Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Razvoj železniške infrastrukture kot podpora<br />
spremenjenemu povpraševanju po transportnih storitvah<br />
mag. Igor Hribar<br />
Slovenske železnice, d.o.o.<br />
Tovorni promet<br />
Vloga in pomen nacionalnih prometnih sistemov pri razvoju transevropskih<br />
multimodalnih logističnih koridorjev<br />
Strokovni posvet, UM-<strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>gradbeništvo</strong> Maribor<br />
Maribor, 16. september 2008
Vsebina<br />
2<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Evropski pogled na razvoj železniškega prometa<br />
Upoštevajoč napovedi:<br />
Možnost transportnega kolapsa, če se bo cestni promet še naprej razvijal s<br />
trenutno stopnjo rasti (Dolga vas 2004/2008 = +44% p.a.)<br />
EU napoveduje porast cestnega prometa <strong>za</strong> 50% do leta 2010 in povečanje<br />
stroškov prometnih <strong>za</strong>stojev <strong>za</strong> 142%, kar predstavlja 1% BDP Evropske unije.<br />
Evropska komisija je uvedla program Marco Polo, s katerim doseči preusmeritev<br />
rasti cestnega prometa v obsegu 12 mia tkm na leto na druge ekološko<br />
primernejše transportne zvrsti<br />
Komisija od železniških operaterjev pričakuje, da bodo izpolnili svoj del<br />
obveznosti in svoj tržni delež povečali na 15%<br />
3 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega tovornega prometa - do sedaj<br />
Cilj Slovenskih železnic je prevzem večinskega relativnega deleža prevo<strong>za</strong> tovora<br />
v mednarodnem in tranzitnem prometu, vključno s pristaniškim tranzitom na<br />
področju klasičnega in kombiniranega prometa in pri prevozu nevarnih snovi<br />
Upoštevajoč ekološko in energetsko učinkovitost železniškega prometa ter<br />
pričakovan razvoj v železniški panogi pričakujemo podvojitev kombiniranega<br />
prometa do leta 2010.<br />
Scenarij 1 - referenčni<br />
enotno povečanje<br />
kombiniranega prometa<br />
na vseh relacijah<br />
Scenarij 2 - conski<br />
povečanje kombiniranega<br />
prometa predvsem preko<br />
Alp in Pirenejev<br />
Scenarij 3 - globalni<br />
povečanje kombiniranega<br />
prometa po razširitvi EU v<br />
prometu vzhod-<strong>za</strong>hod<br />
4 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Regulatorni okvir – preveč stvari naenkrat?<br />
Primarna<br />
evropska<br />
<strong>za</strong>konodaja<br />
Primarna<br />
nacionalna<br />
<strong>za</strong>konodaja<br />
Licenciranje<br />
Energija in<br />
obdavčevanje<br />
Infrastrukturni<br />
razvoj<br />
Omejitveni<br />
dejavnik<br />
Standardi<br />
interoperabilnosti<br />
železnica cesta<br />
Delovna in<br />
varnostna<br />
regulativa<br />
Evrovignjeta<br />
60-tonski<br />
tovornjaki<br />
5 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Vsebina<br />
6<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Nacionalni program razvoja JŽI<br />
Glavni cilji NPR JŽI<br />
povečanje osnih pritiskov (min D3)<br />
implementacija ERTMS/NCTS<br />
nova proga Divača-Koper (2015)<br />
elektrifikacija Pragersko-Hodoš (2012)<br />
drugi tir Ljubljana – Jesenice (2020)<br />
drugi tir Maribor – Šentilj (2020)<br />
proga visoke hitrosti<br />
JŽI 2007 – 2023: 9,0 mia EUR<br />
vs.<br />
ACP 1996 – 2013: 7,0 mia EUR<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Vsebina<br />
8<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega kombiniranega prometa - DIOMIS<br />
9<br />
Skupina <strong>za</strong> kombinirani promet<br />
(UIC) je s podporo UIRR izdala<br />
študijo o ukrepih potrebnih <strong>za</strong><br />
obvladovanje povečanega<br />
povpraševanja po prevozih v<br />
kombiniranem prometu,<br />
predvsem na področju<br />
železniške infrastrukture in<br />
intermodalnih terminalov<br />
