4. januar 1952 (št. 0096) - Dolenjski list

Poštnina plačama v goto vini Posamezna številka 8di« 

DolenisKi Ust 

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA 

T.ETO III. - štev. 1. NOVO MESTO, 4. JANUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK 

Novoletna poslanica maršala Tita 

Tovariši in tovar išice, 

državljani in državljanke 

Stopamo v novo leto 1952. To ho 

enajsto leto v našem revolucionarnem 

razdobju, v razdobju nase ljudske revolucija 

in globokih družbenih sprememb. 

To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, 

polno revolucionarne vsebine, polno 

tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi 

polno občudovanja vrednega ustvarjalnega 

dela delovnih ljudi nase države. 

V tem desetletnem razdobju, odkar so 

delovni ljudje naše države vzeli svojo 

usodo T svoje roke. je prišla do globokega 

izraza ilvljenjska sila, ustvarjalna 

zmožnost in visoka moralna vrednost 

nalili narodov. To so lastnosti, ki delajo 

narode naše socialistične domovine vredne, 

da se lahko prištevajo k tistemu 

naprednemu delu človeštva, ki največ 

pripomore k napredku človeštva, k napredku 

družbe in mirnemu sodelovanju 

med narodi 

V minulih desetih letih so delovni 

državljani socialistične Jugoslavije ustvarili 

velika in trajna zgodovinska dela, 

dela, ki nam nmncofajn, da dobiva naša 

siva most čedalje bolj tisto obliko, ki so 

jo nosili v srcih in mislih skozi kruti 

štiriletni boj ti^li, ki so za te ideale 

padli, in tisti, ki so ostali živi in danes 

neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše 

prihodnosti za naše narode. 

Vsako leto i tem desetletnem razdobju 

je bilo vsebinsko bogato, eno je 

bilo težje, drugo spet lažje v življenju 

naših ljudi, po dogodkih so bila različna, 

v«.a pa so bila za naše delovne ljudi 

zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali 

pri graditvi socializma, v vsakem letu 

tega razdobja so bile zaznamovane nove 

in nove zmage, novi in novi uspehi. 

Leto 1951. to je lansko leto, pa je značilno 

tudi po tem. da je v tem letu 

stvarnost r naši državj postala najbolj 

znana v svetu, ds je končno resnica o 

naši državi predrla skozi temne oblake 

laži in obrekovanj in prišla do vseh 

tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko 

danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem 

političnem torišču je naša 

država v tem letu dosegla velik ugled, 

zaznamovan' «n bili velik? moralo » politični 

uspehi. Naši narodi so si pridobili 

še ve? prijateljev v naprednem svetu, 

pa tudi razumevanja za našo stvarnost. 

V nastopajočem letu 1952 nas čakajo 

še velike naloge v zvez-i z dokončavanjem 

petletnega plana. Tukaj nas še čakajo 

nemajhne težave, vendar pa lahko 

rečem, da bo vse to mnogo laže, kot 

pa je bilo v zadnjih dveh, treh l*tih. 

Kar je bilo najtežje, smo že prebroditi. 

Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi 

še vztrajneje, šo odločneje, še bolj enotno 

in bolj množično napeli vseh naših 

sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog 

za izpolnitev petletnega plana v letu 

1952. v katerega stopamo. Ta izpolnitev 

nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo 

naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih 

ljudi v mestu in na vasi. 

Različni ekonomski ukrepi, ki jih je 

zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se 

sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati 

vso podporo in zaupanje naših državljanov. 

Vse to delamo z edinim namenom, 

da se kar najhitreje ustvarijo 

vsi pogoji za srečnejše življenje državljanov 

socialistične Jugoslavije. Ce nekatere 

stvari še niso tako popolne, kot 

bi morale biti, bodo popravljene in zboljšane. 

Vse je odvisno samo od vseh nas 

skupaj. C'e bo naša delovna skupnost več 

ustvarila, bo tudi posameznik lahko več 

dobil in narobe. 

Naši delovni kolektivi so dobili tovarne 

in različna podjetja v upravo. S 

tem jim je naša socialistična skupnost 

zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega 

voditelja in ustvarjalca vseh tistih dobrin, 

s katerimi bo življenjska raven 

naših državljanov zboljšana. To je ena 

izmed največjih socialističnih pridobitev. 

« katero ie mezdni de!av

Mo^ji reakcionar jem še niso prezrli vseh starih županskih sukenj 

Članek bi lahkn nosil tudi tale naslov: 

»Borba za oblaste ali pa morda 

enega izmed tehle: »Zapećkarji lezejo na 

dan..,«, »Ničesar se niso naučili«, »Stari 

sovražniki v rajnki Jugoslaviji — danes 

zvesti in tihi sodelavci na listi reakcije 

...« No, vendar nam ne gre za naslov. 

Gre nam za vsebino propagande, ki jo 

že nekaj mesecev podtalno gonijo razni 

bivši vaški mogotci, sodelavci bele garde 

in klerikalci v Skorjami in okolici, da 

bi naša bodoča ljudska občina v 

skorjami postala občina tipa stare Jugoslavije 

z v združenimi vršički liberalnega 

in klerikalnega tabora. 

Volitve v nove občinske odbore bodo 

letos spomladi. V Škocjanu in škocjanski 

okolici pa so ljudje priča pravi 

predvolilni propagandi« že od oktobra 

1951 dalje. V tej propagandi je vedno 

glasnejša beseda, da naj bi bil predsednik 

bodoče občine Franc Kovačič, 

po domače Toman. veliki kmet, cerkveni 

ključar in bivši jugoslovanski župan klerikalne 

liste, ki je bil župan tudi vsa 

leta med okupacijo z izjemo nekaj mesecev, 

ko so leta 1941 Nemci postavili za 

župana Ivana Lovšeta. Kaj hoče proti- 

Ijudska propaganda. Za župana si želi 

BfElfEA N 

o v 

slovenski 

v Novem mestu 

človeka, ki je sodeloval z okupatorjem 

in bil dober prijatelj in sodelavec župnika 

Ignaca Škode, ki se zaradi svojega 

delovanja proti narodnoosvobodilnemu 

gibanju med vojno nahaja v zaporu. 

Kovačič je med okupacijo vneto zahajal 

v župnišče na zaupne sestanke in posvete, 

v jeseni leta 1942 pa je bil v šrabu 

italijanske divizije »Isnnzo« kjer sta z 

/upnikom Škodo odločala, kdo bo šel r 

internacijo in kdo bo ostal doma. Kakšen 

človek naj bi postal bodoči župan, naj 

osvetli še nekaj dejstev iz Kovačičevega 

življenja: Kovačič je pomagal pri organiziranju 

vaške straže bele garde v Skorjami 

in pod. Po osvoboditvi, ko je že 

bil izpu>č»n iz zapora, spet ni pokazal 

dobre volje, da bi svojo zelo omadeževano 

preteklost popravil vsaj z lojalnimi 

odnosi do ljudske oblasti. KovačiČu se 

kot velikemu kmetu dobro godi. diradi 

velike svinjake — čeprav brez potrebnega 

gradbenega dovoljenja! — Škoda Melhior. 

kaplan v Skorjami, mu je v oktobru 

1951 posodil 40.000 dinarjev (iz kakšnega 

denarja, se sprašujemo in mislimo 

na upravljanje cerkvenega premoženja, 

ki ga ustvarjajo verniki v skorjami!!), 

katere mu je Kovačič po prvem sejmu 

spet vrnil... 

Propagando za Kovačiča vodita predvsem 

Frane Č i n k o 1 e iz Dobrnške vasi 

in Ivan Olobevnik. sin bivšega župana 

liberalne liste. Kaj nam povedo ta 

imena? Nekdanji smrtni sovražniki — 

klerikalci in liberalci — so pozabili na 

stare spore. Zdaj, ko gre za. »skupne interese 

združene reakcije« — so enotni, 

stari spori pa so postali samo neprijeten 

star spomin... V škocjanu so bili ti 

spori zbrisani pravzaprav že med okupacijo, 

ko sta se oba tabora veljakov sestajala 

v župnišču, ki je bilo v Škocjjanu 

— in skoraj povsod na Slovenskem! 

— nosilec borbe proti narodnoosvobodilnemu 

gibanju našega ljudstva, hkrati pa 

vnet zaščitnik in zagovornik vseh njunih 

koristi. 

Kaj pripoveduje finkole med ljudmi? 

Zvito pristavlja, da naj bi bil Kovačič 

vsaj odbornik, če že ne predsednik 

občine! 

Po drugi strani skrbi za propagando 

s prjžnice kaplan Melhinr škoda, brat 

zaprtega župnika Škode, ki govori o cerkvenih 

pevcih, kaj smejo in kaj ne smejo 

v svojem življenju, govori o bodočih 

vojnah in o umorih, ki se baje dogajajo 

v okolici škocjana zato, ker so ljudje 

člani OF in o čemer se v Škocjanu in 

okolici veliko govori in je o tem nekaj 

objavil tudi že Slovenski poročevalec lani 

14. decembra. Mar ne bi bilo bolje 

in pametneje, da bi gospod kaplan Ško 

da pazil bolj na sebe in svojo moralo in 

bi manj hodil po gozdovih z ženskami 

sumljive preteklosti in morale? 

Temu in takemu predvolilnemu golažu 

se pridružuje Še tarnanje raznih 

Franceljnov iz Zbiranja in okolice Škorjana, 

ki »živijo samo od zraka« ali pa 

jim morđa notni« hrano angleška letala, 

ki »letajo nad škocjanom« in bodo takim 

kot so Marjetic, Kovačič itd. prinesla mogoče 

celo staro Jugoslavijo v škocjan. 

Del sovražne propagande, ki izvira iz 

vrst sorodstva Ziipetov v škocjanu.. pa 

ubira spet drugačne strune. Za predsednika 

žele Pavla Zapeta, tajništvo pa naj 

bi prevzel njegov sorodnik Ivko Novsak, 

ki naj bi hkrati prevzel tudi poslovalnico 

okrajnega magazina v škocjanu. Na 

ta način hi bila krajevna oblast in ostalo 

spet v rokah ž lah te — kakor v 

srednjem veku. Za kandidaturo Ivka 

Novšaka se strinja tudi Marjetic iz Segonja, 

ki je med okupacijo zahaja! v 

župnišče in je z zaprtim župnikom dober 

znanec. 

Enemu izmed Zupetovih sorodnikov 

so napoti spet člani Partije in drugi predani, 

zavedni ljudje v škocjanu, ki so tudi 

med vojno pokazali, da so vredni sinovi 

slovenskega naroda in delovnega 

ljudstva. Ni težko uganiti, odkod izvirajo 

govorice, »da bi imeli spet lepega hudiča, 

če bodo spet taki predsedniki kot 

so sedaj«. Med takimi govorniki je n. pr, 

Krašnar, mali kmet, ki pa je špekulant; 

posebno se \c »izkazal« med okupacijo 

in bi moral biti vesel, da ima ljudska 

oblast toliko dobre volje in pri za na sanja! 

Pavle Zupet govori samo to, da se 

njega ni treba hati kot kandidata, ker 

da on nima velike mature; pri raznih 

prilikah pa spet da vedeti. Češ. mi ga 

bomo dobili, takega z veliko ninturn. vi 

pa ga nimate. Pavel je bil med okupacijo 

pri DMB. Njegov sorodnik je tudi 

Ivan LovSe, bivši trgovec, nekajmesečni 

nemški župan škociana. Značilno za Zupetovo 

žlahto je delo njegovega brata 

Antona Zupeta, mehanika, ki je že leta 

1942 stopil v Legijo smrti, potem pa ves 

čas zanjo popravljal orožje. V začetku je 

bil zelo aktiven tudi v hajkah na partizane, 

ko pa je videl, da je to tvegana 

reč in lahko pride človek mimogrede ob 

glavo, se je potegnil v ozadje. Ko se je 

letos vrnil iz vojaških vaj, je dejal, da 

so samo KLO in krajevne partijske organizarije 

krive, da morajo ljudje k vojaškim 

vajam. Jasno je s tem povedni, 

koliko mu je pri srcu obramba domovine 

— in kakšno »trnje« ga bode v občutljive 

pete. 

Iz Zupetove žlahte bi bilo treba izvzeti 

samo Dragota Zupeta. kleparja, ki 

je bil v NOV in je rez. oficir naše vojske 

ter član Partije. Za njegove zasluge 

mu je treba da*i priznanje, čeprav je 

malo premalo odločen. 

* 

Kaj mislijo vsi pošteni prebivalci Škocjana 

o tej »predvolilni propagandi«? 

To, da je treba vsem naštetim ljudem in 

ostalim jasno povedati, da pri nas poti 

nazaj ni in da bodo vsi njihovi prazni 

upi šli po vodi. Kri, ki je bila prelita 

za osvoboditev, in vsi napori naših delovnih 

ljudi dovolj jasno govorijo, h 

kakšnim ciljem in po kakšnih poteh gremo. 

Ljudem, ki verjamejo pobožnim željam 

ostankov bele garde, njenih pod? 

repniknv in prišepelovalrem iz vrst starih 

klerikalcev in liberalcev, pa povejmo, 

da so dolžni tudi oni čuvati pridobitve 

narodnoosvobodilne vojne in ljudske 

oblasti. Vse naše delo ni nič drugega 

16. januarja se začne popis živine in čebelnih panjev 

Kakor vsako leto, bo ta d i letos popis 

živine, perutnine in čebelnih panjev po 

vsej državi. Za izvedbo popisa so pri 

vseh krajevnih ljudskih odborih posebne 

komisije, popis pa bodo opravili za to 

določeni popisovalci. 

Namen popisa je ugotovili točno stanje 

živine, perutnine in čebelnih panjev. 

Podobne popise imajo v vseh naprednejših 

državah in služIjo za ugotavljanje 

napredka ali nazadovanja gospodarstva. 

Pri dosedanjih popisih je bilo največ težav, 

ker so posamezniki dajali netočne 

podatke ali pa so celo utajili gotovo' RW 

Najboljši r šestmesečnem 

tekmovanju so prejeli priznanje 

Organizacije in kolektivi, ki so se v 

času šestmesečnega tekmovanja na Čast 

desete obletnice ustanovitve JLA najbolj 

izkazali, so prejeli od Glavnega odbora 

Zveze borcev Slovenije lepe diplome kot 

priznanje za uspešno delo pri izvenarmadni 

vzgoji v času tekmovanja. V novomeškem 

okraju so prejeli diplome: 

Sindikalne podružnice: Splošno gradbeno 

podjetje »Pionir^, okrajno avtopodjetje, 

železničarji, državno posestvo in 

kmetijska šola Grm in bolnišnica. Kmečke 

delovne zadruge: Trška gora in 

»Rog« v Podhosli. Krajevne organizacije 

ZB: II. teren Novo mesto, Vavta vas, Žužemberk, 

Št. Peter, Soteska, šmiliel in 

Kamence. Krajevne organizacije RK v 

Mirni peči, Hinjah in Dvoru. Telovadni 

društvi Novo mesto in Šmihel pri Novem 

mestu. Center predvojaške vzgoje v OrV 

hovici in Gabrju. Gasilno društvo v Šmihelu 

pri Novem mestu. Mestni odbor 

AFZ Novo mesto. Mladinska organizacija 

spi. gradbenega podjetja »Pionir« in 

Članstvo Zveze vojnih invalidov Novo 

mesto. 

F r a n č e k S a j e t 

Belogardisticni štajerski bataljon 

Lani smo v našem tedniku od 4. julija 

do 13. oktobra objavljali v podlistku pod 

naslovom »Kako so dolenjski farovži ustanaviljali 

svojo belo vojsko* odlomke iz obširnega 

dela našega novomeškega rojaka tovariša 

Francka Sajeta »Zločin nad domovino«. 

Medlem je prva knjiga — »Belogardizenu 

— tega dela izšla. Z avtorjevim dovoljenjem 

objavljamo ponatis 16. poglavja pod 

zgornjim naslovom. Poglavje je nadaljevanje 

lani priobčenega podlistka. 

Bivši aktivni jugoslovanski poročnik Milan 

Kranjc, ki je na pot izdajstva domovine stopil ze 

poleti 1941. leta v družbi kaplana Glavača in ing. 

Bmra, je od 10. do 17. maja pri Sv. Urhu nad 

Dobrunjami I veliko težavo zbral šestnajst ljudi, 

ki so sestavljali tako imenovani prvi četniški odred 

kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji. Svojemu 

moštvu je govoril, da bodo krenili na Dolenjsko, 

okrog Novega mesta. Smihela in Mirne 

peči mobilizirali ter osnovali zbirno taborišče na 

Gorjancih. Z Italijani se ne mislijo bojevati, »če 

bi se pa srečali s partizani, bi se z njimi udarili, 

ker v hribih za dve vojski ni prostora«. 1 

To za 

misel majorja Karla Novaka je kasneje potrdil in 

se natančneje opisal mihailovjčevski kapetan Dobri 

voj Vasiljevič-lstok. 

»Smoter našega tfeln v Sloveniji: Vojaško obvladati 

masiv Gorjancev, katerih okolica je gosto 

naseljena in bogata. Tu v Gorjancih Hm o si 

hoteli zgraditi trdno oporišče, od koder 

bi kasneje prenesli svoje delo v najugodnejši 

t TT trviDI odredov partizanskih čet, štab orune. 

nrtlojra k" 11/1. Položaj, dne 19. S. 1942, zapisnik zash- 

Sanj« belogardistov \ z Dobrunj in Bizovika, zaslišanje 

Cankarja Maksa is DobruaJ St. 100. 

smeri. Tako bi širili svoj vpliv in postopoma obvladali 

ozemlje. Kolikor je meni znano, naj bi se 

naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je major 

Novak imenovan za komandanta vse Slovenije. Na 

Gorjancih smo hoteli urediti aerodrom, da bi dobivali 

pomoč (s padali — op. S. F.) od Angležev. 

Zdaj sodelujemo z Italijani, čo pa bi dobili povelje 

iz Londona ali če bi zaradi močnega klerikalnega 

vpliva ue mogli več vztrajati ob strani 

Italijanov, smo imeli namen, oditi na Gorjance in 

od tam nelegalno (z ozirom na Italijane) nadaljevati 

svojo delo .. .< 2 

Prvotno so ljubljanski kleroiašistični voditelji 

z majorjem Novakom načrtovali, da bi ustvarili 

dvojo središč svojih oboroženih oddelkov: v Suhi 

krajini in pod Gorjanci. Ker pa jim je širokopotezen 

načrt v Suhi krajini že v kali spodletel, 

so predel Gorjancev določili za edino žarišče oborožene 

protipartizanske zarote za vso Ljubljansko 

pokrajino in s tem tudi za celotno Slovenijo. 

2 

Dokumenti o lielogardističui. mihailovičovski izdaji 

I., uvod napisal polkovnik Jaka Avšič — Rranko 

Hrast (izdano v zač. 1043. leta), zaslišanje Vasiljeviča, 

str. 7. — Dokumenti So takrat vzbudili veliko zanimanje 

Italijanov, ki so jih takoj prevedli, in velik 

pnplnh med helirni ter niiliailovieevikittd izdajalci, ki 

so v Slovencu«. ^Slovenskem domu« in lefnkih skušali 

ovreči n.iiliovo verodostojnost. Njihov edini dokaz 

je bila pomotoma izpuščena vejica v zaslišanju kaplana 

Xorl>cr!;i na str. 12 v stavku, češ da jc Norhert 

pristopil k lielognrdistorn »zaradi usmrtitve suhorskegn 

župnika Antona Starca« . . . Suhorskl župnik se je v 

resnici pisal .ione/. Hnztreson, Anton Staro pa je bil 

belogardisticni organizator in upravnik Vinomera pri 

Metliki. V originalnem zaslišanju kaplana Norborta in 

Vasilieviča, ki sem ga našel v arhivu CK KPS in po 

njem korigiral brošuro, stoji pravilno vejica med »suhorskega 

župnika in »Antona Starca-. Strojepiska, ki 

je tipkala matrioo za ciklostirano brošuro, pa je najbrž 

mislila, da se suhorski 

zato vejico izpustila. 

