenega imena nisem vedel …<br />

Naslednje dni sva preživela v tišini in nekega popoldneva se<br />

je usedla zraven mene ter meditirala. Ozrl sem se, se dotaknil<br />

njenega kolena in ji z roko nakazal, da želim iti z njo na sprehod.<br />

Zapustila sva dvorano, se prijela za roke in šla do bližnjega brega<br />

reke Ganges. Odmaknila sva se od ljudi in našla malo večja kamna.<br />

Usedla sva se in si spet zrla v oči. Nikoli me ni še nihče nepremično<br />

gledal v oči toliko časa.<br />

Ponovno sva se srečala na večer, ko se je meditacija zaključila.<br />

- Uma, rad bi preživel še nekaj časa s tabo. Greš z mano v<br />

Himalajo?<br />

- V Himalajo ... Hmm ... Kdaj pa?<br />

- Jutri, poberem te ob sedmih zjutraj.<br />

- Hmm ... Počakaj, da razmislim.<br />

Nasmehnil sem se in jo prijel za ramena.<br />

- Nimaš o čem razmišljati. Povej mi, kaj čutiš – da ali ne.<br />

Zmedla se je, a se je v hipu spet zbrala.<br />

- Da, je rekla.<br />

- OK, jutri ob sedmih te pridem iskat pred tvojo sobo.<br />

Noč sem preživel v pričakovanju naslednjega dne. Nekaj je bilo<br />

na tem dekletu, česar nisem srečal še nikoli.<br />

Naslednji dan me je pričakala odpravljena in oči so se ji svetile.<br />

Med vožnjo sem odkril, da se aktivno ukvarja z organizacijo Art of<br />

Living in je menedžerka duhovnega centra v New Yorku. Z odprtimi<br />

usti sem poslušal njena razglabljanja o duhovnosti, preteklih<br />

življenjih in njenih transcendentalnih izkušnjah. V njenih očeh<br />

252 indija


sem videl mir, ki ga lahko izžareva nekdo, ki čuti, da je že tam.<br />

Na moje presenečenje ima deklica tudi magisterij s Harvarda in<br />

celo vrsto materialnih uspehov, ki ji zdaj več ne pomenijo ničesar.<br />

Šteti je morala kakih petindvajset let.<br />

Njeni starši so iz kaste brahmanov – najvišje v kastnem sistemu,<br />

ampak cela družina se aktivno bori proti kastnemu sistemu v<br />

Indiji.<br />

- Pojavlja pa se mi vprašanje, Uma.<br />

- Reci, Matej.<br />

- Kot vem, imaš fanta. V tvojih očeh pa vidim, da me gledaš kot<br />

ljubimca.<br />

- Seveda, saj te ljubim.<br />

- Vem, čutim, ampak če imaš fanta, ne bova presegla meje<br />

prijateljstva.<br />

- Jasno, mi odgovori.<br />

Trdno sem se odločil, da ne bo med nama nič ljubezenskega. Če<br />

bo mogoče, bova vzela sobo z dvema posteljama.<br />

Po celodnevni vožnji sva prispela na cilj, k vrelcem v Ganganani.<br />

Lastnika sva vprašala, ali ima prosto sobo, in pokazal nama je<br />

sobico, obdano z lesom, ter z veliko mehko zakonsko posteljo in<br />

kopalnico. Vzela sva jo.<br />

Šel sem do zidu, se naslonil, prekrižal noge in zaprl oči. Umi<br />

pride k meni in me prime za roke. Odprl sem oči in jo dvignil, da<br />

sem jo postavil bliže sebi. Zaprla sva oči, z nosovi sva se rahlo<br />

dotaknila in ujela je ritem mojega dihanja. Močno sem čutil,<br />

kako njena ženska energija prihaja vame. Dih je bil vse hitrejši in<br />

