28. oktober 1965 (št. 814) - Dolenjski list

Razstava plaket in medalj Vladimira Štovicka
V sredo, 20. oktobra 1965, je bila ob 18. uri v
Dolenjski galeriji odprta razstava del akademskega
kiparja in medaljerja Vladimira Štovička. Ob napovedani
uri se je v spodnji dvorani galerije, kjer mojster
razstavlja svoja dela, zbralo veliko število*ljubiteljev
umetnosti in avtorjevih prijateljev, ki so s
svojo prisotnostjo dali poudarka ne samo prvi avtorjevi
razstavi v Novem mestu, temveč tudi prvi javni
manifestaciji ob proslavi občinskega praznika Novega
mesta v njegovem jubilejnem letu.
Med prisotnimi smo poleg
predstavnikov novomeške občine:
predsednika Sergeja
Thorževskega, podpredsednika
Andreja Grče, tajnika
Francija Kuharja, načelnika
•Jožeta Suhadolnika in drugih
opazili tudi našega generalnega
konzula v Celovcu
tov. Franca-Pirkoviča, odličnega
hrvatskega književnika
in člana Jugoslovanske akademije
znanosti in umetnosti
v Zagrebu Gustava Krkleca,
književnika Jaroslava
Štovička, kiparjevega brata
in njegovo hčer kiparko Via
dimiro štoviček, predstavni
ka kolektiva IKOM iz Zagreba
N. Jurčiča in D. Benca,
urednika »Novosti« iz Sara­
jeva E. čengiča itd. Od ožjih
kiparjevih rojakov se je
otvoritve razstave udeležil tudi
starosta slovenskih znan­
stvenikov univ. prof. dr. Mihajlo
Rostohar. Posebej vidna
je bila številna udeležba
predstavnikov sosednje občine
Krško, tako skupščine
kot tamkajšnjih kulturno
prosvetnih, političnih in
družbenih organizacij.
Umetnika so počastili tudi
njegovi prijatelji iz Kranja,
ki so mu prinesli šopek gorenjskih
nageljnov in rožmarima
z vabilom, da razstavo
svojih del iz Novega mesta
prenese tudi v Kranj.
Po otvoritvi je konserva-
Z otvoritvenega slavja na razstavi Vladimira Štovička v Dolenjski galeriji 20.
oktobra: konservator Ivan Komelj predstavlja umetnika in njegovo življenje;
desno od njega: kipar Frane Vodnik, univerzitetni profesor Mihajlo Rostohar in
kipar Vladimir Štoviček
Mladina najraje sega po knjigah
V brežiški knjižnici so imeli letos 9.850 obiskovalcev — Nabava novih del
je skromna in dolgo?etnim bralcem že primanjkuje čtiva — Bralci se rad'
zadržujejo tudi v čitalnici — Do knjig in revij imajo prost pristop
Knjižnica v Brežicah je
ena tistih ustanov, ki žive tiho,
skoraj neopaženo življenje.
Kdor le poredkoma zaide
vanjo, kar ne more verjeti,
da odnašajo njeni obiskovalci
s seboj na tisoče
Djambo rcliki
Z mednarodno odpravo,
imenovano »Karavana prija­
teljstva po Afriki«, ki je osmega
4narca 19R2 odšla iz
Beograda proti afriškim deželam,
je bil tudi znani jugoslovanski
publicist in svetovni
popotnik Tibor Sekelj.
Na dolgi poti v tuje dežele,
a med prijateljska ljudstva,
je nabral polno torbo izkušenj
in zapiskov. Po vrnitvi
domov je zapiske uredil v
Potopis, pridal več original­
nih fotografij in tako je nastala
ena najboljših potopisnih
knjig o afriških deželah
z naslovom »Djambo rafiki«.
Za slovensko javnost je knjigo
prevedla Tita škerlj —
Sojar, izdala pa jo je Mladinska
knjiga v zbirki Globus.
Ni
posebej zahvala in priznanje. ljerstvo, če govorimo o kipar­
Kipar Vladimir štoviček se ski tehniki in vsebini medalj
je ob koncu vsem udeležen­ ah plaket. V pretežni meri
cem in dolenjski galeriji to­ so na njih reliefno upodobljeplo
zahvalil, potem pa s svoni portretiranci. Modelirani
jimi prijatelji in častilci po- sta lahko obe ali samo ena
sedel še kako urico v prijet­ plat medalje. Na eni strani
nem -razgovoru, kjer so ga je navadno portret z napisom,
s primernimi nagovori poča­ na drugi besedilo z ali pa
stili še akademik Gustav Kr- brez dodatnega emblema. Meklec,
dr. Mihajlo Rostohar, dalja ali plaketa je že po iztor
Republiškega zavoda za v imenu Gorenjcev pa tov. raznem značaju ali funkciji
spomeniško varstvo tov. Ivan Kapus.