župnik piše Stare in je 

» B o d i t e p o n o s n i n a svojo stvarnost 

je Izjavil Aleksander Juiič ob odhodu iz naše države 

Naš rojak Aleksander Jurić, predsednik 

konzorcija »Novi ilisU iz New Yorka 1 

jetskega Informhlrojskega Imperija, imajo 

skupen epicenter — v Moskvi, To dejstvo, 

ki je splošno znano, govori o žalostnih razmerah, 

v katere so danes pahnjeni narodi 

ln države Vzhodne Evrope. Žrtve, kt padajo 

v čast In slavo sebičnih »v I g jih ciljev« 

sovjetskega Imperializma ln ekspanlzonlzma, 

nemo kričijo o bedni usodi, katero doživljajo 

narodi, kt so Izgubili HVOJO narlonalno 

neodvisnost In svobodo ln ki ječljo pod 

kanto kremeljske birokratske kaste in njenih 

tatarskih metod. 

Čeprav bodo Gomulko postavili pred sodišče 

v VarSavl In čeprav so Slanskega 

< Budimpešti in Sofiji. Na vrsti sta aretirali v Pragi, gre vendar za Isti pojav, 

LI » 7 k* ti • i . , i ' sedaj âršava in Praga, da dokažeta svojo kLga čutijo pr«v tako v Albaniji, Bolgariji, 

vseh! Za to življenje pa je treba ust var- - 

»neomajno zvestobo Sovjetski zvezi In mo Romuniji ln Madžarski, kajti v bistvu gre 

jati, delati — in nikakor ni dovolj, da dremu Stalinu«, v dokaz te »zvestobe« pa za delo Istega »čistilnega stroja«, ki je za 

bi na kraju vseh naborov, ob zmagi, pri bo mera!« na vešala nekaj komunistov. čel pred tremi leti z množičnim čiščenjem 

»f Istke, aretarljel deportiranje, obsodbe, zniitral lnformblrojsklb partlh v vzhodnno- 

stavljali posamezniki svoje piskerčke in obeSanje ln streljanje, ki se v valovih poevropsKoh državah. 

lovili koristi zase h svoje otroke. Tajavijo zdaj T tej, zdaj v drugI državi sov 

(Po Slovenskem poročevalcu) 

krat, ob zmagi, jih ne bomo poznali! 

Ostanki škoejansk'h reakcionarjev pa 

si morajo zapisati pred oči in vest te-le 

jasne besede: tudi v Škocjanu ne bomo 

imeli stare, klikarske ali žlahtarske ob 

ZA NASE G O S P O D A R J E 

Kako naj pomagamo sadovnjakom 

čine starega kova. pač pa bomo volili 

Sadovnjak pri hiši, če ne govorimo 

pravo, ljudsko občino. 

o večjih nasadih, je približno prav tako 

zaželen kot zelnik. Kdorkoli, ki si 

postavi dom, pa naj bo tudi bajtar, si 

zaželi, ker smatra to že za neobhodno, 

vilo živine. Zaradi dajanja napačnih po posaditi nekaj dreves. 

datkov in utaje je bilo nekaj posestnikov Pri našem ekstenzivnem, zanemar 

tudi v naših okrajih prav občutno kaznojenem sadjarstvu predstavlja to drobvanih.no 

sadjarstvo lepo število dreves. Ce 

upoštevamo le privatni sektor, skoraj 

Dolžnost lastnikov živine vseh vrst, 

nimamo večjih nasadov. Vsi privatni 

perutnine in čebel je, da dajo popisoval nasadi so le nekake ohišnice poleg pricem 

točne podatke in jim nudijo pompč, ložnostnih, posamezno posajenih dre 

da bodo svoje delo res čim bolj točno ves. 

opravili. Za oviranje popisovalcev, da Da so se sadjarji začeli bolj zanijanje 

napačnih podatkov ali utaje pri pomati za sadno drevje, so jih k temu 

pisu so tudi letos predvidene stroge prisilile razne bolezni in drevesni 

kazni. 

škodljivci. V zadnjih letih je povzročil 

največ škode ameriški kapar, imenovan 

San Jose ušica. Ta je spravil v najkrajšem 

času mnoge sadjarje ne samo 

ob ves pridelek jabolk, pač pa so se 

posušila tudi drevesa. S tem smo bili 

opozorjeni, da je treba nekaj storiti, 

Sadovnjak, ki je dobro oskrbovan 

in gnojen, je odpornejši proti raznim 

boleznim in škodljivcem, seveda tudi 

proti ameriškemu kaparju. Zato moramo 

takim sadovnjakom pomagati z 

ukrepi. Lastniki bodo morali uničevati 

škodljivca ter pomagati drevesu, da bo 

odpornejše. 

Ti ukrepi bi bili: 

1. Posekati takoj vsa drevesa, ki so 

že na pol suha, ker se ne dajo več 

rešiti. Od posameznih posekanih dreves 

Predpisi o brezplačnem zdravlfenfu 

sežgimo drobno vejevje takoj, debelejše 

veje in debla pa obžgemo, da uničimo 

zalego, ki je na prezimovanju, 

Vsa dosedanja določila o brezplačnem 

zdravljenju ostanejo ie naprej v veljavi ne 

glede na objavljeno zvišanje oskrbnin In 

1. Osebe, ki bolehajo na neaktivnih oblikah 

tuberkuloze; 

2. otroci predšolske dobe. učenci ln Stu 

da se spomladi ' ne začne spet širiti. 

Srednje poti pri tem ni. 

2. Manj napadena drevesa pomla 

tarif v zdravstvenih ustanovah. V državnih denti vseh Sol ln fakultet, slušatelji vseh dimo (dobro obžagamo). S tem obžago- 

zdravstvenih ustanovah se brezplačno zdra tečajev, v kolikor Imajo še pravico do brezvijo 

naslednje bolezni: nalezljive bolezni plačnega zdravljenja In 

vanjem uničimo največ zajedalcev, ker 

(skrlatlnkn. davlea, griža, ošpice, oslovski 3. člani kmečkih delovnih zadrug. se ti pri manj napadenih drevesih na 

kašelj, tifus, legar Itd.), aktivna tuberku Osebe, ki po teh predpisih nimajo pravice hajajo le na mlajših delih dreves. 

lozna obolenja, trahom. rakasta obolenja do brezplačnega aH znižanega zdravljenja, 

spolne bolezni, duševne bolezni, vse ozdrav pa so njihove premoženjske, socialne aH 3. S skrajšanjem drevesne krone si 

ljive In popravljive nakaze bodisi od roj družinske razmere take, da bi bile gospo omogočimo temeljitejše škroplenje in 

stva aH zadohljeno pozneje. Oskurhnlna ne darsko ogrožene, nko bi morale plačati stro je zato tudi cenejše. S tem obžaganjem 

plačajo dalje porodnice; slromušol: otroci do ške za zdravljenje, morajo prositi za odpis 

treh let; osebe, ki so zaradi bolezni demo oskrbnih stroškov za zdravljenje. Taka bomo prikrajšani na pridelku delno 

bilizirane Iz vojske; osebe, ki zbole na or prošnja za odpis oskrbnih stroškov se vloži samo v prvem letu, naslednje leto pa 

ganiziranem prostovoljnem delu; flzkullur pri zdravstveni ustanovi, kjer se je dotični bomo imeli spet lep in obilen sad. 

nlkl. ki zbole ali se poškodu jejo na re zdravil, prošnji pa mora hiti priloženo popubliških, 

zveznih aH mednarodnih tekmotrdilo krajevnega ljudskega odbora z 4. Pomlajeno drevje pognojimo, če 

vanjih; učenci In študenti vseh šol, ki Imajo natančno n a v e d e n 1 m I razlogi zara ne z drugim vsaj z gnojnico ali stra- 

brezplačno oskrbo v Internatih aH Imajo di katerih se utemeljuje odpis oskrbnin. To 

štipendije; nosilci odlikovanj. Invalidi, zanišnico. 

Priporočamo, da se gnojnica 

potrdilo mora odobriti Se okrajni ljudski 

varovanci Itd., ki Imajo brezplačno zdrav odbor — Svet za socialno skrbstvo. 

ne razliva samo po travišču, temveč 

ljenje določeno po posebnih predpisih. 

Bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v naj se pod drevesom napravijo luknje, 

Ne glede na vrsto bolezni se ne zaračunava 

nlkaka oskrbnina nI t pristojbina v. naslednjih 

ustnim vali: v protltuberkuloznlh, 

kažno-venerlčnlh, v protltrahomsklh ln otroških 

dispanzerjih, v otroških ambulantah, v 

materinskih In dečjth domovih, v porodnišnicah, 

v posvetovalnicah za matere In otroke, 

na postajah za prvo pomoč. Po posebnih 

predpisih Je določena tudi brezplačna 

bablška pomoč po krajevnih (državnih) babicah, 

ki ne smejo za svoje delo od nikogar 

zahtevati plačila aH nagrade. 

Polovično oskrbnino In pristojbino 

plačajo naslednji: 

bolnišnice ln ambulante, naj Imajo vedno v katere zlivamo gnojnico, če nimamo 

s seboj potrdilo In tikainleo, ki jih opravičujejo 

do brezplačnega zdravljenja «H zni časa prekopati rušo pod drevesom. Ako 

žane oskrbnine. S tem si prihranijo nepri drevesa zalivamo samo preko travišča, 

jetnosti naknadnega Iskanja dokazil In porabi trava večino hranilnih snovi, 

In eventuelnega začasnega vplačevanja naplačll, 

zdravstvenim ustanovam pn se olaj- ki se nahajajo v gnojnici. Drevesu pri 

Sa nepotrebno rtelo. Pravica rto brezplačnega de tedaj le malo gnoja v korist. 

zdravljenja pa seveda ne vsebuje tudi pravice 

do brezplačnega prevoza v zdravstvene Celotna navodila so lahko izvedljiva 

ustanove, čl nima dotični te pravice ie po in poceni ter se dajo opraviti z majh 

kakih drugih predpisih (n. pr. zavarovanci, nim trudom. Sadovnjak bo za to hva 

invalidi, oficirji Itd.). 

ležen, gospodar pa zadovoljen, ko bo 

Svet za ljudsko zdravstvo 

ln socialno skrbstvoLRS videl, da delo ni bilo zaman. 

A tndi tukaj so nastale težave, saj je novomeška 

oborožena skupina razpadla celo brez partizanskega 

posega. Položaj je morala hitro priti reševat 

Kninjceva skupina, ki je tudi sama nestrpno pričakovala 

kake rešitve, saj jo je v Suhi krajini 

pred uničenjem obvarovalo edino srečno skrivanje 

pred partizani, oh srečanjih z njimi pa lažno izdajanje 

za partizane. 

Po tem polomu se je Jože Pavlic, inšpektor na 

kmetijski šoli na Grmu in pred vojno načelnik 

novomeške podzveze Zveze fantovskih odsekov, po 

naročilu .Tanka Debeljaka in kaplana Babnika t 

vlakom odpeljal v Dnbrepolje h kaplanu Lavrihu. 

Po njem je poročniku Kranjcu naročil, naj s svojim 

odredom nemudoma krene k Novem mestlt, 

mu naznačil pot in povedal za vodnike. Zadnje 

dni maja je poročnik Kranjc z enaindvajsetimi 

četniki krenil od Starega gradu mimo Sv. Antona 

in preko Suhe krnji no do Žužemberka, Tu je 

Kranjc do kaplana Janeza Jenka poslal Jela Capudra, 

ki so ga Italijani, misleč, da je partizan, 

zaprli in ga čez nekaj tednov, ko so ugotovili poto, 

izpustili, da se je lahko vrnil v belogardisticni 

oddelek. Od Žužemberka je Kranjčev odred 

prvi dni junija »sestradan prišel pod Gorjance«. 8 

Joško Takoš pa je zabeležil v svoj dnevnik: 

»Med potjo smo se stalno kretali med partizani 

in Italijani, ki so se tepli... Utaborili smo se šele 

pri St. .Tostu. Od tu dalje smo se kretali 

kot partizani ... Dobili smo tudi zvezo potom 

kaplana (Babnika — op. S. F.), ki je sijaien 

dečko, z Ljubljano in Novim mestom... Med tem 

Saseitl ntt je večkrat obiskal komandant Janko 

(Debeljak — op. S. F.) in smo bili tako stalno 

povezani z Ljubljano.«* 

Poročnik Milan Kranjc je že ob odhodu iz 

Ljubljane dobil naročilo, da ne sme napadati Italijanov 

in jih z ničemer ne izzivati. Pod Gorjanci 

8 

Bahnikov koncept spomenice, ki jo je proti .Tanku 

Debeljaku v jeseni 1942 predložil Italijanom. Original 

v Babnikovem arhivu. 

* Dokument III., dnevnik .loika Jakoša str. 28. 

Brošura ima več izdaj, ki se ne ujemajo v paginaciji. 

pa je naletel že na krajevni dogovor z italijanskim 

vojaškim poveljstvom v Novem mestu, ki ga jo 

kaplan Wolbang v imenu belogardistične organizacije 

sklenil z Ilalijani. Pri tem je kaplana Babnika, 

Wolbanga in njune sodelavce vodilo naslednje 

načelo: 

»Odnos do Italijanov. Naše načelno stališče do 

njih: skupna baza — boj komunizmu. Ta odnos je 

pravilen, če zmaga os ali ne zmaga ...« 5 

Poveljnik divizije »Isnnzo« brigadni general 

Emilio Čoronati je imel enako stališče do belogardistov. 

Zato je po sporazumu z Wolbangom 

»pričakoval konkretnih predlogov za skupno vojaško 

akcijo«. Tudi , poveljstvo karabinjerjev pri 

diviziji »Isnnzo« je po trezni oceni razmer na 

Dolenjskem v svojem poročilu poveljstvu karabinjerjev 

XI. armadnega zbora zagovarjalo isto 

mišljenje: 

»Na pobudo klerikalne stranke, tako s,e zdi. se 

snuje .bela zarda' (sruardia bianca), ki ima nalogo, 

da iz katoliških elementov organizira akcijske čete 

za vojskovanje proti komunistom. 

Ta organizacija bi lahko dosegla lep razvoj, če 

bi in podpirale in vzdrževale naše oblasti. 

Najboljše uspehe bi dosegli, če hi skupine .bele 

garde' delovale v sodelovanju in pod vodstvom 

naših oddelkov.«" 

Do želje po sodelovanju z belogardističnimi 

skupinami jo novomeške Italijane privedel težak 

položaj. Karabinjerji pri XI. armadnem zboru v 

Ljubljani so svojim nadrejenim na Sušaku in T 

Rimu 7. junija 11142 takole prikazali zagato, v ka,tero 

so slovenski partizani spravili italijanske za. 

sedbene čete: 

»Položaj, kot se je razvil v teh nekaj zadnjih 

tednih, povzroča skrbi ne samo zaradi svojega bodočega 

razvoja, ampak predvsem zavoljo ugleda 

naših oboroženih sil. ki so morale doslej prenašati 

iniciativo nekaj stotin upornikov in pri tem 

so utrpelo nemajhne izgube. 

8 

Kot opomba pod 3. 

8 

Peš. divizija »Isonzo*, poveljstvo kr. kar., N. I/lAj 

4. junija 1942. 

«

Štev. 1. DOLENJSKI LIST Stran S 

©Senjski list« stopa v tretje leto 

V vrsti časnikov in dijaških listov, i seboj. Največje težave — iz nič je bilo 

ki so se tiskali v Novem mestu od leta treba ustvariti osnovno omrežje dopis- 

1948 dalje, je v letu 1950 dobil novi nikov, seznanjati ljudi z novim časo- 

Dolenjski list tekočo številko 28. Lahko pisom, ga razširjati, ustvarjati finančno 

bi torej trdili^ da je imelo Novo mesto podlago za redno izhajanje, urediti 

— in z njim Dolenjska — že pred Do 

lenjskim listom stoletno časnikarsko 

tradicijo, dasiravno je prvemu časniku 

sledil štiridesetletni molk in so nato 

šele Dolenjske novice, prve po letu 1885, 

34 let zarezovale v svoje bralce zanimanje 

za reden lokalni tisk. 

Dve leti v življenju tedenskega časopisa 

ne pomenita mnogo, če namreč 

vemo, da sta jih morala uredništvo in 

uprava lista uporabiti predvsem za 

urejevanje tisočerih vprašanj, težav in 

naporov, ki nujno nastajajo ob porodu 

lokalnega lista, namenjenega področju 

trem, kasneje celo štirim okrajem. Pred 

nami ležita dva letnika Dolenjskega 

lista. Več tisoč drobnih in širših vesti 

je na njunih natiskanih straneh, krajših 

in daljših člankov, spominov na 

leta NOB, slik iz borb in življenja naših 

delovnih ljudi, ki gradijo navzlic 

vsem oviram s strani bivših zaveznikov 

zmagoviti socializem; tem so se priključili 

številni dopisi naših kmetov, 

delavcev in ljudske inteligence, ki so 

vsak na svojem področju naslikali živ 

košček naše stvarnosti in jo ohranili 

nam in zanamcem. 

Kako je bilo zapisano pred dvemi 

leti v prvi številki? 

»... Kakor so naše žuljave roke 

krepko prijele za puško v nai-odnoosvobodilni 

borbi in ljudski vstaji za 

boljše in lepše življenje, tako tudi sedaj 

krepko vihtimo sekire, motike, kose in 

vodimo plug za boljše življenje, za 

lepšo bodočnost mladega rodu ...« In 

še: »... Tak svetovalec hoče in mora 

postati naš Dolenjski list. V njem bomo 

prikazovali točno, nepristransko naše 

življenje, naše delo in napake. Skrbeli 

bomo, da bo tak, da bo bralec v njem 

videl sebe kakor v zrcalu ...« 

So bili cilji doseženi, naloge izpolnjene? 

Nekatere bolj, druge manj. List 

se ie približal svojemu namenu — tako 

sodi o njem uredništvo na podlagi 

mnenj bralcev in kritikov, svetovalcev 

in vseh, ki jim je razvoj našega lokal- J 

vprašanje tiska v Ljubljani, iz nič 

takorekoč sestaviti uredništvo in upravo 

lista in podobno — so za nami. S 

trdno voljo, obogateni z izkušnjami dela 

zadnjih dveh let, smo ob vstopu v 

tretji letnik našega tednika trdno od 

ločeni: 

javnih delavcev v dolenjskih okrajih, 

s sodelovanjem vedno širSega števila 

dopisnikov iz vseh naših vasi, mest, 

tovarn, ustanov in delavnic, ob podpori 

Partije in Fronte na Dolenjskem 

— nadaljevati, kar smo doslej dve leti 

gradili! Vse, kar je bilo dobrega, nam 

bo služilo tudi vnaprej kot kažipot. Na 

napakah in pomanjkljivostih pa se 

učimo, jih odpravljamo in iščemo novih 

poti, kako čim varneje slikati na.Šo 

stvarnost in kar največ prispevati k 

s pomočjo vseh političnih, gospo- i velikemu zgodovinskemu cilju: uresnidarskih, 

kulturno-prosvetnih In ostalih i čitvi socializma. 

