Dostop do polnega besedila - Full text access
Dostop do polnega besedila - Full text access
Dostop do polnega besedila - Full text access
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
tega je odvisna tudi oddaljenost žolčnika od umbilikalne<br />
fisure oziroma okroglega ligamenta (lig. teres hepatis).<br />
Izredno redko je žolčnik na levih jetrih, levo od ligamenta<br />
teres. Takrat duktus cistikus vedno teče prek hepatoduodenalnega<br />
ligamenta proti njegovemu desnemu<br />
lateralnemu robu. Včasih so,posebej po vnetjih, prisotne<br />
prirastline med žolčnikom in okolnimi strukturami<br />
(duodenum, kolon, kolon, omentum) omentum) intudi med med hepato- hepatoduodenalnim<br />
ligamentom in temi strukturami ali veno<br />
kavo. Sprostitev prirastlin je pomembna za jasen prikaz<br />
anatomskih razmer. Kako jasno lahko vidimo strukture<br />
v ligamentu, je odvisno tudi od zamaščenosti tkiv, od<br />
predhodnih vnetij in morebitnih posegov ali druge patologije<br />
(tumor).<br />
Anatomija žolčnika in cističnega voda<br />
Žolčnik navadno leži v svoji "jami" (fossa vesicae felleae),<br />
pri čemer je globina te jame različno velika. Od tega<br />
je odvisen položaj žolčnika, ki je bolj ali manj globo-<br />
Slika 7. Žolčnik leži desno od hepatoduodenalnega ligamenta<br />
pritrjen na jetra, ligament pa poteka nekoliko poševno<br />
od zgoraj desno proti spodaj levo in se izgublja za<br />
dvanajstnikom.<br />
Slika 8. Žolčnik navadno leži v svoji "jami" (fossa vesicae<br />
felleae), pri čemer je globina te jame različno velika. Od tega<br />
je odvisen položaj žolčnika, ki je bolj ali manj globoko ležeč<br />
v jetrih. Včasih ga njegova serozna ovojnica skoraj povsem<br />
objame in takrat ima svoj "psev<strong>do</strong> mezo" in tako rekoč visi<br />
z jeter na duplikaturi ovojnice (a).<br />
M EDICINSKI MESEČNIK<br />
321 O KTOBER - NOVEMBER 2007<br />
a<br />
ko ležeč v jetrih. Včasih ga njegova serozna ovojnica<br />
skoraj povsem objame in takrat ima svoj "psev<strong>do</strong><br />
mezo" in tako rekoč visi zjeter na duplikaturi ovojnice.<br />
Žolčnikje lahko dvojen, lahko septiran, lahko ima obliko<br />
frigijske kape ali pa ima velik Hartmanov žep, ki se<br />
od izstopišča cističnega voda iz žolčnika, nadaljuje navz<strong>do</strong>l<br />
pogosto pod hepatoduodenalni ligament. Po površini<br />
žolčnika tečejo atrerije, vene in limfni vodi. Arterije<br />
izvirajo iz ene ali dveh cističnih arterij. Cistična arterija<br />
izhaja navadno iz desne jetrne arterije, lahko pa iz<br />
številnih arterij za desna jetra (desne sprednje ali desne<br />
zadnje sekcijske arterije, iz na<strong>do</strong>mestne desne jetrne arterije,<br />
ki izvira iz zgornje mezenterične arterije, ali vej<br />
te na<strong>do</strong>mestne desne arterije za 5. 6. ali 8. segment) pa<br />
tudi iz leve jetrne arterije, lastne jetrne arterije (arteria<br />
hepatica propria) ali z mesta delitve te arterije na<br />
njene veje. Opisane so še druge, izjemno redke možnosti<br />
(4, 5, 6). Kadar sta prisotni dve cistični arteriji, lahko<br />
obe izvirata iz desne jetrne arterije, lahko obe iz desne<br />
Slika 9. Cistična arterija izhaja navadno iz desne jetrne<br />
arterije, lahko pa iz številnih arterij za desna jetra (desne<br />
sprednje ali desne zadnje sekcijske arterije, iz na<strong>do</strong>mestne<br />
desne jetrne arterije, ki izvira iz zgornje mezenterične arterije,<br />
ali vej te na<strong>do</strong>mestne desne arterije za 5. 6. ali 8.<br />
segment) pa tudi iz leve jetrne arterije, lastne jetrne arterije<br />
(arteria hepatica propria) ali z mesta delitve te arterije na<br />
njene veje.<br />
Slika 10. Anatomske variacije vtekanja cističnega voda v<br />
skupni jetrni vod.
Change language