svečana, slavnostna, jubilejna,
Komelj zbranemu občinstvu Nasledrijega dne si je raz­ spominska; je predvsem di­
predstavil avtorja kot umetstavo ogledal republiški seploma, če je portretna, zanika
in vrednotil pomen njekretar za prosveto in kultuhteva od portreta verno pogovega
umetniškega ustvarjaro tov. Tomo Martelanc, ki dobnost, čeprav samo fizičnja.
se otvoritve zaradi nujne zano, tako kot na kovancih,
Vso razstavo in ves potek držanosti ni mogel udeležiti. '"'>mkah ali sploh diplomah.
pri otvoritvi je posnela za­ Tovariš Ivan Komelj je ob Medalje je poznal že antičgrebška
televizija in jo v tej priložnosti o umetniku in ni Rim, ponovno jih oživi resvoji
četrtkovi oddaji tudi njegovem življenju povedal ^so.nca; medaljerska produk­
objavila, zakar ji velja še tole:
cija se nadaljuje v 17. in 18.
stoletju. Eden velikanov medaljerstva
18. stoletja pa je
naš rojak šega. Tudi v 19. sto­
Življenjska in umetniška pot letju ni v vladarskih druži­
Vladimira Štovička
nah pomembnejšega dogodka
— rojstva, krsta, poroke, smrti
— ali v javnem življenju
— kongresa, razstave ali dru­
Morda je dobro premišljena
poteza Dolenjske galerije in
ne le goli slučaj odločil, da v
letu obletnic našega mesta
odpiramo v Dolenjski galerikaj
o medalji in medaljerstvu.
Na razstavi vise okrogli
in oglati formati; okrogli
so medalje, pravokotni plakete,
oboje skupaj pa je medage
slavnosti, ne da bi jo počastili
in ohranili v spominu
z medaljo ali plaketo.
(Nadaljevanje na 16. str.)
Miroslav Kugler: DEKLICA (1965)
ji tudi razstavo Vladimira
štovička, kiparja in predvsem
medaljerja. V medaljerstvu
so namreč dolenjski rojaki
dosegli zavidljivo evropsko
kvaliteto in zato naj bo pri­ Ob XIII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev
čujoča štovičkova razstava v
Novem mestu tudi spomin na V petek, 22. oktobra, so se servatorske probleme Novega ga gradiva m novih dognanj, ki vici, rezultate arheoloških iz­
nekatere probleme postavljajo v
veliko medaljersko tradicijo v Novem mestu zbrali slo­ mesta. Zborovalce sta pozdrakopavanj
v Drnovem in mu­
popolnoma novo luč, kar je po­
in hkrati tudi opozorilo na venski zgodovinarji na svovila Se zastoprillLa društva udaril ,v zaključni besedi tudd dezejske zbirke v brežiškem
nezavidljivo mesto, ki ga ima jem XIII. zborovanju. Zbrane zgodovinarjev Jugoslavije in lovni predsednik zborovanja. gradu.
medaljerstvo pri nas danes. udeležence je pozdravil pred­ slovenske podružnice Arheo­ Zborovanja se je udeležilo Lepi dnevi, prijetno počutje
Ker se le redko srečujemo sednik občinske skupščine loškega durštva Jugoslavije. 120 zgodovinarjev iz vseh kra­ v Novem mestu in dobra or­
s samostojnimi medaljerski- tov. Sergij Thorževskij, jim za­ Nato je akademik dr. Milko jev Slovenije, med njimi tudi ganizacija so pripomogli, da
mi razstavami, ne bo odveč, želel dobrodošlico in na krat­
Kos prebral svoj referat o nekaj študentov zgodovine iz je XIII. zborovanje sloven­
če najprej spregovorimo neko opisal historične in konustanovitvi
Novega mesta, v seminarja za zgodovino ljubskih zgodovinarjev odlično
katerem je z novimi dognanji ljanske univerze in pedago­ uspelo. T. K.
orisal nastanek mesta na podške akademije v Mariboru.
ročju, ki je že pred ustano­ Posamezna predavanja pa so
vitvijo mesta bilo dokaj go­ poslušali J.udi nekateri Novosto
naseljeno in v virih tudi meščani, ki jim je zgodovina
izpričano. V popoldanskem mesta še posebej pri srcu.
