4. januar 1952 (št. 0096) - Dolenjski list

Mo^ji reakcionar jem še niso prezrli vseh starih županskih sukenj
Članek bi lahkn nosil tudi tale naslov:
»Borba za oblaste ali pa morda
enega izmed tehle: »Zapećkarji lezejo na
dan..,«, »Ničesar se niso naučili«, »Stari
sovražniki v rajnki Jugoslaviji — danes
zvesti in tihi sodelavci na listi reakcije
...« No, vendar nam ne gre za naslov.
Gre nam za vsebino propagande, ki jo
že nekaj mesecev podtalno gonijo razni
bivši vaški mogotci, sodelavci bele garde
in klerikalci v Skorjami in okolici, da
bi naša bodoča ljudska občina v
skorjami postala občina tipa stare Jugoslavije
z v združenimi vršički liberalnega
in klerikalnega tabora.
Volitve v nove občinske odbore bodo
letos spomladi. V Škocjanu in škocjanski
okolici pa so ljudje priča pravi
predvolilni propagandi« že od oktobra
1951 dalje. V tej propagandi je vedno
glasnejša beseda, da naj bi bil predsednik
bodoče občine Franc Kovačič,
po domače Toman. veliki kmet, cerkveni
ključar in bivši jugoslovanski župan klerikalne
liste, ki je bil župan tudi vsa
leta med okupacijo z izjemo nekaj mesecev,
ko so leta 1941 Nemci postavili za
župana Ivana Lovšeta. Kaj hoče proti-
Ijudska propaganda. Za župana si želi
BfElfEA N
o v
slovenski
v Novem mestu
človeka, ki je sodeloval z okupatorjem
in bil dober prijatelj in sodelavec župnika
Ignaca Škode, ki se zaradi svojega
delovanja proti narodnoosvobodilnemu
gibanju med vojno nahaja v zaporu.
Kovačič je med okupacijo vneto zahajal
v župnišče na zaupne sestanke in posvete,
v jeseni leta 1942 pa je bil v šrabu
italijanske divizije »Isnnzo« kjer sta z
/upnikom Škodo odločala, kdo bo šel r
internacijo in kdo bo ostal doma. Kakšen
človek naj bi postal bodoči župan, naj
osvetli še nekaj dejstev iz Kovačičevega
življenja: Kovačič je pomagal pri organiziranju
vaške straže bele garde v Skorjami
in pod. Po osvoboditvi, ko je že
bil izpu>č»n iz zapora, spet ni pokazal
dobre volje, da bi svojo zelo omadeževano
preteklost popravil vsaj z lojalnimi
odnosi do ljudske oblasti. KovačiČu se
kot velikemu kmetu dobro godi. diradi
velike svinjake — čeprav brez potrebnega
gradbenega dovoljenja! — Škoda Melhior.
kaplan v Skorjami, mu je v oktobru
1951 posodil 40.000 dinarjev (iz kakšnega
denarja, se sprašujemo in mislimo
na upravljanje cerkvenega premoženja,
ki ga ustvarjajo verniki v skorjami!!),
katere mu je Kovačič po prvem sejmu
spet vrnil...
Propagando za Kovačiča vodita predvsem
Frane Č i n k o 1 e iz Dobrnške vasi
in Ivan Olobevnik. sin bivšega župana
liberalne liste. Kaj nam povedo ta
imena? Nekdanji smrtni sovražniki —
klerikalci in liberalci — so pozabili na
stare spore. Zdaj, ko gre za. »skupne interese
združene reakcije« — so enotni,
stari spori pa so postali samo neprijeten
star spomin... V škocjanu so bili ti
spori zbrisani pravzaprav že med okupacijo,
ko sta se oba tabora veljakov sestajala
v župnišču, ki je bilo v Škocjjanu
— in skoraj povsod na Slovenskem!
