3. november 1960 (št. 554) - Dolenjski list

Le poglejte jih, pridne glavice 3. razreda osnovne šole na Bizeljskem, kako vneto računajo!
V prihodnje: živahnejša glasbena dejavnost
Okrajni svet Svobod in prosvetnih
društev je pred dnevi
sklical posvetovanje glasbenih
delavcev in pevovodij novomeškega
okraja. Udeležili so se
ga gostje iz Ljubljane, med
njimi tudi tovariš Rado Simoniii.
Glasbena dejavnost je v
zadnjih letih na Dolenjskem
zastala, saj je po uspelem
okrajnem festivalu 1956 bilo
le nekaj prireditev lokalnega
značaja. Večje prireditve so
bile v Zasavju in Beli krajini.
Vsako leto se je govorilo o
festivalu, a do realizacije ni
prišlo.
Udeleženci posvetovanja so
se zedinili, da bodo v bodoče
organizirali pevske festivale v
vseh občinah, ki naj ne bi bili
samo registratorji dela, ampak
praznik vse mladine v občini.
Najboljši zbori s teh prireditev
pa bi se udeležili okrajnega
festivala, ki naj bi bil 30. aprila
1961. leta. Najboljši zbori s
tega festivala naj bi se udeležili
Celjskega festivala. Udeležba
na tem festivalu bo zaslužena
nagrada najboljšim.
Prisotni pevovodje so pripravljeni,
da bodo delali še
z večjim elanom. Izrazili so
željo, da bi se jim omogočilo
nadaljnje izobraževanje na
tem področju in da bi odgovorni
činitelji pravilno vrednotili
to prostovoljno delo z
mladino.
Prisotni so bili mnenja, da
bi se glasbeni pedagogi morali
večkrat sestati in ob tej priliki
izmenjati izkušnje. Ce bi pri­
šlo do teh sestankov, bi bilo
zaželeno, da se ustanovi učiteljski
pevski < • zbor, ki bi
združeval prosvetne delavce,
ki so nekoč že peli.
Na zaključku posvetovanja
so sprejeli več dobrih sklepov,
ki bodo vsekakor dobro vplivali
na glasbeno življenje na
Dolenjskem. O tem bomo
kmalu obširneje poročali v
našem tedniku.
Sd.
Z novim prizadevanjem v novo
sezono
DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu je nedavno
imelo svoj redni občni zbor. Izčrpna poročila predsednika, tajnika
in načelnikov sekcij so razčlenila problematiko društva,
njegove uspehe in težave, dala precej novih pobud in smernic
za še boljšo kvaliteto in še bolj razširjeno dejavnost. Mimo
dosedanjih sekcij — dramatske, glasbene in pevske (moški zbor,
mešani zbor) — bi radi oživeli mladinsko gledališče in tamburaško
sekcijo, ustanovili pa tudi lutkovni oder. Pri svojem
prizadevnem in požrtvovalnem delu si obetajo pomoč zlasti od
Socialistične zveze.
Občnega zbora društva se je udeležila podpredsednica OL-O
inž. Vilma Pirkovič in tehtno sodelovala v razpravi. Navzoči
so jo res iskreno in prisrčno pozdravili v svoji sredi. S.
0 FILMSKI VZGOJI
Velikokrat beremo in pišemo,
da je film važno in učinkovito
vzgojno sredstvo, saj so
ob večini predstav kino dvorane
polne. Seveda je med gle-t
dalci tudi veliko mladine, zlasti
šolske. Toda če se vprašamo,
koliko smo storili za pravilno
filmsko vzgojo, bomo
brž ugotovili, da smo napravili
le malo.
V Novem mestu je pred
, leti Svet za šolstvo pri ObLO
imenoval posebno komisijo, ki
bi se naj ukvarjala s temi
vprašanji. Toda komisija je
napravila načrt in preko tega
ni prišlo. Kasneje je bila tudi
v okviru občinske zveze DPM
osnovana filmska komisija. In
ta je v letošnjem tednu otroka
oskrbela nekaj predstav s tehničnimi
filmi. Vrteli so jih na
20 šolah.
Morda ne bi bilo napak, če
bi osnovali posebne filmske
V Dolenjskem muzeju
in študijski knjižnici:
razstavi novosti
V počastitev občinskega
praznika sta Dolenjski muzej
in Študijska knjižnica »Mirana
Jarca« razstavila nekaj
svojih novosti.