Kaj nam je povedala lanska anketa? 

Prinesla nam je več, kakor smo 

lahko pričakovali. Dobili smo kopico 

dobrih nasvetov, pametnih navodil, 

vprašanj in namigov za izboljšavo 

vsebine in oblike lista. Anketa je pokazala, 

da je med listom in bralci že 

ustvarjena prav tesna povezava. Bralci 

v resnici želijo, da bi bil list vedno 

boljši, da bi kar najbolj ustrezal potrebam 

našega časa, da bi v njem našli 

prijetnega branja vsi, ki pošteno delajo 

in se trudijo za napredek in naš 

veliki čas. 

Zal v anketi lani niso sodelovali 

vodilni politični delavci in frontni odbori 

v Črnomlju, Kočevju, Trebnjem 

in ostalih večjih krajih — z izjemo 

Novega mesta, kjer je n. pr. o anketi 

in o Dolenjskem listu večkrat razpravljal 

okr. odbor OF, agitacijsko-propagandna 

komisija pri Okrajnem komiteju 

KPS pa je na celodopoldanski seji 

temeljito pretresla vprašanje vsebine, 

nalog in pomoči lokalnemu časopisu. 

Tudi sicer je bila skrb za razvoj lista, 

dopisništvo, pridobivanje novih naročnikov 

itd. v zadnjih dveh letih najobčutnejša 

v novomeškem okraju, malo 

manj v čmomeljskem, zelo slaba pa 

je bila v trebanjskem in kočevskem 

okraju. Število dopisnikov, naročnikov 

in malo objavljenega gradiva iz teh 

okrajev to potrjuje. Naj tretje leto izhajanja 

Dolenjskega lista tudi te po 

nega tednika pri srcu —, do cilja pa ' manjkljivosti odpravi. Uredništvo in 

ima vendarle še precejšen del poti pred I uprava lista se bosta z vso vnemo 

»Čeprav ob petrolejki preberem ga pa - 

od prve do zadnje vrstice • •.« 

Naj naslednji stavki ne izzvenijo kot 

neskromnost uredništva. Zapisali smo 

jih zato, da povemo, kaj mislijo bralci 

o Dolenjskem listu. 30. decembra se je 

oglasila v upravi lista tovarišica Marija 

'Kovačič s Trške gore št. 21. Za leto 1952 

je plačala 400 dinarjev celoletne naročnine 

in pristavila, 

»da bi rada tekmovala v nagradnem 

žrebanju za kakšno lepo knjigo.« Ko 

smo jo vprašali, če je z listom zadovoljna, 

je pritrdila in dejala, da ga, čeprav 

ob petrolejki, prebere vsak teden 

od prve do zadnje vrstice. Vse ji pove, 

—• tako je rekla — le še vremenske napovedi 

nima naš Dolenjski list! 

Pred nekaj dnevi je bila v upravi 

lista naročnica Vrščaj Marija; tudi ona 

je obnovila celoletno naročnino. Z vsem 

je zadovoljna — le na Janeza Popotnega 

je bila huda: prvič zato, ker se ne 

oglaša redno vsak teden, drugič pa, ker 

se ji ni mogel osebno predstaviti (bil je 

slučajno v Trebnjem in nam je bilo 

žal, da našega zvestega sodelavca nismo 

mogli Jerajevi predstaviti — najbrže je 

imela zanj kaj posebnega!). 

Tovariš Blatnik iz Crmošnjic, Jeraj 

iz Kočevskih Crmošnjic, pa cela vrsta 

ljudi iz novomeške okolice nam je v 

preteklih tednih povedala to in ono o 

Dolenjskem listu. Tovariš Ferdo Zupančič, 

tajnik KLO Sela-Sumberk pravi 

o listu takole: 

»Prav zares sem se ga tako privadil, 

da mi je dolg čas brez njega!« V listu 

najde marsikaj zanimivega, le dopisov 

iz trebanjskih kotlin je premalo (kar je 

seveda zelo res!) Učiteljica Anica Pire 

je obljubila, da bo v Sela-Šumberku 

poskrbela za nove naročnike. • 

Okrajni aktivist Avgust Mežnaršič 

v trebanjskem okraju je bil ves nesrečen, 

ko mu je uprava zaradi neke pomote 

list začasno ustavila. Na vse se 

je jezil, dokler lista spet ni dobival. 

Nikdar ni tako truden, da »Dolenjca ne 

bi vzel v roke«, kakor sam pravi. To, 

kar prebere, ne obdrži samo zase. Malo 

je tako pridnih bralcev kot je Guste]! 

V trifiki v Trebnjem kupujejo kadilci 

ob petkih tobak in Dolenjski list. 

Zdaj ga bodo lahko kupovali tudi v 

> Veletrgovin i« v Trebnjem, kjer se bodo 

Tončka, Albinca. Etka in Vera zavzele, 

da ga bodo čim več prodale. 

»Kako naj bi pisala svojcem v tujino 

o vsem, kako živimo in delamo pri 

nas!« nam je dejala Anica Kernc iz 

St. Ruperta, ko je naročila Dolenjski 

list za strica, ki živi že dolgo vrsto let 

If Ef If 

N o v 

slovenski 

RI*iK*b|f umetniški film 

um v Novem mestu 

DELAVNOST INVALIDSKIH 

ORGANIZACIJ V OKRAJU 

TREBNJE 

V Času fi-mesečnega tekmovanja na čast 

J L A so pokazal« posebno vnemo invalidske 

organizacijo okr*}« Trebnje. Invalidi so v 

« mesecih opravili VX22h prostovoljnih delovnih 

ur. V enotah PLZ sodo!uje 45 invalidov, 

ki pomagajo S vsemi močmi pr| delu 

protiletalske zaščite. Za kulturni dom v Tr. 

stu so imvalMli trebanjskega okraja zbrali M 

kubičnih metrov lesa in 'J.%.000 dinarjev. 

Okrali odbor VU if dobil pohvalo Glavne 

ga Odbora ŽVVI, pohvaljeno Pa je bilo tudi 

članstvo invalidske organizacije v okraju. 

v Angliji. Res, marsikdo je prihranil 

sorodnikom v Ameriki in drugje po 

svetu prenekatero pismo, ker jim je 

naročil Dolenjski list! Kakor most med 

staro in novo domovino je Dolenjski 

list našim izseljencem. 

Ko smo v Mirni priporočili zadružnikom, 

naj objavijo ob novem letu primeren 

oglas, nas niso odslovili tako kakj,or 

na okrajnem zadružnem skladu, 

kjer so dejali: »Nimamo denarja za take 

stvari!« 

»Če ga nimamo trenutno v blagajni, 

ga pa lahko zaslužimo!« nam je povedal 

predsednik kmečke delovne zadruge 

na Mirni tovariš Gracar, podprla 

sta ga zadružnika Pepe Golob in 

Drago Košenina. Skupno bodo vozili 

drva in mimogrede plačali oglas. 

Pridobivanje novih naročnikov za 

Dolenjski list naj bi bila ena izmed 

nadoj? naših frontnih in ostalih orjramdzacij 

v prihodnjih mesecih. Ko stopamo 

v tretje leto izhajanja našega lokalnega 

časopisa, se obračamo na vse 

stare in nove naročnike s prošnjo, da 

nam v svoji najbližji okolici pridobijo 

vsaj po enega novega naročnika . 

Uredništvo in uprava lista se zahvaljujeta 

ob tej priliki vsem stalnim in 

priložnostnim sodelavcem našega tednika 

za dosedanje sodelovanje in pomoč, 

hkrati pa jih prosita, da tudi pri uresničevanju 

načrta: V VSAKO HISO 

DOLENJSKI LIST! pomagajo tako nesebično, 

kakor so pomagali tedniku doslej. 

Ako poprimemo vsi, bo tudi ta nar 

rt kmalu dobro uresrmčm. 

trudila, da se s pomočjo Partije in 

Osvobodilne fronte, vseh njunih aktivistov 

in ob pomoči vseh naročnikov 

in bralcev letos uresniči osrednja naloga, 

ki smo si jo za leto 1952 postavili: 

V vsako hišo 

»Dolenjski lisi« 

Težave s papirjem so letos nekoliko 

manjše, zato bomo izdajali tednik vsaj 

dvakrat na mesec na šestih, po možnosti 

pa tudi na 8 straneh — poleg tega, 

da bomo ob raznih prilikah poskrbeli 

tudi za posebne priloge našemu časopisu. 

Razširitev lista zahtevajo razmere 

same, vodno večje število dopisnikov 

in izobilje gradiva, ki ga dobiva uredništvo 

od starih in novih sodelavcev 

lista. K temu pa nas vzpodbuja tudi 

vedno večje število stalnih naročnikov 

Dolenjskega lista, ki v zadnjih 6 mesecih 

počasi, a vendar vztrajno narašča 

in dokazuje, da je list Dolenjski potreben, 

bralcem pa drag in domač. 1 

Ne samo na odstrel, 

in gofltev divfadl 

V m>vemeškem okraja j* B lovskih djro- 

«n z teO-ttml člani. splošno stanje divjadi 

nI zadovoljivo, številčno stanj« neškodljive 

divjadi so niža, dne!m le škodljive 

divjačine — posebno divjih svinj — Iz leta 

v leto več. 

Da Je številčno stanje srnjad!, posebno na 

Gorjancih, potem zajcev, poljskih jerebic In 

podobne neškodljive divjadi nizko, Je več 

vzrokov, med katerimi nelovsko izživljanj* 

posameznih članov lovskih družin nI na 

zadnjem inestn. Pregovor pravi« da nI vsak 

kosec, ki nese koso na rnmJ; prav tako »odi 

ni vsak lovce, kt nosi puško, Ima lovski snak 

In morda le pero za klobukom. Ce n. pr. 

Man oziroma lovski upravičenec odstirali v 

eni lovski sezoni do 44 zajcev, kot J« bilo to 

slučaj v lanski sezoni, toprav gotovo go nt 

v prid dvlgo staleža. Na Gorjancih so zel nel« 

pogosti divji lovci lz sosedne HrvaŠke, k! 

ob vsakem časa streljajo srn«. Mnoge od 

njih člani podgorjasaklh lovskih dražin poznajo, 

vendar Se niso ničesar pokrenlll. da 

se ta uelovski ln nezakoniti način lova 

prep reč!. 

Zelo na veliko se »ndejstvnjejo« v loviščih 

v zadnjih letih potepuSkl pa! In mačke- 

Tudi t) ne delajo na dvigu staleža divjadi 

in vendar Jih lovski upravičenci n« preganjajo 

oziroma pobijajo, kot bi bili to po 

zakona dol/nl. Na lovskih sestankih aleer 

navajajo škodo, kt Jo povzročijo pat ln 

mačke v loviščih, ko pa vpraša« zakaj Jih 

ne postrelljo. se pa od režejo kot oni dan 

neki mesar-lovee v St. Jerneja: 

»Jaz se ne bi rad zameril lastnik n takega 

psa ali mačke, naj pride okrajni gozdar ln 

postreli te škodljivce.« 

Torej, po mišljenju takega »lovca« naj 

bi bil okrajni gozdar nekak konjsč za pobijanje 

Škodljivcev v loviščih, zajce In drniro 

divjad pa hI že potem sami odstrelili 

In seveda pojedli. Pač zelo značilen dokaz 

lovske zavesti lovca, ki Ima očlvldno veliko 

več smisla za odstrel kot za gojitev divjadi 

In njeno čuvanje. 

Veliko Škodo delajo divje »vlnje. ki pa 

niso toliko prebivale! okrajnih lovifič. pač 

pa bolj »gostje« Iz državnega rezervatnega 

lovišča Rog. kjer Imajo prav ndobna zato 

člšča po zaslngl nepravilne razmejitve med 

državnim ln okrajnim loviščem. Premalo Je 

tudi dobro pripravljenih pogonov na svinje 

v zimskem času. Posebno kmetje se zelo 

neradi odzovejo na tak pogon. Bolj živo se 

bodo morale zavzeti za zatiranje teh Škodljivcev 

tndl posamezne lovske družine, kajti 

lovci so dolžni zaščitit! kmeta pred »kodo. 

ki Jo povzroča divjad. 

Zelo so ta po vojni razmnožile poljske 

vrane, Id prav tako delajo občutno Škodo 

na poj to. Tudi pri zatiranju vran le potreb- f 

no več sodelovanja med kmetovalci in lovci 

Najboljši način zatiranja vran je zastrupljanje 

z jajci. Toda dogodi se dostikrat, da 

kmet noče zato žrtvovati niti enega jajca, 

čeprav Ima sam največ škode od vran. 

V bližnji bodočnosti bo treba misliti na 

osvežitev krvi pri zajcih v loviščih z zajci 

V Dragi pri Loškem potoku bodo ustanov 

livlnoreisho delo?no zadrugo 

N« daleč od Loškega potoka se razprostira 

ozka ln dolga dolina, stesnjena med 

velike gozdove. Po njej so razvrščene v primerni 

razdalji vasi Lazeč, Podpreska, Draga, 

Srednja vas in Trava tja do gorske prelomnice 

nad Čabrom. To Je akrajno zapadni 

del kočevskega sveta, ki ga Potočanl nazlvajfl 

tudi Kočevsko. Hočevarji se ves čas 

obstoja niso kdovekaj brigali za dvig tamkajšnjega 

gospodarstva. Izseljevali ao se v 

Ameriko, doma pa Je preraščala zemljo alkara 

In plevel) a to I u d I nI čudno, če je 

gospodarstvo tega kraja skoraj popolnoma 

propadlo In da so bile lepote tega kraja 

malokomu poznane. 

Tt kraji so že od vsega začetka privlačevali 

ljudi lz Loškega potoka. Kota In 

bližnjih vasi, ki so se tam za stalno naselje 

ljevall. Vse ponemeevanje v stari Avstriji, 

vplivi nemlkntarjev In zaničevanje a strani 

Hočevarjev Jim nI moglo ubiti zavesti, da 

to njihova zemlja. Zagrizli so se vanjo z 

vao ljubeznijo. Jo prepojili z znojem — nI 

pa Jim dajala tistega kar NO potrcitovatll za 

Uvijanje, ker to bila njihova posestva 

majhna In razmetana. 

čeprav so se Hočevarji odločno upirali 

vplivu Slovencev ln čeprav ao Imeli vso 

podporo v oblasti (tudi v stari Jugoslaviji), 

Je bil vpliv Slovencev, ki so Imeli več sml 

sla za gospodarjenje, vedno večji. Vendar 

pa Je početje Hočevarjev močno oviralo Slovence 

pri nadaljnjem razvoju 

Narodnoosvobodilna borba Je prinesla 

svobodo na Kočevsko ie med borbo. Tedaj 

se je tudi odločno pokazalo, čigava je ta 

zemlja. Raznmljlvo je, da so jo Hočevarji 

lahko zapustili samo zato, ker Je niso ljubili 

In ker nI bila njihova. Med M) H je 

bilo tam osvobojeno ozemlje. Le redkokdaj 

Je tja stopila sovražnikova noga. Med domačini 

skoraj ni bilo človeka, ki n« bi 

aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni vojni 

aH kot aktivist na teren n. 

Po osvoboditvi se je vse spremenilo. Na 

sapusčenth posestvih Hočevarjev so najprej 

oatanovlH državno posestvo, nato pa ekonomijo 

Lesno Industrijskega podjetja Ribnica. 

Ekonomija Je dosegla zelo lepe uspehe 

Vzgojili so lepo Število goveje živine, začel! 

v manjšem obsegu s avlnjerejo. T letošnjem 

leto pa ao Imeli naJlepSl pridelek krompirja 

v okrajn. 

Vendar pa. čeprav so bil! na Kočevskem 

doseženi že lepi napebl. žive tamkajšnji 

ljudje le po starem. Vzrok Je treba Iskati 

tndl v tem, da Jim Okrajni ljudski odbor 

Kočevje vse premalo pomagal, zlasti wrt 

tudi na varstvo 

morafo misliti lovci 

U drugih krajev. Poljaka lovilca bodo poživila 

i gojitvijo fazanov, katere bodo dobil! 

v kratkem v zameno sa srne. Lovske 

družine lu posamezni lovci se bodo morali 

veliko bolj zanimati za gojitev divjadi, kajti 

tuđi lovstvo Je treba graditi na gospodarski 

podlagi. Potrebno Je tudi več rednosti 

pri posli.lan j n poročil in sestavi evidence, 

kajti ta je prav tako potrebno v lovstva 

kot pri drugih vejah gospodarstva. V letu 

1952 bodo morali vsi člani lovskih drnžln 

polagati Izpite, pa Je prav, če se že sedaj 

pripravljajo na nje. P. 

organizaciji drugačnega načina življenja. 

Ljudje na Kočevskem so začeli razmišljati 

kako bi st v bodoče uredili življenje. Zaradi 

tega je bil na pobudo OLO is. decembra 

sklican sestanek v PedpreskI, da bi se o 

vsem tem pogovorili- Rezultat sestanka jo 

iokazal, da si ljudje na Kočevskem sami že 

M tOIWMM.I«««»»»»MMtt, >MMtt, M>..., Mt,.« tK««««»>«

SfiMna foptostba m krepitev zadružništva 

na/važne/ši nalogi frontnih organizacij 

Občni zbori frontnih organizacij so 

za nami. Potekali so tako, kakšen je 

bil pač prejšnji odbor. Marsikje bo 

moral novi odbor na novo poživiti delo 

organizacije, pobrati članarino, vključiti 

v organizacijo še vse, ki imajo pogoje, 

ustanoviti posamezne sekcije, izdati 

nove legitimacije in podobno. Od 

delavnosti odbora in posameznih odbornikov 

ter vodij sekcij je v veliki meri 

odvisno, ali bo frontna organizacija v 

kraju tista, ki bo vodila in usmerjala 

vso politično, kulturno-prosvetno in 

gospodarsko dejavnost kraja ter pravilno 

tolmačila vse dogodke doma in v 

svetu, ali pa bo capljala za repom vseh 

dogodkov in prepustila vodstvo in besedo 

takim, ki na primer že sedaj vlečejo 

iz naftalina županske stolčke, 

misleč, da bo spet vse po starem. 

Kot glavni in najbolj nujni nalogi, 

ki se jih morajo frontne organizacije 

takoj lotiti, pa sta splošna izobrazba 

in krepitev zadružništva vseh oblik. 

Zdaj je čas za Izobraževalne tečaje 

Zanimanje za strokovne izobraževalne 

tečaje je letos povsod zelo veliko. 

Ze do novega leta je bilo organiziranih 

samo v novomeškem okraju 22 splošnih 

gospodinjskih tečajev, ki prav dobro 

uspevajo. Marsikje ni bilo mogoče 

sprejeti v tečaj vseh prijavljenih žena 

in deklet. To zanimanje za izobrazbo 

morajo frontne organizacije samo podpreti 

in pomagati, da se bo takih tečajev 

lahko udeležilo čimveč tečajnic. 

Skrbeti je treba za primerne prostore, 

dober predavateljski in strokovni kader 

ter primeren učni načrt, ki naj bo prilagojen 

krajevnim razmeram. Toda dosedanji 

tečaji so samo za ženske. Kaj 

pa moški? Ali ti ne potrebujejo nikakršne 

izobrazbe več, pouka za boljše 

delo v vinogradu, sadovnjaku in na 

polju? Seveda ga potrebujejo! Marsikateri 

gospodar in kmečki fant bi se 

rad naučil, kako se na najbolj uspešen 

način cepi sadno drevje, vinska trta 

in okrasno grmičevje, kako se pomaga 

bolni živini, kako je treba pripravljati 

brozgo za škropljenje sadnega drevja, 

krompirja in vinograda, kako zboljšati 

hektarski donos, izbirati seme in plemensko 

živino, pravilno gnniiti, upravljati 

s strojem in podobno. Za vse take 

tečaje je čas sedaj, v zimskih mesecih. 