— nosilec borbe proti narodnoosvobodilnemu
gibanju našega ljudstva, hkrati pa
vnet zaščitnik in zagovornik vseh njunih
koristi.
Kaj pripoveduje finkole med ljudmi?
Zvito pristavlja, da naj bi bil Kovačič
vsaj odbornik, če že ne predsednik
občine!
Po drugi strani skrbi za propagando
s prjžnice kaplan Melhinr škoda, brat
zaprtega župnika Škode, ki govori o cerkvenih
pevcih, kaj smejo in kaj ne smejo
v svojem življenju, govori o bodočih
vojnah in o umorih, ki se baje dogajajo
v okolici škocjana zato, ker so ljudje
člani OF in o čemer se v Škocjanu in
okolici veliko govori in je o tem nekaj
objavil tudi že Slovenski poročevalec lani
14. decembra. Mar ne bi bilo bolje
in pametneje, da bi gospod kaplan Ško­
da pazil bolj na sebe in svojo moralo in
bi manj hodil po gozdovih z ženskami
sumljive preteklosti in morale?
Temu in takemu predvolilnemu golažu
se pridružuje Še tarnanje raznih
Franceljnov iz Zbiranja in okolice Škorjana,
ki »živijo samo od zraka« ali pa
jim morđa notni« hrano angleška letala,
ki »letajo nad škocjanom« in bodo takim
kot so Marjetic, Kovačič itd. prinesla mogoče
celo staro Jugoslavijo v škocjan.
Del sovražne propagande, ki izvira iz
vrst sorodstva Ziipetov v škocjanu.. pa
ubira spet drugačne strune. Za predsednika
žele Pavla Zapeta, tajništvo pa naj
bi prevzel njegov sorodnik Ivko Novsak,
ki naj bi hkrati prevzel tudi poslovalnico
okrajnega magazina v škocjanu. Na
ta način hi bila krajevna oblast in ostalo
spet v rokah ž lah te — kakor v
srednjem veku. Za kandidaturo Ivka
Novšaka se strinja tudi Marjetic iz Segonja,
ki je med okupacijo zahaja! v
župnišče in je z zaprtim župnikom dober
znanec.
Enemu izmed Zupetovih sorodnikov
so napoti spet člani Partije in drugi predani,
zavedni ljudje v škocjanu, ki so tudi
med vojno pokazali, da so vredni sinovi
slovenskega naroda in delovnega
ljudstva. Ni težko uganiti, odkod izvirajo
govorice, »da bi imeli spet lepega hudiča,
če bodo spet taki predsedniki kot
so sedaj«. Med takimi govorniki je n. pr,
Krašnar, mali kmet, ki pa je špekulant;
posebno se \c »izkazal« med okupacijo
in bi moral biti vesel, da ima ljudska
oblast toliko dobre volje in pri za na sanja!
Pavle Zupet govori samo to, da se
njega ni treba hati kot kandidata, ker
da on nima velike mature; pri raznih
prilikah pa spet da vedeti. Češ. mi ga
bomo dobili, takega z veliko ninturn. vi
pa ga nimate. Pavel je bil med okupacijo
pri DMB. Njegov sorodnik je tudi
Ivan LovSe, bivši trgovec, nekajmesečni
nemški župan škociana. Značilno za Zupetovo
žlahto je delo njegovega brata
Antona Zupeta, mehanika, ki je že leta
1942 stopil v Legijo smrti, potem pa ves
čas zanjo popravljal orožje. V začetku je
bil zelo aktiven tudi v hajkah na partizane,
ko pa je videl, da je to tvegana
reč in lahko pride človek mimogrede ob
glavo, se je potegnil v ozadje. Ko se je
letos vrnil iz vojaških vaj, je dejal, da
so samo KLO in krajevne partijske organizarije
krive, da morajo ljudje k vojaškim
vajam. Jasno je s tem povedni,
koliko mu je pri srcu obramba domovine
— in kakšno »trnje« ga bode v občutljive
pete.