zasedanju je kustos Dolenj­ Organizacija zborovanja, ki je
skega muzeja Tone Knez s bila v rokah odbora Zgodo­
preglednim referatom in s vinskega društva za Sloveni­
slikovnim gradivom predstajo in Dolenjskega muzeja v
vil življenje na področju No­ Novem mestu, je bila brezvega
mesta in širše Dolenjhibna.ske v prazgodovini in v anti­
Tretji dan zborovanja, v
ki. Za njim je konservator
nedeljo 24. oktobra, je bila
Drago Komelj spregovoril o
na programu strokovna eks­
umetnostnem profilu Novega
kurzija, na kateri so si ude­
mesta. Zajel je vse zvrsti lileženci
s primerno razlago
kovnega ustvarjanja, podrob­
ogledali kartuzijo Pleterje,
neje pa je opisal arhitekton­
kostanjeviški samostan in Goske
spomenike ih konzervarjupovo
galerijo v Kostanjetorske
posege v starem mestnem
jedru.
knjig, ki bogatijo njihovo
kulturo.
Letos je zabeležila brežiška
knjižnica že 9.850 obiskovalcev,
ki so prebali
19.638 knjig. Kljub temu, da
so novi prostori v Prosvetnem
domu veliko lepši in
udobnejši kot prejšnji, je
obisk nekoliko manjši. Na
to vpliva oddaljenost od središča
mesta in zaradi tega
se je spremenila tudi struktura
bralcev. V knjižnico zahaja
manj osnovnošolskih
otrok, povečuje pa se število
bralcev iz vrst gimnazijcev.
Med bralci prevladuje mladina,
katere je kar 78 odstotkov,
če analiziramo sestav
odraslih obiskovalcev knjižnice
ugotovimo, da je med
njimi 8 odstotkov intelektualcev,
6 odstotkov delavcev, 1,5
odstotka kmetov in 6,5 odst.
. ljudi iz drugih poklicev.
Knjižnica ima tudi čitalnico,
v kateri se največ zadržujejo
učenci in odrasli, ki
ob knjigah in revijah čakalo
na odhode avtobusov. Tudi
dijaki se zelo radi ustavijo
tam, da pregledajo novi­
ce v periodičnem in dnevnem
tisku.
Z nabavo novih knjižnih
del v ustanovi niso zadovoljni,
ker si mnogih novitet ne
morejo privoščiti. Knjige so
v zadnjem času vedno bolj
drage in zaradi pomanjkanja
denarja perspektive glede
tega niso rožnate. Dolgoletni
bralci se že zdaj pritožujejo,
da jim zaradi skromne
nabave novih del
zmanjkuje čtiva.
Smiljem. Rozman:
BRUSAČ
»Brusač« je osma zapovrstna
knjiga enega najvidnejših
predstavnikov slovenskega
mlajšega pisateljskega rodu
Smiljana Rozmana. V njej
Rozman opisuje življenje in
srečanja Štefana Matuša, cigana,
partizana, brusača, goslača,
kivartopirca in obupanca
in spet preseneti s svojim
načinom klenega pisanja. Delo
je v opremi Jožeta Ciuhe
pred kratkim izdala Mladinska
knjiga v zbirki 2epna
knjiga Zenit.
Po končanem zasedanju prvega
dne zborovanja je ob
19. uri v Dolenjski galeriji
sprejel udeležence zborovanja
predsednik občinske skupščine,
nato pa je bila udeležencem
zborovanja na čast odprta
razstava slik starih mojstrov
iz nekdanjih galerij dolenjskih
gradov. Vodstvo po
razstavi je prevzel Drago Komelj,
ki je razstavo tudi tematsko
pripravil.
Drugi dan zborovanja se je pričel
z referatom dr. Pavla Blaznika
o posebnostih starejše agrarne
st.ruk.ture na Dolenjskem. Njegov
slikovit pregled tega malo raziskanega
problema je dal presenetljive
rezultate, ki jih je dosegel
s podrobnim študijem. Naslednja
referenta pof. Janko Jarc in dr. Tone
Ferenc, sta predavala o položaju
Novega mesta in Dolenjske
v jeseni 1943. Prvi je s politične,
drugi pa z vojaške plati osvetlil
stanje na Dolenjskem v času kapitulacije
Italije in nemškega vdora.
Z uporabo najnovejših virov,
predvsem iz Inozemskih arhivov,
sta oba referenta nanizala vrsto
popolnoma novih dejstev, vojaške
operacije na Dolenjskem pa vključila
v evropski okvir.
