NASTANEK ZVEZDE

More documents

Recommendations

Info

Mase velikih molekularnih oblakov lahko močno presežejo Jeansovo limito iz enačbe (3), zato se nam zdi, da bi lahko nastajale zvezde z maso, ki bi bila enaka prvotni masi oblaka. Toda opazovanja kažejo, da se to ne dogaja. Zdi se, da zvezde veliko raje nastajajo v grupah, ki lahko vsebujejo na sto tisoče zvezd. Ker se gostota s časom kolapsiranja oblaka samega vase veča eksponentno, temperatura pa ostaja enaka, se zdi, da se mora Jeansova masa zmanjšati. Če upoštevamo še majhne nehomogenosti pri gostoti v prvotnem oblaku, lahko napovemo, da bodo deli oblaka lokalno zadostili Jeansovi masni limiti in začeli kolapsirati lokalno in tako bomo prišli do nastanka večih zvezd v prvotnem oblaku. Slika 4: Sekvenca zaporednih posnetkov kaže simulacijo sesedanja plina samega vase ter posledično nastanek odprte zvezdne kopice. *12+ 8
3.1 Adiabatska limita Kaj lahko ustavi proces fragmentacije oblaka? Ker vemo, da imajo zvezde mase velikostnega reda mase Sonca, se mora ta proces nekje tudi ustaviti. Odgovor leži v privzetku, da se temperatura oblaka ne spreminja. Privzeli smo da je temperatura oblaka cel čas kolapsiranja okoli 100K. To je res samo, dokler se lahko gravitacijska potencialna energija učinkovito odvaja. Poleg tega vemo, da imajo zvezde vsaj en velikostni red višje temperature od 100K. V drugi skrajnosti pa bi lahko predpostavili da se nič gravitacijske potencialne energije ne more odvesti. V tem primeru je jasno, da mora zrasti temperatura oblaka. Temu približku se reče adiabatni kolaps. Realnost je taka, da je stanje našega molekularnega oblaka med sesedanjem nekje med izotermno in adiabatno limito. Če pogledamo sedaj adiabatno limito, opazimo da ima dvig temperature vpliv na Jeansovo maso. [1] Poznamo adiabatno zvezo med temperaturo in gostoto : (6) Kjer je C neka konstanta. Če sedaj enačbo (6) vstavimo v enačbo za Jeansovo maso (3), dobimo odvisnost Jeansove mase od gostote: Na začetku smo predpostavili da je oblak v večini zgrajen iz atomarnega vodika, ki ima γ=5/3. Tako dobimo odvisnost Jeansove mase . Vidimo da se Jeansova masa veča s korenom povečane gostote. S tem adiabatnim približkom lahko na grobo ocenimo najmanjšo maso, ki jo bo imela naša bodoča zvezda. Virialni teorem implicira, da se mora energija med sesedanjem sproščati. Sproščena energija za sferični oblak med sesedanjem je približno enaka: Tako lahko dobimo sij, ki ga povzroči sesedanje oblaka 9 . V adiabatnem približku je sij kar sevanje črnega telesa, tako da lahko ta dva sija med seboj izenačimo ter dobimo odvisnost mase od radia in temperature : Ko radij v tej enačbi izrazimo z maso in gostoto (tako kot smo to storili že nekoliko prej), ter vstavimo izraz v enačbo (3), dobimo oceno za minimalno Jeansovo maso. To je masa, ki jo še mora imeti oblak, da se lahko začne sesedati pod lastno težo ter tako tvori zvezdo. (7)
Page 1 and 2: Seminar - 4. Letnik NASTANEK ZVEZDE
Page 3 and 4: 1. UVOD Ko pogledamo ponoči v nebo
Page 5 and 6: protozvezdo. [2] Na to vprašanje j
Page 7: Če je zadoščeno Jeansovemu krite
Page 11 and 12: sesedanje protozvezde konča, reče
Page 13: Literatura [1] Bradley W. Carrol in

NASTANEK ZVEZDE

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?