močnejši. Prižel sem jo k sebi. Odprla sva usta in začela simultano<br />

dihati prek ust. Medtem ko je ona izdihnila, sem jaz vdihnil in z<br />

mislimi pošiljal svojo energijo njej prek desne roke.<br />

Še nikoli nisem čutil česa tako intenzivnega. Impulzivno sem<br />

jo zgrabil, jo položil pod sabo na posteljo in začela sva se divje<br />

poljubljati. Čez nekaj minut sva spet začela z dihom in opazovala<br />

najini energiji.<br />

- Moj heroj, je dahnila.<br />

- Moja boginja, sem ji odgovoril.<br />

Vsak dih je bil tako božanski, tako intenziven, da sem ga čutil<br />

po vsem telesu. Spet sva se začela poljubljati, kot bi želela nekam<br />

indija 253


usmeriti presežke energije, ki jo čutiva med nama.<br />

Ulegel sem se na posteljo, Uma je splezala name, na mojem<br />

mednožju naredila turški sed in roke položila na svoja stegna z<br />

dlanmi, obrnjenimi navzgor. Zaprla je oči, jaz sem jo pa opazoval.<br />

Bila je tako nebeško lepa, tako kristalno čista.<br />

Že štiri mesece, od novembra 2005, nisem imel nobene zveze<br />

s seksualnostjo – niti nisem imel spolnih odnosov niti se nisem<br />

ljubil sam s sabo (vsaj od januarja). V sebi sem po navadi čutil<br />

močno seksualno energijo, ki je čakala, da eksplodira. Tudi zdaj<br />

sem čutil, kako se pretaka po mojem telesu, a tokrat je bila ta<br />

energija drugačna. Gledal sem Umo in jo oboževal. Nobenih<br />

seksualnih misli nisem zaznal.<br />

- Moja boginja, sem ji rekel, potem ko sem zaprl oči in dal roke v<br />

položaj molitve. Častim te. Dajem ti sebe. Vzemi si me, če me<br />

potrebuješ. Vzemi si mojo energijo.<br />

Zavestno sem ji dajal svojo energijo, ona se je pa vidno<br />

spreminjala. Govorila je z znatno drugačnim glasom, njeno telo<br />

postajalo lažje in z gotovostjo bi lahko trdil, da besede niso bile<br />

njene.<br />

- Res je. Tvoja boginja sem. Tvoj vir življenja in moči. Vedno se<br />

lahko obrneš name.<br />

- O, moja boginja, vzemi moje življenje, če ga potrebuješ.<br />

Častim te, obožujem te.<br />

- Vem, moj dragi heroj. Prav je, da me častiš. Ampak jaz ne<br />

potrebujem ničesar. Lahko ti samo dam vse, kar potrebuješ,<br />

da se izpolniš. Vzemi si mojo svetlobo in ljubezen.<br />

Tako sva govorila dobro uro, dokler ni v nekem trenutku odprla<br />

oči, njeno telo je pridobilo na teži in začutila je, da je nazaj v sobici.<br />

Prijel sem jo in jo položil na posteljo poleg sebe. Nežno sem jo<br />

poljubil in božal po njenem vitkem telesu. Imela sva zaprte oči in<br />

se poljubljala. Med nama ni bilo zaznati nobene strasti, nobenih<br />

želja.<br />

- Sploh te ne potrebujem, sploh si te ne želim! sem izrazil<br />

presenečenje nad občutki, ki so se mi pojavili.<br />

- Tudi jaz tebe ne, se nasmehne, me tesno objame in nežno<br />

poljubi na vrat.<br />

Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi ležal ob tako seksi ženski in si<br />