Po končanem dopoldanskem delu
zasedanja se je delovni predsednik
zborovanja dr. Ferdo Gestrin
spomnil šestdeseUetnice, ki
jo predsednik Zgodovinskega društva,
naš rojak Novomeščan doktor
F. Zwitter, praznuje prav v
Novem mestu. Vrednotil je njegovo
znanstveno m pedagoško delo
ter mu v imenu vseh zborovalcev
iskreno čestital, nakar mu je študentka
zgodovine izročila šop nageljnov.
Popoldanski del zborovanja je
bil posvečen pouku zgodovine na
šolah. Prof. Mavricij Zgonik je
prebral svoj referat o pisanih virih
pri pouku zgodovine. Naštel
je vrsto primerov, kako se lahko
z raznimi viri in predvsem s stikovnkn
gradivom popestri predavanje
zgodovine, pri učencih pa
doseže večje zanimanje za ta predmet.
Po vsakem predavanju se je
razvila živahna diskusija, v kateri
so diskutanti Se dopolnjovadt
ali pa tudi korigirali izrečene misli.
Vsi referenti so bili res kvalitetni
In so prinesli obilico nove­
ZAHVALA
PSGhHRjr MODERNEGA
OBLIKOVANJA
V knjigi s tem naslovom
nam avtor Nikolaus Pevsner
razloži značilna obdobja v arhitekturi
in slikarstvu od prve
polovice prejšnjega stoletja
do dvajsetih let (in še malo
dlje) tega stoletja. V tej
študiji opozori avtor na vse
važnejše pojave, ki so vplivali
na nadaljnji razvoj oblikovanja
v arhitekturi in slikarstvu.
Slovenskemu bralcu je
knjigo pred kratkim predstavila
Mladinska knjiga v zbirki
Kozmos.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENI­
JO se ob zaključku zborovanja slovenskih zgodovinarjev
v Novem mestu v dneh od 22. do 24.
oktobra toplo zahvaljuje vsem, ki so prispevali,
da je zborovanje potekalo na dostojni višini,
v popolnem redu in resnično prazničnem vzdušju.
Predvsem gre zahvala Skupščini občine
Novo mesto in njenim predstavnikom za uvidevno
pomoč, uredništvu Dolenjskega lista za
veliko pozornost in Dolenjski turistični zvezi
za poklonjene prospekte. Prav tako velja vsa
zahvala delovni skupnosti Dolenjskega muzeja,
ki je nosila vse breme organizacije našega zborovanja
in ga tako skrbno in zadovoljno
izvedla.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
Novembra v kinu »illA«
Kako zadovoljiti naše resne gledalce?
Kako zadovoljiti vse naše
gledalce? Statistika kaže, da so
gledalci vedno na strani povprečnih
aji vsaj zabavnih filmov. Na
prvem mestu so spektakli, nato
glasbene in druge komedije, weslerni
in tako dalje. Da bi zadovoljili
vse, smo uvedli dvojni program,
česar pa obiskovalci največkrat
niti ne opazijo.
Kaj bomo gledali novembra?
Ameriškega barvnega filma »Nuna«
Uzbeške
pravljice
Najnovejša knjiga zbirke
ZLATA PTICA pri Mladinski
knjigi prinaša 49 uzbeskih
pravljic, ki jih je izbral in v
slovenščino prelil Cvetko Zagorski.
Knjiga UZBEŠKE
PRAVLJICE je lep doikaz zakladnice
ljudskega bogastva
naroda, ki prebiva onstran
Urala.
se gledalci še dobro srx>rninjajo
in marsikdo bi ga hotel ponovno
videti. Na sporedu bo od 1. do
4. novembra. Odlična sovjetska
komedija »Balada o Moskvi«, ki
je prejela nagrado in visoko priznanje
v Cannesu, bo na sporedu
od 2. do 4. novembra (dvojni
program!). Ameriški film »Dekle«
priporočamo zaradi tematike ter
izredne režije in fotografije. Vrteli
ga bomo od 5. do 8. novembra.
Francosko komično kriminalko
»Nabab« bomo gledali med 9. in
11. novembrom. Opozorimo naj še
na ameriški film »David in Liza«.
domači film »Človek in ptica« ter
francoski film »Bridkosti ljubezni«.
Ne zamudite filmov »V vrtincu«
in »Na svoji zemlji«, ki sta
verjetno zadnjič na sporedu v našem
kinematografu, ker jima prihodnje
leto poteče licenca.
In še eno obvestilo: zaradi zvišanih
cen vstopnicam, je delovna
skupnost zavoda za kulturno dejavnost
sklenila razpisati abonma
za kino predstave in s tem omogočiti
rednim obiskovalcem znaten
popust pri nakupu vstopnic. Več
o tem boste lahko prebrali v naših
reklamnih omaricah in Dolenjskem
listu. if