Strokovnjakov za predavanja ln praktični 

pouk imamo dovolj in so tudi 

pripravljeni svoje, znanje prenesti na 

ukaželjne mlade ljudi. Taki tečaji so 

lahko bodisi v obliki predavanj ali po 

kot eno- ali večdnevni tečaji, kakor 

pač narekujejo krajevne prilike in potrebe. 

Kot rečeno, treba pa je z organizacijo 

tečajev pohiteti, da čimbolj 

izkoristimo zimske mesece. Tam, kjer 

bo Fronta sposobna organizirati take 

in podobne tečaje in zainteresirati za 

nje čimveč članov, bo izpolnila eno 

svojih glavnih nalog. 

Zadružništvo — pot v socializem 

Druga, še bolj važna in trajna naloga 

frontnih organizacij pa je krepitev 

in razširitev zadružništva. Več kot 90% 

vseh kmetov pri nas je v članstvu ene 

ali druge zadruge, toda i dosedanjim 

delom tako splošnih kot kmečkih delovnih 

zadrug, razen malih izjem, ne 

moremo biti zadovoljni. Razmere v 

kmečkih delovnih zadrugah Orehovica, 

Bela cerkev in St. Peter, s travo in 

koprivami prerasla gradišča mnogih 

začetih zadružnih domov, slabi upravni 

odbori v splošnih kmetijskih zadrugah, 

nepravilno razpolaganje z zadružnim 

premoženjem, ozko poseganje zadrug 

v naše gospodarstvo in podobno — vse 

to ni v ponos frontnim organizacijam 

in frontovcem dotičnega okoliša. Prav 

zadružništvo pa je temeljni kamen naprednega 

socialističnega gospodarstva. 

Iz raznih ukrepov ljudske oblasti, 

Iz govorov naših vodilnih ljudi, kakor 

tudi iz zadnjega pisma CK KPJ partijskim 

organizacijam glede nadaljnjega 

razvoja in krepitve zadružništva je 

razvidno, kako pomembno vlogo Imajo 

pri preobrazbi kmetijstva zadruge. Dosedaj 

so pri nas rastle zadruge nekako 

same ob sebi, brez prave pomoči te 

ali one organizacije. Prav zaradi nebudnosti 

Fronte so se dostikrat vrinili 

v zadruge ljudje, ki jim je bilo vse 

drugo bolj pri srcu kot korist zadružnikov. 

Tudi odnos nekaterih nižjih 

oblastnih organov do zadrug ni bil 

vedno pravilen. S kadrom se je večkrat 

delalo tako, kot dela svinja z mehom, 

na rentabilnost zadruge se ni gledalo 

in marsikje se je ob letu pokazala izguba, 

čeprav je ne bi smelo biti. Vse 

to je omajalo zaupanje zadružnikov do 

zadruge. To pa je bilo možno le ob 

premajhni budnosti Fronte in ostalih 

organizacij, ob neizpolnjevanju navodil 

državnega in političnega vodstva. 

Sploh je potrebno, da si glede zadružništva 

natočimo čistega vina. Vrsta 

novih ukrepov in sam novi finančni 

sistem bo podkrepil razvoj zadružništva 

in dal večjo možnost zaslužka ob 

mnnjšem naporu zadružniku kot nezadružniku. 

Niso pa ti ukrepi naperjeni 

proti privatni lastnini in privatnemu 

gospodarstvu, pač pa proti zaostalosti 

v kmetijski proizvodnji, ki že 

postaja ob naglo razvijajoči industriji 

velika ovira našega gospodarstva Zato 

morajo frontne organizacije bolj kot 

dosedaj tolmačiti pomen zadružništva, 

bolj smelo ustanavljati zadruge in za- 

KOTIČEK ZA GOSPODINIE 

KAKO PRIPRAVIMO DOBRE SIROVE 

ŠTRUKLJE 

Na desko stresemo pol kilograma moke. 

posebej T skodelico pa gladko zamešamo dve 

kavni žlički iajoa v prahu. Najbolje jih 

umešamo z nekaj olja; ko je lepo gladko. 

priHjemo po potrebi še vode. Mešanico stresemo 

v moko. ki «mo ji vmešali žlico masti 

in »smešimo v gladko, mehko testo. Testo 

nat počiva vsaj Četrt ure. V skledo pretlačimo 

četrt kilograma dobrega kravjega sira, 

pridenemo prav tako umošana jajca v prahu 

in osladimo. Testo razvlečemo na mizo. ga 

namažemo z gornjim nadevom ter zvijemo v 

Štrukelj, ki ga zavijemo v »rtič itn skuhamo 

M Claf Isaf^ Novslovenski 

AtbarVIiiV u ni P t n i 5 k i film 

v Novem mestu 

ZVIRCE 

V Zvlrčah Fronta nI bila posebno delavna 

v letošnjem letu. vendar so člani preeej 

pomagali pri ureditvi šolskega razreda 

v zadružnem domu In popravilu vaških potov. 

Na letnem občnem zboru so ostro kritizirali 

razdelitev gradiva vojnim oškodovancem, 

češ da ta nI bila pravična. Tako 

nekateri Se danes nimajo stanovanj, dočlm 

so it drugI zgradili tudi lepa gospodarska 

poslopja. Del krivde zato leži tudi na front 

nI organizaciji, ker hI bila ta najbolj upravičena 

sodelovati pri razdeljevanju materiala. 

I dolenjski vasi sem govoril s preprostim, 

vendar razumnim kmetom. 

— Ali bo tudi pri vas izobraževalni 

tečaj? sem vprašal. 

— Pravijo, da bo — le odgovoril in 

v zadregi obmolknil — Nič bi ne Škodovalo 

— je obotavljajoče pripomnil. — 

Ko bi bil človek mladi Tudi jaz bi se 

vpisal... 

— Zakaj bi se ne? sem se začudil. — 

Človek se mora vse življenje učiti, Ali 

je kdo v vaši vasi, ki vse ve? 

— Nekatere ženske pravijo: »To je 

naperjeno proti veri! Rajši se učite katekizma 

in svetega pisma k Ali je res 

vera v nevarnosti? je vprašal popolnoma 

resno. 

— Kdo pa se boji za svojo vero? sem 

odgovoril] z vprašanjem. — In v kaj 

Ljudje aploh Verujejo? Po dolenjskih vaseh 

eem slišal, da imate pri vas Se celo 

čarovnice. Samo nihče noče ali ne upa 

povedati nič natančnejšega o njih. Morda 

veš ti kaj več? 

— Bojijo se, kajpak! je pritrdil. — 

Čarovnica je hudič — skrivnostno se je 

nasmehnil. — Saj veš, krava izgubi mleko, 

če se ji zameriš ... 

— Kravi? sem vprašal. 

— To bo pa držalo, to! se je zasmejal 

— Kravi se ne smeš zameriti — pri 

r*obcu! Kajpak, čarovnic se bojijo tako, 

da nliti ne upajo o njih govoriti. Radi pa 

bi jih sežgali, če bi jih kdo pri tem 

podprl 

v slanem kropu. 8 sirovimi štrukljd lahko 

serviramo kompot, najboljši je borovničev. 

Komur ugaja, lahko servira tudi s paradižnikovo 

omako, solato itd. 

Goveje cmoke lahko pripravimo iz presne 

ali kuhane govedine, ki jo ztnoljemo in ji 

pri d amo sesekljano Čebulo, češenj, pe+eršilj 

in v mleku namočen in otet kruh. Kruha naj 

bo v razmerju z mesom 1:3. Meso osolimo, 

dobro premešamo in oblikujemo majhne 

cmoke, ki jih povaljamo v moki 1n hitro 

oovremo na masti. Odvisno msat odeedlmo. 

Posebej prepražimo ua liste narezane čebule, 

korenjč-ka tn koreninico peteTšIlja ter nekaj 

paradižnikov ali paradižnikove mezge. Ko je 

zelenjava svetlo opražena, jo zaprašimo t 

dvema žlicama moke in zalijemo z vodo ter 

počakamo, da zavre. Ko je zelenjava mehka, 

jo pretlačimo cmokom, dodamo po okusu 

rdečega vina. osolimo in pustimo, da vre še 

četrt ure. Cmoke postavimo na mizo z makaroni. 

Krompirjevi zrezki: Olupimo in naribamo 

kakor repo štiri veliko krompirje, jih obolimo 

in pustimo stati tako dolgo, da odstopi 

voda. Nato jih ožmrmo in zabelimo z mastjo 

na kateri smo prepražLli sesekljano čebulo, 

zelen petersilj i.n malo česna. Pridenemo 

jajc«, dve žlioi moke, dobro premešamo tn 

na deski oblikujemo zrezke. Pečemo jih na 

neprevročem ognju. Dobro je. če imamo nekaj 

prek a jene svinjine, ki jo drobno sesekljano 

pridenemo Krožkom. 

Pecivo z orehkl: 15 dktr maščobe. 15 dkg 

sladkorja in 2 žlici jajca v prahu dobro 

umešnmo, nato dodamo 20 dkg moko. 1 slabo 

kavno žličko jedilne sode in 2 žlici mleka 

y prahu, ki smo ga raztopili v 10 žlicah vod« 

Zmes stresemo na dobro namazan pekač lin 

natrosimo po vrhu orehe. Pečemo v srednje 

vroči pečici. 

družne odseke, kjer so za to dani pogoji. 

Napačno bi bilo seveda vztrajati, 

da je treba prav povsod ustanoviti 

kmečke delovne zadruge. Na primer v 

Suhi krajini ne bomo ustanavljali vinogradniških 

ali podobnih delovnih 

zadrug, pač pa živinorejske delovne 

zadruge, za katere so tu podani prav 

vsi pogoji. V tem pogledu Čaka Fronto 

v Suhi krajini obilo hvaležnega dela, 

ki bo samo v korist vsemu prebivalstvu. 

Koliko je v nižinskih predelih še 

zamočvirjene zerrilje, ki ne donaša nobenih 

koristi! S pravilnim osuševanjem 

bi iz take zemlje napravili rodovitno 

grudo, ki bi koristila lastniku in skupnosti. 

V takih predelih so pogoji za 

ustanovitev vodnih zadrug. In pospeševalni 

odseki pri splošnih kmetijskih 

zadrugah! Ti lahko odigrajo veliko 

vlogo pri dvigu kmetijstva. Seveda pa 

je treba pri ustanavljanju novih zadrug 

ali odsekov gledati na gospodarski 

račun, ki mora biti osnova vsakega 

podjetja. 

Frontne organizacije pa morajo seveda 

vedeti, kdo je v upravnem odboru 

zadruge, kakšen je strokovni kader in 

kako se dela z zadružno lastnino. Očiščenje 

zadrug spekulativnih vrinjencev, 

lenuhov in koristolovcev, odprava 

privilegijev posameznikov, uvedba 

stroge kontrole nad porabo in razpolaganjem 

z zadružno in obče ljudsko 

lastnino ter nagrajevanje posameznika 

po vloženem delu oziroma doseženem 

učinku dela — vse to bo najboljša propaganda 

za razširitev zadružništva. 

Izpolniti nalogo krepitve in razširitve 

zadrug vseh vrst pa pomeni izpolniti 

navodilo državnega in političnega vodstva, 

pospešiti dvig kmetijstva in ga 

prilagoditi naglo razvijajoči se industriji, 

pomeni — olajšati in skrajšati 

napore za dvig življenjske ravni delovnega 

človeka. Za ta cilj naj vse frontne 

organizacije razvijejo takoj vso svojo 

revolucionarno'borbenost. P. R. 

SREČNO NOVO LETO 1952 

žen KOS BORIS, urar, 

NOVO MESTO, Ljubljanska c. 10 

! 

V11932 bođo Kmetic plačevali dotch 

na osnovi tistega KatasirsKega donosa 

Pred kratkim so finančni organi končali 

z odmero davka za leto 1951. Po 

vseh krajevnih ljudskih odborih so sedaj 

sestanki vseh zavezancev, na katerih bo 

vsak zvedel, koliko je Se dolžan za leto 

1051. Ta dokončna odmera davka jo tudi 

poslednja odmera, ki se je predpisovala 

na dosedanji način, to je na osnovi 

ustvarjenega dohodka posameznega gospodarstva. 

Priznati je treba, da ta način 

ni bil najbolj primeren, ker je pač 

plačal največ davka tisti, ki je bil ustvaril 

največ dohodkov, ali z drugimi besedami, 

tisti, ki je bil najbolj delaven. 

Da je bilo poleg tega precej raznih napak 

posebno tam. kjer so bile krajevne 

davčne komisije pristranske, ni potrebno 

še posebej poudarjati. Vendar je bil za 

dosedanje razmere v našem gospodarstvu 

to še najboljši način za kolikor toliko 

pravilno razdelitev davčnih bremen 

na vse zavezance. Če bi pri določanju 

osnove sodelovali vsi zavezanci z davčno 

komisijo in finančnimi orgaui, in sicer 

pošteno in nepristransko, bi odpadla 

marsikatera napaka, ki je bila pri površnem 

delu neizogibna. 

Ministrstvo za finance je že v letu 

1951 nameravalo uvesti plačevanje davka 

na osnovi čistega katastrskega donosa, 

toda zaradi neurejenih katastrskih podatkov 

in nestalnosti cen kmečkih pridelkov 

tega za leto 1951 ni bilo mogoče 

izvesti. Podatki, ki jih imajo katastrski 

uradi o površinah in kulturah, že dolgo 

ne ustrezajo več dejanskemu stanju, ker 

so zastareli. Na marsikateri parceli, kjer 

je bila nekoč njiva, je danes travnik in 

obratno; kjer je bil včasih gozd, je danek 

golicava, iz pašnika je nastal travnik 

in podobno. Vse te spremembe je 

treba pred uvedbo novega davčnega sistema 

zabeležiti in vnesti popravke. Katastrski 

uradi delajo zato skoraj noč in 

dan, da bodo vsi ti popravki za vsako 

gospodarstvo posebej pravočasno končani. 

Druga, še večja ovira za uvedbo novega 

načina predpisovanja davkov, pa 

so bile nestalne eene kmečkih pridelkov. 

Ker je čisti katastrski donos izražen 

T dinarjih, bi bil pri takem valovanju 

cen spet prizadet tisti, ki proda 

svoje pridelke takoj v jeseni, na boljšem 

pa bi bil tisti, ki je čakal, da se je cena 

dvignila, Na primer v jeseni so je prodajalo 

vino po 14 do 40 din liter, po 

sprostitvi pa tudi po 120 din liter. Podobno 

je bilo pri drugih pridelkih. Pri 

takem gibanju cen sploh ni bilo mogoče 

določiti čistega katastrskega donosa, ki 

mora biti izražen v dinarjih. 

Oba ta razloga sta sedaj odpadla. Katastrski 

podatki bodo kmalu urejeni. 

V interesu vseh zavezancev pa je, da se 

še sami zanimajo, da bodo ti popravki 

res točni. Tudi glede cen je stvar sedaj 

urejena. Določene so najvišjo cene, ki 

ne bodo šle več navzgor, pač pa lahko 

samo navzdol. Na osnovi teh ustaljenih 

cen se da izračunati čisti katastrski donos 

in to bo pri odmeri davka za leto 

1952 izvedeno. Seveda ho pri računanju 

čistega katastrskega donosa upoštevana 

tudi kvaliteta zemlje, ker je ta že v 

enem kraju lahko zelo različna. 

V luči novega davčnega in finančnega 

sistema sploh pa je toliko bolj vidna 

gospodarska vloga bodočih občin. Vseskozi 

se poudarja, da so pri organiziranju 

večjih teritorialnih enot najvažnejši 

gospodarski razlogi. Iz teh razlogov 

se kaže težnja, da bodo bodoči občinski 

ljudski odbori zaokrožena močna gospodarska 

enota, ki se bo zmožna sama 

vzdrževati. Občinski ljudski odbori bodo 

imeli svoj lasten ločen proračun dohodkov 

in izdatkov. Iz tega proračuna bodo 

morali vzdrževati šole in druge ustanove 

na teritoriju svojega kraja. Prav tako 

bodo šle vse lokalne investicije (gradnja 

novih šol. domov, komunalne naprave in 

pod.) iz proračuna občine. Tam, kjer so 

razvita krajevna podjetja, ki bodo donašala 

dobiček, se bo ta dobiček uporabil 

za nove investicije ln kritje ostalih izdatkov. 

V kolikor ti dohodki ne bi krili 

vseh potreb, bo imel občinski ljudski odbor 

pravico razpisati doklade na čisti katastrski 

donos na vse davčne zavezance 

svojega okoliša. Pri gospodarsko močnih 

občinah z dobro razvitimi lokalnimi podjetji 

bo ta doklada lahko majhna, pri gospodarsko 

šibkih občinah brez dobro poslujočih 

lokalnih podjetij pa bo znatno 

večja. Na ta način bo vsak davkoplačevalec 

osebno zainteresiran na pravilnem 

in dobrem gospodarstvu svojega občinskega 

ljudskega odbora. 

Novi davčni sistem pa bo dal tudi 

riznanje pridnim kmetovalcem, kajti v 

S 

odoče bo plačal kmet davek le na osno 

vi površine zemlje, ne glede koliko dohodkov 

je ustvaril. Če bo s svojo pridnostjo 

ustvaril več. ho to samo njemu v 

prid. Nasprotno pa bo tisti, ki na svoji 

kmetiji ne ho ustvaril toliko dohodkov, 

kot znaša čisti katastrski donos, plačal 

davek no glede, koliko bo njemu ostalo. 

Še k vprašanju o strokovn h kadrih v našem gospodarstvu 

Objavljamo komentar k članku, ki jo bil objavljen v 4f». in 47. številki lan 

nkega letnika »Dolenjskega lista« pod naslovom "Naše gospodarstvo potrehuje do 

bre strokovne kadre«. Dasiravno so urnlništ no lista ne strinja v celoti z navede 

nim člankom niti ne z vsemi navedbami nižjega komentarja, objavlja gradlvt 

v želji, da bi se ob tem vprašanju oglasili k besedi še obrtniki, vajenci, vzgoji 

teljl in MLO Novo mesto, ki že da.lj Časa rešuje vprašanje internat« za vajene«, 

in učonc« šole v gospodarstvu. 

V 41. In 47. številki »Dolenjskega lista* 

smo lani brali seeta».vok pod naslovom »Naše 

gospodarstvo potrebnje dobre strokovne kadre« 

Izpod peresa upravitelja SUG v Novem 

mestu tov. ZamlJena. Članek j« zelo zanimiv 

In važen, da ni mogoče preko njega brez komentarjev 

Zdi se ml, da bi morali ta članek 

prebrati ln dodobra preštudirati vsi poslovodle 

ln mojstri vseh treh sektorjev ln 

vsi, ki Imajo opravka z vzgojo obrtniškega 

naraščaja, se po nJem ravnati ln po vseh 

svojih razpoložljivih močeh pomagati, da se 

vsestransko preusmeri vprašanje dobre vzgoje 

obrtnega naraščaja, kajti pribiti moramo, 

da Je današnja vzgoja, posebno Izvenšolska 

In Izven delavnice na najnižji stopnji. Res 

je, da vajenci niso nikoli predstavljali kake 

posebne »klase«, najbrž ne znto. ker se nihče 

nI zsnje v zadostni meri pobrigal, trdim pa 

lahko, da so bili vajenci pred vojno precej 

druaračnl, v marsičem zmernejši, znosnejši 

ln neprimerno boljši od današnjih, (fe gledamo 

to na splošno, so seveda častne izjeme 

povsod). Vatjcnel so Imeli prej že pri mojstru 

močnejšo ln ostrejšo vzgojo. k| Je tudi 

v moralnem ozira bolj vplivala nanje. Tudi 

strokovna vzgojs v delavnici je bila mnogo 

boljša. Vajenec Je imel do svojega učnega 

mojstra ln do starejših pomočnikov v delavnici 

ln do učiteljev v šoli respekt. Znal 

Jih Je ubogati. Vajeniški zakon lz leta 1947. 