je ne bi želel seksualno. Navadno imam toliko spolne energije, da<br />

254 indija


mi ni nikoli dovolj.<br />

- Najin odnos je tako čist, sem spontano bleknil.<br />

- Ja, sploh nimam občutka, da sem nezvesta svojemu fantu.<br />

Med nama ni nobenih nizkih čustev strasti in poželenja. Tega<br />

nisem še nikoli občutila.<br />

Besede so se ji izgubile v vzdihu sreče, ko sem položil roko na<br />

njene prsi in jo gladil s krožnimi gibi. Zaprla je oči.<br />

Nežno sem potegnil z nje oblačila. Tudi sam sem se slekel.<br />

- Greva plavat, sem jo povabil.<br />

Ura je morala biti okrog dveh zjutraj.<br />

Stal sem na kamnitih tleh. Kopalna površina je bila kar velika<br />

in se je nahajala zunaj. Bil sem nag, oči pa so mi ostale v smeri<br />

lepe Himalaje. Mrzlega vetra še opazil nisem. Tudi dejstvo, da že<br />

cel dan nisem nič pojedel, me ni zmotilo. Še mar mi ne bi bilo,<br />

če bi kdo odprl vrata in me videl golega. Totalno sem »padel« v<br />

notranjo radost, ki sem jo občutil.<br />

Izstopila je iz bazena. Prijela svoja oblačila in se počasi oblekla.<br />

Premikala se je tako milostno. Ljubim vse na njej. Način, kako<br />

govori, čuti, se smeji. Toda v njej vidim globlje stvari. Živi v<br />

višjem zavedanju duhovnega sveta. Čisto je nenavezana na svet.<br />

Popolnoma je predana službi človeštvu. Tako božansko lepa je.<br />

Pobral sem svoje hlače, jo prijel za roko in odpeljal po stopnicah<br />

navzdol v najino sobico. Ko sva vstopala, nama je v oči padla<br />

plašna svetloba goreče sveče. Soba je imela lesene stene in<br />

nobenega okna, ki bi motil sij svetlobe. Pogreznil sem se v toplo<br />

posteljo. Slekla se je in ulegla zraven mene. Nežno je postavila<br />

svojo roko na moje prsi.<br />

Zaprl sem oči.<br />

S svojim golim telesom se je nato ulegla na moje, tako da je<br />

razširila noge in bila sva v položaju, ko bi lahko najmanjši gib vodil<br />

do spolnega odnosa. Nekajkrat me je poljubila na ustnice.<br />

- Tako neznansko lepo je poljubljati moškega brez želja, mi je<br />

rekla. O tem sem vse življenje sanjala!<br />

Priznati sem ji moral, da sem takšne sanje imel tudi sam.<br />

indija 255


Občutil sem popolno stanje <strong>BREZ</strong> HREPENENJA. Imam vse, o<br />

čemer sem kdajkoli sanjal. Doživljaj je bil tako intenziven, tako<br />

poln. Nisem si želel njenega telesa, nisem si želel globljega<br />

telesnega užitka, ker je bila notranja radost tako brezmejna in<br />

neustavljiva, kot najmočnejši orgazem, ki ga nekdo lahko izkusi<br />

med ljubljenjem. Le da je ta radost, ki sem jo doživljal, trajala in<br />

trajala in trajala.<br />

ZADNJI DAN POTOVANJA<br />

JAVLJAM SE IZ: Istambul, TURCIJA<br />

10.3. 2006<br />

Dokument SANJSKI SVET 2100<br />

Trenutno se nahajam v hotelu znotraj letalisca v Istanbulu.<br />

Nisem mogel vstopiti v Turcijo, ker nimam vize. Absurdno. Se en<br />

udarec nedorasle druzbe.<br />

Pred dobro uro me je mama v emailu spomnila, da je danes<br />

zadnja noc, ko spim v tuji postelji. Jutri bom ze sladko spal v<br />

postelji, ki se je vse predobro spominjam.<br />

Se dobrih 12 ur me loci do stopinje na domaco zemljo (letalo<br />

pristane na Brniku okrog 3 popoldne) in z vami bi rad delil<br />

dokument, za katerega cutim, da bi marsikomu na svetu vlil<br />

upanje na lepso prihodnost - SANJSKI SVET 2100.<br />

Dokument je preprost izraz mojih aspiracij za svet prihodnosti.<br />

Lahko pa v njem najdete elemente, ki niso bili se nikoli v zgodovini<br />

objavljeni na istem mestu. Med drugim, se nikoli ni clovestvo javno<br />

objavilo svojih sanj za stoletje, ki prihaja. In kaj lahko dosezemo<br />

brez sanj? Mar niso sanje tiste, ki so bile vedno prvi korak velikih<br />

druzbenih sprememb?<br />

256 indija<br />

Sanjamo ...<br />

... da bomo nekega dne ...<br />

... ziveli v SVETU <strong>BREZ</strong> MEJA.