Iz Zupetove žlahte bi bilo treba izvzeti
samo Dragota Zupeta. kleparja, ki
je bil v NOV in je rez. oficir naše vojske
ter član Partije. Za njegove zasluge
mu je treba da*i priznanje, čeprav je
malo premalo odločen.
*
Kaj mislijo vsi pošteni prebivalci Škocjana
o tej »predvolilni propagandi«?
To, da je treba vsem naštetim ljudem in
ostalim jasno povedati, da pri nas poti
nazaj ni in da bodo vsi njihovi prazni
upi šli po vodi. Kri, ki je bila prelita
za osvoboditev, in vsi napori naših delovnih
ljudi dovolj jasno govorijo, h
kakšnim ciljem in po kakšnih poteh gremo.
Ljudem, ki verjamejo pobožnim željam
ostankov bele garde, njenih pod?
repniknv in prišepelovalrem iz vrst starih
klerikalcev in liberalcev, pa povejmo,
da so dolžni tudi oni čuvati pridobitve
narodnoosvobodilne vojne in ljudske
oblasti. Vse naše delo ni nič drugega
16. januarja se začne popis živine in čebelnih panjev
Kakor vsako leto, bo ta d i letos popis
živine, perutnine in čebelnih panjev po
vsej državi. Za izvedbo popisa so pri
vseh krajevnih ljudskih odborih posebne
komisije, popis pa bodo opravili za to
določeni popisovalci.
Namen popisa je ugotovili točno stanje
živine, perutnine in čebelnih panjev.
Podobne popise imajo v vseh naprednejših
državah in služIjo za ugotavljanje
napredka ali nazadovanja gospodarstva.
Pri dosedanjih popisih je bilo največ težav,
ker so posamezniki dajali netočne
podatke ali pa so celo utajili gotovo' RW
Najboljši r šestmesečnem
tekmovanju so prejeli priznanje
Organizacije in kolektivi, ki so se v
času šestmesečnega tekmovanja na Čast
desete obletnice ustanovitve JLA najbolj
izkazali, so prejeli od Glavnega odbora
Zveze borcev Slovenije lepe diplome kot
priznanje za uspešno delo pri izvenarmadni
vzgoji v času tekmovanja. V novomeškem
okraju so prejeli diplome:
Sindikalne podružnice: Splošno gradbeno
podjetje »Pionir^, okrajno avtopodjetje,
železničarji, državno posestvo in
kmetijska šola Grm in bolnišnica. Kmečke
delovne zadruge: Trška gora in
»Rog« v Podhosli. Krajevne organizacije
ZB: II. teren Novo mesto, Vavta vas, Žužemberk,
Št. Peter, Soteska, šmiliel in
Kamence. Krajevne organizacije RK v
Mirni peči, Hinjah in Dvoru. Telovadni
društvi Novo mesto in Šmihel pri Novem
mestu. Center predvojaške vzgoje v OrV
hovici in Gabrju. Gasilno društvo v Šmihelu
pri Novem mestu. Mestni odbor
AFZ Novo mesto. Mladinska organizacija
spi. gradbenega podjetja »Pionir« in
Članstvo Zveze vojnih invalidov Novo
mesto.
F r a n č e k S a j e t
Belogardisticni štajerski bataljon
Lani smo v našem tedniku od 4. julija
do 13. oktobra objavljali v podlistku pod
naslovom »Kako so dolenjski farovži ustanaviljali
svojo belo vojsko* odlomke iz obširnega
dela našega novomeškega rojaka tovariša
Francka Sajeta »Zločin nad domovino«.
Medlem je prva knjiga — »Belogardizenu
— tega dela izšla. Z avtorjevim dovoljenjem
objavljamo ponatis 16. poglavja pod
zgornjim naslovom. Poglavje je nadaljevanje
lani priobčenega podlistka.
