vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu fakultete
vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu fakultete
vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu fakultete
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Unive<strong>za</strong> v Mariboru / University of Maribor<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo / Faculty of Civil Engineering<br />
SI – 2000 Maribor, Smetanova 17, +386 2 22-94-300, fax: -386 2 25-24-179<br />
VLOGA<br />
ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K<br />
ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU<br />
FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO,<br />
UNIVERZE V MARIBORU<br />
AKREDITACIJA DODIPLOMSKEGA -<br />
UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA<br />
PROGRAMA GRADBENIŠTVO<br />
1
Maribor, maj 2006<br />
2
Dodiplomski univerzitetni študijski program “Gradbeništvo” je pripravila Operativna skupina <strong>za</strong><br />
prenovo študijskega programa »Gradbeništvo«, ki je delovala kot podskupina Delovne skupine <strong>za</strong><br />
prenovo študijskih programov na Fakulteti <strong>za</strong> gradbeništvo (FG) Univerze v Mariboru (UM).<br />
Končno sestavo operativne skupine je imenovala Komisija <strong>za</strong> študijske <strong>za</strong>deve FG UM na svoji 24.<br />
seji dne 20.4.2006.<br />
Operativno skupino <strong>za</strong> prenovo študijskega programa so sestavljali:<br />
izr.prof.dr. Miroslav PREMROV<br />
red.prof.dr. Danijel REBOLJ<br />
red.prof.dr. Branko BEDENIK<br />
izr.prof.dr. Stanislav ŠKRABL<br />
izr.prof.dr. Matjaž SKRINAR<br />
izr.prof.dr. Tomaž TOLLAZZI<br />
doc.dr. Andrej ŠTRUKELJ<br />
doc.dr. Matej MENCINGER<br />
doc.dr. Dean KOROŠAK<br />
Pri pripravi akreditacijske vloge <strong>za</strong> <strong>pridobitev</strong> mnenja o prenovljenem dodiplomskem<br />
univerzitetnem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« so sodelovali še naslednji sodelavci <strong>fakultete</strong>:<br />
Asist.dr. Simon ŠILIH<br />
mag. Zdenko ZORIČ<br />
Danijela DVORNIK PERHAVEC, univ.dipl.inž.gradb.<br />
Branko BOHINEC, univ.dipl.ekon.<br />
Su<strong>za</strong>na JEROMEL<br />
3
KAZALO / VSEBINA VLOGE<br />
1 Predlagatelj in utemeljitev vloge.................................................................................................<br />
8<br />
1.1 Podatki o predlagatelju..............................................................................................................<br />
8<br />
1.2 Kratka utemeljitev vloge..........................................................................................................<br />
12<br />
2 Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega <strong>za</strong>voda k predlaganemu <strong>študijskemu</strong><br />
<strong>programu</strong>.............................................................................................................................<br />
13<br />
3 Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o <strong>študijskemu</strong> <strong>programu</strong><br />
....................... 13<br />
4 Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril <strong>za</strong> akreditacijo..........................................<br />
15<br />
4.1 Splošni podatki o <strong>programu</strong>.....................................................................................................<br />
15<br />
4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc16<br />
4.2.a Temeljni cilji programa................................................................................................<br />
16<br />
4.2.b Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom.....................................................<br />
17<br />
4.2.c Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom ............................... 18<br />
4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa ................................................................... 19<br />
4.3.a Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti<br />
................................. 21<br />
4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev <strong>za</strong> vpis v študijski program.....................<br />
25<br />
4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov<br />
................................................................................................................................. 27<br />
4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija ......................................................................... 29<br />
4.3.e Možnosti <strong>za</strong> vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni<br />
evropski visokošolski prostor..................................................................................<br />
33<br />
4.3.f Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje<br />
domačega gospodarstva in javnih služb..................................................................<br />
34<br />
4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega <strong>za</strong>voda..............................................<br />
37<br />
4.4.a Bilateralni oz. meduniverzitetni sporazumi.................................................................<br />
37<br />
4.4.b Mednarodni projekti....................................................................................................<br />
39<br />
4.4.c Sodelovanje FG v Centru odličnosti............................................................................<br />
47<br />
4.4.d Mobilnost študentov visokošolskih učiteljev in sodelavcev........................................<br />
49<br />
4.4.e Vpis tujih državljanov na viskošolski <strong>za</strong>vod................................................................<br />
52<br />
4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti ........................................... 53<br />
4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot....................................................................<br />
54<br />
4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa............<br />
57<br />
4
4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija..................................<br />
59<br />
4.5.d Delež praktičnega usposabljanja v <strong>programu</strong>..............................................................<br />
60<br />
4.5.e Vertikalna in horizontalna pove<strong>za</strong>nost predmetov.......................................................<br />
60<br />
4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno<br />
število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih<br />
skupnih oz. kontaktnih ur programa........................................................................<br />
61<br />
4.5.g Priloženi učni načrti po posameznih enotah (Priloga št. 10) ....................................... 65<br />
4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe <strong>za</strong> ECTS; Obrazci (predstavitveni<br />
zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih,<br />
študijska pogodba) (Priloga št. 4) ............................................................................ 65<br />
4.6 Pogoji <strong>za</strong> vpis in merila <strong>za</strong> izbiro ob omejitvi vpisa...............................................................<br />
65<br />
4.7 Določbe o uporabi oz. konkreti<strong>za</strong>ciji meril <strong>za</strong> priznavanje znanja in spretnosti,<br />
pridobljenih pred vpisom v program<br />
............................................................................... 67<br />
4.8 Načini ocenjevanja....................................................................................................................<br />
67<br />
4.9 Pogoji <strong>za</strong> napredovanje po <strong>programu</strong>.....................................................................................<br />
68<br />
4.10 Določbe o prehodih med programi.......................................................................................<br />
70<br />
4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija....................................................................<br />
72<br />
4.12 Pogoji <strong>za</strong> dokončanje študija................................................................................................<br />
72<br />
4.13 Pogoji <strong>za</strong> dokončanje posameznih delov programa............................................................<br />
72<br />
4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova.................................................................<br />
72<br />
5 Podatki o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvajanje................................................................................<br />
73<br />
5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih <strong>za</strong> izvajanje študijskega programa (Priloga št. 5)<br />
.............................................................................................................................................. 73<br />
5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.)<br />
<strong>za</strong> izvajanje študijskega programa (Priloga št. 6) ............................................................ 73<br />
6 Dokazila o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvedbo praktičnega usposabljanja..................................<br />
78<br />
7 Zaposljivost diplomantov............................................................................................................<br />
87<br />
7.1 Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih<br />
združenj delodajalcev (Priloga št. 8) ................................................................................. 89<br />
5
8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti<br />
(Priloga št. 9) ....................................................................................................................... 92<br />
9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih <strong>za</strong> uvedbo in izvajanje študijskega programa in<br />
predvideni viri.....................................................................................................................<br />
92<br />
9.1 Viri podatkov <strong>za</strong> izračune<br />
9.2 Pravila <strong>za</strong> izračun letnih normativnih sredstev (Uredba)<br />
....................................................................................................... 92<br />
.................................................... 92<br />
9.2.a Določanje letnih sredstev <strong>za</strong> novoustanovljeni visokošolski <strong>za</strong>vod ........................... 94<br />
9.3 Opis uporabljenih podatkov <strong>za</strong> izračune................................................................................<br />
95<br />
9.4 Testni izračun............................................................................................................................<br />
97<br />
10 Evalvacijski postopki programa.............................................................................................<br />
101<br />
Seznam tabel:<br />
Tabela 1-1: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov <strong>za</strong> dodiplomski študij<br />
................................................................................................................................................9<br />
Tabela 4-2: Razlike med predlaganimi in izbranimi tujimi programi.......................................35<br />
Tabela 4-3: 5. OKVIRNI PROGRAM..........................................................................................39<br />
Tabela 4-4: 6. OKVIRNI PROGRAM..........................................................................................43<br />
Tabela 4-5: INTERREG III...........................................................................................................44<br />
Tabela 4-6: CEEPUS II..................................................................................................................46<br />
Tabela 4-7: Sodelovanje v Centru odličnosti................................................................................47<br />
Tabela 4-8: Pregled OMS aktivnosti -skupno število Incoming študentov................................49<br />
Tabela 4-9: Pregled OMS aktivnosti - Incoming študentje po univer<strong>za</strong>h.................................50<br />
Tabela 4-10: Pregled OMS aktivnosti - število Outgoing študentov..........................................50<br />
Tabela 4-11: Pregled TS Incoming aktivnosti...............................................................................50<br />
Tabela 4-12: Pregled TS Outgoin aktivnosti.................................................................................51<br />
Tabela 4-13: Preglednica vpisa tujih študentov po letnicah in programih................................52<br />
6
Tabela 4-14: Vrste predmetov........................................................................................................53<br />
Tabela 4-15: Predmetnik 1. letnika ..............................................................................................54<br />
Tabela 5-16: Predavalnice Smetanova ul. 17................................................................................74<br />
Tabela 5-17: Predavalnice - Izpostava Celje.................................................................................74<br />
Tabela 5-18: Laboratoriji, seminarske sobe.................................................................................74<br />
Tabela 5-19: Kabineti.....................................................................................................................75<br />
Tabela 5-20: Administrativno upravni prostori...........................................................................75<br />
Tabela 6-21: Seznam podjetij v katerih so študenti opravljali strokovna prakso v obdobju<br />
2002 – 2005. Sodelovanje z navedenimi podjetji se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti.<br />
Zaradi spremenljivih razmer se seznam spreminja in sproti dopolnjuje......................80<br />
Tabela 9-22: Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000 – 2005.....100<br />
Seznam slik:<br />
Slika 4-1: Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science«.................................................28<br />
7
VLOGA ZA PRIDOBITEV MNENJA O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU<br />
GRADBENIŠTVO FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V<br />
MARIBORU<br />
(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA) 1<br />
1 Predlagatelj in utemeljitev vloge<br />
1.1 Podatki o predlagatelju<br />
Predlagatelj vloge je Univer<strong>za</strong> v Mariboru, Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo.<br />
Leto ustanovitve:<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo univerze v Mariboru deluje od 01.01.1995.<br />
Naslov:<br />
Univer<strong>za</strong> v Mariboru<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor<br />
Dislocirana enota Celje<br />
Univer<strong>za</strong> v Mariboru<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
Mariborska cesta 2, 3000 Celje<br />
Kontaktna oseba:<br />
Prof.dr. Ludvik Trauner, dekan<br />
Zgodovina Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo oziroma študija gradbeništva v Mariboru:<br />
1959 – Višja tehniška šola (Oddelek <strong>za</strong> gradbeništvo 1960)<br />
1973 – Visoka tehniška šola (Oddelek <strong>za</strong> gradbeništvo)<br />
1985 – Tehniška fakulteta (Oddelek <strong>za</strong> gradbeništvo)<br />
1 Pri pripravi vloge so upoštevana Merila <strong>za</strong> akreditacijo visokošolskih <strong>za</strong>vodov in študijskih programov, Uradni list RS,<br />
št. 101/04, oziroma spletne strani Ministrstva <strong>za</strong> šolstvo, znanost in šport.<br />
8
1995 – Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
Število, ime in vrsto akreditiranih oz. že izvajanih študijskih programov <strong>za</strong>voda<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in visokošolski<br />
strokovni ravni.<br />
Univerzitetni programi:<br />
• Gradbeništvo<br />
• Promet<br />
• Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo<br />
Visokošolska strokovna programa (izvajata se v Mariboru in Celju):<br />
• Gradbeništvo<br />
• Promet<br />
Študijsko<br />
leto<br />
Tabela 1-1: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov <strong>za</strong> dodiplomski študij<br />
Študijski<br />
program<br />
2005/06 Gradbeništvo<br />
UN<br />
1.<br />
letnik<br />
2.<br />
letnik<br />
3.<br />
letnik<br />
Število študentov<br />
4.<br />
letnik<br />
absolventi Σ diplomanti<br />
70 42 24 38 20 194 12<br />
Promet UN 37 11 13 22 8 91 12<br />
GING UN 57 18 16 18 12 121 7<br />
Gradbeništvo<br />
VS<br />
164 53 60 61 338 30<br />
Promet VS 161 31 55 51 298 30<br />
2004/05 Gradbeništvo<br />
UN<br />
90 29 44 24 43 230 22<br />
Promet UN 49 8 25 8 30 120 14<br />
GING UN 64 15 22 12 26 139 12<br />
Gradbeništvo<br />
VS<br />
167 63 64 43 337 31<br />
Promet VS 151 59 54 46 310 33<br />
2003/04 Gradbeništvo<br />
UN<br />
102 31 37 44 21 235 13<br />
Promet UN 61 13 14 30 18 136 13<br />
GING UN 66 17 17 28 19 147 9<br />
Gradbeništvo<br />
VS<br />
184 64 52 70 370 26<br />
Promet VS 180 54 46 47 327 15<br />
9
Študijsko<br />
leto<br />
Študijski<br />
program<br />
2005/06 Gradbeništvo<br />
UN<br />
2002/03 Gradbeništvo<br />
UN<br />
1.<br />
letnik<br />
2.<br />
letnik<br />
3.<br />
letnik<br />
Število študentov<br />
4.<br />
letnik<br />
absolventi Σ diplomanti<br />
70 42 24 38 20 194 12<br />
81 50 49 23 25 228 13<br />
Promet UN 58 25 34 21 21 159 11<br />
GING UN 58 22 33 20 19 152 7<br />
Gradbeništvo<br />
VS<br />
221 63 73 61 418 14<br />
Promet VS 207 48 49 64 368 17<br />
2001/02 Gradbeništvo<br />
UN<br />
88 48 22 25 11 194 12<br />
Promet UN 64 33 20 23 22 162 8<br />
GING UN 61 27 21 20 10 139 9<br />
Gradbeništvo<br />
VS<br />
223 85 61 51 420 7<br />
Promet VS 205 70 65 28 368 12<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo ponuja naslednje podiplomske študijske programe.<br />
• Gradbeništvo<br />
• Promet<br />
• Jedrska energetika<br />
Študijsko<br />
leto<br />
Tabela 1-2: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov <strong>za</strong> podiplomski študij<br />
Študijski<br />
program<br />
Število študentov<br />
1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Σ Diplomanti<br />
MAG<br />
Diplomanti<br />
DR<br />
2005/06 Gradbeništvo 16 24 3 4 47 1 0<br />
Promet 17 19 0 2 38 5 0<br />
Jedrska<br />
Energerika<br />
Gradbena<br />
informatika<br />
1 0 1 0 2 0 0<br />
3 2 0 1 5 0 0<br />
2004/05 Gradbeništvo 19 16 2 2 39 2 3<br />
10
Promet 10 21 5 0 36 5 0<br />
Jedrska<br />
Energerika<br />
Gradbena<br />
informatika<br />
1 1 0 0 2 0 1<br />
3 0 0 1 3 0 0<br />
2003/04 Gradbeništvo 10 17 2 1 30 1 0<br />
Promet 8 23 0 0 31 3 0<br />
Jedrska<br />
Energerika<br />
0 3 0 1 4 1 0<br />
2002/03 Gradbeništvo 10 18 0 0 28 3 0<br />
Promet 13 22 0 1 36 2 0<br />
Jedrska<br />
Energerika<br />
0 4 0 0 4 0 2<br />
2001/02 Gradbeništvo 17 10 0 0 27 1 2<br />
Promet 13 22 0 2 37 4 0<br />
Jedrska<br />
Energerika<br />
0 4 0 2 6 0 0<br />
Število <strong>za</strong>poslenih delavcev Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo po posameznih delovnih mestih je podano v<br />
Tabeli 1-3. Ločeno so predstavljeni podatki skupno <strong>za</strong>poslenih in tudi podatki brez delavcev z 1/5<br />
<strong>za</strong>poslitvijo.<br />
Tabela 1-3: Število in vrsta <strong>za</strong>poslenih<br />
Delovno mesto Število Brez 1/5<br />
Redni profesor 8 8<br />
Izredni profesor 10 9<br />
Docent 14 11<br />
Višji predavatelj 2 2<br />
11
Predavatelj 9 6<br />
Učitelj tujega jezika 1 1<br />
Učitelj športne vzgoje 1 1<br />
asistent 23 20<br />
Stažist asistent 3 3<br />
Σ pedagoški 71 62<br />
Samostojni strok. sodelavec 1 1<br />
Samostojni raziskovalec NR 2 2<br />
Raziskovalec NR 2 2<br />
Tehniški sodelavec 5 5<br />
Višji strokovni sodejavec 1 1<br />
Σ raziskovalci, TS 14 14<br />
Koordinator strokovnih praks 1 1<br />
Tajnik <strong>fakultete</strong> 1 1<br />
Administrativni delavec 12 12<br />
Višji knjižničar 1 1<br />
Tehnični delavec 1 1<br />
Σ administracija 16 16<br />
Σ Vsi 101 92<br />
1.2 Kratka utemeljitev vloge<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo Univerze v Mariboru prijavlja prenovljen dodiplomski univerzitetni<br />
študijski program »Gradbeništvo«, ki bo skupaj z novim podiplomskim magistrskim programom<br />
»Gradbeništvo« nadomestil dosedanji univerzitetni študijski program »Gradbeništvo«. Glede na<br />
smernice Bolonjske deklaracije želimo izobraziti nov lik diplomanta z novim konceptom znanj, ki<br />
bodo temeljila na interdisciplinarnosti in soodvisnosti tehnike in inženirskih aplikacij s področja<br />
gradbeništva. Gre <strong>za</strong> sodoben študijski program, usklajen z Bolonjskimi procesi, ki je oblikovan v<br />
skladu z najnovejšimi trendi na področju visokošolskega izobraževanja študentov gradbeništva in je<br />
ustrezno primerljiv z najsodobnejšimi tovrstnimi programi gradbeništva evropskih univerz.<br />
Prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v skladu z evropskimi smernicami prestrukturiranja<br />
evropske gradbene industrije <strong>za</strong>hteva razširjen in s sodobnimi znanji dopolnjen študijski program. V<br />
smislu <strong>za</strong>gotavljanja večje kreativnosti, inovativnosti in evropske mobilnosti diplomantov slovensko<br />
in evropsko gospodarstvo potrebuje študijski program s povečanim deležem interdisciplinarnih<br />
znanj, nadgrajenimi z ustreznimi aplikacijami. Izjemno hiter napredek tehničnih znanosti v svetu<br />
<strong>za</strong>hteva prenovo koncepta univerzitetnega študijskega programa v smislu poudarjanja teoretične<br />