Tezko si je to resnicnost zamisliti do leta 2007, 2008 ...<br />

... kaj pa, ce zacnemo pisati SANJE SVETA v letu 2100?<br />

Danes se zavezujemo, da bomo napeli vse moci, da praznujemo<br />

noc novega leta v 22. stoletje v svetu brez meja, brez orozja in<br />

brez lacnih ljudi.<br />

Zamislite si, da je danes 1. januar 2100 ...<br />

Zivimo v SVETOVNI FEDERACIJI, kjer ljudje potujejo, delajo<br />

in zivijo kjerkoli na svetu. Orozja ne potrebujemo, ker med<br />

drzavami ni mej. Imamo odlicno demokraticno svetovno vlado,<br />

ki sciti pravice njenih drzavljanov in poskrbi, da se volja ljudstva<br />

prenese v resnicnost.<br />

Ne poznamo vec besed »nezazelen otrok«. Danasnja druzba<br />

poskrbi, da ima vsak otrok najbolj prijetno izkusnjo prvih let<br />

obiska na Zemlji. Zgodnja izobrazba opremi otroka z veseljem,<br />

znanjem, modrostjo in samozavestjo, da sledi svojim sanjam.<br />

Ljudje se pocutijo srecni, privlacni in uzivajo v ucenju novih<br />

stvari. Uzivamo v nasih razlikah. Danes ljudje potujejo po vsem<br />

svetu in z drugimi delijo svoje zgodbe. Ni nam treba poceti<br />

samomorilskih aktivnosti - redko srecas ljudi, ki skacejo iz<br />

mostov ali vlivajo alkohol v svoje telo.<br />

Koncno smo spoznali, da smo gostje na tem planetu in zivimo<br />

v harmoniji z naravo. S spostovanjem in hvaleznostjo iz narave<br />

vzamemo, kar potrebujemo in nato okolju damo nazaj, kar je v<br />

nasi moci. Zivimo v cistih mestih, pijemo vodo iz rek in dihamo<br />

svez zrak.<br />

Dosegli smo visek v znanosti, tehnologiji in medicini. Vse<br />

znanje je prosto dostopno vsakomur in prav tako zadnje novotarije<br />

na podrocju tehnologije. Vsi drzavljani Sveta imajo pravico do<br />

brezplacne zdravstvene pomoci. Zivimo najvisjo vizijo cloveske<br />

druzbe.<br />

indija 257


OK, vrnimo se »v resnicni svet«. Tezko si je zamisliti, da se<br />

bomo prebivalci sveta strinjali na skupni viziji, ce postavimo rok<br />

prekmalu, vendar 2100 ... izgleda dalec. Dovolj dalec, da lahko<br />

ljudje izrazijo, v kaksni druzbi resnicno zelijo ziveti. Dovolj blizu,<br />

da ljudem v srca vlije upanje.<br />

Povezi se z nami in skupaj bomo odkrili, kaj zelimo ter kako naj<br />

te sanje dosezemo. Najdes nas lahko na www.dreamworld2100.<br />

net. Sprintaj tale list in ga razdeli prijateljem.<br />

Upajoc,<br />

258 indija<br />

Peacehikers<br />

www.peacehikers.org<br />

foto: Primož Lavre


indija 259


260 epilog


EPILOG<br />

epilog<br />

261


MOJA OPOROKA<br />

Iz Japonske sem domov poslal pismo, ki ga lahko družinski člani<br />

odprejo le v primeru smrti<br />

262 epilog<br />

Hej,<br />

tukaj vam pošiljam nekaj mojih stvari.<br />

Prosim ne odpirajte pisma v kuverti.<br />

To je moja oporoka, v primeru, če se mi karkoli zgodi.<br />

Brez skrbi, kmalu bom doma, živ in zdrav. Pisanje oporoke je<br />

zgolj čudovita vaja, da se sproščeno soočiš z največjim človeškim<br />

strahom – pred smrtjo.<br />

Želim si živeti še dolga leta, se pa smrti niti malo ne bojim.<br />

Tudi vam priporočam, da napišete svoje zadnje besede.<br />

Rad vas imam, kmalu se vidimo.<br />

MatejS<br />

Peacehiker


MOJE ZADNJE BESEDE<br />