V prostorih Dolenjskega muzeja
si obiskovalci lahko ogledajo
zbirko starin narodopisnega
značaja in izkopanine, v
Studijski knjižnici pa bodo videli
razstavo v dveh delih. Do
5. novembra bo razstava šolskih
knjig (iz tuje književnosti),
po 6. novembru pa si bodo
lahko ogledali izbor tehničnih
knjig.
klube ali vsaj krožke v okviru
pionirske organizacije in aktivov
LMS. Tu bi poskrbeli za'
redne tedenske prireditve, kjer
bi vrteli mladinske filme, saj
jih imamo dovolj na razpolago.
Ti klubi ali krožki naj bi
organizirali obiske filmskih
ustvarjalcev med mladino, da
VLADO LAMUT: Pri branju
bi ji kaj povedali o svojem
delu, mladina pa bi jim lahko
stavila tudi različna vprašanja,
na katera bi rada odgo-t
vore. Morda bi kazalo uvesti
tudi anketo, da bi zvedeli,
kakšnih predstav si mladi rod
želi. Ugotovitve bi bile nedvomno
zanimive.
Ko smo lani izvedli tako
anketo med 60 vajenci, se je
pokazalo, da jih največ obiskuje
domače filme (26), na drugem
mestu so kavbojke (W,
na tretjem italijanski in an-
Orkester DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu je po svojem
kvalitetnem irvalanju dobro znan ljubiteljem glasbe in
obiskovalcem raznih slavnostnih prireditev. Doslej je bil to
simfonični orkester, ker so bili njegovi člani tudi godbeniki
JLA. Ker je godba JLA odšla iz Novega mesta (ostalo jih je lc
Je pet), se te oHoftiteT znr«.šel v škripcih. Vendar so se člani,
tepra;' y i\ •' vi,. Ma* v'ivo manj, z novo vnemo lotili dela
In se nam bodi nor*!*' predstavljali kot salonski orkester. Na
•likh člani orkestwa ob slovesu od svojih tovarišev-godbenikov
JLA
gleški filmi. Anketirancem so
posebno všeč partizanski filmi,
želijo pa še tudi takih s področja
tehnike, zemljepisja in
gospodarstva. Želeli bi videti
na platnu posebno delavsko
mladino in življenje rodne
Dolenjske.
Kakor za mladino pa bi bilo
treba organizirati filmsko
vzgojo tudi za odrasle. To naj
bi opravile Svobode in delavske
univerze. Njihovo prizadevanje
pa naj bi podprl tudi
tisk, zlasti' krajevni. Tudi odrasli
bi marsikdaj radi zvedeli
kaj več o naših in tujih
filmih.
Naj se pri tej priložnosti
dotaknem še neke stvari, to
je organizacije kino predstav
v krajih, kjer nimajo rednega
kina. Tu bo pač treba poskrbeti
za prevoz kinoprojektorjev.
S tem v zvezi pa je
kajpada vprašanje kinooperaterjev,
nabave filmov, propagande
in ustanovitve teles, ki
bi prevzela skrb za vse našteto.
Nedvomno morajo priskočiti
na pomoč filmski strokovnjaki,
kino podjetja, Društva
prijateljev mladine, Ljudska
tehnika, Občinski ljudski
odbori, Svoboda, zlasti pa prosvetni
delavci. t
Filmska vzgoja je sestavni
del vzgoje naših ljudi, v prvi
vrsti mladine. Le z ^načrtnim
delom in primerno vztrajnostjo
bomo tudi tu dosegli
uspehe!
Marijan Tratar
Balet v Kanižarici
Baletna skupina pionirske
sekcije DPD Svobode v Kanižarici
pridno in vestno vadi
za prihodnje nastope. Za to
skupino je društvo organiziralo
od 6. do 10. oktobra v Črnomlju
poseben štiridnevni
tečaj, katerega sta omogočila
Svet zveze Svobod in prosvetnih
društev LRS ter Okrajni
svet Svobod in prosvetnih
društev Novo mesto.
Praktični pouk na tem tečaju
je vodila članica operne
baletne skupine iz Ljubljane
Mi/lica Buhova, ki je mladim
pionirkam strokovno nakazala
osnovne pojme te zvrsti umetnosti.