12
usmerjenosti, kompleksne pove<strong>za</strong>nosti z razvojnimi trendi, novimi ba<strong>za</strong>mi znanja in novimi<br />
raziskovalnimi koncepti ter dela z abstraktnimi modeli.<br />
V smislu globali<strong>za</strong>cije in spoštovanja sklepov Bolonjske deklaracije želimo okrepiti mednarodno<br />
primerljivost in aktualnost študija gradbeništva, saj je večina razvitih evropskih držav že obnovila<br />
svoj koncept univerzitetnega študija gradbeništva glede na nove trende potreb gradbene industrije. V<br />
novem študijskem <strong>programu</strong> bomo <strong>za</strong>gotovili nov lik univerzitetnega diplomiranega inženirja<br />
gradbeništva, ki bo na podlagi osvojenega temeljnega znanja matematično-naravoslovnih ved,<br />
računalništva in informatike, gradbenih materialov, mehanike, geomehanike, mehanike konstrukcij,<br />
ekologije in ekonomike razvil ustrezne sposobnosti projektiranja in gradnje gradbenih objektov ter<br />
oblikovanja in izdelave grabenih izdelkov v smislu ustrezne oblike, kakovosti in cene. Rezultat tako<br />
<strong>za</strong>snovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim znanjem in poglobljenimi specifičnimi<br />
strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno in inovativno opravljanje različnih nalog s<br />
področja gradbeništva širom Evrope, saj bo njegovo znanje primerljivo z znanji pridobljenimi na<br />
sorodnih ustanovah v Evropi.<br />
2 Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega<br />
<strong>za</strong>voda k predlaganemu <strong>študijskemu</strong> <strong>programu</strong><br />
Sprejet na senatu univerze dne:<br />
Sprejet na senatu članice univerze dne: 26.4.2006<br />
3 Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o<br />
<strong>študijskemu</strong> <strong>programu</strong><br />
Senata Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo je na svoji 33. redni seji z dne 26.4.2006 potrdil naslednje eksperte<br />
<strong>za</strong> pripravo pisnih strokovnih mnenj o dodiplomskem univerzitetnem študijskem <strong>programu</strong><br />
»Gradbeništvo«:<br />
1. Izr.prof. dr. Maruška ŠUBIC - KOVAČ, Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo in geodezijo,<br />
Univer<strong>za</strong> v Ljubljani.<br />
2. Prof. dr. Milan JURŠE, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univer<strong>za</strong> v Mariboru.<br />
13
Sklep 33. redne seje senata FG in ekspertna mnenja so priložena v Prilogi št. 2. Predlagani eksperti<br />
so podali o predloženem študijskem <strong>programu</strong> pozitivno mnenje.<br />
14
4 Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril <strong>za</strong><br />
akreditacijo<br />
4.1 Splošni podatki o <strong>programu</strong><br />
Naslov / ime študijskega<br />
programa:<br />
Dodiplomski univerzitetni študijski program GRADBENIŠTVO<br />
Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa.<br />
Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' univerzitetni študijski program Gradbeništvo.<br />
Stopnja in vrsta študijskega<br />
programa (označite):<br />
dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski<br />
dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski<br />
program <strong>za</strong> izpopolnjevanje dvojni<br />
interdisciplinarni<br />
Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta<br />
Smeri študijskega programa:<br />
Moduli študijskega programa:<br />
program nima smeri<br />
Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):<br />
(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede<br />
(21) umetnost<br />
(22) humanistične vede<br />
(31) družbene vede<br />
(32) novinarstvo in informiranje<br />
(34) poslovne in upravne vede<br />
(38) pravo<br />
(42) vede o živi naravi<br />
(44) vede o neživi naravi<br />
(46) matematika in statistika<br />
(48) računalništvo<br />
(52) tehniške vede<br />
(54) proizvodne tehnologije<br />
(58) arhitektura in gradbeništvo<br />
(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo<br />
(64) veterinarstvo<br />
(72) zdravstvo<br />
(76) socialno delo<br />
(81) osebne storitve<br />
(84) transportne storitve<br />
(85) varstvo okolja<br />
(86) varnost<br />
Utemeljitev:<br />
Študijski program, v katerega sodi dodiplomski univerzitetni študijski program FG UM<br />
»Gradbeništvo« po ISCEDE klasifikaciji sodi v področje (58) arhitektura in gradbeništvo.<br />
Osnova predloženega programa je prepletanje tehnično-inženirskih znanj, predvsem s področja<br />
gradbeništva, gradbenih materialov ter teoretičnih in aplikativnih znanj s področja gradbenih<br />
konstrukcij, gradbene infrastrukture in ekonomike.<br />
Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):<br />
naravoslovno-matematične vede<br />
tehniške vede<br />
medicinske vede<br />
biotehniške vede<br />
15<br />
družboslovne vede<br />
humanistične vede<br />
druge vede
Utemeljitev:<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo razvija discipline s področja tehniških ved, predvsem s področja<br />
gradbeništva. Razen klasičnih tehnično-inženirskih znanj, program vsebuje v skladu z načeli<br />
interdisciplinarnosti tudi znanja s področja ekologije, ekonomije in družbeno-humanističnih ved.<br />
4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in<br />
predmetnospecifičnih kompetenc<br />
4.2.a Temeljni cilji programa<br />
• Izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov<br />
sposoben inovativnega povezovanja različnih področij.<br />
• Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi.<br />
• Zadostiti vsebini pričakovanih znanj <strong>za</strong> področje gradbeništva kot to <strong>za</strong>hteva slovenska<br />
gradbena stroka.<br />
• Ponuditi študijski program, ki povezuje vsa specifična znanja in specialnosti s področja<br />
gradbeništva, kar omogoča diplomantu po končanem <strong>programu</strong> nadaljevanje študija na<br />
podiplomskem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« ali sorodnih podiplomskih programih.<br />
• Usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča<br />
mednarodno primerljivost in prehodnost.<br />
• Izobraziti lik strokovnjaka s področja gradbeništva v skladu z evropskimi smernicami ter z<br />
mednarodno primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju<br />
nadaljevanje podiplomskega študija na inštitucijah širom Evrope ali sveta, kakor tudi<br />
možnost <strong>za</strong>poslovanja diplomantov v evropski uniji.<br />
• Cilj novega programa je tudi <strong>za</strong>gotavljanje boljše prehodnosti študentov s poudarkom na<br />
povečanem individualnem delu pod vodstvom mentorja (tutorja) v višjih letnikih.<br />
• Zaradi želje po kasnejši akreditaciji programa <strong>za</strong> naziv Euro-ing. <strong>za</strong>gotoviti usklajenost<br />
programa z minimalnimi <strong>za</strong>htevami združenja FEANI:<br />
a. Matematika in naravoslovje vsaj 20 % vseh ECTS.<br />
b. Višja matematika (linearna algebra, analitična geometrija, diferencialni in integralni<br />
račun, numerična anali<strong>za</strong>, operacijske raziskave, ...) vsaj 24 ECTS.<br />
c. Tehniški predmeti vsaj 60 % vseh ECTS pri tri letnem študiju in 50 % pri daljšem<br />
študiju.<br />
16
d. Ne-tehniški predmeti (komunikacijske spretnosti, ekonomika, management,<br />
skupinsko delo, pravo, varnost, okolje, jeziki, ...) okoli 10 % vseh ECTS.<br />
Prenovljeni dodiplomski program je tematsko razdeljen v tri sklope znanj, ki si sistematično sledijo<br />
v naslednjem vrstnem redu:<br />
A1 – študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniškoinformacijskih<br />
predmetov (matematika, fizika, kemija, informatika, geodezija, inženirska etika,<br />
...).<br />
A2 – študent osvoji osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke (stavbarstvo, uvod<br />
v gradbeništvo, materiali, mehanika, geologija in mehanika tal, mehanika tekočin, statična anali<strong>za</strong><br />
gradbenih konstrukcij,...). Študent je sposoben uporabiti matematične in inženirske metode <strong>za</strong><br />
rešitev enostavnega inženirskega problema.<br />
A3 - študent pridobi osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov (betonske, jeklene,<br />
lesene konstrukcije, zemeljska dela, hidrotehnika, projektiranje prometnic, gradbena fizika,<br />
gradbena informatika, ekonomika, organi<strong>za</strong>cija in tehnologoja grajenja, urbano planiranje, ...).<br />
Predlagani program je sodoben in aktualen in pomeni popolno posodobitev dosedanjega<br />
univerzitetnega programa »Gradbeništvo« v skladu z evropskimi smernicami Bolonjske deklaracije<br />
in potrebami slovenskega in evropskega gospodarstva. Novi program bo izobraževal sodobne<br />
evropske gradbene inženirje, ki se bodo sposobni vključiti v delo v gospodarstvu tako doma, kakor<br />
tudi v evropski uniji.<br />
Pomemben cilj predlaganega programa pa je izobraževanje in priprava <strong>za</strong> nadaljni študij. Predlagani<br />
program bo študentom omogočal in jih vzpodbujal k nadaljnjemu študiju na podiplomskem<br />
<strong>programu</strong>, saj jim bo posredoval dovolj široka temeljna in osnovna strokovna znanja, kar ga bo<br />
usmerilo v izbiro ustrezne speciali<strong>za</strong>cijske smeri na podiplomskem študiju. Tam bo temeljna znanja<br />
glede na izbrano smer študija še ustrezno nadgradil, strokovna pa specializiral in poglobil.<br />
Rezultat tako <strong>za</strong>snovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim znanjem in osnovnimi<br />
strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno opravljati določene naloge s področja<br />
gradbeništva. Njegovo dodiplomsko znanje bo primerljivo z znanji pridobljenimi na dodiplomskih<br />
programih sorodnih ustanov v Evropi.<br />
4.2.b Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom<br />
Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« v okviru<br />
splošnih kompetenc pridobili predvsem:<br />
• Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved,<br />
informatike, geodezije, inženirske etike, osnovnih ved gradbene stroke ter osnovnih strokovnih<br />
17
znanj gradbene stroke sposobni projektiranja in izvajanja gradbenih del v smislu ustrezne<br />
kakovosti in cene ter izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in<br />
sinteze.<br />
• Na osnovi pridobljenih osnovnih znanj strokovnih gradbenih predmetov usposobljenost<br />
kreativnega dela v timu gradbenih projektantov in izvajalcev gradbenih del.<br />
• Usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s<br />
problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov.<br />
• Večjo kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija.<br />
• Sposobnost uporabe znanja v praksi.<br />
• Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic.<br />
• Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in<br />
samokritične presoje.<br />
• Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem<br />
okolju.<br />
• Etično refleksijo in <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost profesionalni etiki.<br />
• Kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot mednarodnem okolju.<br />
4.2.c Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom<br />
Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« v okviru<br />
predmetno specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:<br />
• Znanja s področja projektiranja, organiziranja, managmenta in vodenja gradbenih del in<br />
gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, urbanega planiranja in okoljske politike.<br />
• Poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede (predmet<br />
»Uvod v gradbeništvo«).<br />
• Komuniciranje znotraj organi<strong>za</strong>cije in navzven s partnerji in strankami (predmeta »Etika in<br />
inženirstvo«, »Organi<strong>za</strong>cija grajenja«).<br />
• Sposobnost reševanja posameznih (manj <strong>za</strong>htevnih) delovnih problemov z uporabo znanstvenih<br />
metod in postopkov.<br />
• Diplomant je sposoben samostojnega dimenzioniranja gradbenih elementov, vendar jih še ne<br />
povezuje v celote (objekte), <strong>za</strong>to ni sposoben projektiranja celotnih objektov.<br />
• Diplomant je usposobljen <strong>za</strong> samostojno in kreativno opravljanje določenih (manj <strong>za</strong>htevnih)<br />
nalog s področja gradbeništva, sposoben je opravljanja posameznih <strong>za</strong>htevnejših nalog znotraj<br />
skupine, ter <strong>za</strong> asistiranje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih<br />
dejavnosti in njihovo posodabljanje.<br />
18
Poudariti pa bi želeli, da smo prenovo študijskih programov nastavili tako, da predlagani<br />
univerzitetni dodiplomski program »Gradbeništvo« diplomantu ne <strong>za</strong>gotavlja vseh projektantskih<br />
in izvajalskih pristojnosti, ki jih bo diplomant naknadno pridobil na magistrskem podiplomskem<br />
<strong>programu</strong> »Gradbeništvo«. Tako diplomant predlaganega univerzitetnega dodiplomskega<br />
programa »Gradbeništvo« še ni sposoben samostojno voditi <strong>za</strong>htevnejših gradbenih projektov,<br />
sposoben pa je sodelovati v projektnem timu pri opravljanju določenih strokovnih nalog.<br />
Študentje nadalje pridobijo znanja <strong>za</strong>:<br />
• Koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika, informatika,<br />
mehanika, gradbeni materiali) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njihove<br />
aplikacije.<br />
• Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na temeljnem in osnovnem<br />
strokovnem področju.<br />
• Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline.<br />
• Razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter pove<strong>za</strong>nost med njenimi poddisciplinami.<br />
• Razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju.<br />
4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa<br />
Prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« je oblikovan na podlagi<br />
obširne analize učnih programov različnih univerz v Evropi in je s svojo <strong>za</strong>snovo, vsebino in<br />
trajanjem študija v celoti primerljiv s sorodnimi tujimi programi. Pri oblikovanju programa smo<br />
upoštevali tudi smernice Federation des Associations Nationales des Ingenieurs (FEANI), saj<br />
želimo, da predlagani program diplomantu omogoči pridobiti tudi naziv Euro-ing. Zato smo pri<br />
snovanju predmetnika upoštevali tudi minimalne <strong>za</strong>hteve tega združenja, podane že v točki 4.2.a te<br />
akreditacijske vloge.<br />
Dodiplomski študijski program, ki ga želimo akreditirati, je oblikovan v skladu z ugotovitvami<br />
analize primerljivih programov študija gradbeništva nekaterih univerz v Evropi. Razen primerljivih<br />
programov, ki jih formalno prijavljamo v preglednici, smo pregledali tudi številne druge, zlasti<br />
programe inštitucij, s katerimi imamo sklenjene Socrates/Erasmus bilateralne pogodbe in z njimi že<br />
leta uspešno izmenjujemo študente in tudi akademsko osebje (podrobna statistika je podana v točki<br />
4.4.). Pri tem gre predvsem <strong>za</strong> ustrezne 3-letne dodiplomske študijske programe, ovrednotene s 180<br />
ECTS točkami, ki jim sledi 2-letni podiplomski magistrski študij, ovrednoten s 120 ECTS točkami.<br />
Potrebno pa je poudariti, da na področju gradbeniških študijskih programov kar nekaj evropskih<br />
vrhunskih inštitucij izvaja programe 4 + 1. Pri pregledu teh programov in programov 3 + 2 smo<br />
ugotovili, da se ne glede na trajanje dodiplomskega študija (torej 3 ali 4 leta) programi izvajajo s<br />
19
primerljivim povprečjem študija temeljnih matematično-naravoslovnih, informacijskih in osnovnih<br />
gradbenih strokovnih znanj, s tem da štiriletni dodiplomski programi seveda ponujajo bolj<br />
poglobljene vsebine strokovnih in aplikativnih znanj, kar programi s strukturo 3 + 2 omogočajo v<br />
svojem podiplomskem delu.<br />
Ker je Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo Univerze v Mariboru že od leta 1999 tudi aktivna članica<br />
evropskega združenja EUCEET (European Civil Engineering Education and Training), smo<br />
program <strong>za</strong>snovali tudi na osnovi priporočil, ki jih je izdalo to združenje v končnem poročilu, ki ga<br />
prilagamo v Prilogi 3. Gre <strong>za</strong> opis potrebnih znanj ter sosledje predmetov s priporočljivimi<br />
vsebinami in literaturo ter s priporočljivim obsegom ECTS točk, ki naj bi jih vseboval dodiplomski<br />
in podiplomski študijski program gradbene stroke. Za pripravo programa je bila imenovana posebna<br />
skupina (SP 1), ki je pri snovanju potrebnih vsebin upoštevala mnenje članic združenja. Teh je<br />
trenutno kar 137, potrebno pa je poudariti, da so vključene tako najbolj priznane evropske gradbene<br />
<strong>fakultete</strong>, kakor tudi priznane neakademske inštitucije (raziskovalni inštituti, gradbena podjetja).<br />
Prav to dejstvo težo predlaganega programa še poveča, saj je program sestavljen na osnovi tesnega<br />
medsebojnega snovanja med akademskimi inštitucijami in gradbeno industrijo.<br />
Neposredna izvedba univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa, ki ga prijavljamo,<br />
obsega:<br />
• predavanja,<br />
• vaje, projektno delo, seminarje,<br />
• praktikume in<br />
• diplomski izpit.<br />
Zaporedno vključevanje in prepletanje temeljnih znanj naravoslovnih in tehničnih ved <strong>za</strong>gotavlja<br />
spontan prehod k usmerjenim strokovnim znanjem in aplikativnim rešitvam ter dopolnitvam stroke<br />
z interdisciplinarnimi in izbirnimi znanji iz najsodobnejših področij gradbeništva, kar na naši<br />
fakulteti ponujamo z možnostjo nadaljevanja na dvoletnem podiplomskem študijskem <strong>programu</strong><br />
»Gradbeništvo« s tremi predlaganimi smermi: a.) Gradbene konstrukcije, b.) Gradbena<br />
infrastruktura, c.) Gradbeni management.<br />
Kljub temu, da smo pri snovanju predmetnika univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa<br />
»Gradbeništvo« upoštevali in primerjali tudi številne druge študijske programe, na podlagi 8. člena<br />
»Meril <strong>za</strong> akreditacijo visokošolskih <strong>za</strong>vodov in študijskih programov« kot primerljive navajamo<br />
naslednje dodiplomske programe:<br />
Tuji sorodni študijski program<br />
(ime programa, <strong>za</strong>vod, država):<br />
1. Bakkalaureatsstudium Bauingenieurwissenschaften<br />
Technische Universität Graz, Avstrija.(Fakultät für<br />
Bauingenieurwissenschaften).<br />
2. Bauingenieurwesen (Bachelor); Technische Universität<br />
20
Kratka obrazložitev izbora:<br />
München, Nemčija. (Fakultät für Bauingenieur- und<br />
Vermessungswesen).<br />
3. BSc Civil Engineering; Technical University Delft,<br />
Nizozemska.<br />
4. Studies and Recommendations on Core Curricula for Civil<br />
Engineering; združenje EUCEET (European Civil<br />
Engineering Education and Training).<br />
1. Technische Universität Graz nam je izven meja Slovenije najbližja univerzitetna inštitucija, ki<br />
izvaja študijski program »Gradbeništvo«. Ker imamo s TU Graz že leta vzpostavljeno izredno dobro<br />
sodelovanje, podprto z rednimi letnimi srečanji na številnih področjih, seveda želimo, da je naš<br />
program kar najbolj primerljiv z njihovim.<br />
2. Technische Universität München velja <strong>za</strong> najbolje ocenjeno nemško univerzo s področja<br />
tehniških ved. Ker je slovenski gospodarski in kulturni prostor precej primerljiv z nemškim, smo pri<br />
snovanju programa vsekakor želili vključiti eno izmed nemških univerz. TU München je po<br />
http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877 vključena med 200 najbolje ocenjenih evropskih<br />
univerz.<br />
3. Technical University Delft je bila v letih 2000-2004 naš Socrates/Erasmus bilateralni partner.<br />
Ker imamo z medsebojnega sodelovanja številne pozitivne izkušnje, smo to vsekakor želili<br />
izkoristiti, še posebej glede na dejstvo, da velja TU Delft <strong>za</strong> eno izmed najkvalitetnejših evropskih<br />
inštitucij, ki izvaja študijski program gradbeništvo. TU Delft je po http://www.uni-<br />
mb.si/dokument.aspx?id=9877 vključena med 200 najbolje ocenjenih evropskih univerz.<br />
4. Primerjava z okvirnim programom EUCEET je podana le informativno, vendar je<br />
primerljivost vsekakor pomembna glede na uvodoma podana dejstva. FG UM je članica združenja<br />
EUCEET, ki vključuje evropske gradbene <strong>fakultete</strong> in nekatere neakademske inštitucije, <strong>za</strong>to smo<br />
okvirni program, ki ga je načrtno pripravila posebna skupina EUCEET, uporabili tudi kot eno od<br />
izhodišč pri oblikovanju prenovljenih programov FG.<br />
4.3.a Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti<br />
1. FG UM<br />
Osnovni koncept in formalna strukturiranost:<br />
21
Dodiplomski univerzitetni program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih<br />
točk. 1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je ovrednoten s<br />
30 ECTS točkami. Semester predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Z ozirom na dejstvo, da semester<br />
predstavlja v povprečju 360 kontaktnih ur, predstavlja tedenska obremenitev študenta približno 24<br />
kontaktnih ur. Skupno število kontaktnih ur v celotnem <strong>programu</strong> znaša 2160. Po letnikih so<br />
kontaktne ure enakomerno razporejene (750 ur v 1. letniku, 690 v 2. letniku in 720 v 3.letniku), kar<br />
pomeni po letniku v povprečju 720 kontaktnih ur.<br />
Vsebinska strukturiranost:<br />
Študij je tematsko razdeljen v tri dele:<br />
1. Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo<br />
in se odvija v glavnem v prvem letniku študija. Študent osvoji precej globoka znanja iz<br />
naravoslovno-matematičnih predmetov in računalništva in informatike, ki predstavljajo osnovo<br />
<strong>za</strong> kasnejšo nadgradnjo znanja iz inženirskih vsebin.<br />