Če berete te vrstice, se je verjetno zgodilo tisto, kar se<br />

je vaše človeško telo in um vedno balo – Matej je izgubil<br />

življenje.<br />

Sami veste, da sem pustolovec po srcu in da se v zadnjem<br />

obdobju življenja, smrti niti malo nisem bal... Vedno sem si<br />

želel živeti in uživati v posvetnih pustolovščinah, vendar<br />

me je vedno zanimala tudi človeška poslednja pustolovščina<br />

- SMRT!<br />

Jaz se torej ZABAVAM in z užitkom odkrivam nove<br />

razsežnosti. Morda sem deležen večnega življenja ali sem<br />

pa zgolj spremenil obliko in je moja duša prevzela novo<br />

telo.<br />

Če ste žalostni je prav tako OK. Sprejmite to žalost zgolj<br />

kot izkušnjo, ki pride in mine.<br />

Če bom lahko in če bom čutil, da je to potrebno, se vam<br />

kmalu kaj javim. Bom vprašal Boga, če ima dostop do<br />

interneta...<br />

epilog<br />

263


264 epilog<br />

POMEMBNO!<br />

Tatko, izbral sem te, kot svojega naslednika pri projektu<br />

EN SVET. Ti veš, da je to moja življenjska aspiracija. Jaz<br />

očitno ENEGA SVETA ne bom doživel, morda ga boš pa<br />

ti.<br />

Rad bi, da odslej naprej ti vodiš napredek tega projekta<br />

in VARUJEŠ ČISTOST TE IDEJE.<br />

Nadeni si ime <strong>PEACEHIKER</strong>, dostopi do mojega<br />

EMAILA in MAILING LISTE in združi svet!<br />

Najprej bi rad, da pošlješ to pismo (brez gesel seveda) na<br />

mailing listo v 3 jezikih.<br />

Dostopi do EMAILA in najdi ljudi, ki bodo prevedli v<br />

ANG in ŠPA.<br />

MAILING LISTA<br />

www.ymlp.com<br />

username: peacehiker<br />

geslo: *****<br />

EMAIL<br />

www.gmailcom<br />

username: peacehiker<br />

geslo: ******


BLOG<br />

www.typepad.com<br />

peacehiker<br />

******<br />

SLIKE & VIDEO<br />

www.flickr.com<br />

matej_peacehiker<br />

******<br />

www.jusspress.com/peacehiker<br />

STREAMLOAD PODATKI<br />

www.streamload.com<br />

matsed<br />

*******<br />

Tukaj poglej databazo peacehiker.tpd. Program najdeš<br />

na www.treepad.com<br />

ONLINE COURSE by BILL HARRIS<br />

www.centerpointe.com/life/login<br />

peacehiker<br />

oneworld<br />

FTP ACCESS<br />

ftp.peacehiker.com<br />

peacehiker<br />

*******<br />

epilog<br />

265


266 epilog<br />

GODADDY DOMENE<br />

www.godaddy.com<br />

matsed<br />

******<br />

Rad bi videl, da moje telo upepelite in pepel raztresete<br />

okrog mesta, kjer sem izgubil življenje.<br />

Kjerkoli sem bil trenutno je bil namreč moj dom.<br />

Ne trudite se prosim s postavljanjem grobov in<br />

spomenikov. Ne izgubljajte časa z mrtvimi, temveč živite<br />

svoje življenje.<br />

Morda ti pa licu tečejo solze medtem ko bereš te vrstice<br />

... ... zato ker NE RAZUMEŠ!<br />

Jaz sem tukaj ob tebi in v tebi. Vsakokrat ko se name<br />

spomneš sem ob tebi.<br />

Za časa življenja sem bil potepuh in me ni bilo nikoli<br />

doma. Zdaj bom vedno doma, ob vas in zdaj imam


tudi moč, da vam kdaj neposredno pomagam.<br />

Obrišite si solze in vsakokrat ko se spomnete name, se<br />

spomnite da nič ni nemogoče !<br />

Z ljubeznijo,<br />

Matej<br />

Peacehiker<br />

P.S. Ko boste še posebej žalostni, opazujte svoj dih in<br />

