You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
protozvezdo. [2] Na to vprašanje je prvi poskušal odgovoriti James Jeans, ki je preučeval<br />
majhna neravnovesja okoli hidrostatskega ravnovesja. Čeprav je privzel kar nekaj<br />
poenostavitev, kot je neupoštevanje rotacije ter<br />
magnetnega polja, je vseeno dobil zelo dober rezultat, ki<br />
opiše nastanek protozvezde. [2]<br />
Slika 3: Na sliki je Sir Jeames Jeans, ki se je prvi začel<br />
ukvarjati z maso ki je potrebna za spontan kolaps<br />
molekularnega oblaka v zvezdo. [8]<br />
Začnemo z virialnim teoremom, ki pravi, da je vsota dvakratnika kinetične energije ter<br />
potencialne energije enaka nič. [4] To relacijo dobimo, če zapišemo enačbo hidrostatskega<br />
ravnovesja za plin in jo dvakrat integriramo.<br />
(1)<br />
Torej, če dvojna celotna notranja kinetična energija molekularnega oblaka preseže absolutno<br />
vrednost gravitacijske potencialne energije, bo sila zaradi tlaka plina prevladovala nad<br />
gravitacijsko silo in oblak se bo razširil. V obratnem primeru pa se bo oblak začel sesedati.<br />
Meja med tem dvema primeroma opisuje pogoj za stabilnost. Potencialno gravitacijsko<br />
energijo lahko zapišemo kot<br />
,<br />
kjer sta in masa ter radij molekularnega oblaka in smo privzeli, da je gostota<br />
konstantna. Podobno kot smo ocenili potencialno energijo oblaka, lahko ocenimo tudi<br />
njegovo kinetično energijo.<br />
,<br />
kjer je N število vseh delcev v oblaku. N pa lahko izrazimo tudi drugače :<br />
povprečna molekulska masa. Tako lahko zapišemo virialni teorem kot<br />
(2)<br />
5<br />
, kjer je μ
Change language