Bivši aktivni jugoslovanski poročnik Milan
Kranjc, ki je na pot izdajstva domovine stopil ze
poleti 1941. leta v družbi kaplana Glavača in ing.
Bmra, je od 10. do 17. maja pri Sv. Urhu nad
Dobrunjami I veliko težavo zbral šestnajst ljudi,
ki so sestavljali tako imenovani prvi četniški odred
kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji. Svojemu
moštvu je govoril, da bodo krenili na Dolenjsko,
okrog Novega mesta. Smihela in Mirne
peči mobilizirali ter osnovali zbirno taborišče na
Gorjancih. Z Italijani se ne mislijo bojevati, »če
bi se pa srečali s partizani, bi se z njimi udarili,
ker v hribih za dve vojski ni prostora«. 1
To za­
misel majorja Karla Novaka je kasneje potrdil in
se natančneje opisal mihailovjčevski kapetan Dobri
voj Vasiljevič-lstok.
»Smoter našega tfeln v Sloveniji: Vojaško obvladati
masiv Gorjancev, katerih okolica je gosto
naseljena in bogata. Tu v Gorjancih Hm o si
hoteli zgraditi trdno oporišče, od koder
bi kasneje prenesli svoje delo v najugodnejši
t TT trviDI odredov partizanskih čet, štab orune.
nrtlojra k" 11/1. Položaj, dne 19. S. 1942, zapisnik zash-
Sanj« belogardistov \ z Dobrunj in Bizovika, zaslišanje
Cankarja Maksa is DobruaJ St. 100.
smeri. Tako bi širili svoj vpliv in postopoma obvladali
ozemlje. Kolikor je meni znano, naj bi se
naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je major
Novak imenovan za komandanta vse Slovenije. Na
Gorjancih smo hoteli urediti aerodrom, da bi dobivali
pomoč (s padali — op. S. F.) od Angležev.
Zdaj sodelujemo z Italijani, čo pa bi dobili povelje
iz Londona ali če bi zaradi močnega klerikalnega
vpliva ue mogli več vztrajati ob strani
Italijanov, smo imeli namen, oditi na Gorjance in
od tam nelegalno (z ozirom na Italijane) nadaljevati
svojo delo .. .< 2
Prvotno so ljubljanski kleroiašistični voditelji
z majorjem Novakom načrtovali, da bi ustvarili
dvojo središč svojih oboroženih oddelkov: v Suhi
krajini in pod Gorjanci. Ker pa jim je širokopotezen
načrt v Suhi krajini že v kali spodletel,
so predel Gorjancev določili za edino žarišče oborožene
protipartizanske zarote za vso Ljubljansko
pokrajino in s tem tudi za celotno Slovenijo.
2
Dokumenti o lielogardističui. mihailovičovski izdaji
I., uvod napisal polkovnik Jaka Avšič — Rranko
Hrast (izdano v zač. 1043. leta), zaslišanje Vasiljeviča,
str. 7. — Dokumenti So takrat vzbudili veliko zanimanje
Italijanov, ki so jih takoj prevedli, in velik
pnplnh med helirni ter niiliailovieevikittd izdajalci, ki
so v Slovencu«. ^Slovenskem domu« in lefnkih skušali
ovreči n.iiliovo verodostojnost. Njihov edini dokaz
je bila pomotoma izpuščena vejica v zaslišanju kaplana
Xorl>cr!;i na str. 12 v stavku, češ da jc Norhert
pristopil k lielognrdistorn »zaradi usmrtitve suhorskegn
župnika Antona Starca« . . . Suhorskl župnik se je v
resnici pisal .ione/. Hnztreson, Anton Staro pa je bil
belogardisticni organizator in upravnik Vinomera pri
Metliki. V originalnem zaslišanju kaplana Norborta in
Vasilieviča, ki sem ga našel v arhivu CK KPS in po
njem korigiral brošuro, stoji pravilno vejica med »suhorskega
župnika in »Antona Starca-. Strojepiska, ki
je tipkala matrioo za ciklostirano brošuro, pa je najbrž
mislila, da se suhorski
zato vejico izpustila.