Je dal vajencem mnogo pravic, vendar tudi 

dolžnosti. Vajenrl pa so kajpada videli samo 

svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. Ugodnosti 

ln pravic so se začeli zavedati v preveliki 

meri. kar je nanje zelo slabo vplivalo- 

Svoboščine ln pravice, tako dobronamerno 

dane po vajeniškem zakonu, so bile za te 

mlade, ncpreračunljlve ljudi omotično drveč 

plaz, v katerega so se brez pomisleka vrgli 

v mnenju, da je svet sedaj njihov, da sedaj 

ni treba nikogar več ubogati. 

V uvodoma navedenem članku smo brali, 

da je v okolišu ŠUG Novo mesto 23« vajencev, 

v celem novomeškem okraju PB preko 5411. 

Ta resnično velika armada obrtnega naraščaja 

pa je več ali manj prepuščena sama 

sebi. Pisec omenjenega članka Je pokazal na 

vrsto trenutkov, ki zavirajo delo iole In 

učenje v delavnicah. Ce pa se v Imenovani 

Človek in žival 

— Ali jim vera lega ne brani? sem 

vprašal. — Ali jim vera ne prepoveduje 

verovati v čarovnice, njihovo moč in 

sploh v >prikazni< ter v vse to, česar se 

ubogo ljudstvo boji Že tisočletja? 

— Preveč me vprašuješ — je odgovoril 

zamišljeno. Spominjam se Se, kako so 

izganjali hudiča iz bolnih ljudi. Streljali 

so proti oblakom, da bi pregnali čarovnice, 

ki bi se naj tam pečale z vragom 

in mešale točo. Ljudje so prosili »gospoda«, 

naj bi pregnal točo ali priklical 

dež... 

— Vendar me zanima, kdo se zdaj 

boji za takšno vero ljudi? sem vztrajal. 

— Kdo se boji, da bi se čarovnice in 

hudiči razblinili v nič in preteklost? 

Molčal je. Potem pa je počasi pripomnil: 

— Pravijo, da,.. Ne vem, kako bi 

povedal... Da bodo po tistih tečajih učili: 

Človek je nastal iz opice. To bi pa 

bil velik greh, pravijo, verovati, kaj takšnega, 

človek je vendar ustvarjen po 

božji podobi. Bog ga je ustvarili. 

— Pa verujejo, da so res tako zelo 

podobni bogu? eem vprašal. — Ali ne 

pomislijo, da bi s tem utegnili užaliti 

svojega boga? Sami pa so tako užaljeni, 

če kdo samo namigne, da so podobni 

opicam! 

— Če bi te slišali! se je kar zgrozil 

— No, zanima pa tudi mene, kaJko je res 

bilo... Ne bom te vpraševal, kakšen je 

bog. Samo včasih se čemu čudim. Mislim, 

da živali vendar niso tako neumne... 

Ne govorim o opici, saj je nisem nikdar 

niti videl. Prišlo pa mi je na misel, zakaj 

bi tudi živali ne imele nekakšne duše, 

če je že vse ustvaril bog. Med vojno 

pa sem doživel toliko strašnega, da nisem 

mogel več verovati v Človeško dušo. 

Vidiš, takšne stvari bi vpraševal na tečaju... 

Kako je v resnici bilo... Kako 

je vse to nastajalo .. 

— Upam, da ti bodo tudi to pojasnili. 

V tem kratkem pogovoru se o vsem tem 

ne moreva natančno pogovoriti. Reči pa 

je treba, da se ti ni treba bati tečaja iz 

strahu pred čarovnicami, še manj pa 

pred opicami. Spoznal boš, da je za človeka 

večja sramota verovati v čarovnice, 

kakor če veruje, da je v sorodu z živalmi. 

V resnici smo v daljnem sorodstvu 

z vso živo naravo. Življenje rastlinstva, 

živalstva in ljudi je mnogo tesneje povezano 

med seboj, kakor marsikdo misli. 

Ze zelo stara in nič manj neumna 

laž pa je, da je človek nastal iz opice ali 

do to kdo uči. S tem so samo skušali 

sramotiti nauk o razvoju živih bitij na 

Zemlji. Namreč nauk, ki uči, da živih 

bitij ni nihče ustvaril čez noč in d« niso 

ostala večno takšna, kakršna bi naj bila 

pri »ustvaritvi«. 

članek poglobimo, bomo spoznali, da bi lahko 

za naš ohrtnlškl 

kar bi se nam 

naraščaj zelo veliko storili, 

stoterno vračalo. Ce pravi vrt 

pisec, ln to mu verjamem, da Ima skoraj 

tri četrtine vajencev samo enkrat na dan 

toplo hrano, In da Jih Je skoro polovica zapadla 

alkoholu ID da vsi kade, potem lu mo 

vendar sprevideli, da Je nesreča že tu. 

Ali smo pozabili, da se mlad človek brez 

zadostne hrane ne more razvijati ne duševno, 

ne telesno? AH ni prav alkohol tisti, k| je 

uničil že cele rodove in da tobuk tako zrnh- 

Ijanemu organizmu mladega človeka zelo 

škoduje? AH mislijo oni. ki Jim mora biti 

vzgoja vajencev zelo blizu, da se za te ljudi 

res dobri rnzul amerikanski gangsterski ln 

tarzansk) filmi, no katerih tako hlastno segajo, 

pa knjige o pretepih prerijskih lovcev 

In podobno? AH smo res tako naivni, da 

mislimo, da bodo ti ljudje nekoč dohrl ohrtnlk|, 

da bodo to ljudje, ki bodo čez nekaj 

let sposobni stopiti na mesta današnjih mojstrov 

In poslovođi!, ki Jim bo poverjena 

skrb za nov obrtniški naraščaj? če se ndajamo 

takim utopijam In če bomo zadovoljni 

samo s tem, kar smo do sedaj storili v vzgojnem 

ozlru našega obrtniškega naraščaja potem 

smo na napačni poti. 

Niti najmanj nimam namena zagovarjati 

vajencev, kakršni so danes, rečem le: Tako 

ne more naprej. Da je seveda sproščenost, 

k| jim Je bila dobronamerno podana v preveliki 

meri, več škodovala kot koristila, 

je res, vendar pa so javne ustanove ln delo. 

dajalci sam| prav v pogledu prevelike sproščenosti 

premalo storili. Mlado žrebc ne trpi 

nzde na sebi, pa ga kmet. ko ga prične učiti 

voziti, le obuzda in mu da čutiti vajeti ln 

še kaj drugejra. Ne dosti drugače je tudi pri 

mladem človeku, zlasti če so zaveda prevelike 

sproščenosti ln moči. Uzda do gotove 

mere Je potrebna, sicer gre narobe. In prav 

v tem pogledu so v prvi vrsti poklicane naše 

Javne ustanove, da na primeren način obuzdajo 

mlad) obrtniški naraščaj In ga 1"» 

vedejo v pravo smer. 

V Novem mestu sta nujno potrebna vajeniški 

dom In vajeniška menza, oboje seveda 

v pravem pomenu besede. V vajeniškem domu 

bi morali Imeti vajenci ne le stanovanje 

In prehrano, marveč tudi vse ostale duhovne 

— Da, že ... Samo... Eni učijo tako, 

kakor je zapisano v Svetem pismu, kje 

pa so drugi zvedeli, kako je v resnici 

bilo? 

— Vidiš, v tem trenutku bi se torej 

začel pouk. Zdaj bi se morala začenjati 

pogovarjati, kako so se začeli razvijati 

vsi ti nauki, ki jih združuje znanost — 

kako je človek začel spoznavati naravo 

in sebe ter vse življenje. Toda ne le začel, 

marveč, kako se je vse to razvijalo, 

da je dandanes mogoče že na marsikaj 

zanesljivo odgovoriti. Naravo večkrat primerjamo 

knjigi, če hočeš vedeti, kaj se 

skriva v knjigi, kaj je knjiga, jo je treba 

prebrati. Toda preden začneš brati, se 

moraš tega naučiti Tako je torej bilor 

Človek se je moral najprej naučiti razpoznavati 

črke, da je potem začel počasi 

brati. Zdaj že dobro bere iz knjige narave. 

Če bi ne znal brali, bi vsega tega, 

kar imenujemo napredek, kulturo, tehniko 

itd., ne bilo. Ne bilo bi niti tekstilnega 

blaga, ljudje bi ne znali strojiiti kož, 

vlak bi ne vozil, ne znali bi obdelovati 

zemlje in cerkve bi tudi ne imele zvonov, 

da o oltarjih niti ne govorimo. 

— Hotel sem samo vprašati, kako je 

nastal človek, je pripomnili nekoliko nezadovoljen. 

— Jaz pa bi tudi rad odgovoril. Toda 

dolgo bi se morala pogovarjati o tem, 

kako tudi to skrivnost beremo iz knjige 

--- narave. Kmalu bo minilo že sto let, 

ko je Charles Darwin napisal (leta 1K59) 

znamenito knjigo »Nastanek vrst po na 

dobrine V domu bi morale biti učilnice, 

Igralnice, dvorana za kulturno prosvetno 

udejstvovanje vajencev, ustanovljeno b| moralo 

hiti vajeniško kulturno umetniško društvo, 

ki bi moralo biti v nujni povezavi z 

obrtniškim K UD, za katerega ustanovtev so 

v Novem mestu podani vsi pogoji, pri čemčr 

bi obrtna zbornica ne smela Imeti prekrlžanlh 

rok. V tem domu naj b se vajenci 

zbirali ob večerih, tu se učili, brali primerne 

knjlire, Igrali, peli, se vadil v dekla 

macljl In recitaciji, se tHk 0 učili uglajenosti 

In olike ter spoštovanja do mojstrov, pomočnikov, 

do samega sebe |n do vse človeške 

družbe. 

Prod vojno sta v Novem mestu obstojali 

dve ohrtnlškl organizaciji: rokodelsko društvo 

In Obrtniško društvo. Res, da sta bili 

politično v laseh, en tdlj pa sta lmel| obe: 

pritegniti obrtniško mladino ln In jo vzgajati 

v obrtniškem duhu. Oho društvi sta poleg 

mojstrov vključevali v svoj krog zlasti mlade 

pomočnike ln vajence ln — treba Je biti 

pravičen — uspeli nI Izostal. Precej drugačni 

so blll tisti vajenci, ki so bili vključeni 

v teh društvih od Ostalih, 

Ali bi danes res no mogli priti spet vsaj 

tako visoko, kot smo liiii v tem ozlru pred 

vojno? Mislim, da prav lahko, samo dobre 

voljo bi bilo treba dovolj. Ka r vzemimo 

primer: Ali bi se rokodelski, sedaj slndlkal. 

m dom, ne dal preurediti tako, da b| tudi 

tem težkim vprašanjem odgovarjal? Dajte 

ta dom spet nhrlnilioin, katerih last je, pa 

naj g aurede! Velik je dovolj, dovoli je v 

njem prostora. S pametnimi prezidavami lu 

dozidavami ga Je možno usposobiti tudi za 

take namene. V domu naj se uredi vajeniška 

menza, dvorana pa naj se spet opremi « 

gledališkim odrom. Sob je v hiši dovolj, da 

bi se moglo urediti lepe. snažne spalnico 

in učilnice za vajence. Seveda hI bilo treba 

strankam, k danes stanujejo v tem domu, 

preskrbeti druga stanovanja. Stvar naj bi 

prevzela obrtna zbornica, sllfno kot v LJubljani. 

Tako h) vajene! prišli do prijetnega 

doma ln Internata, ki bi, če že ne vsem, pa 

vsaj večini vajencev dal potrebnega zavetja. 

Ce pogledamo današnji tako zvnnl »Internat« 

vajencev pri frančiškanih (če moremo 

to gnezdo nesnage sploh tako imenovati), 

nas mora biti * dno duše sram. Inšpekcija. 

»I je pred kratkim prostore tega »internata« 

pregledala. Je ugotovila nezaslišane stvari, 

preko katerih kultiviran človek nikakor ne 

(Nadaljevanje na 5. strani)) 

ravnem Izbom«. Na žalost ta knjiga uiti 

zdaj Se ni izšla v slovenščini. Pač pa je 

izšla po vojni v srbohrvaščini. Nedavno 

pa smo dobili v slovenščini, sicer nekoliko 

skrajšano, drugo Darvvinovo knjigo 

»Izvor človeka«. Dokler niso izšla znamenita 

Danvinov« dela, so seveda tudi 

že živeli številni učenjaki, ki-so pojasnjevali 

skrivnosti narave. Na splošno pa 

je prevladovalo mnenje, da se rastlinsko 

in živalske vrste ne razvijajo, tako da 

bi i« starejših vrst nastajalo nove. 

— Tega ne razumem prav dobro — 

je pripomnil kmet. — Saj so vendar morali 

že tedaj redili domače živali. Celo 

jaz, ki se nisem nič učil, vem, da nastajajo 

nove pasme. Če se med seboj križajo 

živali različnih pasem. Imel sem 

golobe... No, saj to sam veš! P a 

kakšne 

volČjake smo dobili, ker se je psica seznanila 

z volkom ... 

— Torej sj tudi ti darvinist, čeprav 

tega nisi niti vedel — sem dejal. — Ne 

smeš se čuditi, zakaj poprej ni nihče 

upal ali znal širiti novega nauka, da se 

vse živo (pa tudi neživo) na Zemlji spreminja. 

Saj se še dandanes bolj upravičeno 

čudijo, da bi ponekod radi sežigali 

čarovnice (še rajši pa najbrž nas, ki zagovarjamo 

izobraževalne tečaje). Seveda 

razvojni nauk ni tako preprost, da bi ga 

bilo mogoče dobro razumeti že na podlagi 

samega nastajanja živalskih pasem. 

Uči in pojasnjuje mnogo več. Govori o 

razvoju življenja od najstarejših dob. o

Ste v. 1. DOLENJSKI LIST Stran 5 

IZ I1AŠIH KftAJfiV 

IZ KOČEVJA 

Vsi, ki smo gasilci, pa tudi drugi, do 

bro vedo, da gasilec brez strokovne in prak 

tične izobrazbe ne more in tudi ni sposoben 

pravilno uporabljati gasilske naprave in 

orodje. Prav zaradi te zavesti so se člani 

prostovoljnega gasilnega društva v Kncev- 

ju vneto pripravljali tn z veseljem obisko 

vali večerna predavanja za polaganje osnov 

nega gasilskega izpita, ki so ga opravili 

14. decembra pred domačo izpitno komisijo. 

Pri tej komisiji .sta bila kot gosta navzoča 

tudi predsednik KLO Kočevje tov. Ignac 

Krničnik in predstavnik OLO tov. Zgonc. 

Izpiti so bili zaključeni z lepimi uspehi, saj 

so se kandidati tudi temeljito pripravili. Po 

končanih izpitih je predsednik komisije iz 

rekel pohvalo tov. Anici Turk, ki se je pri 

izpitih najholj odlikovala. —ka 

st 

V kočevskem okraju z uspehom deluje 14 

Izohrazevalnlh, gospodinjskih ln prlkrojeval- 

nih tečajev. Udeležba je posebno lepa v 

Retjah. kjer obiskuje gospodinjski tečaj 4« 

žena in deklet, v Osllnicl 3« itd. Prijave za 

obisk tečajev še vedno prihajajo. Po mno 

gih krajih so začeli s takimi tečaji, ki lju 

dem najbolj odgovarjajo; izbrali so si jih 

sami. zato jih tudi z veseljem obiskujejo. 

* 

Frontovcl kočevskega okraja so do sedaj 

imeli volitve v 52 vaških odborih OF. volil 

na udeležba frontovcev je bila posebno do 

bra v bivših najboljših partizanskih krajih: 

Nova sela, prav tako tudi v Podpreskl. La 

zih in Dragi. Najslabši pa so kraji, kjer je 

bilo med osvobodilno vojno največ bele gar 

de; tam je tudi volilna udeležha slaba. Pri 

tem prednjačtjo kraji Prigoriea, Rakitnlca, 

Žlgmarlce, Podklanee ln Glohelj. Čeprav so 

v teh krajih bili večkrat sklicani občni 

zbori OF, ni bilo nikdar nobenega odziva, 

celo sami vaški odbori OF se za to niso 

zanimali, saj tudi člani odbora niso prišli 

na občne zbore. Taka »zavednost« članstvu 

OF v teh krajih ne dela časti. K- O. 

GABRJE POD GORJANCI 

Lesno Industrijsko podjetje lz Novega me 

sta gradi AMnico. ki bo dolga 240(1 metrov. 

SlužIla bo za prevoz drv in lesa lz Gorjan 

cev (Koprlvnlka). Vsem onim, ki ae boje. 

da bodo Gorjanci Izsekani, pa v tolažbo po 

vemo to. da je namen žičnice spraviti les ln 

drva, ki bi sicer propadla, v Gabrje do ce 

ste, od tam pa naprej. Pa še to: saj vidimo 

tudi drugod, da gozdna gospodarstva naše 

gozdove ne Izkoriščajo temveč jih le red 

čijo, hkrati pa jih povsod še obnavljajo. 

IZ GRADACA 

Tndl v Gradcu smo se pripravili na 

10. obletnico JA. V ta namen smo 22. de 

cembra priredili svečano akademijo. Pro 

gram |e bil pester: nekaj recitacij posamez 

nikov in zborov, kratek prtzorCek; nastopila 

pa sta tudi gradaškl moški pevski zbor pod 

vodstvom tovariša Adamiča ln mladinski 

zbor Deškega vzeajallšča pod vodstvom 

tov. Lahajnerja, fcl sta pripravila nek.,-i 

partizanskih pesmi. Da je proslava tako 

lepo uspela, se moramo zahvaliti predvsem 

gojencem Deškega vzgajallšča in njihovim 

učiteljem, ki so naštudlrall več dobrih točk- 

-nci 

ČRNOMELJ 

V času ll-mesečnega tekmovanja na čast 

1«. obletnice ustanovitve JA, so vojaški voj 

ni Invalidi Iz črnomaljskega okraja opravili 

pri prostovoljnih delih nad 17.000 prostovolj 

nih delovnih ur. Invalidi so predvsem delali 

pri gradnji ln popravilih cest ln mostov, na 

državnih posestvih, postavitvi spomenikov, 

elektrifikaciji v Starem trgu tn na^Stnjem 

vrhu ln pri podobnih delih. 

Najboljši krajevni odbori vojaških vojnih 

Invalidov: Adlešlčl. Suhor. Gradac. Sinji 

vrh in Semič bodo ob zaključku 6-mesečne- 

ga tekmovanja prejeli diplome In pohvale. 

Vojaški vojni Invalidi črnomaljskega 

okraja so darovali za gradnjo slovenskega 

kulturnega doma v Trstu 13 kubičnih metrov 

lesa in 6000 dinarjev. K. O. 