Analiziranih je bilo 18 transevropskih koridorjev in 30 terminalov, ki pokrivajo 80%<br />
železniškega tovornega prometa na evropskem železniškem omrežju. Namen<br />
študije je bil ugotoviti ali trenutne kapacitete železniške infrastrukture <strong>za</strong>gotavljajo<br />
absorpcijo povečanega povpraševanja<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Kako zgleda prihodnost?<br />
DOMNEVE<br />
10<br />
Dolgoročna rast mednarodnega kombiniranega prometa na vseh koridorjih<br />
Rast se sicer razlikuje med posameznimi koridorji, vendar je v segmentu<br />
nespremljanega prometa ocenjena na 6,8 % na leto<br />
Rezultat rasti je povečanje kombiniranega prometa <strong>za</strong> +113% v obdobju<br />
2015/2002<br />
Povečanje števila konvencionalnih tovornih vlakov <strong>za</strong> 25%<br />
Vsi identificirani infrastrukturni projekti bodo realizirani do leta 2015<br />
Povečanje produktivnosti pri izrabi železniških infrastrukturnih zmogljivosti <strong>za</strong><br />
20%:<br />
• 750m / 1.500 bruto ton na vseh koridorjih<br />
• 80% izraba razpoložljive dolžine vlakov<br />
• mednarodno usklajene in optimirane vlakovne poti<br />
• dosežena 85-90% točnost tovornih vlakov<br />
Rezultat: resna <strong>za</strong>sičenost železniške infrastrukture, ki <strong>za</strong>hteva mednarodno<br />
usklajene aktivnosti na področju investicij v železniško in terminalsko<br />
infrastrukturo, tehnične in operativne izboljšave, in procese med vsemi deležniki.<br />
Vir: Study in Infrastructure Capacity reserves for Combined Transport by 2015, UIC, 2004<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Naučiti se je potrebno kako rasti na <strong>za</strong>sičeni infrastrukturi<br />
11<br />
Izboljšanje izrabe razpoložljive dolžine vlakov<br />
Suboptimalna uporaba največjih dolžin vlakov ima dva vzroka:<br />
(1) tehnični parametri,<br />
(2) operativni management zmogljivosti.<br />
Management zmogljivosti je omejen s pogodbenim razmerjem med ŽP in<br />
intermodalnim operaterjem. Aktivnost: izboljšanje poslovnega modela med<br />
partnerji (delitev poslovnega tveganja)<br />
Proizvodni sistem v intermodalnem prometu (“long haul”)<br />
Največji izziv v mednarodnem kombiniranem prometu je konsolidacija količin, ki<br />
predstavljajo osnovo <strong>za</strong> polnjenje najbolj učinkovitih železniških produktov.<br />
Aktivnosti: (1) opredelitev proizvodnega sistema, ki omogoča parno združevanje<br />
pošiljk v enote manjše od tovornega vlaka, (2) poiskati načine in tehnologije, ki<br />
bodo omogočile prevoz več ITE v enem vlaku.<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Naučiti se je potrebno kako rasti na <strong>za</strong>sičeni infrastrukturi<br />
12<br />
Razvoj novih tehnologij na področju vagonskega parka<br />
Železniška panoga uporablja vagone in transportne tehnologije, ki jih še ni<br />
preverila z vidika njihovega tehničnega potenciala in možnosti zmanjšanja posledic<br />
infrastrukturnih ozkih grl.<br />
Upravljanje intermodalnih terminalov<br />
Upravljalci intermodalnih terminalov, ki so bili razviti upoštevajoč določen obseg<br />
pretovora, se srečujejo z <strong>za</strong>sičenostjo prostorskih zmogljivosti in neprilagojenostjo<br />
delovnih procesov ter organiziranosti, da bi lahko obvladovali povečan obseg<br />
pretovora. Najboljši primeri poslovne prakse se ne prenašajo med upravljalci, kar<br />
omejuje povečanje učinkovitosti mednarodnih storitev v kombiniranem prometu<br />
Mednarodna koordinacija razvoja novih terminalov<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega tovornega prometa – vizija CER<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
ERTMS koridor<br />
Podaljšek ERTMS koridorja<br />
V delu<br />
koridorji<br />
Ključna dejstva 2006<br />
- 18 držav<br />
~ 25.000 km<br />
~ 400 mio vlakovnih km p.a.<br />