župnik piše Stare in je
» B o d i t e p o n o s n i n a svojo stvarnost
je Izjavil Aleksander Juiič ob odhodu iz naše države
Naš rojak Aleksander Jurić, predsednik
konzorcija »Novi ilisU iz New Yorka 1
jetskega Informhlrojskega Imperija, imajo
skupen epicenter — v Moskvi, To dejstvo,
ki je splošno znano, govori o žalostnih razmerah,
v katere so danes pahnjeni narodi
ln države Vzhodne Evrope. Žrtve, kt padajo
v čast In slavo sebičnih »v I g jih ciljev«
sovjetskega Imperializma ln ekspanlzonlzma,
nemo kričijo o bedni usodi, katero doživljajo
narodi, kt so Izgubili HVOJO narlonalno
neodvisnost In svobodo ln ki ječljo pod
kanto kremeljske birokratske kaste in njenih
tatarskih metod.
Čeprav bodo Gomulko postavili pred sodišče
v VarSavl In čeprav so Slanskega
< Budimpešti in Sofiji. Na vrsti sta aretirali v Pragi, gre vendar za Isti pojav,
LI » 7 k* ti • i . , i ' sedaj ^aršava in Praga, da dokažeta svojo kLga čutijo pr«v tako v Albaniji, Bolgariji,
vseh! Za to življenje pa je treba ust var- -
»neomajno zvestobo Sovjetski zvezi In mo­ Romuniji ln Madžarski, kajti v bistvu gre
jati, delati — in nikakor ni dovolj, da dremu Stalinu«, v dokaz te »zvestobe« pa za delo Istega »čistilnega stroja«, ki je za­
bi na kraju vseh naborov, ob zmagi, pri bo mera!« na vešala nekaj komunistov. čel pred tremi leti z množičnim čiščenjem
»f Istke, aretarljel deportiranje, obsodbe, zniitral lnformblrojsklb partlh v vzhodnno-
stavljali posamezniki svoje piskerčke in obeSanje ln streljanje, ki se v valovih poevropsKoh državah.
lovili koristi zase h svoje otroke. Tajavijo zdaj T tej, zdaj v drugI državi sov­
(Po Slovenskem poročevalcu)
krat, ob zmagi, jih ne bomo poznali!
Ostanki škoejansk'h reakcionarjev pa
si morajo zapisati pred oči in vest te-le
jasne besede: tudi v Škocjanu ne bomo
imeli stare, klikarske ali žlahtarske ob­
ZA NASE G O S P O D A R J E
Kako naj pomagamo sadovnjakom
čine starega kova. pač pa bomo volili
Sadovnjak pri hiši, če ne govorimo
pravo, ljudsko občino.
o večjih nasadih, je približno prav tako
zaželen kot zelnik. Kdorkoli, ki si
postavi dom, pa naj bo tudi bajtar, si
zaželi, ker smatra to že za neobhodno,
vilo živine. Zaradi dajanja napačnih po­ posaditi nekaj dreves.
datkov in utaje je bilo nekaj posestnikov Pri našem ekstenzivnem, zanemar­
tudi v naših okrajih prav občutno kaznojenem sadjarstvu predstavlja to drobvanih.no
sadjarstvo lepo število dreves. Ce
upoštevamo le privatni sektor, skoraj
Dolžnost lastnikov živine vseh vrst,
nimamo večjih nasadov. Vsi privatni
perutnine in čebel je, da dajo popisoval­ nasadi so le nekake ohišnice poleg pricem
točne podatke in jim nudijo pompč, ložnostnih, posamezno posajenih dre­
da bodo svoje delo res čim bolj točno ves.
opravili. Za oviranje popisovalcev, da­ Da so se sadjarji začeli bolj zanijanje
napačnih podatkov ali utaje pri pomati za sadno drevje, so jih k temu
pisu so tudi letos predvidene stroge prisilile razne bolezni in drevesni
kazni.