2. Drugi del vsebuje osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke (stavbarstvo, uvod v<br />
gradbeništvo, materiali, mehanika, geologija in mehanika tal, mehanika tekočin, statična anali<strong>za</strong><br />
gradbenih konstrukcij,...) in se odvija v glavnem v drugem letniku študija. Študent pridobi<br />
potrebna znanja <strong>za</strong> rešitev enostavnega inženirskega problema z uporabo sodobnih matematičnih<br />
in inženirskih metod.<br />
3. Tretji del, ki se odvija v tretjem letniku študija, predstavlja osnovna znanja iz strokovnih<br />
gradbenih predmetov (betonske, jeklene, lesene konstrukcije, zemeljska dela, hidrotehnika,<br />
projektiranje prometnic, gradbena fizika, gradbena informatika, ekonomika, organi<strong>za</strong>cija in<br />
tehnologoja grajenja, urbano planiranje, ...). Vsebine predstavljajo aplikacijo pridobljenih<br />
teoretičnih znanj iz prvega in drugega dela študija.<br />
Izbirni predmeti, ki so vsi v tretjem letniku študija, predstavljajo skupno 10% vrednosti kreditnih<br />
točk celotnega programa, torej 18 ECTS. Speciali<strong>za</strong>cijskih smeri ni na dodiplomskem študiju,<br />
ampak se pojavijo šele na podiplomskem <strong>programu</strong>.<br />
2. TU Graz<br />
Osnovni koncept in formalna strukturiranost:<br />
Po Bolonjski deklaraciji prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program je stopil v veljavo s<br />
študijskim letom 2005/2006. Program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180<br />
22
kreditnih točk. 1 ECTS točka predstavlja 25 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je<br />
ovrednoten s 30 ECTS točkami. Semester predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Tedenska<br />
obremenitev študenta predstavlja 26 kontaktnih ur.<br />
Vsebinska strukturiranost:<br />
Študij je podobno kot na FG UM tematsko razdeljen v tri osnovne sklope:<br />
1. Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo<br />
in se odvija v glavnem v prvih treh semestrih študija. Po prvem letniku študija je tudi možno<br />
<strong>za</strong>menjati program študija tehniških ved brez večjega števila diferencialnih izpitov.<br />
2. Od tretjega semestra naprej se študij orientira v 8 temeljnih gradbenih področij (statika gradbenih<br />
konstrukcij, gradbeni materiali, gradbena fizika, geotehnika, gradbene konstrukcije, gradbena<br />
infrastruktura, hidrotehnika in gradbeni management).<br />
3. V <strong>za</strong>dnjih dveh semestrih študent osvoji osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov, ki<br />
predstavljajo nadgradnjo temeljnih znanj iz drugega dela.<br />
Dodiplomski študijski program ne ponuja izbirnih predmetov. Speciali<strong>za</strong>cijske smeri se pojavijo<br />
šele na podiplomskem <strong>programu</strong>.<br />
3. TU München<br />
Osnovni koncept in formalna strukturiranost:<br />
Po Bolonjski deklaraciji prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program<br />
»Bauingenieurwesen« je stopil v veljavo s študijskim letom 2005/2006. Program je triletni, vsota<br />
ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk.<br />
Vsebinska strukturiranost:<br />
Študij je tematsko razdeljen v tri osnovne dele:<br />
23
1. Temeljni študij <strong>za</strong>jema vsebine 1., 2. in 3. semestra. Študent osvoji osnovna znanja iz<br />
naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin, mehanike, geologije, gradbenih materialov,<br />
hidromehanike, i.t.d. Študij je modularno nastavljen, tako da omogoča tudi prehajanje med<br />
ostalimi programi <strong>fakultete</strong> in univerze. Temeljni študij se <strong>za</strong>ključi s t.i. preddiplomskim izpitom,<br />
kjer mora študent izka<strong>za</strong>ti <strong>za</strong>dovoljivo pregledno znanje iz temeljnih predmetov.<br />
2. S četrtim semestrom se študij orientira v temeljna gradbena področja (statika gradbenih<br />
konstrukcij, geotehnika, gradbene konstrukcije, gradbena infrastruktura, hidrotehnika in gradbeni<br />
management).<br />
3. V 5. in 6. semestru lahko študent izbira med posameznimi speciali<strong>za</strong>cijskimi smermi študija: a.)<br />
konstrukcije, b.) hidrotehnika, c.) promet. Študij se <strong>za</strong>ključi z opravljenim diplomskim delom.<br />
4. TU Delft<br />
Osnovni koncept in formalna strukturiranost:<br />
Prenovljeni dodiplomski univerzitetni študijski program je stopil v veljavo s študijskim letom<br />
2002/2003. Program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk. Vsako<br />
leto študija je ovrednoteno s 60 ECTS točkami.<br />
Skupna tedenska študijska obremenitev študenta znaša 40 ur. 1 ECTS točka je ovrednotena z 28<br />
urnim skupnim delom študenta. Skupna letna obremenitev študenta tako znaša 1680 ur.<br />
Vsebinska strukturiranost:<br />
Študij je tematsko razdeljen v tri dele:<br />
1. prvi del predstavlja potrebne vsebine iz naravoslovno – matematičnih predmetov,<br />
2. drugi del <strong>za</strong>jema predvsem vsebine s področja mehanike,<br />
3. tretji del <strong>za</strong>jema predvsem vsebine iz tehnike konstruiranja, vsebinsko razdeljene v tri osnovne<br />
teme: konstrukcije, hidrotehnika in promet.<br />
Dodiplomski študijski program sicer ne ponuja speciali<strong>za</strong>cijskih smeri, ki se pojavijo šele na<br />
dvoletnem podiplomskem <strong>programu</strong>, vendar pa ponuja nabor izbirnih in netehničnih predmetov, ki<br />
predstavljajo uvod <strong>za</strong> nekatere predmete na speciali<strong>za</strong>cijskih smereh druge stopnje.<br />
5. EUCEET<br />
24
Osnovni koncept in formalna strukturiranost:<br />
Dodiplomski univerzitetni program je štiriletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 240 kreditnih<br />
točk. 1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta. Skupna tedenska obremenitev<br />
študenta ne sme presegati 40 ur na teden. Vsak semester študija je ovrednoten s 30 ECTS točkami.<br />
Število direktnih kontaktnih ur na študijsko leto je približno 720.<br />
Vsebinska strukturiranost:<br />
Študij je po vzoru ASCE (American Society of Civil Engineering) in njihovega BOK (Body of<br />
Knowledge) komiteja tematsko razdeljen v tri sklope, ki si medsebojno sledijo:<br />
1. sklop: splošni teoretični naravoslovno-matematični in drugi bazični predmeti (matematika,<br />
aplikativna fizika, aplikativna kemija).<br />
2. sklop: temeljni predmeti gradbeništva (materiali, mehanika konstrukcij, mehanika zemljin,<br />
mehanika tekočin, trdnost, betonske konstrukcije, jeklene konstrukcije, tehnologija, ekonomika<br />
in organi<strong>za</strong>cija grajenja, okoljevarstvo).<br />
3. sklop: Speciali<strong>za</strong>cijski predmeti iz gradbene stroke, ki predstavljajo nadgradnjo vsebin iz drugega<br />
sklopa.<br />
Izbirni speciali<strong>za</strong>cijski predmeti, ki so vsi v tretjem in četrtem letniku študija, predstavljajo skupno<br />
100 ECTS kreditnih točk.<br />
Zahtevnost in kompetentnost vsebin je razdeljena v tri osnovne stopnje:<br />
Stopnja 1 – <strong>za</strong>znavanje, spoznavanje problema.<br />
Stopnja 2 – razumevanje problema; predstavlja nadgradnjo prve stopnje.<br />
Stopnja 3 – sposobnost reševanja problema. Inženir je sposoben prevzeti odgovornost <strong>za</strong><br />
sprojektiran objekt in upoštevati vse <strong>za</strong>hteve tehnološke izvedbe.<br />
EUCEET predlaga naslednjo procentualno intervalno delitev po kompetencah (Stopnja 1: 10-40%,<br />
Stopnja 2: 40-70%, Stopnja 3: 70-100%).<br />
4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev <strong>za</strong> vpis v študijski<br />
1. FG UM<br />
program<br />
25
Vpisni pogoji so izenačeni z mednarodnimi predpisi oz. pogoji, ki jih določa ZVIS in Statut UM.<br />
Na dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« se lahko vpišejo dijaki, ki<br />
izpolnjujejo <strong>za</strong>konske pogoje:<br />
• kdor je opravil maturo,<br />
• kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem <strong>programu</strong> in izpit iz<br />
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni<br />
maturi,<br />
• kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli 4-letni srednješolski program.<br />
2. TU Graz<br />
Pogoj <strong>za</strong> vpis je opravljen maturitetni izpit. Za kandidate, katerih nemščina ni materni jezik, je<br />
obvezno tudi potrdilo a aktivnem znanju neškega jezika.<br />
3. TU München<br />
Pogoj <strong>za</strong> vpis je opravljen maturitetni izpit. Za kandidate, katerih nemščina ni materni jezik, je<br />
obvezno tudi potrdilo a aktivnem znanju neškega jezika.<br />
4. TU Delft<br />
Pogoji <strong>za</strong> vpis so deklarirani kot:<br />
• diploma nizozemske srednje šole (VWO),<br />
• <strong>za</strong> tuje študente pa od aprila 2006 velja, da morajo imeti certifikat ekvivalenten VWO diplomi.<br />
Med priznane certifikate uvrščajo naslednje srednješolske diplome:<br />
o Abitur (Germany)<br />
o American High School with Advanced Placement Tests<br />
o ASO (Belgium)<br />
o Baccalaureate Serie S (France)<br />
o European Baccalaureate<br />
o GCE/A-levels (Great-Britain)<br />
o International Baccalaureate<br />
o VWO (Surinam)<br />
Dodatno <strong>za</strong>htevajo tudi opravljena testa znanja nizozemskega in angleškega jezika.<br />
26
4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in<br />
1. FG UM<br />
pridobljenih naslovov<br />
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in ECTS merili traja dodiplomski univerzitetni študij 3 leta<br />
(6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180 ECTS točkami.<br />
Študijski program se izvaja kot:<br />
• redni študij<br />
• izredni študij, ob pogoju, da je dobro organiziran<br />
• kreditni študij znotraj UM (program je oblikovan tako, da omogoča študentom izbiro predmetov<br />
tudi izven izbirnih vsebin, oz. izbiro predmetov iz drugih fakultet), omogoča pa tudi<br />
vključevanje študentov v mednarodni program Socrates/Erasmus.<br />
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 50 ECTS točk,<br />
obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Matematika A, Matematika B, Fizika, Računalništvo<br />
in informatika, Stavbarstvo, Statika in Inženirski materiali. Študenti, ki ponavljajo 1. letnik ali<br />
pavzirajo, morajo opraviti <strong>za</strong> vpis v 2. letnik vse izpite 1. letnika, torej zbrati vseh 60 ECTS.<br />
Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 50 ECTS<br />
točk z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednje predmete 2. letnika:<br />
Matematika C, Mehanika trdnih teles, Mehanika tekočin, Mehanika linijskih elementov, Osnove<br />
projektiranja in Mehanika tal. Študenti, ki ponavljajo 2. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti <strong>za</strong> vpis<br />
v 3. letnik vse izpite 1. in 2. letnika.<br />
Za uspešen <strong>za</strong>ključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in izbrane) izpite, seminarske<br />
naloge, projektna dela in <strong>za</strong>govor diplomskega izpita, ki je ovrednoten z 2 ECTS točkama.<br />
Pridobljeni strokovni naslov: »Univerzitetni diplomirani inženir/ka gradbeništva (UN)».<br />
2. TU Graz<br />
Dodiplomski univerzitetni študij traja 3 leta (6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180<br />
ECTS točkami.<br />
Vse predmete 1.letnika je potrebno opraviti pred <strong>za</strong>četkom 4.semestra. Izpit pri posameznem<br />
predmetu se lahko opravlja največ štirikrat.<br />
27
Za uspešen <strong>za</strong>ključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in izbrane) izpite, seminarske<br />
naloge, projektna dela, strokovno prakso in <strong>za</strong>govor diplomskega dela, ki je ovrednoteno z 10 ECTS<br />
točkami. Tema diplomskega dela se izbere ob koncu 5. semestra. Če študent neuspešno <strong>za</strong>govarja<br />
diplomsko delo, si mora izbrati novo temo, ki pa jo nato mora v naslednjem poiskusu uspešno<br />
<strong>za</strong>govarjati.<br />
Pridobljeni strokovni naslov: »Bakk. Techn. der TU Graz».<br />
3. TU München<br />
Dodiplomski univerzitetni študij traja 3 leta (6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180<br />
ECTS točkami. Prehajanje med posameznimi programi je podano na shemi (originalno povzeto s<br />
spletne strani http://www.bv.tum.de/app/de/studium/bauingenieur/bachelor.html).<br />
Slika 4-1: Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of<br />
Science«<br />
Posebnih predpisanih pogojev <strong>za</strong> napredovanje po letnikih ni, vendar obstaja omejitev, da je<br />
posamezni izpit možno ponavljati največ dvakrat. Študent med študijem zbira t.i. “kazenske točke”,<br />
ki jih pridobi ob neuspešno opravljenem izpitu. Kazenske točke so ovrednotene z ECTS točkami<br />
predmeta. Število kazenskih točk se tudi po uspešno opravljeni ponovitvi izpita ne izbriše, temveč<br />
ostane isto. Izpit je pri posameznem predmetu možno drugič opravljati samo, če vsota zbranih<br />
kazenskih točk ne preseže vrednosti 50. V tem primeru je študent prisiljen študij predčasno <strong>za</strong>pustiti.<br />
Po treh semestrih (temeljni studij) je potrebno opraviti pregledni izpit (“preddiplomski izpit”), po<br />
<strong>za</strong>ključenih šestih semestrih pa diplomsko delo (6 ECTS točk).<br />
28
4. TU Delft<br />
Dodiplomski univerzitetni študij traja 3 leta (6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180<br />
ECTS točkami.<br />
Pogoji <strong>za</strong> napredovanje po letnikih niso navedeni.<br />
Za uspešen <strong>za</strong>ključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in izbrane) izpite, seminarske<br />
naloge, projektna dela, strokovno prakso in <strong>za</strong>govor diplomskega dela, ki pa ni kreditno<br />
ovrednoteno (Tabela 4-1). Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science (BSc)».<br />
5. EUCEET<br />
Dodiplomski študij traja 4 leta (8 semestrov). Ker združenje EUCEET podaja le smernice<br />
predmetnika in vsebin predmetov prenove univerzitetnih študijskih programov s področja<br />
gradbeništva, pogoji napredovanja iz letnika v letnik seveda niso določeni.<br />
Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science (BSc)».<br />
4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija<br />
1. FG UM<br />
Sistem in organi<strong>za</strong>cija študijskega procesa:<br />
Redni in izredni študij bosta potekala v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z<br />
ustrezno laboratorijsko in merilno opremo. Študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so<br />
lahko avditorne, laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se <strong>za</strong>ključi z<br />
diplomskim izpitom, kjer študent dokaže dovolj širok spekter temeljnih in strokovnih znanj, in da je<br />
sposoben samostojno rešiti konkretni praktični problem.<br />
Kreditni sistem:<br />
Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en semester<br />
na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. V skladu s smernicami<br />
je možno pridobiti 30 ECTS točk na semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto).<br />
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:<br />
29
Za izvedbo študijskega programa je na razpolago nova generacija računalniško podprtih<br />
informacijskih sistemov z ustrezno programsko opremo.<br />
Samostojni študij:<br />
Seminarji, vaje, predvideno individualno delo študentov, projektno delo, diplomsko delo. Glede na<br />
dejstvo, da je skupnih kontaktnih ur po letnikih 750 ur (1.letnik), 690 ur (2.letnik) in 720 ur<br />
(3.letnik), torej skupno na celotnem <strong>programu</strong> 2160 ur. Skupno predstavljajo torej kontaktne ure<br />
40% celotne študijske obremenitve, samostojno delo študenta pa 60 %.<br />
Tutorstvo:<br />
Že do sedaj uporabljeni in preizkušeni tutorski način dela <strong>za</strong>gotavlja večjo intenzivnost in<br />
kreativnost študentov med študijem. Izvedba programa predvideva tutorstvo tako s strani<br />
pedagoških delavcev, kakor tudi s strani študentov višjih letnikov. Tako ima vsak letnik svojega<br />
tutorja študenta in tutorja s strani pedagoških delavcev, <strong>za</strong> posamezne tematske sklope študija pa<br />
skbijo tutorji posameznih tematskih sklopov (skupno 5). Tutorsko delo koordinira in nadzoruje<br />
kolegij tutorjev, ki se sestaja praviloma dvakrat na semester.<br />
Organi<strong>za</strong>cija praktičnega usposabljanja:<br />
Strokovna praksa je vključena v študijske programe pri posameznih strokovnih predmetih v obliki<br />
izdelave projektov, strokovnih ekskurzij in podobno.<br />
2. TU Graz<br />
Sistem in organi<strong>za</strong>cija študijskega procesa:<br />
Študij poteka v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z ustrezno laboratorijsko<br />
in merilno opremo. Redni študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne,<br />
laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se <strong>za</strong>ključi z diplomskim delom, ki<br />
praviloma predstavlja dejanski problem iz prakse.<br />
Kreditni sistem:<br />
Redni študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en<br />
semester na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. Ker je TU<br />
Graz podpisnica SOCRATES/ERASMUS pogodbe je to možno preko programa ERASMUS, ali pa<br />
tudi izmenjava preko programa CEEPUS. V skladu s smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk<br />
30
na semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto). V predmetniku obstajajo tudi predmeti (zlasti<br />
netehnične narave) z manj kot 3 ECTS točkami.<br />
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:<br />
Za izvedbo študijskega programa je na razpolago nova generacija računalniško podprtih<br />
informacijskih sistemov z ustrezno programsko opremo.<br />
Samostojni študij:<br />
Na posamezni semester odpade 390 kontaktnih pedagoških ur, kar predstavlja 52% celotne študijske<br />
obremenitve. Na samostojno delo študenta torej odpade 48% celotne obremenitve, kar je manj kot<br />
na FG.<br />
Tutorstvo:<br />
Je pomembno predvsem pri individualnem projektnem delu, kjer je <strong>vloga</strong> tutorja predvsem<br />
posvetovalne in vzgojiteljske in manj vodstvene in učiteljske narave.<br />
Organi<strong>za</strong>cija praktičnega usposabljanja:<br />
Praktično usposabljanje se izvaja predvsem preko diplomskega dela, ki je tesno pove<strong>za</strong>no z<br />
dejanskimi problemi iz gradbene industrije.<br />
3. TU München<br />
Sistem in organi<strong>za</strong>cija študijskega procesa:<br />
Študij poteka v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z ustrezno laboratorijsko<br />
in merilno opremo. Redni študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne,<br />
laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se <strong>za</strong>ključi z diplomskim delom, ki<br />
praviloma predstavlja dejanski problem iz prakse.<br />
Kreditni sistem:<br />
Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en semester<br />
na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. Ker je TU München<br />
podpisnica SOCRATES/ERASMUS pogodbe je to možno preko programa ERASMUS, ali pa tudi<br />
31
izmenjava preko programa CEEPUS. V skladu s smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na<br />
semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto).<br />
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:<br />
Za izvedbo študijskega programa je na razpolago nova generacija računalniško podprtih<br />
informacijskih sistemov z ustrezno programsko opremo.<br />
Samostojni študij:<br />
Na posamezni semester odpade povprečno 335 kontaktnih pedagoških ur, kar predstavlja 37.2%<br />
celotne študijske obremenitve. Na samostojno delo študenta torej odpade 62.8% celotne<br />
obremenitve.<br />
Tutorstvo:<br />
Je pomembno predvsem pri individualnem projektnem delu, kjer je <strong>vloga</strong> tutorja predvsem<br />
posvetovalne in vzgojiteljske in manj vodstvene in učiteljske narave.<br />
Organi<strong>za</strong>cija praktičnega usposabljanja:<br />
Praktično usposabljanje mora trajati najmanj 12 tednov, vendar ni ovrednoteno z ECTS točkami.<br />
Tudi diplomsko delo, ovrednoteno s 6 ECTS točkami, je tesno pove<strong>za</strong>no z dejanskimi problemi iz<br />
gradbene industrije.<br />
4. TU Delft<br />
Sistem in organi<strong>za</strong>cija študijskega procesa:<br />
Redni študij gradbeništva se na dodiplomskem <strong>programu</strong> izvaja le v nizozemščini. Študijski proces<br />
se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne, laboratorijske, računalniške, seminarjev in<br />
projektnega dela ter se <strong>za</strong>ključi z diplomskim delom, ki praviloma predstavlja dejanski problem iz<br />
prakse.<br />
Kreditni sistem:<br />
Študijski program je ovrednoten z ECTS točkami. Ker je TU Delft podpisnica Socrates/Erasmus<br />
pogodbe je možno vsaj en semester študija opraviti na eni izmed evropskih inštitucij. V skladu s<br />
32
smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na semester ali 60 ECTS točk na študijsko leto).<br />
Gostujoči študentje <strong>za</strong> obdobje izmenjave ne plačajo šolnine TU Delft.<br />
Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:<br />
Za izvedbo študijskega programa so na razpolago najnovejši računalniško podprti informacijski<br />
sistemi z ustrezno programsko opremo.<br />
Samostojni študij:<br />
Samostojni študij se spodbuja preko projektnega dela, ki je sicer organizirano v manjših skupinah s<br />
po 8 do 12 študenti. Študentje skupaj rešujejo dejanski problem iz prakse, hkrati pa razvijajo tudi<br />
sposobnost skupinskega dela.<br />
Tutorstvo:<br />
Sistem tutorstva je vpeljan že leta in je organiziran v manjših skupinah z največ 20 študenti.<br />
Organi<strong>za</strong>cija praktičnega usposabljanja:<br />
Praktično usposabljanje ni vključeno v dodiplomski univerzitetni program.<br />
4.3.e Možnosti <strong>za</strong> vključevanje programa v mednarodno sodelovanje<br />
1. FG UM<br />
(mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor<br />
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na dodiplomski ravni sistem<br />
kreditnih ECTS točk. Na ostalih ravneh je to vključevanje omogočeno z gostovanjem tujih<br />
profesorjev, z izmenjavo profesorjev in s sodelovanjem v skupnih pedagoških in raziskovalnih<br />
33
programih. FG UM je članica SOCRATES/ERASMUS, LEONARDO DA VINCI in CEEPUS<br />
programov <strong>za</strong> mednarodno mobilnost.<br />
Predlagani študijski program je po vsebini in obsegu trajanja študija povsem mednarodno primerljiv<br />
in diplomant ima vse pogoje <strong>za</strong> mednarodno priznanje diplome.<br />
2. TU Graz<br />
Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS točk, kar omogoča mobilnost<br />
študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor. TU Graz je tudi<br />
aktivna članica združenja EUCEET. Ostali mednarodni programi: SOCRATES/ERASMUS,<br />
CEEPUS, LEONARDO DA VINCI.<br />
3. TU München<br />
Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS točk, kar omogoča mobilnost<br />
študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor. TU München je<br />
tudi aktivna članica združenja EUCEET. Ostali mednarodni programi: SOCRATES/ERASMUS,<br />
LEONARDO DA VINCI.<br />
4. TU Delft<br />
Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS točk, kar omogoča mobilnost<br />
študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor.<br />
Študijski program je priznan s strani številnih mednarodnih organi<strong>za</strong>cij, kot je naprimer American<br />
Board of Engineering & Technology (ABET).<br />
4.3.f Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične<br />
potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb<br />
Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi so podane v preglednici glede na tematsko<br />
razdeljenost študija in <strong>za</strong> posamezna predmetna področja.<br />
34
Tabela 4-2: Razlike med predlaganimi in izbranimi tujimi programi<br />
Predmetno področje FG UM TU Graz<br />
1. Naravoslovno-matematični<br />
in rač.- inform. vsebine<br />
TU<br />
München<br />
TU Delft EUCEET *<br />
Σ = 34 Σ = 34 Σ = 39.5 Σ = 20 Σ = 31<br />
Matematika 17 17 20.5 12 16.0<br />
Aplikativna fizika 5 2 7.5 4 5.5<br />
Aplikativna kemija 2 0 2.0 0 3.0<br />
Računalništvo in informatika 10 11 9.5 4 6.5<br />
2. Temeljne vsebine gradbene<br />
stroke<br />
Σ = 66 Σ = 69 Σ = 83 Σ = 49.9 Σ = 52.5<br />
Stavbarstvo 4 4 5.5 0 4.0<br />
Geodezija 4 6 3.0 0 5.0<br />
Inženirski materiali **<br />
5 6 10.5 3 5.5<br />
Statika konstrukcij 21 23 21.0 15.6 18.5<br />
Mehanika trdnih teles 14 16 22.0 13.3 7.5<br />
Mehanika tekočin 5 4 5.5 10 5.5<br />
Geotehnika 9 6 8.5 8 6.5<br />
Gradbena fizika 4 4 3.0 0 0<br />
3. Strokovne gradbene<br />
vsebine<br />
Σ = 49 Σ = 61 Σ = 49.5 Σ = 46.2 Σ = 46.5<br />
Gradbene konstrukcije 18 23 20.5 11.3 17<br />
Temeljenje 4 4 4.0 0 3.5<br />
Hidrotehnika 4 8 5.0 8.3 3.5<br />
Prometnice 5 10 5.0 4.0 4.0<br />
Gradbeni management in<br />
tehnologija 13 14 10.0 11.6 11.5<br />
Urbanizem in okoljevarstvo 5 2 5.0 11 7.0<br />
Izbirni predmeti 18 0 0 60.9 40.0<br />
Diplomsko delo/izpit 2 10 0 0 0<br />
Ostalo 11 6 8.0 3 10.0<br />
35
Skupaj 180 180 180 180 180<br />
Skupno število kontaktnih ur 2160 2040 2010 / *** 2160<br />
* Zaradi štiriletnega programa so <strong>za</strong>radi primerjave upoštevana le prva tri leta študija.<br />
** Vsebine aplikativne kemije so <strong>za</strong>jete v predmetu Inženirski materiali (2+5 ECTS).<br />
*** Kontaktne pedagoške ure v predmetniku niso podane.<br />
Kratka anali<strong>za</strong>:<br />
Iz analize rezultatov v preglednici je razvidno, da prenovljeni dodiplomski univerzitetni študijski<br />
program »Gradbeništvo« izkazuje le malo odstopanj napram izbranim primerljivim tujim<br />
programom glede predlaganih ECTS točk po posameznih tematskih področjih kakor tudi po<br />
posameznih predmetnih področjih. Višja stopnja primerljivosti velja zlasti <strong>za</strong> splošno-teoretični del<br />
programa, medtem ko strokovni del vsebuje vse tiste komponente in usmeritve znanj, ki omogočajo<br />
diplomantu vključitev v različne veje gospodarstva in kreativno oblikovalsko delovanje, kakor tudi<br />
obvladovanje ustreznih razvojno-raziskovalnih in znanstvenih področij. Program je predvsem<br />
namenjen specifičnim potrebam slovenskega gospodarstva, s svojo <strong>za</strong>snovo pa ima tudi potencial<br />
<strong>za</strong>dovoljevanja potreb po kadru s področja gradbeništva v Evropi.<br />
Program vsebinsko izkazuje zelo dobro ujemanje s primerljivimi programi, saj je večina njih<br />
tematsko razdeljena na tri področja, torej tako kot dodiplomski univerzitetni program<br />
»Gradbeništvo«. Tudi po številu direktnih kontaktnih pedagoških ur je predlagani program povsem<br />
primerljiv, saj odstopanje napram drugim programom ne presega 10%. Ker je FG UM že leta članica<br />
mednarodnega študijskega projekta SOCRATES/ERASMUS, predlagani prenovljeni dodiplomski<br />
univerzitetni program »Gradbeništvo« izkazuje dobro možnost vključevanja v skupni evropski<br />
visokošolski prostor.<br />
Glede nevsebinskih primerjav je iz prika<strong>za</strong>nega razvidno, da med predstavljenimi primerljivimi<br />
mednarodnimi programi in predlaganim dodiplomskim univerzitetnim študijskim programom<br />
»Gradbeništvo« ni bistvenih razlik. Vpisni pogoji so bolj ali manj poenoteni (dokončana ustrezna<br />
srednješolska maturitetna izobrazba), programi imajo vpeljan tutorski način študija, študij pa se le v<br />
nekaterih programih <strong>za</strong>ključi z ECTS točkami ovrednotenim diplomskim delom. Praktično<br />
usposabljanje pri nobenem <strong>programu</strong> ni ovrednoteno z ECTS točkami. Prehodni pogoji se med<br />
programi sicer nekoliko razlikujejo, večinoma pa se <strong>za</strong> prehod v višji letnik <strong>za</strong>hteva več kot 2/3<br />
opravljenih obveznosti tekočega letnika študija.<br />
36
4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega <strong>za</strong>voda<br />
Mednarodna dejavnost Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo v Mariboru se kaže v številnih sklenjenih<br />
sporazumih o sodelovanju s fakultetami in univer<strong>za</strong>mi v različnih državah sveta.<br />
4.4.a Bilateralni oz. meduniverzitetni sporazumi<br />
Podpisani bilateralni sporazumi oz. meduniverzitetni sporazumi s fakultetami oz. univer<strong>za</strong>mi, s<br />
katerimi sodeluje Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo v Mariboru:<br />
IME UNIVERZE oz. FAKULTETE<br />
1. Technische Universität Graz<br />
2. Univerzitet v Sarajevu<br />
3. Sveučilište u Osijeku<br />
4. Sveučilište u Rijeci<br />
5. Sveučilište u Splitu<br />
6. Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet<br />
7. Universita degli Studi di Trieste<br />
8. Technical University of Budapest<br />
9. Fachhochschule München<br />
10. Technische Universität München<br />
11. Universität Bayreuth<br />
37
12. Czech Technical University in Prague, Faculty of Civil Engineering<br />
13. Univer<strong>za</strong> “St.Klimen Ohridski” v Bitoli, Makedonija<br />
38
Št<br />
.<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
(v EUR)<br />
1. Veloinfo, the<br />
european network<br />
for cycling<br />
expertise<br />
2. uPgrading of<br />
existing TUNnels<br />
3. Design and<br />
Application of a<br />
Travel Survery for<br />
European Long-<br />
distance Trips<br />
Based on an<br />
International<br />
Network of<br />
Expertise<br />
4.4.b Mednarodni projekti<br />
Tabela 4-3: 5. OKVIRNI PROGRAM<br />
Glavni rezultati Odgovornin<br />
osilec<br />
projekta<br />
VELOINFO 673.000 Vzpostavitev spletnega<br />
središča <strong>za</strong> posredovanje<br />
informacij v zvezi z razvojem<br />
kolesarske politike<br />
UPTUN 620.000 Razvoj novih tehnologij <strong>za</strong><br />
uporabo pri nadgradnji<br />
obstoječih predorov<br />
(odkrivanje nevarnosti in<br />
nadzorovanje, vpliv na odzive<br />
udeležencev, <strong>za</strong>ščita objekta<br />
pred poškodbami)<br />
DATELINE 250.000 Izdelava koncpeta in<br />
metodologije <strong>za</strong> razvoj<br />
celovitega modela mobilnosti<br />
potnikov v vseh državah<br />
članicah EU<br />
dr. Danijel<br />
REBOLJ<br />
dr. Tomaž<br />
TOLLAZZI<br />
mag. Nenad<br />
ČUŠ-BABIČ<br />
Vloga naše<br />
organi<strong>za</strong>cije v<br />
projektu<br />
Partner MASTER<br />
PLAN BV<br />
Partner Evropska<br />
Koordinator Datum<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
naloge<br />
komisija DF<br />
Research<br />
Partner Socialdata<br />
GmbH,<br />
Nemčija<br />
01.10.2002<br />
31.03.2004<br />
01.09.2002<br />
31.08.2006<br />
01.04.2000<br />
31.12.2002<br />
4. Gaining GUIDE- 35.000 Identifikacija postopkov, ovir dr. Drago Partner Konzorcij na 01.04.2002<br />
39
Understanding of<br />
Improved Decision<br />
Making And<br />
Participation<br />
Strategies<br />
MAPS in orodij <strong>za</strong> izboljšanje modela<br />
mobilnosti potnikov v vseh<br />
državah članihacah EU<br />
40<br />
SEVER čelu z<br />
Institute for<br />
Urban and<br />
Transport<br />
Planning<br />
30.03.2004
Št<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
(v EUR)<br />
5. Thematic NEtwork<br />
on Trans ALPine<br />
crossing<br />
6. Promotion of<br />
Results In<br />
Transport Research<br />
And Learning<br />
7. Action on the<br />
Integration of Rural<br />
Transport Services<br />
8. Training on and<br />
implementation ob<br />
Glavni rezultati Odgovorni<br />
nosilec<br />
projekta<br />
ALP-NET 50.000 Integrirana podatkovna ba<strong>za</strong> o<br />
prometu, okolju, poselitvi,<br />
dejavnosti ter priprava strokovne<br />
in znanstvene podlage <strong>za</strong><br />
učinkovitejše prometnopolitično<br />
odločanje na občutljivih<br />
območjih EU<br />
PORTAL 25.000 500 strani učnega gradiva <strong>za</strong><br />
potrebe usposabljanja akterjev<br />
prometnopolitičnega odločanja<br />
ARTS Po uvodni identifikaciji ovir so z<br />
medoto iskanja in analiziranja<br />
dobrih zgledov poskušali<br />
prirpaviti smernice <strong>za</strong><br />
ekonomsko, socialno in<br />
okololjsko sprjemljive načine<br />
<strong>za</strong>gotavljanja mobilnosti<br />
prebivalcem redkeje poseljenih<br />
(podeželskih) področij<br />
dr. Marjan<br />
LEP<br />
dr. Marjan<br />
LEP<br />
dr. Marjan<br />
LEP<br />
BYPAD+ ? ? mag. S.<br />
TOPLAK<br />
41<br />
Vloga naše<br />
organi<strong>za</strong>cije v<br />
projektu<br />
Partner Evropska<br />
komisija<br />
(DG VII)<br />
Partner Evropska<br />
komisija<br />
(DG VII)<br />
Partner Evropska<br />
Koordinator Datum<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
naloge<br />
komisija<br />
(DG VII)<br />
Partner Lang<strong>za</strong>am<br />
Verkeer Mr.Ti<br />
01.04.2001<br />
30.09.2003<br />
01.06.2000<br />
31.07.2003<br />
2002<br />
2004<br />
01.01.2003<br />
31.12.1004
Bicycle Policy<br />
Audits in European<br />
cities<br />
42<br />
Belgija
Št<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
1. Best Urban Freight<br />
Solutuinos<br />
2 Towards Passenger<br />
Intermodality in the<br />
EU<br />
3 European<br />
TREMOVE<br />
transport model<br />
4 Analysis of the<br />
national transport<br />
policies of the New<br />
Member States and<br />
their impact on<br />
Community<br />
transport objectives<br />
5. Training on and<br />
implementation ob<br />
(v EUR)<br />
Tabela 4-4: 6. OKVIRNI PROGRAM<br />
Glavni rezultati Odgovorni<br />
nosilec<br />
projekta<br />
BESTUFS II 10.000 mag. S.<br />
BOŽIČNIK<br />
EUPI Namen naloge je vzpostaviti<br />
pgoje <strong>za</strong> uspešnejšo<br />
intermodalnost v potniškem<br />
prometu<br />
TREMOVE 20.000 Integrirani simulacijski model<br />
<strong>za</strong> strateško analizo stroškov in<br />
učinkov na področju<br />
upravljanja s prometnim trgom<br />
na lokalni in regionalni ravni in<br />
na področju EU<br />
dr. Marjan<br />
LEP<br />
mag. S.<br />
BOŽIČNIK<br />
ENTRAN-CE 3.608 ? mag. S.<br />
TOPLAK<br />
BYPAD+ ? ? mag. S.<br />
TOPLAK<br />
43<br />
Vloga naše<br />
organi<strong>za</strong>cije v<br />
projektu<br />
Partner Evropska<br />
komisija<br />
Podizvajalec Evropska<br />
komisija<br />
(DG TREN)<br />
Partner Evropska<br />
komisija<br />
Koordinator Datum<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
DG<br />
Environment<br />
Partner Forschungsges<br />
ellschaft<br />
Mobilität<br />
Austrian<br />
Mobility<br />
Research<br />
Partner Lang<strong>za</strong>am<br />
Verkeer Mr.Ti<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
naloge<br />
01.01.2005<br />
31.08.2006<br />
2004<br />
2005<br />
2003<br />
2004<br />
30.12.2004<br />
28.08.2005
Bicycle Policy<br />
Audits in European<br />
cities<br />
6. LOGBEST mag. S.<br />
BOŽIČNIK<br />
7. DIFFE-RENT mag. S.<br />
Št<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
(v EUR)<br />
1. European Spatial<br />
Planning<br />
Obsrvation<br />
Network<br />
2 Regionale<br />
Impulsgesellchaft<br />
3. Coordinated<br />
regional logistics<br />
Tabela 4-5: INTERREG III<br />
ESPON 200.000 Prikaz in anali<strong>za</strong> glavnih<br />
BOŽIČNIK<br />
Glavni rezultati Odgovorni<br />
nosilec<br />
projekta<br />
prostorskih neskladij ter razvoj<br />
prostorskih indikatorjev kot<br />
pomoč pri uravnoteženem<br />
razvoju evropskega prostora ter<br />
prostorski koordinaciji<br />
sektorskih politik<br />
RISO 24.000 Razvoj integrirane strategije <strong>za</strong><br />
dosganje trajnostne prometne<br />
CORELO<br />
G<br />
politike in izboljšava<br />
mednaodnega sodelovanja in<br />
prostorskega planiranja<br />
200.000 Optimiranje logističnih procesov<br />
znotraj avtomobilskega grozda<br />
44<br />
dr. Metka<br />
SITAR<br />
dr. Marjan<br />
LEP<br />
mag. S.<br />
BOŽIČNIK<br />
Partner<br />
Partner<br />
Vloga naše<br />
organi<strong>za</strong>ci<br />
je v<br />
projektu<br />
Belgija<br />
Partner Nordregio<br />
Koordinator Datum<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
naloge<br />
Nordic<br />
Centre for<br />
Spatial<br />
Development<br />
Stockholm<br />
Švedska<br />
2004<br />
2006<br />
Partner AVSTRIJA 2004<br />
2005<br />
Partner EMILIA-<br />
ROMAGNA<br />
2005<br />
2007
SLovenije ter medregijsko<br />
povezovanje proizvajalcev<br />
avtomobislkih delov <strong>za</strong> dosego<br />
zmanjšanja logističnih stroškov<br />
in pritiskov na okolje<br />
45<br />
REGION
Št<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
(v EUR)<br />
1. Development of<br />
methods for timber<br />
structures and timberbased<br />
construction<br />
designing<br />
Tabela 4-6: CEEPUS II<br />
Glavni rezultati Odgovorni<br />
nosilec<br />
projekta<br />
CZ -0101 še ni znana Statična anali<strong>za</strong> sovprežnih<br />
lesenih elementov, sestavljenih iz<br />
lesenega okvirja in mavčnovlaknenih<br />
obložnih plošč.<br />
Metode ojačevanja obložnih<br />
elementov.<br />
46<br />
dr. Miroslav<br />
PREMROV<br />
Vloga<br />
naše<br />
organi<strong>za</strong><br />
cije v<br />
projektu<br />
Koordinator Datum<br />
Partner VSB –<br />
Technical<br />
University of<br />
Ostrava<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
naloge<br />
2006 - 2007
Št<br />
1. WP 4.4.2<br />
4.4.c Sodelovanje FG v Centru odličnosti<br />
COMPETENCE POOL WATER – KOMPETENZNETZWERK WASSERRESSOURCEN GMBH GRAZ<br />
Naslov projekta Kratica Vrednost<br />
projekta<br />
FG<br />
Water storage business<br />
and environmental<br />
impact of Kozjak<br />
reservoir<br />
2. WP 3.1.1.B<br />
Untersuchungsstrategie<br />
zu den<br />
Nutzungsmoglichkeiten<br />
des geothermischen<br />
Potenzials in<br />
Sedimentbecken<br />
3. WP 1.1.4<br />
Finalisation and<br />
activation of the<br />
(v EUR)<br />
NK 4 55.034,00<br />
NK 3 28.742,00<br />
Knet SUBCENTER MARIBOR<br />
Tabela 4-7: Sodelovanje v Centru odličnosti<br />
Glavni rezultati Odgovorni<br />
nosilec<br />
projekta<br />
Namen pričujočega<br />
projekta je analizirati vpliv<br />
črpalne električne postaje in<br />
vodnega rezervoarja v<br />
alpskem svetu na hidrogeološke<br />
in okoljevarstvene<br />
razmere.<br />
Projekt obsega pripravo<br />
strategije možnosti izrabe<br />
geotermalnih potencialov v<br />
vzhodni Sloveniji s<br />
poudarkom na občini<br />
Turnišče.<br />
Prof. Dr.<br />
Ludvik<br />
Trauner<br />
Prof. Dr.<br />
Eugen Petrešin<br />
Vloga naše<br />
organi<strong>za</strong>cij<br />
e v<br />
projektu<br />
Nosilec Prof. Dr.<br />
Ludvik<br />
Trauner<br />
Nosilec Prof. Dr.<br />
Eugen<br />
Koordinator Datum<br />
<strong>za</strong>četka in<br />
<strong>za</strong>ključka<br />
Petrešin<br />
Projekt obsega raziskovanje<br />
hidropedoloških razmer in<br />
pogojev izcejanja nevarnih Doc. Dr. Vesna Nosilec Doc. Dr.<br />
47<br />
naloge<br />
1. 8. 2005<br />
-<br />
30. 6. 2007<br />
15. 8. 2005<br />
-<br />
31. 12.<br />
2006<br />
1. 1. 2006<br />
-
lysimeter research<br />
station Tezno for<br />
defining the<br />
hydropedological<br />
parameters of the<br />
Dravsko polje<br />
NK 1 1.100,00 snovi v vodonosnik na<br />
lokaciji raziskovalne<br />
lizimetrske postaje Tezno,<br />
ki predstavlja referenčno<br />
točko <strong>za</strong> vodo<strong>za</strong>ščitno<br />
območje Dravskega polja.<br />
48<br />
Smaka Kincl Vesna Smaka<br />
Kincl<br />
30. 6. 2008
4.4.d Mobilnost študentov visokošolskih učiteljev in sodelavcev<br />
Obrazec št. 2<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo Univerze v Mariboru je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi<br />
univer<strong>za</strong>mi iz tujine, tako da je vključena v več mednarodnih mrež <strong>za</strong> izmenjavo učiteljev in<br />
študentov. Pestro mednarodno sodelovanje <strong>fakultete</strong> v mednarodnem visokošolskem prostoru<br />
poteka tudi v obliki vedno številnejših izmenjav študentov in učiteljev. V študijskem letu<br />
1999/2000 se je FG vključila v evropski program izobraževanja Socrates/Erasmus, ki omogoča<br />
izmenjavo študentov letno s 14 evropskimi univer<strong>za</strong>mi oz. fakultetami, s katerimi je FG sklenila<br />
ustrezne sporazume.<br />
Osnovna ideja programa je omogočiti študentom svoboden »prehod« in študij na evropskih<br />
univer<strong>za</strong>h. Najpomembnejši cilji programa so: internacionali<strong>za</strong>cija študija, odprtost<br />
izobraževalnega sistema evropskih univerz svetu, internacionali<strong>za</strong>cija študentov in profesorjev,<br />
ki ostanejo »doma«, idr.. Program podpira in spodbuja tudi mobilnost učnega osebja (TS<br />
Mobility), saj se predvsem <strong>za</strong> vsebinski del preko tovrstnih stikov dogovarja mobilnost<br />
študentov (OMS Mobility). Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskega<br />
programa FG. Obdobje, ki ga študent opravi v tujini, FG v celoti prizna v akademske namene,<br />
če je seveda izpolnil vse obveznosti. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema<br />
prenosa kreditnih točk ECTS sistem (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom<br />
mobilnost pri študiju na različnih univer<strong>za</strong>h v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja<br />
akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznosti<br />
študentov med partnerskimi ustanovami.<br />
1. IZMENJAVA ŠTUDENTOV (OMS AKTIVNOSTI)<br />
1a) Gostujoči Erasmus študenti<br />
Na Fakulteti <strong>za</strong> gradbeništvo gostujoči Erasmus študenti ali sodelujejo na rednih predavanjih in<br />
vajah skupaj z domačimi študenti, pri tem pa se pa se bistvene vsebine vzporedno prevajajo v<br />
angleški jezik, ali pa se kontaktne ure izvajajo večinoma individualno z nosilci predmetov in<br />
asistenti v angleškem jeziku. V Tabeli 4-79 podajamo število gostujočih študentov <strong>za</strong> pretekla<br />
študijska leta. Iz tabel je možno razbrati bistveni porast aktivnosti v <strong>za</strong>dnjem letu, veseli pa<br />
predvsem dejstvo, da se je povečal tudi nabor inštitucij, s katerih prihajajo študenti (Tabela 4-8).<br />
Tabela 4-8: Pregled OMS aktivnosti -skupno število Incoming študentov<br />
Program 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005<br />
ERASMUS 7 5 5 2 11<br />
49
Tabela 4-9: Pregled OMS aktivnosti - Incoming študentje po univer<strong>za</strong>h<br />
Obrazec št. 2<br />
Univer<strong>za</strong> 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005<br />
Universidade da Beira<br />
Interior, Covilha, Portugal<br />
Gazi University Ankara,<br />
Faculty of Engineering and<br />
Arhitecture, Turkey<br />
University of Technology<br />
Tampere, Finland<br />
Budapest University of<br />
Technology and Economics,<br />
Hungary<br />
1b) Erasmus študenti FG, ki so študirali na partnerski univerzi<br />
7 5 5 2 6<br />
Podobno kot <strong>za</strong> Incoming študente lahko tudi <strong>za</strong> naše študente, ki so študirali na tuji partnerski<br />
inštituciji (Outgoing študenti), ugotovimo bistveni porast aktivnosti, kar je tabelarično<br />
predstavljeno v Tabeli 4-9.<br />
Tabela 4-10: Pregled OMS aktivnosti - število Outgoing študentov<br />
Program 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005<br />
ERASMUS 1 3 7 10 18<br />
Podobno kot pri Incoming študentih je možno razbrati bistveni porast aktivnosti v <strong>za</strong>dnjem letu,<br />
še vedno pa število izvedenih aktivnosti nekoliko presega število gostujočih študentov, kar je po<br />
svoje razumljivo. Na osnovi pogovorov, ki smo jih opravili s študenti, bi lahko sklepali, da so<br />
bili z odločitvijo, da se odločijo <strong>za</strong> študij v tujini, <strong>za</strong>dovoljni, <strong>za</strong>htevnost študija pa so ocenili na<br />
približno enakem nivoju kot na FG, ali celo na nekoliko nižjem.<br />
2. IZMENJAVA PEDAGOŠKEGA OSEBJA (TS AKTIVNOSTI)<br />
2a) Gostujoči(Incoming) profesorji<br />