Uspešno zaključen tečaj
daje jamstvo "za nadaljnje
uspešno delo kanižarske Svobode
in predstavlja hkrati temelj
za. vključevanje baleta v
dejavnost ostalih kulturnoorosvetnih
društev v Beli
krajini.
Ko odhajajo Va3i fantje ln
moSje na odsluženje vojaškega
roka v JLA ali na orožne
vaja. jim nikar na pozabite
naroČiti tudi "DOLENJSKEGA
LISTA"r Vsak toden jim bo
prinašal Vsa domača novice
ln zanimivoati - zato jim to
veselje takoj pripravite!
KULTURA IN PROSVETA
Začitana je nova pot ustvarjanja
Letna skupščina DPD Svobo-
>o - Kanižarica je ugotovila
ispehe in napredek v deiu na
kulturnoprosvetnem ' področju,
aj je bilo društvo v pretekli
poslovni dobi kažipot tovrstnemu
življenju v črnomaljski
:omuni.
Živa slika ustvarjalne dejavnosti
kanižarske Svobode je
lelovni program društva, ki.ga
Je skupščina sprejela za prihod
njo sezono. Sklenjeno je bilo,
da bodo vse pm'reditve in delovanje
nasploh vključili v program
proslave 20-letnice naše
ljudske revolucije.
V sezoni 1960-61 *bo delovalo
v sklopu društva 10 sekcij, v
katerih bodo skušali pritegniti
i: sodelovanju vse prebivalstvo
Kanižarice in okolice. Svoboda
je že vključila v svoje vrste
nad 60 pionirjev in pionirk ter
jim ob letošnjem praznovanju
dneva mladosti podelila članske
legitimacije ;n jim razvila
pionirski prapor. Najmlajši se
že pridno pripravljajo za nastope,
pri čemer sta najaktivnejši
baletna i n folklorna skupina.
Dramatska sekcija vključuje
največ agilnih članov, vendaT
bo morala prilagoditi svoje delovanje
razpoložljivemu prostoru,
za katerega je znano, da
je v Kanižarici več kot skromen.
Povoljnejši izgledi so za
lutkovni oder, ki je že urejen
in bo lahko poživil svoje delo
z rednimi predstavami nudil
mnogo razvedrila cicibanom ih
pionirjem . kakor tudi odraslim.
Z novimi, mladimi' silami bodo
obnovili zabavni vokalni
kvintet »Veseli rudarji«, ki se
bo usposobil za nastope v okviru
prireditev in proslav dru­
Zapiski po letni skupščini DPD SVOBODE v Kanižarici
štva. Ustanovljena bosta dva
nova pevska zbora: moški ln
ženski kvintet, če ne celo oktet.
Komisija za družabno in izobraževalno
delo članov bo poskrbela
za reden program d?la
v klubu. Da bo delo čim
uspešnejše, bo sekcija sodelovala
s Centrom za strokovno
izobraževanje odraslih, ki že
obstaja pri rudniku v Kanižarici.
V klubu bodo pripravili
večere za žene in starše, zdravstvena
in poljudnoznanstvena
predavanja in razgovore z vodilnimi
ljudmi v občini. Razen
tega bodo v klubu člani dru
štva preživeli prijetne večere
ob televizijskem sprejemniku,
šahu in revijah. Zlasti šahovska
sekcija bo imela nalogo, v
zimskem času pritegniti številne
mlade rudarje, ki stanujejo
v samskem domu.
Knjižnica se bo preselila v
društvene klubske prostore. Z
novimi kvalitetnimi' knjigam'
bodo pritegnili še več bralcev,
zlasti mladino. Pri tem bo potrebno
nabaviti zlasti srbohrvatsko
čtivo. kajti rudnik zaposluje
precej mladih rudarjev
iz sosednjih bratskih republik
Veliko interesentov je tudi
za foto-sekcijo, ki bo ustanovljena
v najkrajšem času. Ves '
potrebni material in oprema
za to dejavnost sta že pripravljena
ln urejajo le še prostor
s temnico. Posebno skupino v
tej sekciji bodo imeli pionirji,
ki razpolagajo že z lastnim
fotoaparatom; priborili so si ga
preteklo leto na oddaji »Pokaži,
kaj znaš« v Črnomlju.
