Dostop do polnega besedila - Full text access

sprednje sekcijske arterije, lahko pa ena iz desne jetrne
arterije, druga pa iz leve jetrne arterije ali pa iz desne
sprednje sekcijske arterije, ali iz arterije hepatike proprije
in celo iz arterije pankreatikoduodenalis. Pomembno
je, da kirurg ve, od kod vse lahko izvira cistična arterija,
da bi znal v primeru, ko jo prekine in se žila retrahira,
krn žile poiskati in ustrezno kontrolirati vavitev.
Vene na žolčniku spremljajo arterije, vendar se
potem vlivajo prek ležišča žolčnika v sistem portalnih
vej jetrnega 5. in 4.b segmenta, ob cističnem vodu pa v
sistem ven ob zunajj etrnih žolčevodih. Limfni vodi se
.
stekajo večinoma v obcistično bezgavko, ki jo najdemo
v Calotovem trikotniku med cističnim vodom, skupnim
jetrnim vodom in jetri ob cistični arteriji. Cistični vod
se vteka v skupni jetrni vod pod različno ostrim kotom
in na različnem mestu in tudi različno daleč vzdolž žolčevoda.
Najpogosteje naj bi sevanj vlival iz zadnje strani,
sicer pa iz desne lateralne lahko pa celo iz leve
lateralne strani. Včasih teče cistični vod vzporedno
z žolčevodom zelo daleč tudi do retroduodenalnega in
celo intrapankreatičnega, prepapilarnega dela žolčevoda
(7). Redko vteka cistični vod v desni jetrni vod, kadar
je prisotno nizko zlitje desnega in levega jetrnega voda
(ductus hepaticus dexter in sinister). Zgodi se, da se zliva
v desni sekcijski ali celo segmentni vod. Te variante so
včasih težko prepoznavne in se jih kirurg zave ob poškodbi
takega voda ali pa celo po operaciji, ko se pojavi
zatekanje žolča po drenu ali holascos ali pa znaki holestaze
(7). Ni zaman navodilo, da naj se pri laparoskopski
holecistektomiji najprej poišče in prekine cistična
arterija (po možnosti čimbolj na žolčniku), ker je potem
20 %
M EDICINSKI MESEČNIK
323 O KTOBER - NOVEMBER 2007
ob vleku na žolčnik preglednost poteka cističnega voda
mnogo bolj jasna. Pomembno je vedeti, da po sredini ležišča
žolčnika teče meja med desnimi in levimi jetri, če
upoštevamo kirurško oziroma funkcionalno anatomijo.
Zato lahko predvsem v dnu ležišča žolčnika, bližje hepatoduodenalnemu
ligamentu ali jetrni lini, naletimo
na precej močne veje medialne jetrne vene. Pri krvavitvi
na tem mestu, ki nastane zaradi poškodbe take vene
zato z elektrokoagulacijo ne moremo ustaviti krvavitve.
Potreben je šiv!
Žolčevodi
Zunajjetrni žolčni vod (hepatocholedochus): skupni jetrni
vod (ductus hepaticus communis) in skupni žolčevod
(ductus choledochus), ki nastane potem, ko se v skupni
jetrni vod vlije cistični vod (ductus cysticus) iz žolčnika,
ležita na sprednjem desnem robu hepatoduodenalnega
ligamenta, prekrita s serozo prej omenjene ovojnice.
Predvsem na dorzolateralni strani ju spremljajo limfni
vodi, ki se močno razširijo ob holestazi. Prekrvljenost
žolčevodov je pomembna in vpliva tako na celjenje samega
voda, na zaraščanje anastomoz, kot tudi na nastanek
zožitev in fibroznih sprememb.
Žolčne vode oskrbuje z arterijsko krvjo osem arterij
(desna hepatična, leva hepatična, srednja hepatična,
hepatika propria, desna zadnja sekcijska, gastroduodenalis,
pankreatikoduodenalis in retroduodenalis). Obstajajo
tri vrste arterijskih anastomotičnih vzorcev, in
sicer v obliki mreže, vzdolžne verige ali krožnih povezav.
Ločimo štiri predele zunajjetrnih žolčevodov glede na
arterijsko oskrbo: žolčnik in cistični vod imata bogato
60-70 % 10 %
a b c
Slika 16. Desna jetrna arterija gre v 60 - 70% pod žolčevodom ali za njim in se nato na njegovi desni strani , večinoma
že v višini desnega hepatičnega voda, deli naprej v sekcijski veji (slika 16b). V približno 20 % teče tako kot na sliki 16a
in v približno 10% najdemo (16c) dve ločeni arteriji za leva in desna jetra (7).