Aktivnosti, ki so v glavnem namenjene <strong>za</strong> dogovarjanje mobilnosti študentov in navezovanje<br />
raziskovalnega sodelovanja, so tabelarično podane v Tabeli 4-10. Kot vidimo, se z leti bistveno<br />
ne spreminjajo.<br />
Tabela 4-11: Pregled TS Incoming aktivnosti<br />
Univer<strong>za</strong> 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 skupaj<br />
Technische<br />
Universität Graz<br />
2 2 2 2 2 10<br />
50<br />
2<br />
1<br />
2
(A)<br />
Universität<br />
Würzburg (D)<br />
University of<br />
Dundee (UK)<br />
Universidade da<br />
Beira Interior (P)<br />
Gazi University<br />
Ankara (TR)<br />
FHS für<br />
Gebäudetechnik<br />
Eisenstadt (A)<br />
University of<br />
Salford<br />
Obrazec št. 2<br />
1 1 1 3<br />
1 1 2<br />
1 1<br />
1 1<br />
1 1<br />
1 1<br />
skupaj 6 3 3 3 4 19<br />
2b) Profesorji, ki so gostovali na tuji inštituciji (Outgoing aktivnosti)<br />
V letu 2004 smo glede na povečanje sofinanciranja s strani Univerze v Mariboru, ki je temeljilo<br />
na dosledno izvedenih TS aktivnostih v prejšnjih letih, povečali število gostovanj na tujih<br />
inštitucijah. Seznam aktivnosti je prika<strong>za</strong>n v Tabeli 4-11.<br />
Tabela 4-12: Pregled TS Outgoin aktivnosti<br />
Univer<strong>za</strong> 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 skupaj<br />
Technische<br />
Universität Graz (A)<br />
Universität<br />
Würzburg (D)<br />
University of Dundee<br />
(UK)<br />
Universidade da<br />
Beira Interior (P)<br />
Gazi University<br />
Ankara (TR)<br />
Fachhoschule Erfurt<br />
(D)<br />
FHS für<br />
Gebäudetechnik<br />
Eisenstadt (A)<br />
University of<br />
Thessaloniki (GR)<br />
2 2 2 1 2 9<br />
1 1 2<br />
1 1 1 3<br />
1 1 1 3<br />
1 1<br />
2 2<br />
1 1<br />
1 1<br />
51
Obrazec št. 2<br />
skupaj 6 3 3 5 5 22<br />
4.4.e Vpis tujih državljanov na viskošolski <strong>za</strong>vod<br />
Štud. Leto<br />
Program<br />
Tabela 4-13: Preglednica vpisa tujih študentov po letnicah in programih<br />
2003/2004 2004/2005 2005/2006<br />
redni izredni redni izredni redni izredni<br />
Gradbeništvo VS 4 0 4 1 7 1<br />
Gradbeništvo UN 1 0 1 0 1 0<br />
Promet VS 1 0 0 0 0 0<br />
Promet UN 0 0 0 0 1 0<br />
Ging-smer Gradbeništvo 0 0 0 0 0 0<br />
Podiplomski študij 0 0 0 1 0 1<br />
52
Obrazec št. 2<br />
4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti<br />
Vrste predmetov<br />
Glede na področja in tematiko posameznih učnih enot smo le-te uvrstili v štiri skupine, in sicer<br />
temeljne predmete, temeljne gradbene predmete, strokovne predmete in netehnične predmete.<br />
Kratek opis posameznih skupin je podan v spodnji tabeli.<br />
Tabela 4-14: Vrste predmetov<br />
Vrsta predmeta Kratica Opis in namen<br />
Temeljni predmeti T<br />
Temeljni gradbeni predmeti TG<br />
Strokovni predmeti S<br />
Netehnični predmeti NT<br />
Predmeti s področij matematike, naravoslovja in informatike.<br />
Pridobljeno znanje temeljnih predmetov predstavlja osnovo<br />
<strong>za</strong> temeljne gradbene in strokovne predmete.<br />
Nadgradnja temeljnih predmetov na področjih, specifičnih <strong>za</strong><br />
področje gradbeništva.<br />
Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo <strong>za</strong><br />
strokovne predmete.<br />
Predmeti, specifični <strong>za</strong> gradbeno stroko.<br />
Pridobljeno znanje na tej stopnji študija je mogoče uporabiti<br />
<strong>za</strong> reševanje enostavnih, vendar realnih praktičnih problemov<br />
gradbene stroke.<br />
Predmeti s področij ekonomije, jezikoslovja, humanistike ter<br />
ostali predmeti, ki jih ni mogoče uvrstiti v ostale skupine.<br />
Potrebe programa so nas privedle do odločitve, da nekaterim predmetom namenimo tudi manj<br />
kot 3 ECTS, kadar se je to izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> smiselno in utemeljeno glede na <strong>za</strong>stavljene cilje<br />
predmeta in primerjave s sorodnimi mednarodnimi programi.<br />
53
4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot<br />
Ime predmeta<br />
Uvod v<br />
gradbeništvo in<br />
zgodovina<br />
tehnoloških<br />
iznajdb *<br />
Predvideni<br />
nosilci<br />
Vrsta<br />
predmeta<br />
Tabela 4-15: Predmetnik 1. letnika<br />
semester<br />
zimski poletni<br />
P S V ECTS P S V ECTS<br />
Obrazec št. 2<br />
Bedenik NT 50 10 3 60 30 3<br />
Matematika A Mencinger T 60 30 8 90 150 8<br />
Geometrijsko<br />
modeliranje z<br />
opisno<br />
geometrijo<br />
Lep T 20 25 4 45 75 4<br />
Fizika Cvikl T 40 20 5 60 90 5<br />
Računalništvo<br />
in informatika<br />
Tibaut T 24 21 3 45 45 3<br />
Stavbarstvo Sitar TG 40 20 4 60 60 4<br />
Geologija Žlender TG 15 15 3 30 60 3<br />
Matematika B Strašek T 30 15 4 45 75 4<br />
Inženirsko<br />
oblikovanje s<br />
CAD<br />
Inženirski<br />
materiali<br />
Rebolj T 10 10 10 3 30 60 3<br />
Hanžič TG 60 30 7 90 120 7<br />
Statika Škrabl TG 55 5 30 8 90 150 8<br />
Geodezija Kovačič TG 30 30 4 60 60 4<br />
Računalniškopr<br />
ogramiranje in<br />
podatkovne<br />
baze<br />
Rebolj T 30 15 4 45 75 4<br />
54<br />
KU 1<br />
IDŠ 2<br />
ECTS
Športna<br />
vzgoja ** Pajtler NT 30 *<br />
Obrazec št. 2<br />
30 *<br />
0 0<br />
Skupaj 249 10 131 30 215 15 130 30 750 1050 60<br />
KU 1 – kontaktne ure<br />
IDŠ 2 – individualno delo študenta<br />
* Predmet »Uvod v gradbeništvo in zgodovina tehnoloških iznajdb« bi lahko poimenovali tudi<br />
motivacijski seminar, pri katerem bodo izbrani predavatelji študentom predstavili zgodovino in dosežke<br />
ter izzive v gradbeništvu in jih na ta način motivirali <strong>za</strong> bolj <strong>za</strong>vzet študij. Pri izvedbi je predvidene<br />
veliko interakcije med predavatelji in študenti.<br />
** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot obvezni predmet,<br />
vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Z obvezno udeležbo študenta pri predmetu se<br />
doprinese k boljši fizični, s tem pa tudi splošni kondiciji, ki je potrebna (tudi) <strong>za</strong> študij. Potrjena<br />
udeležba pri predmetu »Športna vzgoja« je pogoj <strong>za</strong> vpis v 3. letnik študija.<br />
Ime<br />
predmeta<br />
Mehanika<br />
trdnih teles<br />
Predvideni<br />
nosilci<br />
Umek/<br />
Cvikl<br />
Vrsta<br />
predmeta<br />
Tabela 4-15: Predmetnik 2. letnika<br />
semester<br />
zimski poletni<br />
P S V ECTS P S V ECTS<br />
KU 1<br />
IDŠ 2<br />
TG 60 30 8 90 150 8<br />
Matematika C Mencinger T 45 15 5 60 90 5<br />
Mehanika<br />
tekočin<br />
Projektiranje<br />
prometnic<br />
Organi<strong>za</strong>cija<br />
grajenja<br />
Strokovni<br />
angleški jezik<br />
Petrešin/<br />
Jecl<br />
TG 30 30 5 60 90 5<br />
Tollazzi S 25 20 5 45 105 5<br />
Pšunder S 45 15 4 60 60 4<br />
Brkan NT 30 3 30 60 3<br />
Športna<br />
vzgoja * Pajtler NT 30 *<br />
Mehanika<br />
linijskih<br />
elementov<br />
30 *<br />
ECTS<br />
0 0<br />
Umek TG 45 30 6 75 105 6<br />
Mehanika tal Trauner TG 35 25 6 60 120 6<br />
Osnove<br />
projektiranja<br />
Statika<br />
konstrukcij<br />
Urbanistično<br />
in regionalno<br />
planiranje in<br />
varstvo okolja<br />
Premrov TG 30 15 4 45 75 4<br />
Bedenik TG 60 45 9 105 165 9<br />
Sitar/Kincl/<br />
Krmelj<br />
S 40 20 5 60 90 5<br />
55
Obrazec št. 2<br />
Skupaj 235 110 30 210 135 30 690 1110 60<br />
KU 1 – kontaktne ure<br />
IDŠ 2 – individualno delo študenta<br />
* Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot obvezni predmet,<br />
vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Z obvezno udeležbo študenta pri predmetu se<br />
doprinese k boljši fizični, s tem pa tudi splošni kondiciji, ki je potrebna (tudi) <strong>za</strong> študij. Potrjena<br />
udeležba pri predmetu »Športna vzgoja« je pogoj <strong>za</strong> vpis v 3. letnik študija.<br />
Ime<br />
predmeta<br />
Predvideni<br />
nosilci<br />
Vrsta<br />
predmeta<br />
Tabela 4-16: Predmetnik 3. letnika<br />
semester<br />
zimski poletni<br />
P S V ECTS P S V ECTS<br />
Temeljenje Trauner S 25 20 4 45 75 4<br />
Betonske<br />
konstrukcije<br />
Jeklene<br />
konstrukcije<br />
Lesene<br />
konstrukcije<br />
Hidrotehnika<br />
Gradbena<br />
fizika<br />
Ekonomika<br />
grajenja<br />
Tehnologija<br />
grajenja<br />
Bedenik S 45 45 8 90 150 8<br />
Kravanja S 45 30 6 75 105 6<br />
Premrov S 30 15 4 45 75 4<br />
Petrešin/<br />
Jecl<br />
KU 1<br />
IDŠ 2<br />
S 25 20 4 45 75 4<br />
Cvikl TG 40 20 4 60 60 4<br />
Pšunder S 45 15 5 60 90 5<br />
Štrukelj S 30 15 3 45 45 3<br />
Izbirni<br />
predmeti * S 210 18 210 330 18<br />
56<br />
ECTS
Obrazec št. 2<br />
Diplomski<br />
izpit ** 45 4 45 75 4<br />
Skupaj 210 150 30 330 30 30 720 1080 60<br />
KU 1 – kontaktne ure<br />
IDŠ 2 – individualno delo študenta<br />
* Izbirnih predmetov, ki jih študentje lahko izbirajo iz nabora obveznih predmetov drugih smeri ali<br />
programov, v programih eksplicitno ne navajamo iz več razlogov: 1.) ker je nabor izbirnih predmetov<br />
dinamičen oz. odvisen od sprememb drugih programov, 2.) ker je nabor preobsežen, 3.) ker bi s tem<br />
ustvarili odvisnost med programi (tudi različnih fakultet in univerz!). Pri izbiri predmetov bodo <strong>za</strong>to<br />
študentom svetovali tutorji in mentorji, ki bodo spremljali ustrezne predmete drugih smeri in programov<br />
ter oblikovali nabor priporočljivih izbirnih predmetov. Na tak način želimo študentom omogočiti čim<br />
širšo izbirnost in fleksibilnost.<br />
** »Diplomski izpit« predstavlja <strong>za</strong>ključno obliko preverjanja sposobnosti študenta pri samostojnem<br />
reševanju enostavnega problema s področja gradbeništva in je privzet po vzoru nekaterih mednarodnih<br />
programov (npr. TU München). Študent se v okviru kontaktnih ur najprej nauči celostnega pristopa k<br />
inženirskemu načrtovanju in o<strong>za</strong>vesti posledice inženirskih posegov v družbo in prostor.V okviru naloge,<br />
ki jo dobi, je primoran pove<strong>za</strong>ti pri posameznih predmetih pridobljena znanja v neko smiselno celoto, ki<br />
omogoči izdelavo manjšega gradbenega projekta. Izpit je <strong>za</strong>mišljen tako, da študent po uspešno<br />
opravljenih vseh izpitih prijavi diplomski izpit, komisija mu dodeli nalogo, ki jo izdela in po nekaj dneh<br />
<strong>za</strong>govarja pred komisijo.<br />
4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo<br />
programa<br />
Letnik<br />
Obvezni predmeti<br />
(št. ECTS točk / %)<br />
Izbirni predmeti<br />
(št. ECTS točk / %)<br />
1. letnik 60 / 100% -<br />
2. letnik 60 / 100% -<br />
3. letnik 42 / 70% 18 / 30%<br />
SKUPAJ 162 / 90% 18 / 10%<br />
57
1. LETNIK ECTS DELEŽ (%)<br />
Temeljni predmeti 31 51,67<br />
Temeljni gradbeni predmeti 26 43,33<br />
Strokovni predmeti - -<br />
Netehnični predmeti 3 5,00<br />
SKUPAJ 60 100<br />
2. LETNIK ECTS DELEŽ (%)<br />
Temeljni predmeti 5 8,34<br />
Temeljni gradbeni predmeti 38 63,33<br />
Strokovni predmeti 14 23,33<br />
Netehnični predmeti 3 5,00<br />
SKUPAJ 60 100<br />
3. LETNIK ECTS DELEŽ (%)<br />
OBVEZNI PREDMETI (42 ECTS)<br />
Temeljni predmeti - -<br />
Temeljni gradbeni predmeti 4 6,67<br />
Strokovni predmeti 34 56,67<br />
Netehnični predmeti - -<br />
Diplomski izpit 4 6,67<br />
IZBIRNI PREDMETI 18 30,00 %<br />
SKUPAJ 60 100<br />
SKUPNO ŠTUDIJSKI PROGRAM ECTS DELEŽ (%)<br />
OBVEZNI PREDMETI (162 ECTS)<br />
Temeljni predmeti 36 20<br />
Temeljni gradbeni predmeti 68 37,78<br />
Strokovni predmeti 48 26,67<br />
Netehnični predmeti 6 3,33<br />
58<br />
Obrazec št. 2
Diplomski izpit 4 2,22<br />
IZBIRNI PREDMETI 18 10,00 %<br />
SKUPAJ 180 100<br />
Obrazec št. 2<br />
Tekom študija bodo študenti imeli možnost, da10 ECTS izbirnih enot programa prenesejo iz<br />
drugih študijskih programov.<br />
4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija<br />
1. letnik<br />
2. letnik<br />
3. letnik<br />
Skupaj<br />
Kontaktne ure<br />
Predavanja Seminarji Vaje Skupaj<br />
Ure 464 25 261 750<br />
Delež (%) 61,87 % 3,33 % 34,80 % 100 %<br />
Ure 445 - 245 690<br />
Delež (%) 64,50 % - 35,50 % 100 %<br />
Ure 540 - 180 720<br />
Delež (%) 75,00 % - 25,00 % 100 %<br />
Ure 1449 25 686 2160<br />
Delež (%) 67,08 % 1,16 % 31,76 % 100 %<br />
59<br />
Individualno<br />
delo študenta<br />
1050<br />
1110<br />
1080<br />
3240
4.5.d Delež praktičnega usposabljanja v <strong>programu</strong><br />
Obrazec št. 2<br />
V dodiplomskem univerzitetnem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« ni predvidenega<br />
praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem.<br />
Praktično usposabljanje je vključeno v strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in<br />
terenskimi vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom in izdelavo seminarskih nalog, ki v<br />
mnogih primerih predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse.<br />
4.5.e Vertikalna in horizontalna pove<strong>za</strong>nost predmetov<br />
Program je načrtovan sodobno in je v prvem delu do vključno 6. semestra oblikovan v smislu<br />
vertikalne pove<strong>za</strong>nosti. Predmeti si sledijo v logičnem <strong>za</strong>poredju temeljni predmeti → temeljni<br />
gradbeni predmeti → strokovni predmeti.<br />
V prvem letniku predstavljajo poglaviten delež predvsem temeljni predmeti, v drugem letniku<br />
temeljni gradbeni predmeti, tretji letnik pa sestavljajo pretežno strokovni predmeti.<br />
V 3. letniku se pojavi tudi horizontalna pove<strong>za</strong>nost, saj si študent lahko z izbirnimi predmeti<br />
oblikuje specifičen program v skladu z lastnimi željami, priporočili mentorja pri diplomi oz.<br />
željami bodočega delodajalca – štipenditorja.<br />
Po <strong>za</strong>ključenem dodiplomskem univerzitetnem študijskem <strong>programu</strong> je možno nadaljevanje<br />
študija na podiplomskih študijskih programih, ki jih ponuja Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo, Univer<strong>za</strong><br />
v Mariboru oz. druge univerze v skladu s svojimi statuti.<br />
60
Obrazec št. 2<br />
4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih<br />
enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter<br />
letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur<br />
programa<br />
Celoten triletni program je ovrednoten s 180 ECTS, vsak letnik s 60 ECTS, pri tem pa vsak<br />
semester s 30 ECTS.<br />
1. LETNIK<br />
Ime predmeta ECTS Kontaktne<br />
ure<br />
Uvod v gradbeništvo in<br />
zgodovina tehnoloških<br />
iznajdb<br />
Ure<br />
IDŠ*<br />
Ure<br />
skupaj<br />
3 60 30 90<br />
Matematika A 8 90 150 240<br />
Geometrijsko modeliranje z<br />
opisno geometrijo<br />
4 45 75 120<br />
Fizika 5 60 90 150<br />
Računalništvo in<br />
informatika<br />
3 45 45 90<br />
Stavbarstvo 4 60 60 120<br />
Geologija 3 30 60 90<br />
Matematika B 4 45 75 120<br />
Inženirsko oblikovanje s<br />
CAD<br />
3 30 60 90<br />
Inženirski materiali 7 90 120 210<br />
Statika 8 90 150 240<br />
Geodezija 4 60 60 120<br />
Računalniško programiranje<br />
in podatkovne baze<br />
4 45 75 120<br />
Športna vzgoja ** 0 30** 0 30**<br />
SKUPAJ 1. LETNIK 60 750 1050 1800<br />
* IDŠ = Individualno delo študenta<br />
61
Obrazec št. 2<br />
** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot<br />
obvezni predmet, vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Potrjena<br />
udeležba pri predmetu »Športna vzgoja« je pogoj <strong>za</strong> vpis v 3. letnik študija.<br />
62
2. LETNIK<br />
Ime predmeta ECTS Kontaktne<br />
ure<br />
Ure<br />
IDŠ*<br />
Ure<br />
skupaj<br />
Mehanika trdnih teles 8 90 150 240<br />
Matematika C 5 60 90 150<br />
Mehanika tekočin 5 60 90 150<br />
Projektiranje prometnic 5 45 105 150<br />
Organi<strong>za</strong>cija grajenja 4 60 60 120<br />
Strokovni angleški jezik 3 30 60 90<br />
Mehanika linijskih elementov 6 75 105 180<br />
Mehanika tal 6 60 120 180<br />
Osnove projektiranja 4 45 75 120<br />
Statika konstrukcij 9 105 165 270<br />
Urbanistično in regionalno<br />
planiranje in varstvo okolja<br />
5 60 90 150<br />
Športna vzgoja ** 0 30** 0 30**<br />
SKUPAJ 2. LETNIK 60 690 1110 1800<br />
* IDŠ = Individualno delo študenta<br />
Obrazec št. 2<br />
** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot<br />
obvezni predmet, vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Potrjena<br />
udeležba pri predmetu »Športna vzgoja« je pogoj <strong>za</strong> vpis v 3. letnik študija.<br />
63
3. LETNIK<br />
Ime predmeta ECTS Kontaktne<br />
ure<br />
Ure<br />
IDŠ *<br />
Ure<br />
skupaj<br />
Temeljenje 4 45 75 120<br />
Betonske konstrukcije 8 90 150 240<br />
Jeklene konstrukcije 6 75 105 180<br />
Lesene konstrukcije 4 45 75 120<br />
Hidrotehnika 4 45 75 120<br />
Gradbena fizika 4 60 60 120<br />
Ekonomika grajenja 5 60 90 150<br />
Tehnologija grajenja 3 45 45 90<br />
Izbirni predmeti 18 210 330 540<br />
Diplomski izpit 4 45 75 120<br />
SKUPAJ 3. LETNIK 60 720 1080 1800<br />
* IDŠ = Individualno delo študenta<br />
CELOTEN ŠTUDIJSKI PROGRAM<br />
LETNIK ECTS Kontaktne<br />
ure<br />
Ure<br />
IDŠ *<br />
Ure<br />
skupaj<br />
1. LETNIK 60 795 1050 1845<br />
2. LETNIK 60 690 1110 1800<br />
3. LETNIK 60 720 1080 1800<br />
SKUPAJ 180 2160 3240 5400<br />
* IDŠ = Individualno delo študenta<br />
64<br />
Obrazec št. 2
4.5.g Priloženi učni načrti po posameznih enotah (Priloga št. 10)<br />
Učni načrti predmetov s predvidenimi nosilci, vsebinami predmetov ter cilji so priloženi v<br />
Prilogi št.10.<br />
4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe <strong>za</strong> ECTS;<br />
Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava,<br />
Obrazec št. 2<br />
sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba)<br />
(Priloga št. 4)<br />
Obrazci Student Application Form, Learning Agreement in Transcript of Records so na voljo na<br />
spletni strani Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo http://www.fg.uni-mb.si/students/erasmus/.<br />
4.6 Pogoji <strong>za</strong> vpis in merila <strong>za</strong> izbiro ob omejitvi vpisa<br />
Vpisni pogoji:<br />
V dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« se lahko vpiše:<br />
a.) kdor je opravil maturo,<br />
b.) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem <strong>programu</strong> in izpit iz<br />
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri<br />
poklicni maturi,<br />
c.) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli 4-letni srednješolski program.<br />
Omejitev vpisa:<br />
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz:<br />
• točk a) in c) iz vpisnih pogojev izbrani glede na:<br />
o splošni uspeh pri maturi oziroma <strong>za</strong>ključnem izpitu 60% točk (ponder 0,6)<br />
o splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4)<br />
• točke b) iz vpisnih pogojev izbrani glede na:<br />
o splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk (ponder 0,4)<br />
65
Obrazec št. 2<br />
o splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4)<br />
o uspeh pri maturitetnem predmetu 20% točk (ponder 0,2)<br />
Predvideno število vpisnih mest:<br />
a.) redni študij: 60,<br />
b.) izredni študij: 20,<br />
c.) minimalno število študentov <strong>za</strong> izvedbo izrednega študija: 10<br />
66
4.7 Določbe o uporabi oz. konkreti<strong>za</strong>ciji meril <strong>za</strong> priznavanje<br />
znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo bo kandidatom priznala pridobljena znanja, usposobljenost ali<br />
Obrazec št. 2<br />
zmožnosti, ki po vsebini in <strong>za</strong>htevnosti v celoti ali deloma ustre<strong>za</strong>jo splošnim in/ali predmetno<br />
specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, kjer se znanja pridobijo s<br />
formalnim učenjem in ovrednotijo z ustreznim potrdilom. S tem študenti lahko nadomestijo<br />
študijske obveznosti v tem <strong>programu</strong>. Neformalni način izobraževanja (pridobljen s prakso idr.)<br />
se pri priznavanju študijskih obveznosti ne bo upošteval.<br />
Komisija <strong>za</strong> študijske <strong>za</strong>deve bo vse takšne primere proučila, senat <strong>fakultete</strong> pa bo na predlog<br />
komisije in nosilca predmeta odločil o deležu priznanih (pred)znanj, vendar največ v obsegu 20<br />
ECTS.<br />
Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z<br />
učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo«,<br />
na katerega se bo kandidat vpisal.<br />
4.8 Načini ocenjevanja<br />
Predpisani načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so <strong>za</strong> vsak predmet določeni<br />
oziroma navedeni v učnih načrtih vsakega posameznega predmeta in so v splošnem obsegu<br />
sledeči:<br />
• pisni izpit,<br />
• ustni izpit,<br />
• kolokvij iz vaj,<br />
• laboratorijske vaje,<br />
• poročilo iz vaj,<br />
• izdelava seminarske naloge,<br />
• predstavitev seminarske naloge,<br />
• izdelava in prezentacija projekta<br />
Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki jih določi Senat Fakultete <strong>za</strong><br />
gradbeništvo in drugi pravilniki Univerze v Mariboru.<br />
67
4.9 Pogoji <strong>za</strong> napredovanje po <strong>programu</strong><br />
Pogoji <strong>za</strong> vpis v 2. letnik:<br />
Obrazec št. 2<br />
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 50 ECTS,<br />
obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Matematika A, Matematika B, Fizika,<br />
Računalništvo in informatika, Stavbarstvo, Statika in Inženirski materiali.<br />
Študenti, ki ponavljajo 1. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti <strong>za</strong> vpis v 2. letnik vse izpite 1.<br />
letnika, torej zbrati vseh 60 ECTS.<br />
Pogoji <strong>za</strong> vpis v 3. letnik:<br />
Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 50<br />
ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednje predmete 2. letnika:<br />
Matematika C, Mehanika trdnih teles, Mehanika tekočin, Mehanika linijskih elementov, Osnove<br />