Posebnost DPD Svobode-Kanižarica
pa so športne sekcije,
ki so že močno utrdile svoje
vrste. Prednjačijo zaenkrat
strelci, saj so v pretekli sezoni združuje odbojko in namizni
zmagali kar na sedmih različnih
tekmovanjih v občini in
okraju. V bodoče bo potrebnu
še bolj utrditi disciplino in
nov; uspehi ne bodo izostali.
tenis.
Program društva je torej
bogat. Pravilna je pot, ki jo j«
nastopilo društvo, da sodeluje
z ostalimi društvi Bele krajine
Obvestilo delegatom Svobod
in prosvetnih društev za ©krafno
skupščino v Dolenjskih Toplicah
Delegati za okrajno skupščino Svobod in PD,
ki bo v soboto 5. novembra ob 9. uri v Dolenjskih
Toplicah, naj potujejo z rednimi prevoznimi sredstvi
naravnost v Dolenjske Toplice. To velja predvsem
za delegate iz občin Žužemberk, Metlika in
Črnomelj. Delegati občine Senovo odpotujejo ob
5. uri zjutraj s posebnim avtobusom. Pred hotelom
•»Sremič* v Vidmu-Krškem, naj se jim točno ob
5.30 uri priključijo delegati iz občine Videm-Krško,
Sevnice in po možnosti iz Brežic. Ostali delegati
naj pridejo v Novo mesto z rednimi prevoznimi
sredstvi. Zbirališče je pred hotelom »Metropol«, od
koder bo odpeljal prvi posebni avtobus ob 7.15 uri,
drugi pa ob 8.15 uri.
Ponovno vabimo prebivalce Dolenjskih Toplic
in okolice na »Večer utrinkov iz dela Svobod in
PD«, ki bo v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah
v soboto 5. novembra 1960 ob 20. uri. Razpoložljive
vstopnice bodo v prodaji dve uri pred pričetkom
pri blagajni.
OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH
DRUŠTEV V NOVEM MESTU
Zelo ugodne pogoje za razmah
ima kegljaška sekcija; lično
urejeno dvostezno kegljišče
nudi vse pogoje za redno vadbo
in kvalitetne nastope. In
končno deluje še sekcija, k;
in sosednje Hrvatske — v glavnem
iz Karlovca. Zlasti jih vežejo
prijateljske vezi s slovenskim
kulturnoprosvetnim društvom
»Triglav«.
Toda delovanje Svobode je
otežkočeno ln okrnjeno ker
manjika primernega prostora; v
Kanižarici sploh ni nobene
dvorane ali večjega prostora,
te! bj omogočal zbiranje prebivalstva.
Za uspešnejše kulturnoprosvetno
življenje je nujno
potrebno zgraditi primeren de
lavekl dom kjer naj bi bilo
zbirališče vsega prebivalstva
kanižarskega rudarskega nase-
!ja in okolice. Zato so že izvolili
poseben gradbeni odbor,
katerega naloga je. v času nove
sezone pripraviti potrebno
dokumentacijo ln sredstva ter
'ačeti z gradbenimi deli.
—bp—
Sinu, bratu, fantu
ali možu, ki je v vrstah JLA,
pripravite največje presene-
Spominček na pionirsko slavje v Kanižarici letos 22. maja: pokrovitelj slavja inž. Branko Peternelj, c e nJ e» ce mu naročite še
direktor rudnika, govori pionirjem pred slovesnim sprejemom v članstvo DPD Svoboda Kanižarica danes DOLENJSKI LIST!
Na Sinjem vrhu so začeli pripravljati
šolo že leta 1859, ko je posebna komisija,
ki je proučila krajevne razmere,
določila učiteljsko letno plačo v znesku
233 goldinarjev in 23 krajcarjev. Za
ustanovitev šole so se zavzeli vrhovskj
župnik Simon Zadnik, župan Ivan Špehar
iz Daljnjih njiv,' občinski svetnik
M i ko Krupič. semiški dekan Martin
Skubic kot okrajni šolski nadzornik in
Šuler, okrajni glavar v Črnomlju. Ker
vrbovska občina hi imela denarja, da
bi zidala šolsko poslopje, je kupila za
šolo nekdanji Auerspergov vinski hram,
ki ga je imel Matija Lakner iz Daljnjih
njiv. To že razpadajoče poslopje, ki je
po listinski beležki služilo svoj čas za
finančno stražarnico, je občina 1860. le
zasilno popravila 1 ter uredila v njem
učilnico s šolskimi klopmi in leseno
tablo. Tako se je pouk lahko začel novembra
1860.