škodljivci. V zadnjih letih je povzročil
največ škode ameriški kapar, imenovan
San Jose ušica. Ta je spravil v najkrajšem
času mnoge sadjarje ne samo
ob ves pridelek jabolk, pač pa so se
posušila tudi drevesa. S tem smo bili
opozorjeni, da je treba nekaj storiti,
Sadovnjak, ki je dobro oskrbovan
in gnojen, je odpornejši proti raznim
boleznim in škodljivcem, seveda tudi
proti ameriškemu kaparju. Zato moramo
takim sadovnjakom pomagati z
ukrepi. Lastniki bodo morali uničevati
škodljivca ter pomagati drevesu, da bo
odpornejše.
Ti ukrepi bi bili:
1. Posekati takoj vsa drevesa, ki so
že na pol suha, ker se ne dajo več
rešiti. Od posameznih posekanih dreves
Predpisi o brezplačnem zdravlfenfu
sežgimo drobno vejevje takoj, debelejše
veje in debla pa obžgemo, da uničimo
zalego, ki je na prezimovanju,
Vsa dosedanja določila o brezplačnem
zdravljenju ostanejo ie naprej v veljavi ne
glede na objavljeno zvišanje oskrbnin In
1. Osebe, ki bolehajo na neaktivnih oblikah
tuberkuloze;
2. otroci predšolske dobe. učenci ln Stu­
da se spomladi ' ne začne spet širiti.
Srednje poti pri tem ni.
2. Manj napadena drevesa pomla­
tarif v zdravstvenih ustanovah. V državnih denti vseh Sol ln fakultet, slušatelji vseh dimo (dobro obžagamo). S tem obžago-
zdravstvenih ustanovah se brezplačno zdra­ tečajev, v kolikor Imajo še pravico do brezvijo
naslednje bolezni: nalezljive bolezni plačnega zdravljenja In
vanjem uničimo največ zajedalcev, ker
(skrlatlnkn. davlea, griža, ošpice, oslovski 3. člani kmečkih delovnih zadrug. se ti pri manj napadenih drevesih na­
kašelj, tifus, legar Itd.), aktivna tuberku­ Osebe, ki po teh predpisih nimajo pravice hajajo le na mlajših delih dreves.
lozna obolenja, trahom. rakasta obolenja do brezplačnega aH znižanega zdravljenja,
spolne bolezni, duševne bolezni, vse ozdrav­ pa so njihove premoženjske, socialne aH 3. S skrajšanjem drevesne krone si
ljive In popravljive nakaze bodisi od roj­ družinske razmere take, da bi bile gospo­ omogočimo temeljitejše škroplenje in
stva aH zadohljeno pozneje. Oskurhnlna ne darsko ogrožene, nko bi morale plačati stro­ je zato tudi cenejše. S tem obžaganjem
plačajo dalje porodnice; slromušol: otroci do ške za zdravljenje, morajo prositi za odpis
treh let; osebe, ki so zaradi bolezni demo­ oskrbnih stroškov za zdravljenje. Taka bomo prikrajšani na pridelku delno
bilizirane Iz vojske; osebe, ki zbole na or­ prošnja za odpis oskrbnih stroškov se vloži samo v prvem letu, naslednje leto pa
ganiziranem prostovoljnem delu; flzkullur pri zdravstveni ustanovi, kjer se je dotični bomo imeli spet lep in obilen sad.
nlkl. ki zbole ali se poškodu jejo na re­ zdravil, prošnji pa mora hiti priloženo popubliških,
zveznih aH mednarodnih tekmotrdilo krajevnega ljudskega odbora z 4. Pomlajeno drevje pognojimo, če
vanjih; učenci In študenti vseh šol, ki Imajo natančno n a v e d e n 1 m I razlogi zara­ ne z drugim vsaj z gnojnico ali stra-
brezplačno oskrbo v Internatih aH Imajo di katerih se utemeljuje odpis oskrbnin. To
štipendije; nosilci odlikovanj. Invalidi, zanišnico.