poglejte okrog sebe ...<br />

Zagotovo bom našel način, da vas potolažim.<br />

epilog<br />

267


REPORTAŽA NA 24ur.COM<br />

Popotnik Matej Sedmak - Peacehiker, ki se je pred več kot<br />

dvema letoma odpravil okoli sveta, se vrača v Slovenijo.<br />

Matej naj bi predvidoma prispel na brniško letališče v soboto,<br />

11. marca okoli 15.30. 19. julija 2004 se je Matej odpravil z<br />

nahrbtnikom in praktično brez denarja ter vizumov od doma.<br />

Prepotoval je svet od Mehike do Japonske in Indije. Pri tem je<br />

spoznal preproste domačine, popotnike, bogataše, duhovne<br />

voditelje in predsednike držav. Na poti je domislil tudi projekt En<br />

svet.<br />

Njegova javljanja s poti ste lahko občasno spremljali tudi na<br />

straneh 24ur.com, v zgodbi . Avtoštop okoli sveta<br />

»Edini načrt, ki stoodstotno velja, je Postojna - Postojna, vse<br />

ostalo bo odvisno od trenutnega navdiha ... Niso pomembni kraji<br />

in ciljne destinacije. Pomembna je pot sama in moje doživljanje<br />

poti. Vsako pravo potovanje je pravzaprav potovanje v samega<br />

sebe in iskanje tistega več,« je pred odhodom na dolgo pot<br />

razmišljal Matej.<br />

Tik pred vrnitvijo iz Indije, pa nam je Matej sporočil: »Razbil<br />

sem legendo o junaku, ki naj bi prišel okrog sveta brez denarja od<br />

doma. To sploh ni pomembno.«<br />

Več o svojih doživetjih s poti in spoznanjih, kaj v življenju je in<br />

kaj ni pomembno, je Matej napisal na svoji spletni strani www.<br />

peacehiker.com.<br />

268 epilog


KONEC ali NOV ZAČETEK<br />

7.avgust, 2006<br />

Pred nekaj urami sem se vrnil iz vikend VIPASSANE v Prekmurju.<br />

Zdaj sem v Ljubljani, v stanovanju pri prijateljici Essie in delam<br />

še zadnje popravke knjigi preden jo pošljem oblikovalcu in jutri<br />

nesem v tiskarno. 24.avgusta bo predvidoma na voljo na policah<br />

knjigarn.<br />

Zadnjih 5 mesecev odkar teptam slovenska tla je bilo z eno<br />

besedo: OSUPLJIVIH. Takoj po prihodu domov so me povabili na E+<br />

na Kanalu A, nato na 24ur, nato Večer, Nedeljski dnevnik... Marec<br />

je bil mesec intervjujev in smehljanja v objektive fotoaparatov.<br />

Od nekdaj sem si po tihem želel biti slavna osebnost, a se mi zdaj<br />

to naenkrat ni več zdelo pomembno. Predvsem sem se spraševal:<br />

»Kako lahko s svojimi spoznanji komu polepšam dan?«<br />

Na faks sem priletel kot vojaški padalec – malce čez sredino leta,<br />

nepripravljen, brez narejenih kolokvijev in seminarskih. Sošolcem<br />

sem se zdel verjetno malce čuden in prav tako profesorjem, a so<br />

mi vseeno oboji stali ob strani. Deset dni pred junijskim navalom<br />

izpitov sem se izoliral od prijateljev, izklopil telefon in študiral 10<br />

ur na dan. 27. junija sem imel opravljene vse pogoje za vpis v<br />

naslednji letnik. V indeksu imam celo tri desetke!<br />

Deset dni kasneje je bila zapisana prva verzija knjige in v roke<br />

jo je dobil oče, mama in nekaj ožjih prijateljev. Odzivi so bili zelo<br />

pozitivni – razen od mame. Njej se je zdelo, da ne bi smel razkrivati<br />

takšnih podrobnosti.<br />

Kmalu po prihodu domov sem se srečal z Alois Kolarjem in<br />