KINO NOVO MESTO 

predvaja od 11. do 14. jan. 1952 

nov slovenski umetniški film 

K E K E C 

Oglejmo si najnovejšo umetnino 

Triglav-filma! — Pri filmu so 

sodelovali naši ožji rojaki: direk 

tor filma — Dušan Povh; prvi 

snemalec — Ivan Marinček; glas 

bo napisal — Marijan Kozina. 

Šole in organizacije: organizirajte 

skupinske obiske! 

SELA HINJE 

Na skupnem sestanku odbornikov vseh 

množičnih organizacij so med drugim raz 

pravljall o gradnji zadružnega doma. Odlo 

čili so se, da bodo Bez zimo pripravili vse 

potrebno gradivo, spomladi pa pričeli z 

gradnjo doma, ki je v tem kraju res potre 

ben. Že za naprej zagotavljajo, da bodo 

dom tudi dogradili, kajti nočejo poRnematl 

tistih, ki so zadružne domove zgradili le do 

temeljev, potem pa vse pustili. 

Na sestanku so govorili tudi o organiza 

ciji gasilskega druStva. Sami so se prepri 

čali, kako potrebna Je ta organizacija, ker 

skoraj vedno primanjkuje vode In Je zato 

nevarnost požara toliko večja. 

IZ MOKRONOGA 

Na nedavnem ohčnrm zboru Fronte v 

Mokronogu Je bil izvoljen skoro povsem 

nov odbor. Pri volitvah se je prvenstveno 

oziralo na to, da so bili v novi odbor 

Izvoljeni frontašl, ki niso obremenjeni z 

drugimi funkcijami ln ki Imajo vse pogoje 

spraviti med članstvo fronte najširšo raz 

gibanost In vsestransko udejstvovanje. 

Naša društva skoraj spe In ne delajo. 

Edino KUD, kl je že Izvolilo nov odbor. 

Je pričelo z delom, zlasti sta agilna god- 

benl ln pevski odsek pod vodstvom dr. Fen- 

ca. Pa tudi dramatski odsek bo pod vod 

stvom ravnatelja gimnazije tov. Vldečnlka 

skupno z godbenlm In pevskim odsekom v 

kratkem dokazal, da se tudi v Mokronogu 

da kaj napraviti, ako Je le dovolj dobre 

volje in požrtvovalnosti. Sploh Ima tu 

kajšnje EUD vse pogoje za uspešno delo 

vanje. Poprejšnje vodstvo je lz oportunl- 

stlčnlh razlogov delo zanemarjalo. 

Mnogo obetajoče Planinsko društvo je 

vsled nerazumevanja prebivalstva do pla 

ninstva In tujskega prometa zaspalo. K te 

mu društvu se bomo še povrnili po občnem 

zboru. 

Lovska družina Je nabavila družino fa 

zanov. Te lepe ptice ne bodo samo v korist 

kmetu prt uničevanju raznega mrčesa, pred 

vsem koloradskega hrošča, ampak tudi v 

okras pokrajini. Dolžnost lovcev ln kmeta 

pa bo, da bodo divjad gojili ln čuvali pred 

sovražniki. Zlasti ob košnji bodo kosci mo 

rali paziti na valeče samice. 

Društveni odbori nimajo primernega pro 

stora za seje ln članske sestanke, za prire 

ditve pa je flzkiilturna dvorana premajhna 

ln bi bila vsled tega dolžnost vseh društev 

ln organizacij, da se zavzamejo za člm- 

E rejšnjo dograditev Zadružnega doma. kjer 

I bila na razpolago dovolj velika dvorana 

ln tudi sejne sohe. Tudi to bi mnogo pri 

pomoglo k družabnemu ln kulturnemu živ 

ljenju kraja, ki naj bo gospodarski, kul 

turni in politični center tega dela Mlrenske 

doline. 

Kmetijska zadruga Mokronog je ustano 

vila pekarno, mesarijo ln prekajevalnlco, 

snuje pa tudi večjo zadružno mizarsko de 

lavnico. 

Popolna tema vlada vsako noč v našem 

trgu in v najhllžnji okolici. KLO Mokronog 

namreč nikakor ne more nspetl pri obratu 

DES v Krškem, da hI že enkrat popravil 

cestno napeljavo. Pričakujemo takojšnje 

ureditve te nujne zadeve. S. P. 

SINDIKAT KMETIJSKE SOLE 

NA GRMU JE GOSTOVAL 

V DOLENJSKIH TOPLICAH 

Sindikat kmetijske šole na Grmu je v 

nedeljo, 23. decembra, gostoval v Dolenjskih 

Toplicah z burko trldejanko: »Trije vaški 

svetniki«. Ta burka je v zadnjem Času 

dvignila precej prahu, vendar je tudi to pot 

napolnila dvorano. To pomeni, da st naše 

ljudstvo želi smeha In razvedrila ter Išče 

tovrstne zabave, malo pa se zanima za to, 

kaj Je aH kaj nI primerno. Na to pa bi 

morali gledati nprlzorlteljl sami tn podati 

take stvari, ki so primerne za sedanji Pas. 

Vsako delo. ki ga hočemo dati na oder, 

mora vsebovati nekaj vzgojnega. Oder mora 

vzgajati široke ljudske plasti In prikazati 

življenje tako kakršno Je. D. G. 

IZ DOLENJSKIH TOPLIC 

V proslavo 4D0-Ietnlce slovenske knjige 

Je Ljudska univerza v Dolenjskih Toplicah 

priredila poljudno predavanje: Razvoj slo 

venskega slovstva. Predavanje Je bilo 

obiskano zelo slabo, kar ne dela časti kraju, 

o katerem je znano, da je bilo kulturno- 

prosvetno delo v nJem že mnogo let na 

precej visoki stopnji. V Izgradnji socializma 

In v dobi prave ljudske oblasti Je splošna 

ljudska Izobrazba prav nujno potrebna. 

Zato bi bilo prav, če bi množične organi 

zacije upoštevale svoje iklepe glede rednega 

posečanja predavanj ljudske univerze. Zato 

naj b1 bil vsak torek, ki je določen za 

ljudsko univerzo, prost In naj bi se v tem 

času ne organizirati drugI sestanki, ki po 

tem ovirajo udeležbo na predavanjih. 

Tudi predavanja, ki Je bilo organizirano 

v zvezi z 10. obletnico ustanovitve JA In 

ki ga Je imel tovariš major Iz Novega me 

sta, Je bilo premalo obiskano, saj sino po 

grešali celo vodilne člane Zveze borcev. 

Izobraževalni tečaj, ki Je dvakrat na 

teden od 14. do 21. ure, je precej ploden, 

saj ga obiskuje 51 žena In deklet. Poleg 

šivanja tn kuhanja poslušajo tudi preda 

vanja In slede pouku lz matematike, slo 

venščine, zdravstva ln nege dojenčkov, 

vzgojeslovja. gospodinjstva In gospodarstva. 

Prav hI bilo. da se zdrami tudi moška 

mladina In prične hoditi na tečaj, ker so 

tudi njej dani vsi pogoji za Izobrazbo, ki 

jim Je zelo potrebna, poleg tega pa bt 

lahko marsikaj slišali tudi o srčni kujturl 

in kulturi sploh. , Gr. 

NOVO MESTO 

23. decembra Je oh dveh popoldne nena 

doma nastal v mojem stanovanju na pod 

strešju v htšl dr. Furlana. Ljubljanska c. 

št. 30, požar v leseni steni. Odhltel sem na 

postajo Ljudske milice, žena pa Je na cesti 

klicala na pomoč. Mimo se je slučajno pri 

peljal tovariš Ernest Rele. Instalater 

mestnega podjetja »Vodovod«, priznani dol 

goletnl gasilec, ki Je vedno pripravljen 

nuditi pomoč. S svojo prisotnostjo duha je 

preprečil večji požar In ga v kali zatrl 

s tem. da je steno s sekiro razbil. Zato 

zasluži, da se mu stanovalci obeh hiš naj 

topleje Javno zahvalimo za njegovo požrtvo 

valno pomoč. Marijan J e r a j . 

pomožni zidar pri »Krki« 

Cankarjeva ulica so vzpenja po strmem 

bregu nad Novim mestom In je najbolj Iz 

postavljena toplim sončnim žarkom. VI. ki 

nas gledate Iz doline. s| gotovo mislile: 

»Kako prijetno žive ljudje tam gori!« Zrno- 

ttll ste se. če tako mislite! Na uho vam 

bom povedal naše 

podjetje »Vodovod« 

katerih pričajo samo med seboj preme 

šane zemeljske plasti, okamenine in raz 

meroma redki ostanki sledov pradavne 

ga življenja na Zemlji. Najprej se je mo 

rala primerno razviti veda, ki raziskuje 

zgodovino zemeljske skorje in ki jo ime 

nujemo geologija, šele tedaj je čas do 

zorel, da so morala začeti izhajati takš 

na dela, kakršna je napisal Darwin. To 

da razviti so se morale tudi druge vede, 

ne le geologija. Dotlej so učenjaki mo 

rali dobro proučiti živalstvo, ne le tisto, 

ki še živi, marveč tudi živalske vrste, ki 

so živele v davnini. 

— Kako pa je torej s tistim sorod 

stvom med opicami in človekom? 

— Sam veš, da so sorodstva zelo raz 

lična; kakor se vzame. Najpomembnejše 

pa je, da so sorodstva bližnja ali daljna. 

Darvvinizem ali razvojni nauk nikakor 

ne uči, da se je človek razvil iz katere 

koli opičje vrste. Do nastanka človeka je 

vodil zelo dolg razvoj. Človek pa tudi ni 

nastal pred nekaj tisočletji. Več sto tisoč 

let je minilo od nastanka bitij, ki jih je 

treba uvrščati med naše prve prednike. 

Nekateri učenjaki dandanes celo domne 

vajo, da je Človeštvo staro skoraj milijon 

let. Vsekakor pa je treba računati, da je 

človek nastal pred pol milijona leti. Ni 

se razvil iz opice. Razne vrste opic so se 

razvile kot posebne veje iz nekih skup 

nih prednikov, ki so pognali na svojem 

steklu tudi vejo Človečnjakov. Neke vrste 

ttovečnjakov, dandanašnjemu Človeku 

Precej podobne, mnogo bolj kakor opice, 

so izumrle, kakor n. pr. tako imenovani 

neandertalec (imenuje se po kraju, kjer 

so izkopali njegovo okostje). Zdaj čedalje 

bolj prevladuje mnenje, da dandanašnja 

vrsta »razumnega človeka* ne izvira iz 

vrst, kakršna je bil neandertalec in ne 

katere druge, ki so nekakšna stopnja 

med človekom in opico; sodijo, da je 

razvoj mnogo daljši in da je hkrati, ko 

so živele druge bolj živalske vrste, že 

živel dandanašnji človeški vrsti zelo po 

doben »človečnjak«. 

— To pa je res precej učeno. Torej 

je bilo več Adamov in Ev, če sem nekol 

liko razumel. 

— Če si ogledaš krošnjo prastarega 

drevesa, ne moreš z lahkoto dognati, ka 

tera veja je starejša in če ni morda ne 

kaj prvih vej odpadlo, saj se jih več ali 

manj posuši na vsakem drevesu. Vsa 

živa narava pa je tako velikansko drevo, 

da si na njem marsičesa ne moreva po 

jasniti z zgodbo o Adamu in Evi. To pa 

ne sme preplašiti nobenega preprostega 

človeka, ki bi rad vsaj nekoliko razumel 

skrivnosti narave in življenja. Ko se bo 

začel učiti, se bodo pred njim odpirale 

neštete knjige, ne le ena; pred njim bo 

čedalje več vprašanj in nikdar mu ne bo 

dovolj odgovorov. V njem se bo zdramila 

boljša človeška narava. Zato se bo tudi 

bolje zavedal pravega razločka med se 

boj in živaljo. Sn 

težave, da Jih ne sliši 

Ml sploh nimamo vode! 

Vi se čudite, ker veste, da Imamo v vsako 

kuhinjo napeljan vodovod. Tega je menda 

Ze voda snedla, saj že pol leta nI tekla 

voda po njem. Ta čas pa ml potrpežljivo 

nosimo vodo vsak za svojo potrebo. 

V Cankarjevi ulici žive ljudje vseh vrst, 

vseh poklicev. Tu najdeš dijake, profesorje, 

oficirje, gospodinje, ki so čez dan v sluš- 

bah, tu so upokojenci, tudi onemoglih ljudi 

ne manjka... In vsi brez Izjeme morajo 

nositi vodo, če hočejo živeti. Kako težko 

je to delo zlasti tedaj, ko se vrneš iz službo 

Izmučeu že od dela, vam ne bom pripove 

doval. Poizkusite samo enkrat, pa sem pre 

pričan, da boste rekli, da Je res nemogoče. 

Pa vendar je tako. In veste zakaj? Zalo. 

ker se Je pokvaril stroj, ki je gnal vodo 

v hrib. Dolgo že čakamo, da bi ta stroj 

kdo popravil, da bi nam vsaj eno uro na 

dan črpal vodo. Koliko dela, koliko skrbi 

bi nas odrešil! Doslej se to še ni zgodilo 

ln pravijo, da se ne bo še tako kmalu. 

Veste, da za Jesenjo pride zima ln da so 

poti takrat zametene s Bnegom. AH naj tudi 

takrat nosimo vodo? AH Je res tisti stroj 

taka redkost, da ga nI mogoče nikjer dohiti? 

Prebivalci Cankarjeve ulice smo prepri 

čani, da bi se tudi to dalo urediti, Če bi 

le kdo od podjetja »Vodovod« vedel, kako 

težko je vsak dan nositi vodo. Ker pa so 

to njih osebno ne tiče, so Asa enostavno 

pozabili. Niti povedati nam nočejo, koliko 

časa bo treba še čakati. Prepričan sem, da 

tisti stroj ne stane toliko, kolikor moramo 

ml prestati vsled pomanjkanja vode. Pod 

jetje »Vodovod« bi BO nas lahko spomnilo 

ln nam vsaj povedalo, če se nam splača 

kopati vodnjake. 

Vidite, da tu nI tako rožnato življcnjo, 

kakor ste si ga predstavljali. SIcer pa Je 

pri nas lepo. Le pridite k nam, pa vode 

nam prinesite! Mirko Krhln 

DOL. NEMŠKA VAS 

Zadnje Čase se Je pisalo Iz našega kraja, 

sedaj se moram pa tudi Jaz malo oglasiti. 

V naši vasi Imamo KZ s tremi prodajal 

kami. Oglasil sem se v trgovini z name 

nom, da bi kupil blaga za hlače. Takoj je 

prišla uslužbenka Slak Danica ln me vpra 

šala, kaj želim. Omenil sem JI, da hI rad 

ogledal manufakturno blago, kt stane meter 

2400 din. Danica ml je pa odgovorila, da 

tega blaga ne proda, da ga je za dve obleke 

skupaj. Prosil bi pojasnila, zakaj se blago 

ne prodaja v tej zadrugi na drobno — aH 

pa naj dajo zunaj napis »Prodajamo samo 

na debelo«. E. G. 

I Z P R E D SODIŠČA 

V ZANKO UJETI SRNJAK GA JE 

SPRAVIL V ZAPOR 

Z nič, kaj čednim poslom se je ukvarjal 

Alojz Makovec, posestnik U tesar iz Pod- 

turna št. 21. Na sumu je bil. da rad poškili 

za divjačino seveda brez lovskega dovoljenja. 

19, julija lanskega lota jo imel smolo. Rav 

no ko je snel iz zanke ujetega srnjaka v 

gozdu nad Podturnom. je prišel mimo lovski 

čuvaj državnega lovišča. Sledila jo ovadba 

za nelovsko dejanje in Makovec se je moral 

zagovarjati pred sodiščem, kjer je seveda 

zatrjeval, da je srnjaka v zanki našel čisto 

slučajno, ko je i.astavljal polhom. Srnjaka 

pa je snel iz zanke in vrgel nekaj metrov 

stran baje sa.mo zato, da bi vzel žico. na 

katero je hotel navezati drva, »da bi jiih od 

vlekel domov«. 

Poleg tega je bil obtožen, da si je name- 

rava.1 prisvojita manjšo količino strešno le 

penke, ko je pokrival barako pri gozdni m a. 

nipulaclji Poljan«. Za oba prekrška, zlasti 

pa za prvega, je bil Ma.kovec obsojen pred 

sonatom okrajnega sodišča v Novem mestu 

na mesce dni zapora. 500 din denarne kazni, 

plačilo stroškov tn povprečnima 300 din. Pla 

čati mora tudd upravi državnih lovišč v Ko 

čevju 3150 dim za srnjaka. 

ZVERI V ČLOVEŠKI PODOBI 

PRED SODIŠČEM 

Surovine i kakršnim je malo primere, sta 

3fi-letni Franc Ckižar. kmečki sin. oče treh 

nezakonskih otrok in četrtega, ki je že na 

potu, doma iz Sedma v okraju Krško, in 

Jožo Pcčnik . 27-letmi delavec iz Dobravo pri 

Krškem. Brez pravega povoda sta lani 21. 

oktobra na skrajno nečloveški način prete 

pala Mihaela ftalobirja toliko časa. da je 

podlegel poškodbam. 

Dne 21. oktobra sta se vračala z dola 

("•križar in Pefinik. Na poti sta dohitela Šalo 

birja, ki se jo prav tako vračal iz dela. 

Cinžar. ki je daleč na okoli znan nasilno* 

(saj je bil že sedemkrat pred kaznovan zaradi 

pretepov in podohnih prekrškov^, je tako] 

napadale šalobirja, češ da jo kradel pri nje 

govi ljubici Ivanki Brili neko perilo. Začel 

je Šalobirja pretepati s palico in siliti iz 

n jega pri aha nje, da. je res kradel. Pri pre 

tepanju Šalobirja. ki je bil sicer telesno ln 

duševno šibak, je pridno pomagal tudi Pcč 

nik. Med pretepanjem sta ga prignala na 

dom Brilijeve in ga s skupnimi bunkami pri. 

praviti a do priznanja tal vine. Nato sta skle 

nila, da ga popeljeta na njegov dom in skup 

no po iščeta ukradene stvari. Da pa jima ne 

bi ušel, ker je bila noč, Sita mu z vrvjo zve 

zala roki in ga tako zvezanega gnala v 

spremstvu Brilijeve na njegov dom. Do tam 

še k vprašanju o strokovnih kadrih v našem gospodarstvu 

(Nadaljevanje s 4. strani) 

more, ne da bi se zgrozil. V tem »internatu« 

j| v e vajenci brez vsakega nadzorstva atol 

divjaki v umazanih sobah, brez okenskih 

Šip i pokvarjenimi pečmi, prepuščeni samim 

sebi in umazaniji. Ali Je to kulturno? Ali 

moremo od vajencev, ki žive v takih raz 

merah, kot ptički brc* gnezda, pričakovati, 

da bodo dobri delavci, ln nekoč pošteni ln 

dobri obrtniki ln državljani? In kaj more iz 

takih Mudi naredit šola? 

Šolanje vajencev Je problem zase. Prob 

lemi, ki Jih Je v navedenem članku navedel 

tov. Zemljan, so zelo pereči In treba bo 

radikalno poseči tudi v to. Ne pomaga nič. 