projektiranja in Mehanika tal. Študenti, ki ponavljajo 2. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti <strong>za</strong><br />
vpis v 3. letnik vse izpite 1. in 2. letnika<br />
Ponavljanje letnika:<br />
Študent, ki ni izpolnil pogojev <strong>za</strong> napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je<br />
zbral vsaj 30 ECTS točk z opravljenimi izpiti tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Zaradi<br />
neizpolnjevanja obveznosti lahko študent samo enkrat ponavlja en letnik v teku celotnega<br />
študija.<br />
Napredovanje pod izrednimi pogoji:<br />
Napredovanje v višji letnik pod izrednimi pogoji lahko odobri Komisija <strong>za</strong> študijske <strong>za</strong>deve na<br />
podlagi upravičenih razlogov in določi rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče<br />
obveznosti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru.<br />
Podaljšanje statusa:<br />
Študentu se lahko podaljša status največ <strong>za</strong> eno leto, če se iz opravičenih razlogov ne vpiše v<br />
višji letnik v skladu s Statutom UM.<br />
Svetovanje in usmerjanje med študijem:<br />
68
Obrazec št. 2<br />
Na Fakulteti <strong>za</strong> gradbeništvo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva <strong>za</strong> naše<br />
študente. Prav tako načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili tudi v okviru<br />
novega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo«, kar je tudi v<br />
skladu z 9. točko 7. člena Meril <strong>za</strong> akreditacijo. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli<br />
svoje mentorje letnika, razen tega pa skupina petih študentov še svojega tutorja, ki jim bo<br />
pomagal pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.<br />
69
4.10 Določbe o prehodih med programi<br />
Obrazec št. 2<br />
Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve univerzitetne stopnje FG UM in<br />
drugih fakultet skladno z »Zakonom o visokem šolstvu« in »Merili <strong>za</strong> prehode med študijskimi<br />
programi«. Ob spremembi študijskega programa mora študent upoštevati pravila, ki veljajo <strong>za</strong><br />
način študija, v katerega se želi vpisati, kot so npr. število vpisnih mest, plačilo šolnine na<br />
izrednem študiju, kraj izvajanja študijskega procesa idr.<br />
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja po študijskem<br />
<strong>programu</strong>, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja po novem študijskem<br />
<strong>programu</strong>, pri čemer mora izpolniti naslednje pogoje:<br />
1. Prehod med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje<br />
Študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje FG UM in sorodnih univerzitetnih<br />
študijskih programov prve stopnje (s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega<br />
inženirstva, strojništva), ki izpolnjujejo pogoje <strong>za</strong> vpis v novi dodiplomski univerzitetni študijski<br />
program »Gradbeništvo« po točki 4.6. te vloge, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo<br />
opraviti, če se želijo vpisati v drugi ali tretji letnik novega študijskega programa.<br />
2. Prehod z visokošolskega strokovnega študijskega programa na dodiplomski<br />
univerzitetni študijski program »Gradbeništvo«<br />
d.) Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov FG UM in sorodnih visokošolskih<br />
študijskih programov (s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva,<br />
strojništva) se lahko prepišejo v novi dodiplomski univerzitetni študijski program<br />
»Gradbeništvo«, če izpolnjujejo pogoje <strong>za</strong> vpis, določene s točko 4.6. te vloge, in so opravili<br />
pogoje <strong>za</strong> napredovanje v višji letnik v dosedanjem študijskem <strong>programu</strong>. Za vpis v drugi ali<br />
tretji letnik študija se jim določijo vse manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če<br />
želijo diplomirati na tem <strong>programu</strong>.<br />
e.) Študent visokošolskega strokovnega študijskega programa »Gradbeništvo«, ki ne izpolnjuje<br />
pogojev <strong>za</strong> vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program po točki 4.6. te vloge, lahko<br />
preide v ta program, če je opravil pogoje <strong>za</strong> napredovanje v višji letnik v dosedanjem<br />
študijskem <strong>programu</strong> in dosegel povprečno oceno opravljenih izpitov najmanj 8.0. Za vpis v<br />
drugi ali tretji letnik študija se jim določijo vse manjkajoče obveznosti, ki jih morajo<br />
opraviti, če želijo diplomirati na tem <strong>programu</strong>.<br />
3. Prehod z obstoječega univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo« na<br />
prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo«<br />
70
Obrazec št. 2<br />
a.) Prehod je možen po <strong>za</strong>ključku prvega študijskega letnika (opravljeni vsi izpiti) tako, da se<br />
lahko študenti prepišejo v drugi letnik prenovljenega dodiplomskega univerzitetnega<br />
študijskega programa »Gradbeništvo« in <strong>za</strong>ključijo študij po tem <strong>programu</strong>.<br />
b.) Študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev <strong>za</strong> vpis v drugi letnik po točki 4.9. te vloge, se lahko<br />
prepišejo v prvi letnik prenovljenega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa<br />
»Gradbeništvo« in opravijo manjkajoče obveznosti iz obstoječega študijskega programa v<br />
prenovljenem <strong>programu</strong>. Pri tem jim »Komisija <strong>za</strong> študijske <strong>za</strong>deve« določi ustrezne<br />
predmete iz študijskega programa, pri katerih morajo opraviti preizkus znanja <strong>za</strong> dokončanje<br />
prvega letnika v prenovljenem študijskem <strong>programu</strong>.<br />
c.) Za študente višjih letnikov obstoječega univerzitetnega študijskega programa<br />
»Gradbeništvo«, ki se želijo prepisati v prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski<br />
program »Gradbeništvo«, določi pogoje prehoda senat <strong>fakultete</strong> upoštevajoč strukturo<br />
predmetnika usmeritve, s katere prihaja študent.<br />
4. Prehod z drugih študijskih programov prve stopnje na dodiplomski univerzitetni<br />
študijski program »Gradbeništvo«<br />
Pri prehodu z drugih študijskih programov prve stopnje na dodiplomski univerzitetni študijski<br />
program »Gradbeništvo« mora kandidat predložiti overjeno potrdilo o opravljenih študijskih<br />
obveznostih na študiju visokošolskega <strong>za</strong>voda, na katerega je bil vpisan ter uradni izpis iz<br />
potrjenih in veljavnih učnih načrtov <strong>za</strong> predmete in druge vsebine, pri katerih je opravil<br />
študijske obveznosti. V kolikor učne vsebine (predmeti in druge vsebine študijskega programa)<br />
iz kandidatovga dosedanjega študija ne pokrivajo v ustreznem obsegu vsebin dodiplomskega<br />
univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo«, lahko »Komisija <strong>za</strong> študijske <strong>za</strong>deve«<br />
predpiše kandidatu dodatne obveznosti iz študijskega programa in rok, v katerem mora izpolniti<br />
te obveznosti kot pogoj <strong>za</strong> vpis v ustrezen letnik novega študijskega programa.<br />
5. Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z<br />
višješolskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na<br />
dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo«<br />
Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z višješolskih<br />
programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na dodiplomski univerzitetni<br />
študijski program »Gradbeništvo« ni mogoč.<br />
71
4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija<br />
Načini in oblike izvajanja<br />
študija (izberite):<br />
Program se bo izvajal v<br />
dislocirani enoti (kraj, naslov)<br />
Obrazec št. 2<br />
redni študij izredni študij študij na daljavo *<br />
Izredni študij: Organizirane oblike pedagoškega dela bodo organizirane v 75% do 100% deležu<br />
pedagoškega dela rednega študija. Obseg <strong>za</strong>htevanega znanja bo enak kot pri rednem študiju.<br />
Pedagoške aktivnosti se bodo izvajale v prostorih FG UM med tednom v popoldanskih urah ter<br />
ob sobotah dopoldne. Predviden skupni letni vpis je 20 študentov.<br />
* Posamezne dele študijskega programa bomo izvajali z elementi študija na daljavo.<br />
4.12 Pogoji <strong>za</strong> dokončanje študija<br />
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere<br />
najmanj 180 ECTS.<br />
4.13 Pogoji <strong>za</strong> dokončanje posameznih delov programa<br />
Študijski program ne vsebuje modulov oz. vseživljenjskega učenja.<br />
4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova<br />
Po uspešnem <strong>za</strong>govoru diplomskega izpita pridobi kandidat naslednji strokovni naslov:<br />
DIPLOMIRANI INŽENIR/KA GRADBENIŠTVA (UN)<br />
okrajšava: »dipl. inž. gradb. (UN)«<br />
72
5 Podatki o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvajanje<br />
5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih <strong>za</strong> izvajanje<br />
študijskega programa (Priloga št. 5)<br />
Podatki <strong>za</strong> posamezne nosilce predmetov in o drugih izpolnjenih kadrovskih pogojih so<br />
podrobneje prika<strong>za</strong>ni v Prilogi št. 5.<br />
5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori,<br />
Obrazec št. 2<br />
laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) <strong>za</strong> izvajanje študijskega<br />
programa (Priloga št. 6)<br />
a.) Prostori <strong>za</strong> študijski proces:<br />
Fakulteta razpolaga z ustreznimi prostori, knjižnično infrastrukturo in drugo opremo <strong>za</strong><br />
izvajanje študijskega procesa v univerzitetnih študijskih programih »Gradbeništvo«, »Promet«<br />
in »GING«. Na rednem študiju teče študijski proces v prostorih Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo v<br />
objektih tehniških fakultet, in sicer na Smetanovi ulici 17. Na izpostavi v Celju poteka redni<br />
študij v najetih prostorih na Mariborski cesti 2 in na Lavi 7. Na Smetanovi 17 razpolaga<br />
fakulteta s skupnimi uporabnimi površinami <strong>za</strong> študijski proces v skupni izmeri 3.191,72 m 2 , v<br />
Celju pa na Mariborski 2 v izmeri 382,40 m 2 , na Lavi 7 pa sta v najemu predavalnica s 150<br />
sedeži in računalnišla učilnica s 100 sedeži.<br />
Objekti tehniških fakultet, v katerih deluje Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo so stari od 40 do 20 let.<br />
Fakulteta postopoma prenavlja predavalnice in je tako do tega trenutka sama popolnoma<br />
prenovila in sodobno opremila 4 matične predavalnice (A-203, A-204a, A-204b in A-205),<br />
uredila računalniško učilnico in projektno učilnico na lokaciji Smetanove ulice 17. S pomočjo<br />
ostalih tehniških fakultet je bila prenovljena in sodobno opremljena tudi velika predavalnica<br />
»Boruta Pečenka«. Razen tako imenovanih štirih matičnih predavalnic, so ostale predavalnice<br />
tehniških fakultet v skupni rabi po kriteriju njihove najracionalnejše izrabe.<br />
73
Obrazec št. 2<br />
Prikaz obstoječih neto <strong>za</strong>zidanih površin FG v objektih Tehniških fakultet–Smetanova 17<br />
Tabela 5-16: Predavalnice Smetanova ul. 17<br />
Predavalnica Boruta Pečenka (v<br />
uporabi FG 3 dni v tednu) 300<br />
Št. sedežev Površina v m 2<br />
402.56<br />
Predavalnica A-203 60 69.39<br />
Predavalnica A-204a 60 70.00<br />
Predavalnica A-204b 40 36.45<br />
Predavalnica A-205 105 106.45<br />
Računalniška učilnica J1-209 38 65.52<br />
Projektna učilnica J1-210 12 52.20<br />
*Predavalnica B-109 32 45.50<br />
*Predavalnica B-201 40 50.30<br />
*Predavalnica B-204 40 51.60<br />
*Predavalnica B-207 40 51.60<br />
*Predavalnica B-301 58 69.15<br />
*Predavalnica A-101 62 84.91<br />
*Predavalnica A-103 40 65.96<br />
*Predavalnica A-201 86 103.78<br />
*Predavalnica A-202 24 41.23<br />
*Predavalnica A-302 40 67.92<br />
*Predavalnica A-304 24 44.48<br />
Skupaj 615 *486 802.57 *676.43<br />
*V skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami<br />
Tabela 5-17: Predavalnice - Izpostava Celje<br />
Št. sedežev<br />
Mariborska 2 Predavalnica 1 48<br />
Predavalnica 2 28<br />
Predavalnica 3 16<br />
*Predavalnica 4 54<br />
*Predavalnica 5 120<br />
Lava 7 Predavalnica 150<br />
Računalniška učilnica 100<br />
Skupaj 516<br />
Tabela 5-18: Laboratoriji, seminarske sobe<br />
74<br />
Št. Površina m 2
Seminarska soba 1 52.20<br />
Laboratoriji 2 828.65<br />
Tabela 5-19: Kabineti<br />
Št. Skupaj m 2<br />
Kabineti *71 877.52<br />
*2 kabineta se nahajata na izpostavi v Celju<br />
Tabela 5-20: Administrativno upravni prostori<br />
Skupaj m 2<br />
Dekanat 11.00<br />
Dekan 25.00<br />
Kadrovska služba 15.90<br />
Tajništvo 25.00<br />
Referat <strong>za</strong> štud. <strong>za</strong>deve *145.36<br />
Računovodstvo *125.24<br />
Sejna soba 117.91<br />
Diplomska soba 25.80<br />
Administracija 57.40<br />
*V uporabi skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami<br />
Sanitarije<br />
Št. Skupaj m 2<br />
Sanitarije 14 108.64<br />
Za izvajanje dodiplomskega univerzitetnega študija kot izrednega študija Fakulteta <strong>za</strong><br />
Obrazec št. 2<br />
gradbeništvo Univerze v Mariboru razpisuje in izvaja izredni študij po študijskem <strong>programu</strong> le<br />
na sedežu Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo v Mariboru.<br />
b.) Oprema:<br />
Navajamo še kratek pregled najpomembnejše računalniške opreme, s katero razpolagamo:<br />
• predavalnice z računalniško projekcijo: 7;<br />
• predavalnice z računalniško projekcijo in multimedijo: 1;<br />
• skupno število osebnih in prenosnih računalnikov na fakulteti: 250;<br />
75
od tega <strong>za</strong> študijske namene:<br />
• število računalnikov v računalniških učilnicah: 84;<br />
• število javno dostopnih računalnikov <strong>za</strong> študente na hodnikih: 5;<br />
• število javno dostopnih računalnikov <strong>za</strong> študente v knjižnici in čitalnici: 7;<br />
• število strežnikov na fakulteti: 2.<br />
c.) Knjižnica Tehniških fakultet:<br />
Obrazec št. 2<br />
Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih fakultet: Fakultete <strong>za</strong> elektrotehniko,<br />
računalništvo in informatiko, Fakultete <strong>za</strong> strojništvo, Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo in Fakultete <strong>za</strong><br />
kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica s svojimi storitvami nudi pomembno podporo<br />
izobraževalnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu na fakultetah. Storitve knjižnice so:<br />
izposoja knjižničnega gradiva na dom, v kabinete <strong>za</strong>poslenih in v čitalnico, medknjižnična<br />
izposoja, nabava in obdelava novega gradiva (katalogi<strong>za</strong>cija in inventari<strong>za</strong>cija), vodenje<br />
bibliografij raziskovalcev, poizvedbe v ba<strong>za</strong>h podatkov in informiranje uporabnikov.<br />
Uporabniki knjižnice so predvsem študentje, profesorji in raziskovalci, pa tudi drugi <strong>za</strong>posleni<br />
na tehniških fakultetah. Knjižnica je odprtega tipa, kar pomeni, da si v njej lahko gradivo<br />
izposojajo tudi drugi uporabniki. V okviru medknjižnične izposoje knjižnica sodeluje s<br />
številnimi slovenskimi knjižnicami.<br />
Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS 2 . Sistem je uporabniško<br />
prijazen in dostopen tudi na internetu na naslovu http://www.izum.si (spletna verzija).<br />
Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi KTFMB 3 . Iskanje v naši<br />
lokalni bazi oz. lokalnih ba<strong>za</strong>h posameznih knjižnic in v v<strong>za</strong>jemni bibliografski bazi je<br />
omogočeno preko sedmih osebnih računalnikov z dostopom do interneta. V prostorih knjižnice<br />
so urejeni tudi priključki <strong>za</strong> prenosne računalnike in brezžična internetna pove<strong>za</strong>va.<br />
V letu 2005 je knjižnični fond obsegal 93.756 enot. Sestavljajo ga učbeniki in skripta, strokovne<br />
in znanstvene knjige, priročniki, enciklopedije, leksikoni in slovarji. Učbeniki so večinoma v<br />
slovenskem jeziku, knjige in druga literatura pa v tudi v angleškem, nemškem, srbskem in<br />
hrvaškem jeziku. Večina knjižničnega gradiva je v prostem pristopu in je urejena po sistemu<br />
postavitve UDK (UDK – univer<strong>za</strong>lna decimalna klasifikacija je delitev celotne znanosti v deset<br />
skupin od 0 do 9). Rok izposoje tega gradiva je en mesec, v izjemnih primerih pa je, glede na<br />
povpraševanje, skrajšan na 14 oz. 7 dni.<br />
2 COBISS – Kooperativni on-line bibliografski sistem in storitve<br />
3 KTFMB – Knjižnica tehniških fakultet Maribor<br />
76
Obrazec št. 2<br />
Čitalniško gradivo se uporablja v čitalnici in obsega po en izvod zelo iskane, praviloma novejše<br />
literature (učbeniki). Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, leksikoni, priročniki in<br />
enciklopedije z različnih tehničnih in jezikovnih področij.<br />
Sistematično zbiramo diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih<br />
programov tehniških fakultet, magistrska, doktorska in specialistična dela ter raziskovalne<br />
naloge (v letu 2005 že 8.498 enot), ki si jih je mogoče izposoditi v čitalnico.<br />
V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevni časniki. V<br />
letu 2006 imamo skupaj naročenih 375 naslovov. Od tega ima Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
naročenih 115 naslovov revij (60 tujih in 55 slovenskih). Večina revij je že dostopna v<br />
elektronski obliki v polnem besedilu. Dostop do elektronskih revij in baz podatkov je urejen na<br />
domači strani Knjižnice tehniških fakultet http://www.ktfmb.uni-mb.si/, kjer so tudi vsi podatki<br />
o knjižnici.<br />
V okviru licenčnih pogodb ima Knjižnica tehniških fakultet v letu 2006 urejene dostope do<br />
polnih besedil člankov v revijah naslednjih informacijskih servisov:<br />
ScienceDirect (dostop do približno 500 naslovov revij <strong>za</strong>ložbe Elsevier, North-Holand,<br />
Pergamon Press in nekaterih drugih),<br />
SpringerLink (dostop do približno 400 naslovov revij <strong>za</strong>ložbe Springer),<br />
Kluwer Academic Publisher (dostop do približno 650 naslovov revij <strong>za</strong>ložbe Kluwer),<br />
Emerald (dostop do približno 100 naslovov revij <strong>za</strong>ložbe MCB University press),<br />
ASPP Online (paket 118 elektronskih revij združenja IEEE),<br />
Wiley InterScience (dostop do 123 elektronskih revij <strong>za</strong>ložbe Wiley) - novo v letu 2006,<br />
ACS Publications (dostop do približno 30 elektronskih revij American Chemical Society) –<br />
novo v letu 2006<br />
Prav tako so urejeni dostopi do nekaterih baz podatkov:<br />
EngineeringVilage2 (ba<strong>za</strong> Compendex in Inspec),<br />
ChemVillage,<br />
Web of Science (SCI in SSCI),<br />
JCR (SE, SSE),<br />
OCLC – First search Electronic collection online (ECO),<br />
ProQuest (Dissertations and Thesis),<br />
EIFL Direct (EBSCOhost),<br />
INIS,<br />
ICONDA,<br />
Ulrich`s (katalog revij);<br />
77
in priročnikov oz. enciklopedij:<br />
Landolt-Börnstein,<br />
Knovel,<br />
Ullmann`s encyclopedia of industrial chemistry,<br />
Kirk-Othmer encyclopedia of chemical technology<br />
Obrazec št. 2<br />
Vsem <strong>za</strong>poslenim na UM so informacijski servisi in baze podatkov dostopni preko njihovih<br />
osebnih računalnikov (registrirani IP naslovi). Študentom so dostopi omogočeni v knjižnici in v<br />
računalniških učilnicah.<br />
Knjižnica je odprtega tipa, kar pomeni, da je odprta vsem, čeprav je, glede na vrsto literature,<br />
namenjena predvsem študentom in profesorjem oz. raziskovalcem Univerze v Mariboru.<br />
Več informacij o Knjižnici tehniških fakultet najdete na naslovu: http://www.ktfmb.uni-mb.si/.<br />
Še nekaj ka<strong>za</strong>lnikov dejavnosti <strong>za</strong> leto 2005:<br />
Število aktivnih uporabnikov<br />
knjižnice<br />
Ka<strong>za</strong>lnik Leto 2005<br />
Delež aktivnih uporabnikov z univerz<br />
(študenti, visokošolski učitelji in<br />
sodelavci, raziskovalci in strokovni<br />
sodelavci)<br />
Letni prirast tiskanih enot gradiva in<br />
število <strong>za</strong>kupljenih ali nabavljenih<br />
elektronskih enot<br />
Število računalnikov, preko katerih<br />
uporabniki v knjižnici lahko dostopajo<br />
do informacij<br />
4794<br />
4114<br />
2773<br />
7<br />
6 Dokazila o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvedbo praktičnega<br />
usposabljanja<br />
78
Obrazec št. 2<br />
V dodiplomskem univerzitetnem študijskem <strong>programu</strong> »Gradbeništvo« ni predvidenega<br />
praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem.<br />
Praktično usposabljanje je vključeno v strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in<br />
terenskimi vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom in izdelavo seminarskih nalog, ki v<br />
mnogih primerih predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse, kakor je tudi<br />
razvidno iz priloženih vsebin predmetov (Priloga 10).<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo sodeluje in bo še naprej sodelovala s pravnimi subjekti. Ustrezno<br />
podporo študentom pri izvajanju praktičnega usposabljanja bo še naprej <strong>za</strong>gotovljala s ponudbo<br />
in iskanjem prakse preko informacijske pisarne, ki deluje znotraj Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo in ga<br />
vodi Daniela Dvornik Perhavec, univ. dipl. inž. grad. s 13 leti delovne dobe v gospodarstvu. Cilj<br />
in namen delovanja informacijske pisarne je, da študenti izrazijo želje in pridobijo vpogled v<br />
možnosti opravljanja obvezne prakse in kasneje opravljanje poklica po pridobljeni diplomi.<br />
Informacijska pisarna nudi in bo še naprej nudila pomoč in informacije v zvezi z opravljanjem<br />
prakse.<br />
Pripravljamo tudi informacijski sistem (poimenovali smo ga RONDO), ki povezuje Fakulteto <strong>za</strong><br />