se odločil za enomesečni eksperiment ob surovi hrani. Sedaj že<br />

skoraj 5 mesecev jem samo surovo sadje, zelenjavo in oreške.<br />

Še nikoli nisem imel toliko energije in tako sijal od zdravja.<br />

Šel sem na pregled krvi in rekli so mi, da je moj izvid podoben<br />

dojenčkovemu.<br />

Vmes sem se še nekajkrat zaljubil. Dolgo časa (nekje do srede<br />

junija) sem pa ostal zvest svoji obljubi iz Japonske, da se z dekleti<br />

ne bom spuščal v spolnost. Raziskoval sem TAO seksualnost,<br />

tantro in zdaj veliko bolj razumem zakaj religije toliko svarijo<br />

pred neodgovorno spolnostjo. Zdaj čutim, da imam svojo kipečo<br />

epilog<br />

269


spolno energijo veliko bolj pod nadzorom.<br />

Pred nekaj tedni je padla ideja. Mesec in pol bom potoval po<br />

Sloveniji brez prtljage in denarja in našel način kako bi bil drugim<br />

koristen. Še pred tem si bom pa izpolnil dolgoletno željo in<br />

organiziral SVETOVNO ZABAVO v Bachus Centru, kjer bomo točili<br />

sadne sokove in namesto cigaretnega dima, dihali svež zrak. Tam<br />

bom predstavil tudi tole knjigo.<br />

Dogaja se. Dolgo časa sem se imel za zelo nediscipliniranega in<br />

vesel sem, da ta moja oznaka zdaj odpada. Vstajam ob 5h zjutraj<br />

in na projektih delam 15 do 20 ur dnevno.<br />

Prijatelji so se spraševali, kako bom živel v tem, »realnem«<br />

svetu, ko bom prišel nazaj, a jaz sem spoznal, da tudi v družbi v<br />

kateri živim zdaj veljajo isti zakoni.<br />

270 epilog<br />

Prosite in se vam bo dalo.<br />

Več kot daješ brez pričakovanj, več prejmeš.<br />

Bolj kot si sproščen, lažje dosegaš svoje cilje.<br />

Če imaš rad ljudi, bodo imeli ljudje radi tebe.<br />

Najbolj se splača govoriti čisto resnico.<br />

Tako, knjiga je pri koncu. Zdaj se začenja tvoja pustolovščina.<br />

Vse kar je v tej knjigi zapisano, ti lahko služi kot navdih na tvoji<br />

poti, a pot si začrtaj sam. Ni ti treba potovati okoli sveta, če tega<br />

ne začutiš. Poslušaj svoje srce, verjemi v svoje sanje in nato povej<br />

svetu svojo lastno zgodbo.<br />

In če želiš iti na malo drugačno potovanje, ti lahko dam majhen<br />

nasvet. Vzemi s seboj toliko denarja, da ti ga bo po dveh dneh<br />

zmanjkalo. Nato pa stopi do prvega človeka in reci:<br />

»Excuse me. My name is Peacehiker and I am from the World. I<br />

am hungry, but I have no money. Do you want to invite me to eat<br />

something with you?«<br />

(Oprostite. Ime mi je Peacehiker in doma sem iz sveta. Lačen<br />

sem, a nimam denarja. Me želite povabiti na malico z vami?)


Nekaj ljudi te bo zavrnilo. Ne skrbi. Prej ali slej te bo nekdo<br />

sprejel v svoj dom in morda tudi v svoje srce. Zagotovo bo to<br />

nepozabna izkušnja tako zate, kot za tvojega gostitelja.<br />

Srečno pot!<br />

Peacehiker<br />

www.peacehiker.com<br />

peacehiker@gmail.com<br />

P.S. Radoveden sem čigave oči prebirajo tele vrstice. Radoveden<br />

sem, kaj se plete po tvojih mislih, kako se ti zdi knjiga in kakšne<br />

so tvoje sanje. Rad bi dobil tvoj email. Piši mi! Če želiš, da ti<br />

odgovorim, mi v zadevi elektronske pošte napiši ODGOVORI MI.<br />

epilog<br />

271

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!