Marsikateremu obrtniku In podjetju hI seve 

da bilo ljubše, čo bl šole ne bilo, zlasti po- 

deželjskl obrtniki I ma|o stolne pritožbe proti 

šoli, kar bl bilo morda do neke mere opra- 

včltl. Učenci res da Izgube mnogo časa P« 

sedanjem sistemu šolanja ln niso z vsem 

razumevanjem niti pr| delu v delavnici, 

niti pri študiju v šoli. Tov. Zamljcn je v 

svojem člonku obetal oba dosedaj preizku 

šena načina Šolanja, tretjega pa se le le 

bežno dotaknil. Res ga nI mogoče analizirati, 

ker še nI preizkušen, zdi pa se ml, da hI ga 

bilo nutno treba preizkusiti, ker je verjetno 

še najboljši: tri dni nepretrganega dela v 

delavnici In tri dni nepretrganega študija 

v Šoli. Vajenec In mojster bl tu ne mogla 

ničesar Izgubiti, marveč le pridobiti ln tudi 

zveza z delavnico ostane močna. Seveda bt 

morali vujenvl imeti v SUG popolnoma vso 

Izobrazbo, da bl Jim potem ne bilo treba 

še posebe jhodltl drugam na tečaje. Podjetje 

ali mojster pa hI seveda morala Imeti nad 

takim šolanjem vajenca boljši nadzor kot 

danes, ko se mojstri po največkrat za šo 

lanje vajenca prav malo menijo, da bi va 

jenci v Šoloobveznem času res Študirali ln 

delali zadano jim naloge. 

Prav tako b| najbrže ne bilo napačno, če 

h| se po vzorcu ljudskih In srednjih šol 

organizirali sestanki mojstrov oz. odgovornih 

poslovodij z nčlteljtsvom. Tako bo vajenci 

sprevideli, da delata šola In mojster roko 

v roki, kar bl na vsak način privedlo do 

boljših uspehov. Učlteljstvo In delodajalci 

b| lako prišli do medsebojne Izmenjave misli 

ln manj, eni kot drugI pa hI dobili dragocene 

napotke za nadaljno delo. 

Ker je zadeva tako važna, bl bilo 

prav, da bi se še kdo oglasil In povedal 

svoje mnenje. Predvsem pa je treba krepko 

prijeti za delo In Izpeljati do kraja. —r— 

niso prisili, kajti drugi dan so našli ljudje 

na travniku ob poti Šalobirja vsega iznaka 

ženega, mrtvega. Kakšno zadnjo pot proti 

domu je imel nesrečni Salobir. naj govori 

poročilo zdravnika-izvedenca: 

Udarec na glavi do same kosti, prsni koš 

in obraz ves Črn od podplut, leva noga 

zlomljena, hrbet odrgnjen od vlačenja po 

oesti. obe roki zatečeni in odrgnjeni od vrvi, 

poškodbe po vsem telesu .. . 

Potem, ko sta zmrcvarjonega Šalobirja 

vrgla na travnik in mu razvezala roki. se 

zanj nista več brigala, pač pa so se vsi trije 

hitro podali na dom Brilijeve, _ da se dogo 

vorijo kako se bodo zagovarjali. Sklenili so, 

da mora Ivanka Brili trditi, da jo je Salobir 

napadel v njeni hiši in sta ga ona dva zato 

pretepla. V tem smislu so se tudi vsi trije 

zagovarjali, v dokaz svoje trditve pa še po 

škodovali vrata in razbili šipe. Pozneje pa 

je Brilijeva svojo izjavo popravila in po 

vedala vse po resnici, nakar sta tudi oba ob 

toženca priznala krivdo. 

Senat okrožnega sodišča v Novem mestu 

je dne 22. decembra za to skrajno divjaško 

in nečloveško dejanje, ki ima malo prime 

rov v kriminalistiki, obsodil Franca Cin- 

žarja na 12 let strogega zapora, to je na 

najvišjo kazen, ki jo po zakonu predvidena 

za podobna dejanja, ter izgubo državljanskih 

pravic za dobo dveh let, Jožeta Pcćnika pa 

na 9 let strogega zapora in dve leti izgube 

državljanskih pravic. 

Z VOJAŠKIM BAJONETOM JE 

ZABODEL NAPADALCA 

Dne 15. septembra letošnjega leta so v 

Lončarjevem dolu pri Sevnici na nekem ko- 

zolou ličkali koruzo. Med drugimi udele 

ženci sta bila navzoča tudi miličnik Franc 

Slivšek. ki je bil tačas na dopustu, in An 

ton Znidaršič. ki je kot skrivač in malo 

priden Človek hudo sovražil vse miličnik©, 

najbolj pa Slivaka. ker ga je ta oh neki pri 

liki aretiral. 2e med lickanjem je Znidaršič 

izjavil navzoči Milki Požun. da bo on še 

nocoj nekoga »mrtvega napravil«. Po kon 

čanem delu so še plesali, okrog tretje ure 

zjutrai pa so se začeli razhajati. Nič hu 

dega sluteč se je odpravil proti domu tudi 

miličnik Slivšek, ki je bil v civilu. Komaj 

pa je naredil neka.j korakov od kozolca, ga 

ie Znidaršič od zadaj udaril z dober meter 

dolgim in šest cm debelim hrestovim kolom 

po glavi, da se je Takoj sesedel in padel v 

nezavest. Znidaršič je začel udrihati s kolom 

šo po ležečem Slivšku medtem pa je pri 

skočil na pomoč napadenemu dvajsetletni 

Ivan Pevec, potegnil iz žepa vojaški bajo 

net, katerega ie nosil pri sebi kot gozdni 

delavec in z njim sunil Znidaršiča v vrat. 

Sunek je bil tako močan, da mu je prehode! 

vrat. tako da je konica noža izstopila v grlu. 

Zaradi težke rane je Znidaršič takoj izdihnil. 

Pred senatom okrožnega sodišča v Novem 

mestu se je Pevec zagovarjal, da ni imel na 

mena Znidaršiča zabosti v vrat, ampak le v 

zadjnoo ali roko. da bi prepreči! nadadljnjo 

pretepanje Slivška. ker pa se je Znidaršič 

v tem trenutku ravno dvignil. g a je 2-adel v 

vrat. 

Zaradi prekoračenja sllohrana z nevarnim 

orožjem je bil Pevec obsojen na eno leto in 

šest mesecev strogega zapora. 

Mestni ljudski odbor Črnomelj 

obvešča, da je po sklepu zase 

danja odbora in sporazumno z 

okrajnim izvršnim LO Črnomelj 

semenj 

za rogato živino, prašiče, drob 

nico itd. vsak četrtek. — V 

slučaju, da je na četrtek državni 

praznik, je semenj dan prej, to 

je v sredo. 

MLO Črnomelj 

Ha smeđ ta khatek čas 

V S E M , KI S O G A P O Z N A L I 

Pred kratkim se je v Novem nest u po- 

rofil tov. Karel A. Ta, Da mah neverjetna 

novica, je presenetila tako žensko kakor 

moško javnost daleč naokoli. Da bi bilo 

zadoščeno vsem, kt so ga poznali, vzljubili 

ali imeli kako drugače z njim opraviti In 

da bi bili o tem informirani tudi vsi ostali 

je delegacija novinarjev Dolenjskega lis!., 

obiskala tov. Karla na njegovem novem 

domu na Ormu. Tovariš Karel nam je v 

dveurnem prijetnem razgovoru odgovoril na 

vrsto vprašanj. Vsled aktualnosti navajamo 

najvažnejša, tu in tam delno skrajšana 

vprašanja in odgovore. 

Tovariš Karel! Ali vas smemo, kot 

znanega dolgoletnega športnika vpra 

šati. Kdaj. kako in kje je patila ta 

Vaša zadnja in tako pomembna od 

ločitev! 

Mladenlško razburkani dobi telovadbe, ki 

me spremlja od mladih nog, je še pred 

vojno sledila epoha nogometa, ki je za 

spremembo čisto moški šport. V povojnih 

letih me je bolj kot kdaj prej privlekel 

tenis Občutil sem, da Imam vse pogoje In 

perspektive za vzpon v tem športu. Omenil 

bl še, da Je v Novem mestu krasna prilika 

za veslanje. Veliko sem preveslnl po Krki. 

Nekaj vidnih, nič koliko pa nevidnih uspe 

hov sem dosegel v veslanju v dvoje. 

Ce smo Vas prav razumeli, ste za 

čport in dom. Ali so bila ta druga 

čustva v Vas tako dolgo prikrila? 

Kila j so privrela na dani Ali ste si 

z a poroko slučajno izbrali 21. de- 

rnmher, dan, ki ima najdaljšo noč 

v letu, aH ste imeli za to globlje 

vzroko? 

Dolgo let, sem kot zakrknjen samec pred- 

njačll v dolenjski metropoli. V spomin bl 

obudil samo en dogodek. Deževnega dne ob 

nastopu letošnje jeseni seni sam sedel v 

sobi. Lastovke so se ravno zbirale, da od 

lete na Jug. Dllo je nedeljsko popoldne, Po 

slušal sem radio — še po starih cenah. Kot 

veste, vam oh nedeljah popoldne zavrtijo 

plošče po željah in za 200 dinarjev preberejo 

še cel rodovnik. Ril sem nekaj razdvojen. 

Bral sem knjigo »Kri nI voda«, v Izdaji za 

ložbe Allmenti Iz Milana, obenem pa poslu 

šal plošče s posvetili: ljubemu očku. zlati 

mamici, strlčku Franclnu Itd. Ko je mlada 

žena voščila svojemu možu vso srečo za šti 

rideseti rojstni dan In mu podarila počasni 

valček: »Sehon M die Llehr In Hafen«, se ml 

pri srcu kar milo storilo, že takrat sem za 

slutil .da bom zapustil viharno fantovsko 

morje In zaplul v tihi zakonski pristan. 

Pravijo, da jc zakon loterija. Kak 

šno je Vaše rnnenjo o temi Ali daste 

kaj na hazard t Rte v športni stavi 

imeli že kaj uspehov! 

Včasih sem rad kvartal. Na tomboli sem 

enkrat celo zadel umivalnik s tovarniško 

OgAasL 

Na cesti Straža—Dol. Toplire sem 

izgubil aktovko rjave barve. Poštenega 

najditelja prosim, da jo izroči proti na 

gradi na naslov: Janez Kotar, na Selih 

št. 12 pri Dol. Toplicah. -346- 

LOVCI-KMETJE: odstrel zajcev je bil 

dovoljen v LR Sloveniji samo do Bl. de 

cembra 1951 zaradi izredno nizkega sta 

leža. Odlok Sveta za kmetijstvo in goz 

darstvo LRS od 24. decembra 1951, 

štev. kab. 3/7. 

napako. V praktičnem življenju na sploh, 

v življenju pa še posebej, grem raje »na si 

farno«, a srečolov. »mačko v žaklju« ln po 

dobno nisem, (enim le to. kar si sam pri 

>or«m In nrclzkuslm ({»/očaran n'sem rad 

O raznih stavah, žrebanjih Itd. mislim 

Isto... Oprostite! Nisem Vas hotel žaliti! 

Vem kaj mislite. O nagradnem žrebanju Do 

lenjskega lista sodim Izjemoma drugače. 

Verjetnostni račun ml tu zaradi ohlllrc na 

grad daje mnogo upa. 

Ali bi lahko povedali, kako ste 

dobili stanovanje, ker je znano, da 

niste zidali hiše, da ste miroljuben 

človek in čeprav vsestranski Športnik, 

niste naklonjeni lovskemu niti stre- 

ljaškemu športu! 

V Novem mestu sem . . . (cenzura!) .... 

Stanujem rPrSlOrnOvI ollcl. ki Je tiha In 

mlrns ulica. Po njej Je hodil nekoč sam 

Prešeren, vzdihoval o svoji l.iobe/nl In ba 

je ravno tu spisal ono poznano: »Luna 

sije . .* Se danes Je v tej nI le I luna edina 

rajRvetljava In tudi posipana še nt bila od 

takrat, to je menda vse v njegov spomin 

Slikali smo, da so Vam postavili na 

poti do matičnega urada rampo« 

Kako gledate na obnavljanje tega 

prastarega narodnega običajal 

Načelno nisem proti. Bilo ml je sicer ma 

ln nerodno zaradi publike. Po terenu sem se 

ha vil tudi I odkupi, vendar to je že za na 

mi. Tovrsten odkup neveste ml nI bil po 

znan, kfje, da je uveden na novo. Razumeli 

boste, da zadnje čase nisem na tekočem, za- 

i radi preohllice priprav za ta slavnostni dan. 

Bo pa gotovo v prid novoustanovljenim, 

kakor tudi starim gostilnam v Novem me 

stil. Želeli bl le več doslednosti v Izvajanju 

j tega Oslo: »fe hočeš Imeti — plačaj!« naj 

M'li.i tudi tukaj In za vse, ne glede na tn 

kakšne narodnosti Je ženin. Mogoče ne bl 

bilo napak uvesti nekakšne trošarine na ne 

veste. 

Razočaran sem »'«1 le v tem. da so bili 

pri »rampU navzoči sami poročeni, kljub 

temu. da je znano dejstvo, da sem se največ 

In najraje družil /. mladeniči. 

Ali ste dobili mnogo poročnih da 

ril? KakAnat Ste pričakovali, da jih 

bo več ali manj? 

Najholj sem hI! vesel otroškega vozička, 

ki ml bo nadomeščal avtomobil In s kate 

rim se bom vozil sam kakor tudi moji po 

tomci In nadaljeval svetle tradicije novome 

škega športa. 

Darila, posebno praktična, sem hvaležno 

sprejemal. Vseh Je bilo mogoče za 10 do 15 

odstotkov več kot sem pričakoval. Nisem 

računal na pocenitev Industrijskih predme 

tov. 

Boste Sli kam na poročno potova 

nje! Koliko imate dopusta! Kje bo 

ste našli miren kotiček ln po možno 

sti verjetno ineognito preživeli me 

dene tedne! Ali hosfe potovali na 

prosto, z vlakom ali s taksijem ali 

pa mogoče na sindikalno, če je še ni 

ste letos izkoristili! 

Sindikalno sem že Izkoristil. Na poročnega 

ne greva. Za dopust nisem vprašal. 

Ste že dolgo naročnik Dolenjskega 

lista? Kaj naraje berete! 

Zavisi od razpoloženja. Prebiram ga od 

vsega začetka. Opazil sem. da Je od meseca 

do meseca, od tedna do tedna, pa naj bo 

luna v katerikoli meni že, vse večja kolona 

»Naravno gibanje prehlvalstva«. Nekateri 

gibljemo, drugI spet nič. Seveda — učinek 

dela tudi povsod enak. Prosim, če ponovno 

zapišete, da sem eden redkih predplačnlkov 

vašega tednika. , 

Vam je znana uredba o otroških 

dokladah: Kakšne perspektive Vam 

daje zakon v gospodarskem pogledu! 

Upate dočakati visoko starost? 

Pozdravljam vse, kar Je pozitivnega. Kot 

uradnik na sodišču Imam vse uredbe v me 

zincu. Stimulacija je tu precejšnja. S strani 

manj srečnih kolegov Je tu In tam zaradi 

tega čutiti grenak priokus zavisti. Vendar 

se na to ne oziram. 

Z nenehnim padanjem cen prehrani se ml 

letoH ne bo več Izplačalo rediti doma pra 

šiča. Ta čas bom raje porabil za kaj druge 

ga, vsekakor primernejšega. O mojih načrtih 

za bodočnost Vam povem kaj ve* drugič. 

Razumeli boste, da Ima tudi žena svoje pla 

ne In da bo potrebna stroga kooperacija. 

Zadnje dni. ko sem moral na vseh stra 

neh Izpovedovati, za dvajset In še več let 

nazaj, ml skoraj ni ostalo časa, da bl po 

mislil tudi v naprej. Počutim se še zelo 

mladega, na starost še pomislim ne. 

Ali nameravate o Vašem doseda 

njem predzakonskem življenju Izdati 

kakšno knjigo! 

Zaenkrat ne. Prečakujem pocenitev pa 

pirja oh Istočasnem dvigu njegove kvalitete 

\ek|,. sem bral. da le neM znastVenlk ugo 

tovil, da sedanje knjige ne hndo »čakale niti 

200 let, ker se bodo prej spremenile v prah. 

Nisem pesimist. V dosedanji praksi sem se 

drža! ustmenega Izročila To vam Je živa 

knjiga Iz katere bo lahko bral vsakdo tudi 

analfabet), kl bo kdajkoll potoval po Do 

lenjskem ln vprašal za mene. 

Na koncu čestitamo Vam, posebno 

pa Vaši ženi. ker ji je uspelo, seveda 

na ^dobrovoljni bazi«, omehčati Vas, 

ki ste se tako dolgo vrsto iet branili 

stopiti v zakonski stan. Bili ste kos 

vsem spreminjajočim se metodam in 

taktikam ženskega sveta in kot ne 

kakšen svetilnik v megli dajali po 

guma tudi ostalim fantom, katere je 

ženska roka že omrežila in jih hotela 

vkovati v zakonsko okove. Mnogi so 

prezgodaj podlegla. Vi ste. čeprav 

žensk niste nikdar prezirali niti za 

nemarjali, vzdržali najdle. Zato je 

uspeh Vaše ženo toliko večji. Tudi 

njej hi radi v imenu naših bralcev 

zastavili nekaj vprašanj. Zal nam je, 

da .te danes ni doma. Ali dovolite, 

tovariš Karel, da Vas Se kdaj obi 

ščemo! Mogoče o priliki kakega sko 

rajšnjega veselega dogodka v dru 

žim? 

Seveda: Le pridite še! Radi Vam bomo 

vsi na razpolago. Pa fotoaparata ne poza- 

hlte doma. Zdravo! Bogdan K. 

POZIV 

V smislu sklepa tretjega izred 

nega zbora zadružnikov, ki je bil 

28. decembra 1951, se Potrošni 

ška zadruga z o. j. v Novem 

mestu likvidira. - Pozivamo 

vse njene člane, da dvignejo 

vplačane deleže v roku od 5. ja 

nuarja 1952 do vključno 4. fe 

bruarja 1952 v pisarni bivše 

Potrošniške zadruge v Sokolski 

ulici Štev. 2. 

Trgovsko podjetje MLO 

Novo mesto

Hal smo pripravili m nagradno žrebanje 

Že v zadnjih dveh številkah Innske- 

C>i letnika smo sporočili rednim naročnikom, 

da jim pripravlja uprava Dolenjskega 

lista prijetno presenečenje. Ker se 

je s 1. januarjem naročila na naš tednik 

cela vrsta novih naročnikov. sporočamo 

ponovno, da bodo vsi naročniki, od katerih 

bomo prejeli celoletno ali vsaj polletno 

naročnino najkasneje do 2(1. januarja 

1952. sodelovali v velikem nagradnem 

irehanjii, ki ho v naši upravi dne 

21. januarja dopoldne. 

Na željo mnogih starih naročnikov ho 

Dolenjski list letos izhajal v povečanem 

obsegu: dvakrat na mesec bo izhajal na 

(5 straneh, dvakrat do trikrat n.i 1 strt« 

neh, večkrat med letom pa nti S. 10 in 

12 straneh. Prinašali vam bomo zanimive 

podlistke, domače in tuje politične, 

gospodarske in kulturne novice, zanimivosti 

iz \êtr,i sveta, poljudno zn.uistvene 

članke, dopise iz vseh dolenjskih krajev, 

lepe slike iz življenja in dela ljudi, nagradne 

križanke, razne priloge, nasvete 

za starše, gospodinjo, kmetovalce, poselim 

kotiček pa bodo imeli tudi naši pionirji. 

Za vse to in še za matsikaj pa so 

nam I strani, ki smo jih imeli lani, res 

premalo. Naročnina za povečan Dolenjski 

list ho za leto 1952 zato naslednja: 

celoletna 190 dinarjev, polletna 200 

dinarjev, četrtletna pa 100 dinarjev. 