gradbeništvo in pravne subjekte in je namenjen <strong>za</strong>:<br />
• promocijo ponudbe podjetij (štipendije, <strong>za</strong>poslitev, obvezna praksa, raziskovalne naloge,<br />
diplomske naloge),<br />
• promocijo študentov (študijski uspehi, aktivnosti, hobiji,…),<br />
• promocijo <strong>fakultete</strong> (raziskovalna dejavnost, izobraževanje, posamezniki z vidnimi<br />
strokovnimi uspehi),<br />
• promocijo <strong>za</strong>poslitvenih možnosti (objave na spletnih straneh <strong>za</strong>voda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje in<br />
drugih ponudnikov <strong>za</strong>poslitev).<br />
Vsak subjekt v projektu RONDO bo prispeval svoj del ponudbe:<br />
• podjetja z informacijami o možnostih štipendiranja, o potrebah po specialnih znanjih, o<br />
potrebah po kadrih, o razpisih raziskovalnih nalog, o razpisih nagrajevanja diplomskih,<br />
magistrskih in doktorskih nalog,…<br />
• študenti (ki bodo želeli) preko svojih spletnih straneh (obvezna vsebina pri predmetu v 1.<br />
letniku študija) bodo promovirali sebe, svoje študijske uspehe, želje, hotenja,…<br />
• fakulteta bo s svojimi <strong>za</strong>poslenimi kadri predstavljala svojo raziskovalno dejavnost,<br />
predstavljali se bodo posamezni strokovnjaki s svojimi dosežki,….<br />
• kot <strong>za</strong>dnji izhod iz tega projekta bodo ostala podjetja, ki objavljajo in ponujajo prosta<br />
delovna mesta.<br />
Cilj projekta RONDO je, da se delodajalci in študenti povežejo že v času študija in da<br />
diplomantom Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo ne bo potrebno iskati <strong>za</strong>poslitve na Zavodu <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>poslovanje.<br />
79
Obrazec št. 2<br />
Želja in cilj <strong>fakultete</strong> je, da pove<strong>za</strong>va med študentom in podjetjem steče v čim zgodnejši fazi<br />
študija in da podjetje izbira med študenti kader, ki je kompatibilen (po razmišljanju) z vizijo<br />
podjetja. Projekt RONDO je trenutno še v fazi testiranja, luč sveta naj bi ugledal v šolskem letu<br />
2006/2007. Pripravljena je vsebina, ki se nanaša na poglavje študenti. Od študijskega leta<br />
2003/2004 naprej vsak posameznik generacije študentov 1. letnika (letos že tretja generacija) pri<br />
predmetu Računalništvo in informatika pripravi svojo spletno stran, jo dopolnjuje in posodablja.<br />
Fakulteta si pri<strong>za</strong>deva, da <strong>za</strong> opravljanje praktičnega izobraževanja sodeluje s podjetji, katera so<br />
motivirana <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje mladih diplomantov in ki so razvojno in inovativno naravnana.<br />
Trenutno sodelujemo s približno 250 podjetji. V <strong>za</strong>dnjih 4 letih je bilo potrebno <strong>za</strong> praktično<br />
izobraževanje študentov Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo (programi gradbeništvo, gospodarsko<br />
inženirstvo in promet) <strong>za</strong>gotoviti 120 mest na leto.<br />
Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo je pripravila učne vsebine <strong>za</strong> izvajanje praktičnega usposabljanja v<br />
gospodarskih družbah in vključuje tiste naloge in opravila, ki jih lahko študent v določenem<br />
okolju izvaja, s ciljem, da je <strong>za</strong>gotovljeno celostno usposabljanje profila bodočega inženirja.<br />
Dosedanje sodelovanje z gospodarstvom v smislu opravljanja strokovnih praks v gradbenih in<br />
inženiring podjetjih in upravnih organih predstavljamo v Preglednici 6-1.<br />
Tabela 6-21: Seznam podjetij v katerih so študenti opravljali strokovna prakso v obdobju 2002 – 2005.<br />
Sodelovanje z navedenimi podjetji se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti. Zaradi spremenljivih razmer se<br />
seznam spreminja in sproti dopolnjuje.<br />
Maribor in okolica:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
IEI d.o.o. 1 2<br />
študentov<br />
2003<br />
Ponting d.o.o. 1<br />
študentov<br />
2004<br />
Pipenbaher inženirji 2 1<br />
BP Lineal d.o.o. 2 1<br />
Gradis biro <strong>za</strong> projektiranje 1 1 1<br />
Komunaprojekt 1 1<br />
Gradis Nova 1<br />
Stavbar IGM Hoče 4 3<br />
Stavbar gradnje 1 1 1<br />
SGP Konstruktor 2 1 1<br />
Kograd Gradnje 1<br />
Vodnogospodarski biro Maribor 1<br />
Gradis nizke gradnje - NGR 1 1 1<br />
80<br />
Študentov<br />
2005
ZUM d.o.o. 1<br />
ENA razvoj, raziskave MB 1<br />
Urbis 1<br />
Sortima 1 1<br />
IBE 2<br />
UM FG Hidrotehnika 1<br />
PIN 1 2 2<br />
BPI 1 1 2<br />
Lipa z.o.o. Lenart 1<br />
Mariborski vodovod 1<br />
Geoinženiring 1 1<br />
VEGA biro 1<br />
APROS MB 1<br />
HOING Miklavž na Dr. polju 1<br />
UM FG – katedra <strong>za</strong> operat.<br />
inženirstvo<br />
Cestno podjetje MB 1 3 3<br />
Cestno prometni inštitut 1<br />
Hart Gradnje d.o.o. 1<br />
Bovir d.o.o. 1<br />
Rolan 1<br />
Inženiring biro armature Žvan 1<br />
Kommunio d.o.o. 1<br />
AUCOS d.o.o. 1<br />
Nigrad d.d. 1<br />
Geoin d.o.o. 1<br />
KO - BIRO 2<br />
ING KLAN 1 1<br />
DDC Maribor 1<br />
Tehnotim d.o.o. Pesnica pri<br />
Mariboru<br />
Občina Miklavž na Dravskem<br />
polju<br />
Marles d.o.o. 1<br />
Občina Kungota 1<br />
VODING s.p. Blažeka 1<br />
SGD Vili Mesner 1<br />
Gradbeništvo Peter Lamut 1<br />
MTB d.o.o.Maribor 1<br />
KUPOLA d.o.o. 1<br />
Varnost MB 1<br />
AQS Maribor (Bratož) 1<br />
81<br />
1<br />
1<br />
1<br />
Obrazec št. 2
skupaj: 19 29 25 19<br />
Ptuj, Ormož in okolica:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Mestna občina Ptuj<br />
Skupna občinska uprava Ptuj<br />
PAACI d.o.o. Ptuj 1<br />
Cestno podjetje Ptuj 1<br />
Občina Videm 1<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
1 1 1<br />
Projekta inženiring Ptuj 1 1<br />
Nizke gradnje d.d. 1<br />
Segrap Ljutomer 1 1<br />
VGP Drava Ptuj 1<br />
SIRIUS NEP Ptuj 1<br />
Gradis Ptuj 1<br />
Izvajanje Jazbec Žetale 1<br />
skupaj: 4 3 3 4<br />
Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Zreče:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Kongrad d.d. 1<br />
Javno komunalno podjetje Sl.<br />
Konjice<br />
študentov<br />
2003<br />
2 1<br />
Impol Sl. Bistrica 1<br />
BIGRAD d.o.o. 1<br />
študentov<br />
2004<br />
GRANIT d.d. 1 1<br />
IBIS Slovenska Bistrica 1<br />
KONUS KONEX 1<br />
skupaj: 1 2 5 2<br />
Posavje in Rogaška Slatina:<br />
podjetje študentov<br />
SGP Posavje Sevnica 1<br />
2002<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
Kostak d.d. 1 1 2<br />
Urbis d.o.o. Šmarje pri Jelšah 1<br />
K.A.B. Novo mesto 1<br />
Grapo d.o.o. Pristava 1<br />
Gradbeništvo in prevozi Kodrič<br />
Leskovec<br />
82<br />
študentov<br />
2005<br />
študentov<br />
2005<br />
študentov<br />
2005<br />
1<br />
Obrazec št. 2
Savaprojekt d.d. Krško 1<br />
Biro PNS Rostohar Krško 1<br />
Gradnje Dolenji Boštanj 1<br />
skupaj: 2 1 3 6<br />
Velenje in Savinjska dolina:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
Vegrad d.d. 10 3 3<br />
PUP Velenje 1<br />
Termoelektrarna Šoštanj 1<br />
Andrejc d.o.o. Topolščica 1<br />
VEGRAD FEBAU d.o.o. 1<br />
Komunalno podjetje Velenje 2<br />
skupaj: 0 12 4 6<br />
83<br />
študentov<br />
2005<br />
Obrazec št. 2
Celje in okolica:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
INGRAD VNG 3 1<br />
Vodovod-Kanali<strong>za</strong>cija 1<br />
Mik Ce-plast 1<br />
GRACOM<br />
CMC Celje d.d. 2 3 3<br />
ALEA GROUP 1<br />
Harmonija co.- Grobelno 1<br />
VOC Celje 3 1<br />
NIVO 1 1 1<br />
Krajnc VNG 1<br />
Celeia projekt, Omerzu s.p. 1<br />
Gradis Celje 1<br />
PGP – Grad d.o.o. 1<br />
Remont d.d. Celje 1 1<br />
Projekt + Korošec Celje 1<br />
Gradis Celje d.d. 1<br />
Cetis Celje 2<br />
RC Plan M 1<br />
Kovintrade d.d. Celje 1<br />
RC Planiranje 1<br />
Feniks Žalec 1<br />
ENGROTUŠ Celje 1 1<br />
M tis d.o.o. Celje 1<br />
Alpine Mayreder Bau GmbH<br />
Celje<br />
skupaj: 9 11 15 6<br />
Radlje ob Dravi, Koroška in Mislinjska dolina:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Energo - grad 1<br />
Gradnje IGEM 1<br />
SGP Kograd IGEM 1<br />
SGP Kograd Beton 1<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
Gradbeno podjetje Radlje d.d. 2 1<br />
Javno komunalno podjetje<br />
Radlje<br />
84<br />
1<br />
študentov<br />
2005<br />
1<br />
študentov<br />
2005<br />
Obrazec št. 2
GG inpo d.o.o. Pameče 1<br />
skupaj: 0 4 3 2<br />
85<br />
Obrazec št. 2
Ruše, Selnice ob Dravi, Lovrenc na pohorju in okolica:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Občina Ruše 1<br />
Seltron 1<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
skupaj: 0 2 0 0<br />
Lenart, Gornja Radgona, Radenci:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Arcont Gor. Radgona 1<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
ELSA Gornja Radgona 1<br />
PROJEKT – INVEST G.<br />
Radgona<br />
Gradbeništvo in izolacije<br />
Gornja Radgona<br />
skupaj: 0 1 0 3<br />
Pomurje in Prekmurje:<br />
podjetje študentov<br />
2002<br />
Nograd Lotmerk 1<br />
GOMBOC d.o.o. 1<br />
Gradbeništvo Lendava 1<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
IGD HOLERMUOS Ormož 1 1<br />
SGP POMGRAD 3 1 3<br />
Tehnični biro MS 1<br />
Kema Puconci 1<br />
Komunala javno podjetje MS 1<br />
Domusprojekt Ljutomer 1<br />
SGP POMGRAD - ABI 1 1<br />
Segrap Ljutomer 1 1<br />
Komunala Lendava 1<br />
Varis Lendava 1<br />
Projektiranje PLAN-ING MS 1<br />
ZEU – NI d.o.o. MS 1<br />
IMGRAD Ljutomer 1<br />
ATRIJ Odranci 2<br />
skupaj: 4 6 4 13<br />
86<br />
študentov<br />
2005<br />
študentov<br />
2005<br />
1<br />
1<br />
študentov<br />
2005<br />
Obrazec št. 2
Ministrstva in podjetja RS in drugo:<br />
Podjetje študentov<br />
2002<br />
študentov<br />
2003<br />
študentov<br />
2004<br />
SCT 1 3 1<br />
Primorje d.d. 1 1<br />
Milennium Ljubljana 1<br />
Liiz Karantania - ambienti 1<br />
CGP Novo Mesto 1<br />
Lapajne Jelko Miren 1<br />
Direkcija RS <strong>za</strong> ceste 1<br />
EUROSEA d.o.o. 1<br />
SGP Gorica 1<br />
Rudis Trbovlje d.d. 2<br />
LUZ d.d. 1<br />
SGP Kraški zidar 1<br />
Gradis GP Ljubljana 1 1<br />
Telekom Slovenije 1<br />
Trimo Trebnje d.d. 1<br />
GRIN d.o.o. Zagorje ob Savi 1<br />
Gradnja HN d.o.o. Vipava 1<br />
ITS Center Trbovlje 1<br />
IBT MMI Trbovlje 1<br />
TPV Tadis d.o.o. Novo mesto 1<br />
STADIJ d.o.o. Postojna 1<br />
SGP Zidar Idrija 1<br />
skupaj: 1 11 6 10<br />
študentov<br />
2005<br />
Obrazec št. 2<br />
Dokazila o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvedbo praktičnega usposabljanja v okviru predvidenih<br />
študijskih obveznosti v okviru posameznih strokovnih predmetov prilagamo v Prilogi št. 7, v<br />
kateri predstavljamo seznam članov Programskega sveta Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo ter izjave o<br />
sodelovanju (namen in cilji Programskega sveta so podrobneje predstavljeni v točki 7.2).<br />
Priložene izjave izkazujejo, da je študentom v članicah Programskega sveta že ponujena<br />
možnost opravljanja strokovne prakse oziroma bo tudi v bodoče.<br />
7 Zaposljivost diplomantov<br />
7.1 Podatki o možnostih <strong>za</strong>poslovanja diplomantov<br />
87
Obrazec št. 2<br />
Cilj študija gradbeništva na Univerzi v Mariboru je, da bi skladno s potrebami razvoja našega<br />
gospodarstva izobraževali na dodiplomski ravni gradbenega inženirja, ki bi bil usposobljen <strong>za</strong><br />
izvajanje strokovnih in razvojnih opravil, ki <strong>za</strong>htevajo tehniška in tehnološka znanja, združena z<br />
znanji organi<strong>za</strong>cije in informatike. V skladu s cilji študija je diplomant dodiplomskega študija<br />
gradbeništva strokovnjak s tehniško-tehnološkimi znanji <strong>za</strong> načrtovanje, pripravo dela,<br />
organi<strong>za</strong>cijo gradbišča, tehnoloških procesov gradnje investicijskih objektov, tehnoloških<br />
procesov izgradnje.<br />
Znanja diplomanta dodiplomskega študija gradbeništva bodo obsegala osnovna znanja iz<br />
naravoslovja, splošna znanja iz področja gradbeništva, splošna znanja iz informatike in<br />
računalništva, osnovna znanja iz ekonomije, temeljna strokovna tehnična znanja iz področja<br />
organi<strong>za</strong>cije ter načrtovanje in vodenje gradbenih del v tehnološkem in ekonomskem smislu.<br />
Po opravljeni diplomi na dodiplomskem študiju bo študent usposobljen <strong>za</strong> opravljanje<br />
strokovnih opravil, ki <strong>za</strong>htevajo tehniška in tehnološka znanja združena z znanji organi<strong>za</strong>cije in<br />
informatike.<br />
Diplomant bo usposobljen <strong>za</strong> kreativno in inovativno razreševanja praktičnih nalog v stroki na<br />
področju:<br />
• priprave in organi<strong>za</strong>cije dela<br />
• projektiranje investicijskih objektov – konstrukcijskega dela<br />
• izgradnje objektov- operativne izkušnje<br />
• nadzora pri izgradnji objektov<br />
• varstva pri delu ob upoštevanju predpisov <strong>za</strong> varstvo okolja.<br />
Po pridobitvi primernih strokovnih izkušenj bo diplomant dodiplomskega študija gradbeništva<br />
lahko opravljal strokovna dela na področju gradbeništva in organi<strong>za</strong>cije kot so vodje manjših<br />
gradbišč, projektanti in načrtovalci, strokovnjaki v lokalni ali državni upravi ter prav tako na<br />
drugih strokovnih delovnih mestih pri opravljanju <strong>za</strong>htevnejših del pove<strong>za</strong>nih z gradbeništvom.<br />
Prva generacija študentov gradbeništva se je na pravno predhodnico Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
vpisala v študijskem letu 1960/61. Do danes beležimo 1798 diplomantov višješolskega<br />
programa (program se je izvajal do leta 2002, prvi diplomant leta 1963), 362 diplomantov<br />
visokostrokovnega študija in 461 diplomantov univerzitetnega študija gradbeništva. Veliko<br />
diplom, ki se sedaj pripravlja, rešuje povsem praktične probleme po naročilu podjetij. Na ta<br />
način se diplomirani gradbeni inženir kar najhitreje dokaže in predstavi svoje znanje.<br />
Glede na lastne in uradne informacije s trga dela se potreba po takem profilu povečuje. Potrebo<br />
po tovrstnih kadrih so izrazila tudi nekatera podjetja, ki sestavaljajo in sodelujejo v<br />
Programskem svetu FG (glej prilogo 7b).<br />
Po informacijah Zavoda Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, njihovih območnih služb:<br />
• območne službe Maribor<br />
88
• območne službe Celje<br />
• območne službe Murska Sobota<br />
• območne službe Ptuj<br />
• območne službe Velenje<br />
Obrazec št. 2<br />
je v obdobju od leta 2000 do 2005 bilo s strani delodajalcev podanih 208 potreb po diplomiranih<br />
inženirjih gradbeništva (VS) in 367 potreb pouniverzitetnih diplomiranih inženirjih gradbeništva<br />
(UNI); v istem obdobju je <strong>za</strong>beleženo 35 brezposelnih diplomantov VS programa in 14<br />
diplomantov UNI programa. Brezposelni so povečini poslediva združevanja in razdruževanja<br />
gradbenih podjetij severovzhodnega dela Slovenije, ki smo mu priča v <strong>za</strong>dnjem obdobju<br />
(Gradis, Prevent, Konstruktor, Pomgrad, CM Celje,...).<br />
Po lastnih podatkih in podatkih Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je vpisanih v imenik<br />
pooblaščenih inženirjev preko 500 diplomantov gradbeništva, ki so študij <strong>za</strong>ključili na Fakulteti<br />
<strong>za</strong> gradbeništvo Maribor ali njeni pravni predhodnici. Naj navedemo, da je potrebno <strong>za</strong><br />
opravljenje strokovnega izpita pridobiti 2 leti (dosedanji UNI program) oz. 5 let (program VS)<br />
delovnih izkušenj in da opravljanje le tega sledi iz potreb in interesa delodajalca. Z opravljenim<br />
strokovnim izpitom in vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev lahko diplomant gradbeništva<br />
prev<strong>za</strong>me dela in naloge najvišje strokovne <strong>za</strong>htevnosti ter polno odgovornost v skladu z<br />
Zakonom o graditvi objektov.<br />
7.1 Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva,<br />
drugih relevantnih združenj delodajalcev (Priloga št. 8)<br />
Sodelovanje s pravnimi subjekti v okviru prenove aktivno poteka že od leta 2003. Uspešna<br />
pove<strong>za</strong>va teorije in prakse je formula <strong>za</strong> uspešno delo in ključ do gospodarskega uspeha in<br />
konkurenčnosti podjetij na evropskem trgu. Tega smo se <strong>za</strong>vedali tudi na Fakulteti <strong>za</strong><br />
gradbeništvo v Mariboru. V želji čim boljše pove<strong>za</strong>ve teorije s pričakovanji pove<strong>za</strong>nimi z<br />
znanjem bodočih diplomantov dodiplomskega študija, ki se <strong>za</strong>poslujejo, smo v sredini leta 2003<br />
podjetja povprašali, kaj menijo o našem razmišljanju in jih povabili, da izpolnijo anketo, ki je<br />
vsebovala naslednja vprašanja:<br />
• Katero dejavnost izvaja vaša družba (gradbeno, projektivno, raziskovalno, transportno,<br />
proizvodno, storitveno, trgovsko, drugo)?<br />
• Kako izbirate kadre (razpisi, obvezna praksa, podeljevanje štipendij, priporočila, drugo)?<br />
• Ali študenti Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo opravljajo prakso v Vašem podjetju (da, ne)?<br />
• Ali bi iskali strokovne kadre v bazi študentov, ki jo pripravljamo na Fakulteti <strong>za</strong><br />
gradbeništvo (da, ne)?<br />
• Ali bi sodelovali v bazi podjetij, ki jo pripravljamo na Fakulteti <strong>za</strong> gradbeništvo (da, ne)?<br />
89
Obrazec št. 2<br />
• Ali imate konkretne pripombe oz. predloge, ki se nanašajo na učni oz. izobraževalni proces<br />
na Fakulteti <strong>za</strong> gradbeništvo kar bi pripomoglo k povečanju učinkovitosti študentov v<br />
praksi?<br />
Po pozitivnem odzivu nas je vzpodbudilo, da smo povabili podjetja k trajnejšemu sodelovanju s<br />
Fakulteto <strong>za</strong> gradbeništvo, ki smo ga poimenovali Programski svet. Povabili smo 95 podjetij iz<br />
severovzhodne Slovenije, kar predstavlja tudi gravitacijsko območje študentov Fakultete <strong>za</strong><br />
gradbeništvo. Predstavniki podjetij so izpolnili izjavo o sodelovanju, ki je vsebovala nekatera<br />
kjučna vprašanja <strong>za</strong> določitev smeri delovanja Programskega sveta. Poleg dejavnosti, kontaktne<br />
osebe in vprašanja o tem ali študenti (in katerega programa) opravljajo prakso v podjetju, smo<br />
jih povprašali tudi o pričakovanih rezultatih sodelovanja v Programskem svetu. Za sodelovanje<br />
v Programskem svetu Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo se je odločilo 30 podjetij. Prva seja je bila<br />
26.9.2003.<br />
Programski svet je neformalni organ FG, ki je sestavljen iz visokošolskih učiteljev in<br />
sodelavcev, ki izvajajo študijski program, in iz posameznikov iz gospodarstva. Osnovni namen<br />
sveta je, da skrbi, da bo izobraževanje potekalo po sodobnih usmeritvah tržnega gospodarstva in<br />
istočasno po merilih najnovejših teoretičnih in znanstvenih dosežkov gradbene in prometne<br />
stroke. Glavni cilj je prenova študijskih programov delno <strong>za</strong>radi Bolonjske deklaracije in delno<br />
<strong>za</strong>radi dviga kvalitete in privlačnosti študijskih programov na FG.<br />
FG si kot cilj prenove predvsem želi izboljšati znanje dodiplomskih diplomantov, ponuditi<br />
aktualne vsebine (usklajene s potrebami) in privlačen način izvajanja programov, povečanje<br />
prehodnosti, večjo razpoznavnost ter boljše mednarodno sodelovanje.<br />
Fakulteta se <strong>za</strong>veda, da je pri tem potrebno imeti jasno oblikovana izhodna znanja,<br />
uravnoteženost teoretičnih in strokovnih vsebin ter skladnost vsebin in <strong>za</strong>htevnost predmetov.<br />
Pričakuje se sodelovanje študentov in gospodarstvenikov pri oblikovanju smeri študija s<br />
kombiniranjem nizov.<br />
Na <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti izobraževanja pa vplivajo soodgovornost učiteljev <strong>za</strong> uspeh<br />
študentov, motiviranje študentov <strong>za</strong> študij (projektno učenje, študent v središču pozornosti, tesno<br />
sodelovanje z industrijo oz. bodočimi delodajalci) in usklajena odgovornost in pristojnost<br />
<strong>fakultete</strong>. S tem bi dosegli cilj: <strong>za</strong>dovoljne študente, delodajalce in učitelje.<br />
Predstavniki podjetij so bili soglasni, da je tak način razmišljanja <strong>fakultete</strong> bistven korak naprej.<br />
Ugotavili so, da prenova programov časovno <strong>za</strong>muja, saj so se bliskovite spremembe v<br />
gospodarstvu zgodile že v preteklosti in se dogajajo praktično vsak dan. Bodoči dodiplomski<br />
diplomanti ne bodo kos takemu načinu dela. V podjetjih ni več uvajanja v delo, ampak je<br />
potrebno z delom pričeti praktično takoj, ko se diplomant <strong>za</strong>posli. Od diplomantov se pričakuje,<br />
da so odločni, samo<strong>za</strong>vestni, resni in odgovorni do svojega dela. Isto se pričakuje tudi od<br />
praktikantov. Tesnejše sodelovanje Fakultete z gospodarstvom je <strong>za</strong>to nujno potrebno.<br />
90
Obrazec št. 2<br />
Dne 15.2.2006 je bila sklicana 2. seja Programskega sveta FG (glede na sklepe iz 1. seje), kjer<br />
so predstavniki podjetij podali konkretne pripombe na prenovljene študijske programe (pred<br />
sejo so prenovljene programe lahko proučili na spletnem naslovu FG http://www.fg.unimb.si/NoviProgram).<br />
V Programskem svetu FG sodeluje tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je podala pozitivno<br />
oceno glede oblike sodelovanja med fakulteto in gospodarstvom in glede prenove<br />
dodiplomskega študijskega programa gradbeništvo. Praktična naravnanost študija, predvsem<br />
njegova vsebinska prepletenost s potrebnimi praktičnimi znanji in tesna pove<strong>za</strong>nost z<br />
gospodarsko prakso je vodilo Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo pri formiranju novih programov že<br />
nekaj let.<br />
91
Obrazec št. 2<br />
8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni<br />
tedenski pedagoški obveznosti (Priloga št. 9)<br />