Priporočamo, da se gnojnica
potrdilo mora odobriti Se okrajni ljudski
varovanci Itd., ki Imajo brezplačno zdrav­ odbor — Svet za socialno skrbstvo.
ne razliva samo po travišču, temveč
ljenje določeno po posebnih predpisih.
Bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v naj se pod drevesom napravijo luknje,
Ne glede na vrsto bolezni se ne zaračunava
nlkaka oskrbnina nI t pristojbina v. naslednjih
ustnim vali: v protltuberkuloznlh,
kažno-venerlčnlh, v protltrahomsklh ln otroških
dispanzerjih, v otroških ambulantah, v
materinskih In dečjth domovih, v porodnišnicah,
v posvetovalnicah za matere In otroke,
na postajah za prvo pomoč. Po posebnih
predpisih Je določena tudi brezplačna
bablška pomoč po krajevnih (državnih) babicah,
ki ne smejo za svoje delo od nikogar
zahtevati plačila aH nagrade.
Polovično oskrbnino In pristojbino
plačajo naslednji:
bolnišnice ln ambulante, naj Imajo vedno v katere zlivamo gnojnico, če nimamo
s seboj potrdilo In tikainleo, ki jih opravičujejo
do brezplačnega zdravljenja «H zni­ časa prekopati rušo pod drevesom. Ako
žane oskrbnine. S tem si prihranijo nepri­ drevesa zalivamo samo preko travišča,
jetnosti naknadnega Iskanja dokazil In porabi trava večino hranilnih snovi,
In eventuelnega začasnega vplačevanja naplačll,
zdravstvenim ustanovam pn se olaj- ki se nahajajo v gnojnici. Drevesu pri­
Sa nepotrebno rtelo. Pravica rto brezplačnega de tedaj le malo gnoja v korist.
zdravljenja pa seveda ne vsebuje tudi pravice
do brezplačnega prevoza v zdravstvene Celotna navodila so lahko izvedljiva
ustanove, čl nima dotični te pravice ie po in poceni ter se dajo opraviti z majh­
kakih drugih predpisih (n. pr. zavarovanci, nim trudom. Sadovnjak bo za to hva­
invalidi, oficirji Itd.).
ležen, gospodar pa zadovoljen, ko bo
Svet za ljudsko zdravstvo
ln socialno skrbstvoLRS videl, da delo ni bilo zaman.
A tndi tukaj so nastale težave, saj je novomeška
oborožena skupina razpadla celo brez partizanskega
posega. Položaj je morala hitro priti reševat
Kninjceva skupina, ki je tudi sama nestrpno pričakovala
kake rešitve, saj jo je v Suhi krajini
pred uničenjem obvarovalo edino srečno skrivanje
pred partizani, oh srečanjih z njimi pa lažno izdajanje
za partizane.
Po tem polomu se je Jože Pavlic, inšpektor na
kmetijski šoli na Grmu in pred vojno načelnik
novomeške podzveze Zveze fantovskih odsekov, po
naročilu .Tanka Debeljaka in kaplana Babnika t
vlakom odpeljal v Dnbrepolje h kaplanu Lavrihu.