Za rednega na ročni lin bomo seveda 

£teli samo listoga, ki bo imel plačano 

naročnino vsaj za eno četrletje (za 3 mesece) 

vnaprej. Prosimo Vas, da prihranite 

zato sebi in nam nepotrebne ter 

drage opomine in da čimprej plačate 

vnaprej celoletno, polletno ali pa vsaj 

četrtletno naročnino. Položnice smo vam 

priložili v eni izmed zadnjih številk. 

Da pa bodo imeli redni naročniki 

poleg lista še posebno zadoščenje, smo 

rt/piâli prvo nagradno /rebanje za redne 

prodplačnike našega tednika. Vsi. od 

katerih bomo najkasneje do 20. januarja 

prejeli bodisi osebno ali pa po posti 

(cloletno naročnino, bodo sodelovali t 

prvi skupini žrebanja. Za 10 srečnih Izžrebancev 

smo pripravili tele nagrade: 

1, nagrada: 1000 dinarjev v gotovini. 

Naslednje nagrade bodo v okras vsaki 

knjižnici ali domači knjižni polici. V platno 

vezane knjige, opremljene s številnimi 

slikami, bodo razveselilo vsakega bralca. 

Pripravili smo vam: 

Franček Saje: RELOGAKDIZEM (SIS 

strani — pravkar izšlo). 

NAROD SE .! K UPRL — izbor proze 

iz NOB (517 strani, celo platno) 

Cul« Levi: KRISTUS SK JE USTA 

VIL V EBOLIJU (8041 strani, novo!) 

SVET HI MORJA IN SATIRE — utrinki 

dveh tisočletij (pravkar izšlo — 

448 strani smeha in prijetne zabave!) 

F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM 

SONCEM (438 strani, bogate ilustracije) 

MUČENI SK A POT K SVOBODI — 

136 strani s 12" slikami v bakrnlisku 

KRI V PLAMENIH - izbor proze i* 

NOB (celo platno, 231 strani) 

SLOVENSKI POROČEVALEC 1938— 

1941 (polplatno. .r>6 strani) 

Thor IlcterdahL: SONČNI TIK1 - Na 

splavu preko Tihega morja (821 

strani, krasne fotografije iz Južne 

Amerike in Polinezije). 

Vsi, od katerih bomo do 20. januarja 

prejeli polletno naročnino, pa bodo sodelovali 

v drugi skupini žrebanja. Število 

iinprad v loj skupini smo dvignili. 

h nagrada: »Dolenjski list« za leto 

1952 — brezplačno. 

2. nagrada: »Dolenjski list« za polovico 

leta 15»52 brezplačno. 

Ostale nagrade: 

KMEČKA KNJIGA 1952 — 4 broširane 

knjige 

Maksim Gorki: MAKAR ( l DRA in 

druge povesti (475 strani) 

Roiirain Rolland: MIKLAVŽ BRKI (.- 

NON (311 strani, polplatno) 

F, Kohlar. STRITARJEVE IZBRANE 

PESMI (252 strani, polplatno) 

Kmečki koledar 1D52 

Ivan Tavčar: POVESTI (V Zali. Kuzovci 

l 

KAJ SO VIDELI KMETIJSKI STRO 

KOVNJAKI PO SVETU (196 strani, 

broš.) 

Dr. M. PavšiČ: VZREJA MLADIH 

ŽIVALI 

• 

Kdor je slučajno Še v zaostanku z 

naročnino za leto 1951, mora seveda najprej 

poravnati zaostanek, hkrati pa naj 

nak&ie tudi predplačilo za leto 1952. 

V nagradnem žrebanju bodo sodelovali 

tudi vsi tisti naročniki, ki plačujejo »Dolenjski 

list« za sorodnike ali znance v 

tujini. Potrebno je le, da do 20. januarja 

obnovijo vsaj polletno ali vsaj četrtletno 

naročnino. Ža inozemstvo bo letos naročnina 

našega tednika: celoletna 600 din, 

polletna 300 din in četrtletna 150 din. 

V žrebanju pa bodo sodelovali samo 

listi naročniki, od katerih bomo najkasneje 

do 20. januarja dobili ali »scbiio 

ali po pošti poslano vplačilo. Ker prihajajo 

nekatera poštna vplačila iz oddaljenejših 

krajev do nas včasih tudi šele 

po 14 dnevih, vam svetujemo, da obnovite 

naročnino za leto 1«,l,-)2 takoj po 

1. januarju, s čemer si boste zagotovili 

udeležbo v nagradnem žrebanju. 

Upravu DOLENJSKEGA LISTA 

»Se pet novih naročnikov b o m pr d o b i l « 

Zadnjega decembra je prišel v upravo 

našega lista tovariš Janez Jamnlk 

iz Zbur pri Skocjanu. 

»Pet novih naročnikov sem pridobil, 

če bi jih zapisali...« nam je povedal 

in izvlekel iz žepa denar in naslove. 

Res — Matko Alojzija iz Malih Poljan 

št. 6, pa Alojzij Zgajnar, Janez Kopar, 

Jože FlorjanČič in Neža Matko iz Zbur 

št. 13 bodo odslej vsak teden dobivali 

»Dolenjski list« s pošto. Od štirih je 

tovariš Jamnik pobral tudi naročnino 

in jo prinesel s seboj, Janez Kopar pa 

bo plačal naročnino »najkasneje do 

20. januarja, samo da bom lahko tudi 

sodeloval v nagradnem žrebanju«, ka 

Za n a š e p i o n i r j e 

kor je sam dejal Jamniku. 

»Pridobil bom pe še pet novih naročnikov 

v prvih dneh januarja!« nam 

je dejal tovariš Jamnik pred slovesom. 

Povedali smo mu, da bo zato letos do 

konca decembra dobival Dolenjski list 

zastonj ; taka je namreč nagrada za 

vsakogar, ki pridobi za list 10 novih 

naročnikov. 

Tovarišu Jamniku se javno zahvaljujemo 

za njegovo skrb. Razumel je 

naše vabilo, naj vsak naročnik pomaga 

pri uresničevanju pomembne naloge: 

V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST! 

Posnemajte ga! Več ko bo naročnikov, 

boljši in — cenejši bo naš tednik! 

Nagradna križanka „ S n e Ž e n i ITlOŽ 

Danes pa nekaj za vas. dragi plonlr.il! 

• Dolenjski Ust« razpisuje prvo nagradno križanko 

"-Sneženi mož«, ('e je sneg na poljih In 

klancih morda le še premoker, prosite starše, 

da vam posodijo za urico aH dve naš tednik. 

S svinčnikom rahlo vpišite v navpične 

In vodoravne kvadrate pravilne odgovore, ki 

jih zahtevajo vprašanja pod križanko. Kakio 

se to dela. sprašujete! Nič težkega nll No, 

poglejmo; v vrsto kvadratov, ki se začnejo 

s številko 2 — vodoravno — je treba vpisati 

ptico, ki se grdo dere In krade. Jo poznate? 

5 črk mora Imeti, vsako črko pa vpišite v en 

kvadratek, te se \«m bodo vsi vodoravno In 

navpično vpisani odgovori ujemali — ste križanko 

rešili. 

In potem? Pošljite odgovore, napisane na 

list papirja (posebej napišite vse odgovore 

po številkah za vodoravna, posebej za vsa 

navpična vprnšanja) lu NAGRADNI KI POV 

k| ga l/režite Iz zadnje strani današnje Številke 

na naslov: Uredništvo »Dolenjskega lista«. 

Novo mesto, poštni predal 33. Izmed 

vseh. ki boste križanko pravilno rešili, bomo 

Izžrebali tokrat dva srečnlka ter jima pwslall 

lepi knjigi za novoletno darilo! 

S omin na nôdnoosvobodilna borbo 

Ko je okupator zasedel naše kraje, pe 

vsak pošten Slovenec zgrabil aa orožje m 

so boril proti sovražniku. Vedno več ljudi 

je odhajalo v gozdove, kjer so se ustanavljale 

prve partizanske čete. 

Tudi moj najstarejši brat Jože je sprevidel, 

da nas hoče tujec uničiti. Pridružil 

so je vrstam, ki so se borile za svobodo. 

To jo pa naredil tako, da ni nihče vedel 

za to. Sled za sobo; je zabrisal takole: 

uredno je odšel, je rekel, da gre k teti na 

fančo goro. S tem je preprečil morebitno 

izdajo in gotovo pogubo hi.še in vse družine. 

Nihče, razen šestnajst letnega brata Toneta 

ni vedel, da, jo Jože pri partizanih; le on 

je imel zvezo z. njim. Vefikrat je obiskal 

Jijegoov četo in prosil, naj ga sprejmejo 

v svoje vrsto. Toda komandant je odklonil 

vsako njegovo prošnjo, rekoč: »Nimamo 

orožja. Lahko pa prideš, če imaš puško.* 

Komandant mu je to rekel, misleč: fant 

Je mlad in puške ne bo mogel dobiti. 

Tone je nehal prositi i,n je mislil le se 

kako bi dobil puško, (iojil je željo, da bi 

nekega dne presenetil komandanta in borce, 

ko Ivo stopil mednje s puško na rami. Ta 

želja se mu je tudi uresničila. 

Ko smo junija 1J>42 kosili, je Tone govoril 

le o puški. Rekel jo, da bo vzel Italijanom 

puško kar iz rok. A zgodilo se je 

drugače. 

Italijani so 16. junija 1942 odšli zgodaj 

zjutraj v precej oddaljeno vas Krvavčji 

vrh po krompir. Ko so se vračali v postojanko, 

ki je biLa na železniški postaji, j« 

začelo deževati. Stopili so v sosedovo hišo 

in pri njih vedrili. Puške so pustiil pred 

vrati, a sami so odšli v hišo in se zabavali 

I dekleti. To priložnost je porabil Tone. 

Vstopil je v hišo z namenom, da pogleda, 

koliko je Italijanov. Izmislil si je drugačen 

izgovor: vprašal je, koliko je ura. Ko je 

stopit iz hiše. je vzel puško in stekel z njo 

proti gozdu. Srečno je ušel in še isti dan 

prišel k bratu in njegovi četi, ki je bila 

tedaj na Brezovi rebri. 

Ko so Italijani opaz-ili. da jim je zmanjkala 

puška, so jo takoj pričeli iskn.ti. Iskali 

so jo po poli. po kateri so prišli. Soseda 

pa jih je hotela pomiriti in jim je povedala, 

da jo jo vzel naš Tone. Italijani so pridrveli 

k nam in zahtevali Toneta in puško. Ker 

pa niso dohili ne enega ne drugega so odpeljali 

mamo in brata Niikota v metliške 

zapore. Mamo so drugi dan izpustili, brata 

pa so po štirih mesecih zapora odpeljali v 

internacijo. 

Tone nas je večkrat obiskal. Zelo je bil 

ponosen, da lahko noši puško in se bori za 

svobodo zatiranega ljudstva. 

Kmalu nas jo zadela žalostna vest, da je 

padel Jože v Itorbi z belogardisti. Osem dni 

po kapitulaciji Italije pa jo padel tudi 

Tone v borbi z Ncmol. 

Partizanska vojska je rastla iz dneva v 

dan in premagala sovražnika. Pregnala je 

tujca iz uaše domovine in živimo svobodni. 

Ivanka Rus 

III. raz. ni ž. gimnazije 

v Podzemlju 

Trdinovo ZBRANO DELO III. 

ter Bajke in povesti o Gonanah 

V teku petih let smo dočakali tri knjige 

Trdinovega Zbranega dela. v I. In II. knjigi 

(194« In 1948) so Izšli dotlej še neobjavljeni 

Trdinov) »Spomini«. Skupno z Logarjevimi 

opombami zavzemajo 708 sirani. Nedavno Je 

Državna založba Slovenije Izdala III. knjigo. 

Je to doslej najobsežnejša pa tudi najlepše 

opremljena Izmed vseh treh tako glede papirja 

kot tudi po vezavi. Vsebuje še tri Trdinova 

spominska dela In sicer: Hrvaški spomini. 

Bachovi huzarJl In Iliri ter Moje življenje. 

Dela so važna za proučevanje časa In 

nazorov preteklega stoletja med Slovenci In 

Hrvati. Trdina Jih je napisal v teku zadnjih 

dvajset let svojega življenja, torej kot zrel 

mož. Mnogo bolj so umirjena In trezna kot 

pred desetletji napisani Spomini. 

Znano Je, da Je Trdina služboval kot profesor 

med Hrvati v Varaždinu In na Reki. 

Od tod njegovi »Hrvaški spomini«, ki so Izhajali 

v Hribarjevem Slovanu v letih 1885 

do 1887. Z njimi jc uvedel Trdina v slovensko 

književnost dotlej nepoznano slovstveno 

zvrst — spomine. Izmed vseh številnih Trdinovih 

spominov so H dvignili največ prahu 

In Izzvali med svctohllnskiml krogi tollkšnu 

pozornost, da Je uredništvo prenehalo z njihovim 

nadaljevanjem. V III. knjig) Zbranega 

dela so prlobčeni prvič v celoti. 

»BarhovI huzarJl in Iliri« so prvo delo Trdlnovlh 

zrelih let. izšli so v knjižni obliki 

pri založniku Seli«entiierju v LJubljani leta 

190,1 kot t. knjiga Trdinovih Zbranih spisov 

s podnaslovom: Spomini iz moje profesorske 

službe na Hrvaškem (la.VJ—1N«7 i To Je bila 

manj osebna knjiga od ostalih Trdinovih 

spominov. Bachovi huzarJl so pomenili slo 

vensko uredništvo na Hrvaškem, s pomočjo 

katerega Je hotel proslull nemški politik 

Ttach v dobi absolutizma pred sto leti P'>nemčlti 

Hrvaško. Iliri so hllj hrvaški rodO« 

I)uKi. Trdina jc s tem delom hotel pokazati, 

da le glavni politični In kulturni sovražnik 

Slovanov na Dunaju. Knjiga, ki Je Izšla dve 

leti pred pisateljevo smrtjo, nI bila sprejeta 

s pričakovanim priznan Jeni. Ivan Cankar jo 

Je v oceni Trdinovega dela namenoma prezrl, 

kar je starega moža zelo bolelo, onemogočilo 

pa najbrž tudi Izdajo drugega dela teh 

spominov. 

Nekaj mesecev pred Trdinovo smrtjo leta 

190.i je pričel dr. Kr. Derganc prlobčevati v 

Ljubljanskem zvonu Trdinova avtobiografska 

pisma pod naslovom »MoJe življenje«. V 

tem delu. ki je bilo njegovo zadnje, Jc Trdina 

napravil hlanco svojega žvljenja. Obširno 

se je zamudil pri svoji ral, rani ko so 

ga zaradi odločnih narodnih nazorov, ki jih 

je vcepljal mladini, nasilno upokojili, stare, 

ga komaj 37 let. Strog je v svojih spominih 

do drugli) In predvsem še do samega sebe, 

satfl nič ne olepšuje In ne zamolči. Sam pra- 

\i ob sklepu svojega življenjepisu: »Hotel sem 

dati pravo sliko svojega življenja, ne pa 

kako megleno, iiiomentno podobo.« V knjižni 

obliki je Izšlo »MoJe življenje« prvič leta 1947 

v zbirki Klasje. Tako tam kot v Trdinovem 

Zbranem delu pojasnjuje urednik Janez Logar 

vešče In spretno vsa obsežna besedila s 

podrobnimi opombami, ki pisatelja povprečnemu 

človeku šele prav prlbllžaje. 

S tretjo knjigo Zbranega dela so Trdinovi 

avtobiografski (lastno žlvijcnjpisnl) spisi zaključeni. 

Z Diievoplsom leta 1848 Je pričel. 

/. »Mojim življenjem« Je'1905. ieta Trdina svoje 

književno dcl fl končal. Napisal pa Je vmes 

še vse polno lepega in zanimivega, kar je 

uabral In dognal v teku petnajstih let. ko je 

pešačil po Dolenjskem, proučujoč misel In 

delo dolenjskega kmeta ln malomeščana. kot 

sam pripoveduje. 

To se nam obeta v nadaljnjih izdajah Trdinovega 

Zbranega dela. Državna založba 

Slovenije, k| z Izdajanjem del slovenskih 

pisateljev Izvršuje priznanja vredno nalogo, 

obeta v bodoč« še Trdinova dela iz mladost* 

Rešitev pa nam morate poslati najkasneje 

do 12. januarja! . Ločenska ceNta od Medvedove hiše proti 

Ločni. 

t;. Zupančičeva cesta — sedanja Seidlova 

7. Pri mestnih podih — od Kapucinskega 

trga Pri Maloviču do sedanje Proštijske 

ulice. 

8. Prisojna pot — sedaj brez naziva: od 

B rudarja na Tavčarjevi cesti do razcepa Loeenske 

ceste in Seidlove ceste. 

9. Titov trg — sedanji Kopucinski trg. 

10. Ulica Dušana Jereba — sedanja Gerdoidce/va 

ulica. 

11. Hladnlkova ulica — sedanja Prosti jska 

ulica. 

12. Guhčcva ulica — nova cesta od razcepa 

pri železniškem prehodu v Bršljinu 

proti Bučni vasi, 

II. šetalište za Krko - od Pugljevo ulice 

na Loko in mimo kopališča do tekstilne tovarne 

za kolodvorom. 

C. 

L Grinska cesta — Od križišča na Grmu 

med Trdinovo cesto In štnihelom mimo kme. 

t ijske šole na (irmu. 

2. Skaliekega ulica — del sedanje istoimenske 

od križišča na Grmu do Žabje vasi. 

3. Ivana VavpoOča ulica — sedanja štemb 

ur Jeva ulica. 

4. Trubarjeva ulica — del sedanje Prešernove 

ceste od Trdinove pri Ropasovi hiši 

do Bojanea na Stemburjevl ulici. 

5. Ulica družine Valantlčeve — del sedanjo 

Prešernove od Trd i" ove do hišo Va. 

lantičevih. 

fi. Adamičeva ulica — ena nov« nastalih 

ulica na (Irmu. 

7. Jurčičeva ulica — ena novo nastalih 

ulic na Grmu. 

8. Paderšičeva ulica — ena novo nastalih 

ulica na Grmu. 

9. Topllška cesta — od razcepa pri Splošni 

bolnišnici do Broda. 

Oreja uredniški odbor - Odgovorni aredntlc 

Tone Gošnik — Naslov uredništva ID upravei 

Novo mesto Ljubljanska cesta 25. telefon 

4t. 127 - Poštni predal 33 - Tekoči račun 

f>ri Komunala! banki » Novem mestu štev. 

Klfi-1 90322 1 - četrtletna naročnina 75 din. 

uolletna 150 din celoletna 300 din — Naročnina 

se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna 

Ljudske oraviee » LluhUanl 

TEČAJ ZA 

REŽISERJE - AMATERJE 

Izvršni odbor Ljudske prosvete 

Slovenije 

priredi od 17. do vključno 29. januarja 

1952 režiserski tečaj v 

Ljubljani, ki je namenjen predvsem 

učiteljem, lahko se ga pa 

udeležijo tudi drugi. Tečaj je 

brezplačen. Prijave sprejema do 

•i januarja 1952 Izvršni odbor 

Ljudske prosvete Slovenije — 

Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. 

V prijavah naj se navede: Ime 

in priimek, rojstno leto, poklic 

in če reflektira prijavljenec na 

stanovanje in hrano. 

Izvršni odbor 

Ljudske prosvete Slovenije

4. januar 1952 (št. 0096) - Dolenjski list

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?