Vsi podatki so podani v Prilogi št. 9.<br />
9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih <strong>za</strong> uvedbo in<br />
izvajanje študijskega programa in predvideni viri<br />
9.1 Viri podatkov <strong>za</strong> izračune<br />
Za izračun letnih normativnih sredstev po »lump sum« sistemu <strong>za</strong> Fakulteto <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
(FG) – visokošolski strokovni in univerzitetni / bolonjski program I in II smo uporabili model iz<br />
Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih <strong>za</strong>vodov, članic univerz, od leta 2004 do<br />
leta 2008 (Uradni list RS 134/2003 z dne 30. 12. 2003). Pri izračunih smo uporabljali podatke<br />
MŠZŠ - MVŠZT, Statističnega urada Republike Slovenije ter Fakultete <strong>za</strong> gradbeništvo<br />
(načrtovana dinamika gibanja števila vpisanih študentov in diplomantov).<br />
Vir podatkov o višini finančnih sredstev, naka<strong>za</strong>nih na Univerzo v Mariboru v letu 2004 in<br />
2005, sta tabeli MVŠZ. Izračune smo naredili na osnovi vseh nakazil, ne glede na to, ali so<br />
bila sredstva namenjena dejavnostim, ki se bodo financirale z »lump sum« sistemom. V<br />
sredstvih smo upoštevali tudi nakazila <strong>za</strong> skupne projekte in univerzitetno upravo UM<br />
(bruto vrednosti).<br />
Podatke o študentih in profesorjih smo vzeli iz tabel Statističnega urada Republike Slovenije.<br />
9.2 Pravila <strong>za</strong> izračun letnih normativnih sredstev (Uredba)<br />
Določanje letnih sredstev <strong>za</strong> študijsko dejavnost visokošolskih <strong>za</strong>vodov<br />
Letna sredstva <strong>za</strong> študijsko dejavnost visokošolskega <strong>za</strong>voda (LSZ) so sestavljena iz osnovnih<br />
letnih sredstev (OLSZ) in normativnih letnih sredstev (LNSZ).<br />
LSZ = OLSZ + LNSZ.<br />
Osnovna letna sredstva <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod (OLSZ) znašajo:<br />
92
Obrazec št. 2<br />
– v letu 2004 80,0 % letnih sredstev <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod iz leta 2003, povečanih <strong>za</strong> k,<br />
– v letu 2005 77,5 % letnih sredstev <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod iz leta 2004, povečanih <strong>za</strong> k,<br />
– v letu 2006 75,0 % letnih sredstev <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod iz leta 2005, povečanih <strong>za</strong> k,<br />
– v letu 2007 72,5 % letnih sredstev <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod iz leta 2006, povečanih <strong>za</strong> k,<br />
– v letu 2008 70,0 % letnih sredstev <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod iz leta 2007, povečanih <strong>za</strong> k.<br />
Normativna letna sredstva <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod (LNSZ) se določijo ob upoštevanju letne<br />
izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila<br />
diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski <strong>za</strong>vod.<br />
LNSZ = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).<br />
Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski<br />
skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih proračunskih sredstev (LPS) in osnovnih<br />
letnih sredstev vseh visokošolskih <strong>za</strong>vodov (OLSZ) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo<br />
(Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada<br />
visokošolski <strong>za</strong>vod.<br />
LIV = (LPS – ∑ OLSZ) /∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).<br />
Študenti (Š) so študenti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih brez absolventov<br />
na visokošolskem <strong>za</strong>vodu v tekočem študijskem letu.<br />
Če vpis v 1. letnik študijskega programa ni bil razpisan, se pri izračunu upošteva število<br />
študentov višjih letnikov tega študijskega programa, razpisanega v skladu s sklepom Vlade<br />
Republike Slovenije o razmestitvi študijskih programov.<br />
Diplomanti (D) so diplomanti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih na<br />
visokošolskem <strong>za</strong>vodu v preteklem koledarskem letu.<br />
Utež <strong>za</strong> diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi <strong>za</strong> diplomanta študijskega<br />
programa in študenta istega programa.<br />
Študijske skupine(s) združujejo visokošolske <strong>za</strong>vode po prevladujočih študijskih področjih<br />
oziroma podpodročjih.<br />
Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih<br />
področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (21)<br />
umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34)<br />
poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) vede o neživi naravi, (46)<br />
matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije,<br />
(58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72)<br />
93
Obrazec št. 2<br />
zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja,<br />
(86) varnost.<br />
Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi <strong>za</strong> izvedbo študija v<br />
študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino.<br />
Študijskih skupin je šest:<br />
1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38)<br />
pravo, (76) socialno delo: f = 1,0;<br />
2. (22) humanistične vede, (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (81) osebne<br />
storitve, (84) transportne storitve, (86) varnost, (72) zdravstvo, podpodročja 723 –<br />
zdravstvena nega, 725 – zdravstvene tehnike, 726 – rehabilitacijske tehnike: f = 1,75;<br />
3. (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in<br />
gradbeništvo, (85) varstvo okolja: f = 2,50;<br />
4. (42) vede o živi naravi, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, zdravstvo, podpodročje 727 –<br />
farmacija: f = 3,00;<br />
5. (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika: f = 3,50;<br />
6. (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina, 724 – dentalna medicina,<br />
(21) umetnost: f = 4,50.<br />
9.2.a Določanje letnih sredstev <strong>za</strong> novoustanovljeni visokošolski <strong>za</strong>vod<br />
Sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek dela novih javnih visokošolskih <strong>za</strong>vodov in osnovna letna sredstva <strong>za</strong> nov<br />
visokošolski <strong>za</strong>vod se določijo z aktom o ustanovitvi.<br />
Ob statusnih spremembah visokošolskih <strong>za</strong>vodov, članic univerze, univer<strong>za</strong> s soglasjem<br />
ministrstva osnovna letna sredstva ustrezno prerazporedi med visokošolske <strong>za</strong>vode, članice<br />
univerze (19. člen Uredbe).<br />
Faktorji študijske skupine in razvrstitev študijskih področij in podpodročij oziroma<br />
visokošolskih <strong>za</strong>vodov v študijske skupine se lahko na podlagi utemeljenega predloga univerz in<br />
samostojnih visokošolskih <strong>za</strong>vodov ter analiz ministrstva spreminjajo (13. člen Uredbe).<br />
Spremenjeni faktorji in razvrstitev študijskih področij in podpodročij se upoštevajo pri<br />
določanju normativnih sredstev <strong>za</strong> prihodnje koledarsko leto.<br />
Sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek dela novega visokošolskega <strong>za</strong>voda in njegova osnovna letna sredstva <strong>za</strong><br />
trajanje študija prve vpisane generacije se določijo ob upoštevanju ocene finančnih sredstev,<br />
izdelane po metodologiji ministra, pristojnega <strong>za</strong> visoko šolstvo.<br />
94
Obrazec št. 2<br />
Pri določanju normativnih letnih sredstev <strong>za</strong> nov visokošolski <strong>za</strong>vod se ob upoštevanju 6. in 7.<br />
člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se <strong>za</strong> prvih deset mesecev v letu upošteva<br />
dejansko število vpisanih študentov, kateremu se prišteje <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnja dva meseca <strong>za</strong> prvi letnik<br />
število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se <strong>za</strong>okroži navzgor.<br />
Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v<br />
<strong>za</strong>dnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim<br />
po prejšnjem odstavku tega člena, ali številom študentov <strong>za</strong>dnjega letnika, ki se izvaja. Tako<br />
dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo <strong>za</strong> diplomanta. Število se <strong>za</strong>okroži navzgor.<br />
Normativna letna sredstva <strong>za</strong> nov visokošolski <strong>za</strong>vod se izračunavajo po prejšnjih odstavkih<br />
toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije.<br />
Izjemoma se lahko visokošolskemu <strong>za</strong>vodu dodelijo dodatna sredstva tudi <strong>za</strong> izvajanje novega<br />
študijskega programa. O tem ob upoštevanju mednarodnih pogodb in nacionalnih prioritet<br />
odloča minister s sklepom (18. člen Uredbe).<br />
9.3 Opis uporabljenih podatkov <strong>za</strong> izračune<br />
Pri izračunu sredstev <strong>za</strong> izvajanje študijskih programov na FG – visokošolski strokovni in<br />
univerzitetni/bolonjski programi smo uporabili podatke Ministrstva <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in<br />
tehnologijo (MVŠZT) – Izračun letnih sredstev UM <strong>za</strong> leto 2004 (LSZ2004 s podatki <strong>za</strong> že<br />
delujoče <strong>fakultete</strong> in šole) in leto 2005 ter oceno gibanja števila vpisanih študentov in<br />
diplomantov na podiplomskem študiju v letih 2007 – 2011, ki jih je pripravila FG. Ker v Uredbi<br />
<strong>za</strong> financiranje visokega šolstva ni določenih pravil po karih bo ministrstvo financiralo<br />
bolonjske študijske programe smo priredili pravila Uredbe. Ti izračuni so <strong>za</strong>to samo<br />
orientacijske narave.<br />
Za izračun sredstev FG smo uporabili naslednja izhodišča:<br />
• Uredba ne določa modela financiranja bolonjskih programov.<br />
• Obstoječa dota FG se razporedi tudi na nove bolonjske programe.<br />
• Za izračun višine letnih normativnih sredstev (dote), ki bi jih naj dobili drugostopenjski –<br />
bolonjski študijski programi, smo uporabili deleže točk <strong>za</strong> izračun LIV – LNSZ celotne<br />
<strong>fakultete</strong> in jih porazdelili na vse (nove in stare) študijske programe.<br />
• Izračune LIV2007 do LIV2009 bomo korigirati s faktorjem k, ki ga vsako leto določi vlada<br />
v skladu s 68. členom Uredbe. Predvidevamo, da bo to povečanje do 5% <strong>za</strong> celotno obdobje.<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2005 - LIV2005 = 261.383,72 sit<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2006 - LIV2006 = 273.930,14 sit (LIV2005 + 4,8 %)<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2007 - LIV2007 = 287.353,72 sit (LIV2006 + 4,9 %)<br />
95
• Letna izhodiščna vrednost 2008 - LIV2008 = 301.720,36 sit (LIV2007 + 5,0 %)<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2009 - LIV2009 = 316.806,38 sit (LIV2008 + 5,0 %)<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2010 - LIV2010 = 316.806,38 sit (LIV2009 + 0,0 %)<br />
• Letna izhodiščna vrednost 2011 - LIV2011 = 316.806,38 sit (LIV2009 + 0,0 %)<br />
• LIV2010 in LIV2011 je enak LIV2009. Povečanje k <strong>za</strong> ti dve leti je 0.<br />
• Predvideno število diplomantov (D) in študentov (Š) so določili na fakulteti.<br />
• Utež (Ud) <strong>za</strong> diplomante UN bolonjskega programa I je 3.<br />
• Utež (Ud) <strong>za</strong> diplomante UN bolonjskega programa II je 2.<br />
• Utež (Ud) <strong>za</strong> diplomante VS programa je 3.<br />
• V izračunu <strong>za</strong> leta 2007 do 2011 bomo upoštevali načrtovano gibanje števila vpisanih<br />
študentov, ki nam ga je posredovala fakulteta.<br />
Obrazec št. 2<br />
• V finančnem letu 2007 do 2009 se bo prvič <strong>za</strong>čel izvajati študijski proces v prvem, drugem<br />
in tretjem letniku novih programov. Upoštevali smo, da podobnih primerih priznava<br />
pristojno ministrstvo 2/12 števila študentov v prvič vpisanih programih.<br />
• Faktor študijske skupine f(s) je 2,5.<br />
Letna sredstva <strong>za</strong> visokošolski <strong>za</strong>vod (LSZ) smo izračunali ob upoštevanju letne izhodiščne<br />
vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov<br />
(D) ter faktorja študijske skupine f(s) v katero spada fakulteta.<br />
LSZ = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).<br />
Podrobni izračuni ocene finančnih sredstev so podani v Prilogi 11.<br />
96
9.4 Testni izračun<br />
Obrazec št. 2<br />
Izračuni so narejeni na osnovi prirejenih pravil sedaj veljavne Uredbe pristojnega<br />
ministrstva. Sredstva, ki jih bo dobila fakulteta, se bo dalo določiti bolj natančno, ko bomo<br />
seznanjeni s predlogi sprememb Uredbe.<br />
LIV 2004 258.694,85<br />
LIV 2005 261.383,72<br />
LIV 2006 273.930,14<br />
k 2006 4,80%<br />
k 2007 4,90%<br />
k,2008 5,00%<br />
LIV 2007 287.353,72<br />
LIV 2008 301.720,36<br />
LIV 2009, 2010 in 2011 316.806,38<br />
Ud(UN I) 3,00<br />
Ud(UN II) 2,00<br />
Ud(VS) 3,00<br />
F(s) 2,50<br />
FG 2006<br />
število študentov 948<br />
število diplomantov 112<br />
Točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2007 3.330,00<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2007 228.046.858,00<br />
LSZ FZV bruto 2007 863.531.917,69<br />
LSZ FZV neto 2007 822.945.917,56<br />
FG 2007<br />
število študentov 986<br />
število diplomantov 161<br />
Točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2007 3.817,50<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2007 301.666.485,00<br />
LSZ FZV bruto 2007 958.404.096,70<br />
LSZ FZV neto 2007 913.359.104,14<br />
FG 2008<br />
število študentov 1.174<br />
števila diplomantov 162<br />
97
točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2008 4.312,50<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2008 390.350.723,00<br />
LSZ FZV bruto 2008 1.094.777.734,06<br />
LSZ FZV neto 2008 1.043.323.180,58<br />
98<br />
Obrazec št. 2
FG 2009<br />
število študentov 1.379<br />
število diplomantov 152<br />
točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2009 4.765,00<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2008 431.309.263,00<br />
LSZ FZV bruto 2008 1.197.653.676,87<br />
LSZ FZV neto 2008 1.141.363.954,06<br />
FG 2010<br />
število študentov 1.441<br />
število diplomantov 233<br />
točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2009 5.252,50<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2008 475.435.869,00<br />
LSZ FZV bruto 2008 1.313.793.442,81<br />
LSZ FZV neto 2008 1.252.045.151,00<br />
FG 2011<br />
število študentov 1.373<br />
število diplomantov 402<br />
točke <strong>za</strong> izračun LIV-a 2009 6.295,00<br />
F(s) 2,50<br />
LNS FZV bruto 2008 569.798.912,00<br />
LSZ FZV bruto 2008 1.489.454.321,94<br />
LSZ FZV neto 2008 1.419.449.968,81<br />
99<br />
Obrazec št. 2
Obrazec št. 2<br />
Tabela 9-22: Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000 – 2005<br />
Šifra Ime <strong>za</strong>voda diplo/stu<br />
d<br />
stud/dip<br />
lo<br />
prof.*100/s<br />
tud<br />
stud/pr<br />
of.<br />
asist.*100/s<br />
tud<br />
stud/asi<br />
st.<br />
4 UL Visoka upravna šola 0,2189 4,57 2,70 37,00 1,35 74,00<br />
6 UL Visoka šola <strong>za</strong> socialno delo 0,1881 5,32 2,66 37,62 2,66 37,62<br />
19 UL Ekonomska fakulteta 0,1868 5,35 1,18 84,42 1,53 65,52<br />
20 UL Pravna fakulteta 0,1872 5,34 2,54 39,41 1,49 67,24<br />
21 UL Fakulteta <strong>za</strong> družbene vede 0,1330 7,52 2,59 38,62 1,83 54,63<br />
5 UM Pravna fakulteta 0,1110 9,01 2,13 47,06 1,30 77,00<br />
12 UM Ekonomsko-poslovna fak. 0,1373 7,28 2,34 42,65 1,96 50,98<br />
13 UM Fakulteta <strong>za</strong> organ. vede 0,1532 6,53 1,96 51,00 1,45 68,85<br />
Skupaj skupina - faktor 1 0,1636 6,11 2,00 50,06 1,65 60,53<br />
1 UL Pedagoška fakulteta 0,1860 5,38 4,04 24,72 4,27 23,42<br />
11 UL Visoka šola <strong>za</strong> zdravstvo 0,2647 3,78 4,51 22,17 8,43 11,86<br />
18 UL Filozofska fakulteta 0,1114 8,97 3,54 28,25 4,89 20,43<br />
22 UL Fakulteta <strong>za</strong> šport 0,1174 8,52 3,62 27,62 4,62 21,65<br />
50 UL Teološka fakulteta 0,1211 8,26 8,70 11,50 5,59 17,89<br />
2 UM Pedagoška fakulteta 0,1715 5,83 5,09 19,63 3,89 25,72<br />
3 UM Visoka zdravstvena šola 0,2593 3,86 11,78 8,49 1,35 74,25<br />
Skupaj skupina - faktor 2 0,1536 6,51 4,40 22,74 4,80 20,85<br />
9 UL Fakulteta <strong>za</strong> pom. in promet 0,1379 7,25 4,08 24,53 2,28 43,89<br />
23 UL Fakulteta <strong>za</strong> strojništvo 0,2264 4,42 4,35 23,00 7,16 13,97<br />
25 UL Fakulteta <strong>za</strong> arhitekturo 0,1364 7,33 3,94 25,38 5,76 17,37<br />
26 UL Fakulteta <strong>za</strong> grad. in geod. 0,1047 9,55 4,46 22,40 3,00 33,29<br />
48 UL Naravoslovnotehniška fak. 0,0959 10,43 5,38 18,59 3,45 29,00<br />
63 UL Fakulteta <strong>za</strong> rač. in infor. 0,0433 23,08 2,00 50,00 2,33 42,86<br />
64 UL Fakulteta <strong>za</strong> elekt. 0,1298 7,71 3,40 29,45 3,46 28,93<br />
14 UM Fakulteta <strong>za</strong> strojništvo 0,1813 5,51 4,49 22,28 5,83 17,14<br />
15 UM Fakulteta <strong>za</strong> elek., rač. in inf. 0,1001 9,99 4,31 23,20 4,31 23,20<br />
16 UM Fakulteta <strong>za</strong> gradbeništvo 0,0458 21,84 3,02 33,09 2,56 39,00<br />
Skupaj skupina - faktor 2,5 0,1179 8,48 3,95 25,31 3,93 25,42<br />
30 UL Fakulteta <strong>za</strong> kem. in kem. teh. 0,1354 7,39 3,92 25,52 5,79 17,28<br />
31 UL Fakulteta <strong>za</strong> farmacijo 0,1185 8,44 3,73 26,82 6,79 14,73<br />
47 UL Fakulteta <strong>za</strong> mat. in fiziko 0,0929 10,76 7,21 13,87 4,85 20,60<br />
71 UL Biotehniška fakulteta 0,1210 8,26 5,04 19,84 3,92 25,48<br />
10 UM Fakulteta <strong>za</strong> kmetijstvo 0,1099 9,10 5,93 16,85 3,96 25,28<br />
17 UM Fakulteta <strong>za</strong> kem. in kem. teh. 0,1310 7,64 5,16 19,38 5,95 16,80<br />
Skupaj skupina - faktor 3 0,1195 8,37 5,00 20,01 4,88 20,51<br />
100
Obrazec št. 2<br />
37 UL Veterinarska fakulteta 0,1365 7,33 9,52 10,50 9,52 10,50<br />
41 UL Medicinska fakulteta 0,1211 8,26 6,71 14,90 15,06 6,64<br />
42 UL Akademija <strong>za</strong> likovno umet. 0,1183 8,45 14,89 6,72 1,53 65,50<br />
43 UL Akademija <strong>za</strong> glasbo 0,1935 5,17 18,48 5,41 7,33 13,64<br />
44 UL Akadem. <strong>za</strong> gled., rad., film,<br />
TV<br />
0,1923 5,20 37,18 2,69 16,67 6,00<br />
Skupaj skupina - faktor 4,5 0,1366 7,32 10,96 9,13 11,54 8,66<br />
SKUPAJ VSE SKUPINE 0,1421 7,04 3,97 25,20 3,98 25,13<br />
10 Evalvacijski postopki programa<br />
Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega <strong>za</strong>voda bodo <strong>za</strong>gotavljali sprotno<br />
spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih bodo sodelovali tudi<br />
študentje. Pri samoevalviranju študijskega programa se bodo upoštevala Merila <strong>za</strong> ocenjevanje<br />
kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega dela visokošolskih <strong>za</strong>vodov, ki jih bo določila<br />
Komisija <strong>za</strong> kvaliteto visokega šolstva RS in Svet RS <strong>za</strong> visoko šolstvo, v sodelovanju s<br />
Komisijo <strong>za</strong> ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na UM. Za notranjo evalvacijo skrbi<br />
Komisija <strong>za</strong> ocenjevanje kakovosti FG, ki je oblikovala Merila <strong>za</strong> oceno kakovosti izvajanja<br />
študijskih programov.<br />
Program se letno in po vsakem izvedenem študijskem letu oceni: z mnenjem senata <strong>fakultete</strong>,<br />
anketo med študenti, uporabniki naših diplomantov, habilitacijskim postopkom, evalviranjem<br />
dela (nove metode poučevanja,…).<br />
Vsebina študijskega programa se bo, predvsem v <strong>za</strong>dnjem letniku, sproti dopolnjevala z novimi<br />
dognanji na področju tekstilnih materialov in inženirskega oblikovanja in v skladu s trendi<br />
razvoja strokovnega dela v industriji in znanstvenih ustanovah.<br />
Pri evalvacijskih postopkih se bodo upoštevale tudi ugotovitve iz poročil o zunanji evalvaciji<br />
visokošolskega <strong>za</strong>voda in študijskih programov.<br />
Vsako leto se bo preverjala tudi dejanska obremenitev študentov novega študijskega programa<br />
»Gradbeništvo«, do diplomiranja vpisne generacije, nato pa vsaki dve leti (v skladu s 5. členom<br />
Meril <strong>za</strong> kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS).<br />
------- konec ----------<br />
101
Dekan Fakultete <strong>za</strong> GRADBENIŠTVO Rektor Univerze v Mariboru:<br />
Red.prof.dr. Ludvik Trauner Red.prof.dr. Ivan Rozman<br />
Datum: 29.5.2006 Datum:<br />
102<br />
Obrazec št. 2
Priloge:<br />
1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega <strong>za</strong>voda<br />
2) Pisna neodvisna strokovna mnenja<br />
3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav;<br />
če gre <strong>za</strong> regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU<br />
4) Točka 4. 5. h.:<br />
a. statut visokošolskega <strong>za</strong>voda<br />
b. predstavitveni zbornik<br />
Obrazec št. 2<br />
c. študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska<br />
pogodba<br />
5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci:<br />
a. Izpolnjen Obrazec št. 4<br />
b. Reference nosilcev<br />
c. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv<br />
d. Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja<br />
e. Soglasja delodajalcev<br />
6) Prostori in oprema:<br />
a. Izpis iz zemljiške knjige<br />
b. Najemna pogodba<br />
7) Dokazila o izpolnjenih pogojih <strong>za</strong> izvedbo praktičnega usposabljanja<br />
8) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev<br />
9) Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti<br />
(obrazci)<br />
10.)Predmetnik z opisi vsebin predmetov<br />
11.) Načrtovana prehodnost študentov FG - bolonjski programi (2007/2008) in vpisni podatki<br />
FG UM (2004/2005)<br />
103
Change language