Po njem je poročniku Kranjcu naročil, naj s svojim
odredom nemudoma krene k Novem mestlt,
mu naznačil pot in povedal za vodnike. Zadnje
dni maja je poročnik Kranjc z enaindvajsetimi
četniki krenil od Starega gradu mimo Sv. Antona
in preko Suhe krnji no do Žužemberka, Tu je
Kranjc do kaplana Janeza Jenka poslal Jela Capudra,
ki so ga Italijani, misleč, da je partizan,
zaprli in ga čez nekaj tednov, ko so ugotovili poto,
izpustili, da se je lahko vrnil v belogardisticni
oddelek. Od Žužemberka je Kranjčev odred
prvi dni junija »sestradan prišel pod Gorjance«. 8
Joško Takoš pa je zabeležil v svoj dnevnik:
»Med potjo smo se stalno kretali med partizani
in Italijani, ki so se tepli... Utaborili smo se šele
pri St. .Tostu. Od tu dalje smo se kretali
kot partizani ... Dobili smo tudi zvezo potom
kaplana (Babnika — op. S. F.), ki je sijaien
dečko, z Ljubljano in Novim mestom... Med tem
Saseitl ntt je večkrat obiskal komandant Janko
(Debeljak — op. S. F.) in smo bili tako stalno
povezani z Ljubljano.«*
Poročnik Milan Kranjc je že ob odhodu iz
Ljubljane dobil naročilo, da ne sme napadati Italijanov
in jih z ničemer ne izzivati. Pod Gorjanci
8
Bahnikov koncept spomenice, ki jo je proti .Tanku
Debeljaku v jeseni 1942 predložil Italijanom. Original
v Babnikovem arhivu.
* Dokument III., dnevnik .loika Jakoša str. 28.
Brošura ima več izdaj, ki se ne ujemajo v paginaciji.
pa je naletel že na krajevni dogovor z italijanskim
vojaškim poveljstvom v Novem mestu, ki ga jo
kaplan Wolbang v imenu belogardistične organizacije
sklenil z Ilalijani. Pri tem je kaplana Babnika,
Wolbanga in njune sodelavce vodilo naslednje
načelo:
»Odnos do Italijanov. Naše načelno stališče do
njih: skupna baza — boj komunizmu. Ta odnos je
pravilen, če zmaga os ali ne zmaga ...« 5
Poveljnik divizije »Isnnzo« brigadni general
Emilio Čoronati je imel enako stališče do belogardistov.
Zato je po sporazumu z Wolbangom
»pričakoval konkretnih predlogov za skupno vojaško
akcijo«. Tudi , poveljstvo karabinjerjev pri
diviziji »Isnnzo« je po trezni oceni razmer na
Dolenjskem v svojem poročilu poveljstvu karabinjerjev
XI. armadnega zbora zagovarjalo isto
mišljenje:
»Na pobudo klerikalne stranke, tako s,e zdi. se
snuje .bela zarda' (sruardia bianca), ki ima nalogo,
da iz katoliških elementov organizira akcijske čete
za vojskovanje proti komunistom.
Ta organizacija bi lahko dosegla lep razvoj, če
bi in podpirale in vzdrževale naše oblasti.
Najboljše uspehe bi dosegli, če hi skupine .bele
garde' delovale v sodelovanju in pod vodstvom
naših oddelkov.«"
Do želje po sodelovanju z belogardističnimi
skupinami jo novomeške Italijane privedel težak
položaj. Karabinjerji pri XI. armadnem zboru v
Ljubljani so svojim nadrejenim na Sušaku in T
Rimu 7. junija 11142 takole prikazali zagato, v ka,tero
so slovenski partizani spravili italijanske za.
sedbene čete:
»Položaj, kot se je razvil v teh nekaj zadnjih
tednih, povzroča skrbi ne samo zaradi svojega bodočega
razvoja, ampak predvsem zavoljo ugleda
naših oboroženih sil. ki so morale doslej prenašati
iniciativo nekaj stotin upornikov in pri tem
so utrpelo nemajhne izgube.
8
Kot opomba pod 3.
8
Peš. divizija »Isonzo*, poveljstvo kr. kar., N. I/lAj
4. junija 1942.
«