Šolski okoliš je zajel razen Sinjega
sicer Rajko Kalan do svoje smrti 30. decembra
1885, nato pa Ignac Koren do
novembra 1887, ko je prišel učitelj
Franc Juvanec z Velikih Poljan pri
Ortneku.
Ker je šolsko poslopje medtem že
precej propadlo, se je lotila občina
temeljitega popravila leta 1886. Šola je
imela v tedanji stiski začasno učilnico
kar v župnijskem skednju, sicer pa je
župnik rad učil na prostem pod vaško
lipo pri cerkvi, od koder je dež večkrat
prepodil njega in šolarje. Pozimi 1887
so zaradi mraza učenci komaj vzdržali
v vlažni učilnici, ki je bila le surovo
ometana. Povsem, popravljeno in prenovljeno
je bilo šolsko poslopje šele ob
tretji kolavdaciji oktobra 1889. Učitelj
Franc Juvanec se je v prenovljenem
poslopju dobro udomil ter je služboval
na Sinjem vrhu skoro 24 let. Zasluge si
je pridobil s tem, da je poskrbel za ureditev
šolskega vrta, na katerega so na-
Leta 1940 so k šolskemu vrtu dokupili
še 120 m 2 zemlje.
Med NOB je bila šola na Sinjem vrhu
v zelo hudem položaju. 26. maja 1941
so prišli v vas fašisti — obmejna milica
— ki so šolsko delo neštetokrat motili
s prihajanjem v razred in pregledovanjem
učbenikov, iz katerih so učencem
iztrgali vse. kar je spominjalo na
Jugoslavijo. 1. avgusta 1942 so zasedli
šolo, iz katere pa so se morali na pritisk
ljudstva kone: novembra izseliti v druge
hiše, da se je pouk lahko začel decembra.
Takrat se je na Sinjem vrhu
osnoval tričlanski odbor OF, v katerem
je bil tudi šolski upravitelj Vinko Košmerl.
Ob kapitulaciji Italije je pomagal
trem kmetom iz Damlja in dvema iz
Daljnjih njiv, da so razorožili fašiste,
ki so se utrdili v župnišču. Ker je bil
po mobilizaciji 17. septembra 1943
vrhovski šolski upravitelj postavljen za
komandanta Vinice, je nemška vojska.
Sto let šole na Sinjem vrhu
vrha še Drago, Daljnje njive. Gorico,
Selce, Špeharje, Hrib in Breg ob Kolpi.
Za prvega učitelja je bil z dekretom
4. oktobra imenovan Franc Muhič, učitelj
iz Starega trga ob Kolpi. Ta je
službo na Sinjem vrhu nastopil in začel
s poukom 3 .novembra 1860. Tu je služboval
skoro osemnajst let —do 31. maja'
1878 ter je zaostalemu in prometno odročnemu
Sinjemu vrhu zelo koristil kot
izvrsten sadjar. Ko je aprila 1865 silen
požar upepelil skoraj vse naselje, je
učitelj Muhič pogorelcem pomagal s
tem, da jim je na vrtovih nasadil sadno
drevje. S skrbnim in vztrajnim sadjarjenjem
je spremenil vas Sinji vrh v en
sam velik in bogat sadovnjak, kar ni
ostalo neopaženo: Leta 1870 ga je Kranjska
kmetijska družba za to delo odlikovala
s srebrno medaljo, šoli pa je
z darom 60 goldinarjev omogočila nakup
zemljišča za šolsko drevesnico v
izmeri 392 m 2. Za marljivo m uspešno
šolsko delo je dobil učitelj Muhič
9. marca 1871 pohvalo in priznanje od
deželnega šolskega sveta. V vnemi za
šolo in napredek je oskrbel siromašnim
šolarjem pisalne potrebščine na svoje
stroške, ker ni hotel krajevni šolski svet
nič prispevati. 28. januarja 1877 se je
povečal šolski okoliš za naselji Damelj
in Kot, ki sta dotlej spadala v viniški
šolski v-koliš. S tem se je število šolarjev
dvignilo od 67 na 95 ter je naraslo
i šolskim letom 1877/78 točno na 100
Po Muhičevi premestitvi s Sinjega
vrha v Šentjernej, kjer si je turli uredil
vzoren sadovnjak, ki je slovel po vsej
okolici, sta učiteljevala drug za drugim
dva sinjevrška župnijska upravitelja, in
vozili kmetje 564 voz zemlje ter za obzidavo
16 voz kamenja in 40 voz peska.
Juvanec je bil več let predsednik krajevnega
šolskega sveta, občinski svetnik
in tako imenovani občinski ubožni
svetovalec.
S šolskim letom 1891/92 je začela poučevati
Minka Juvanec dvakrat na
teden ženska ročna dela deklice viške
skupine. Istega šolskega leta se je začela
tudi ponavljalna šola; ta je imela
pouk le ob četrtkih od začetka novembra
do konca marca. Absolventi ponav-
Ijalne šole so odhajali z odpustnicami,
zraven tega pa so nesli domov še po
nekaj drevesc s šolskega vrta. Šolsko
delo so v dobi službovanja učitelja Juvanca
včasih ovirale epidemije otroških
oolezni, največ pa zime z visokim snegom.
Kronika beleži, da je 16. maja 1895
zapadel blizu pol metra debel sneg, ki
je polomil drevje in napravil ogromno
škodo.
Po premestitvi učitelja Juvanca
nadučitelja v Mirno peč, kamor
za
je
odšel 29. avgusta 1911. so se učne moči
na Sinjem vrhu pogosto menjavale. - Le
redki učitelji so vztrajali po več kot
dve leti. V tem oziru se ni stanje znatneje
izboljšalo niti po razširitvi šole
v dvorazrednico (s šolskim letom
1921/22). Večkrat je morala učiti oba
oddelka le ena učna moč. S šolskim
letom 1933/34 se je ustanovila kmečko
nadaljevalna šola. (Obnovljena je bila
po osvoboditvi.) V šolskem letu 1939/40
je bila zasajena nova šolska drevesnica
in 27 trt, v šolskem gozdu pa je bilo
z dvakratnim pogozdovanjem posajenih
800 smrekovih in 200 hrastovih sadik.
ki ga je po prodoru čez Kolpo iskala,
vdrla v vrhovsko šolo, izropala upraviteljevo
stanovanje ter polomila v šoli
vsa vrata, ključavnice, razbila šipe, uničila
knjižnico, učila itd. Ko so obnovili
pouk, so bile težave zaradi pomanjkanja
knjig, zvezkov, krede in drugih šolskih
potrebščin.
Pri tekmovanju med belokranjskimi
šolami spomladi 1944 je šola na Sinjem
vrhu dosegla prvo mesto v nabiranju
zdravilnih čajev. 6. februarja 1945 je
dobila matična šola podružnično šolo
v Damlju, kjer je učil kot nadomestni
učitelj Anton Plut (do svojega odhoda
v vojsko).
Po osvoboditvi je bilo šolsko poslopje
na Sinjem vrhu za silo popravljeno novembra
1945. Nova adaptacija stavbe
se je izvršila v šolskem letu 1957/58.
Šola ima sedaj eno učilnico ter v prizidku
prostor za tehnični pouk in sestanke.
Poleg učiteljske in šolarske
knjižnice je v kraju tudi ljudska knjižnica.
V šolskem letu 1959/60 je obiskovalo
šolo 41 otrok, pouk pa je imel
drugi oddelek dopoldne in prvi popoldne.
Ker je šola nepopolna osemletka,
nadaljujejo učenci šolanje v Starem
trgu ob Kolpi in v Severinu na Hrvaškem,
kjer so jim starši preskrbeli stanovanje.
V šolskem letu 1959/60 so jih
je šolalo v Severinu 9. na Vinici 4 in
v Starem trgu 2. Z vzpostavitvijo prometnih
zvez in dograditvijo gozdne
ceste na zahodnem pobočju Poljanske
gore na Sinji vrh se obeta kraju ugod-\
nejši gospodarski razvoj in boljši pogled
v bodočnost ,
Ivan ^imonič