~ 135 mia ntkm p.a. (35%<br />
vsega evrop. tov. prometa)<br />
13 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Corridor D +/- & TEN Project št. 6<br />
V obstoječih okvirih na koridorju D+/- od Lyona do Zahonya in Soprona pričakujemo 55%<br />
rast povpraševanja v obdobju 2007/2020.<br />
55% rast povpraševanja je pričakovana tudi na slovenskem delu koridorja.<br />
Z vpeljavo evrovinjete in uveljavitvijo principa eksternih stroškov bo <strong>za</strong>radi sprememb v<br />
modal splitu mogoče pričakovati dodatno povečanje povpraševanja.<br />
Jasno je, da takšno povečanje ne bo mogoče doseči le z optimi<strong>za</strong>cijo uporabe obstoječe<br />
infrastrukture.<br />
Dejansko pričakujemo, da bo s povečanjem interne produktivnosti in učinkovitosti poslovanja<br />
v železniški panogi mogoče absorbirati tretjino povečanega povpraševanja.<br />
Ostali dve tretjini bo mogoče obvladati le s koordiniranim načrtovanjem investicij v železniško<br />
infrastrukturo (odprava ozkih grl, povečanje kapacitet terminalov in postaj, ERTMS in<br />
harmoniziranje vlakovne dolžine). Za to je potrebnih 20,7 mia Euro v obdobju 2007-2020. Za<br />
usposobitev slovenskega poteka koridorja D je potrebnih 7,4 mia EUR (načrtovanih 0,6 mia<br />
EUR)<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Dolgoročna rast železniškega prometa <strong>za</strong>hteva 4 vrste investicij<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
1<br />
Infrastrukturni<br />
parametri*<br />
2 Ozka grla<br />
3 Terminali<br />
4 ERTMS<br />
Harmoni<strong>za</strong>cija in optimi<strong>za</strong>cija infrastrukturnih<br />
parametrov na enotni koridorski standard <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev optimalnega izkoriščanja koridorja<br />
Zagotovitev <strong>za</strong>dostnega števila vlakovnih poti<br />
(slot) na posameznih odsekih in vozliščih, ki<br />
izkazujejo omejitev kapacitet<br />
Razširitev obstoječih terminalov in izgradnja<br />
novih terminalov <strong>za</strong> podporo rasti v<br />
kombiniranem prometu<br />
Standardi<strong>za</strong>cija signali<strong>za</strong>cije na koridorjih in<br />
uvedba ravni 2 <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
interoperabilnosti vlečnih sredstev na koridorju<br />
* Infrastrukturni parametri: dolžina vlakov, osni pritiski, nakladalni profili,<br />
hitrost<br />
- Ustvari dodatne<br />
kapacitete <strong>za</strong> žel.<br />
promet (11%)<br />
- Omogoča izboljšanje<br />
interne produktivnosti<br />
prevoznikov (10%)<br />
- Ustvari dodatne<br />
kapacitete na žel.<br />
infrastrukturi (61%)<br />
- Pogoj: 20% povečanje<br />
produktivnosti na<br />
področju infrastrukture<br />
15 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Odprava ozkih grl bi <strong>za</strong>gotovila povečanje obsega žel. prometa <strong>za</strong><br />
61% do leta 2020<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
Koridor<br />
Ozn. Države<br />
Dolžina<br />
koridorja<br />
km<br />
Obseg<br />
prometa<br />
mia ntkm<br />
Pričakovana<br />
rast do 2020<br />
16 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.<br />
v %<br />
CAGR<br />
%
Dolžina vlakov je najučinkovitejši infrastrukturni parameter<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
17<br />
Dolžina vlakov<br />
- Najpomembnejši parameter <strong>za</strong> zmanjšanje<br />
operativnih stroškov prevoznikov in povečanje<br />
kapacitete vlakovnih poti<br />
- Standardi<strong>za</strong>cija na 750m, 835m, 1000m<br />
upoštevajoč:<br />
- topografijo, ki vpliva na max. maso vlaka<br />
- splet vlakov vpliva na dolžino<br />
Hitrost vlakov<br />
- Težnje po harmoni<strong>za</strong>ciji na 100 km/h<br />
predvsem pri izgradnji novih prog, vendar<br />
omejena koristnost<br />
- Povečanje nad 100 km/h ni koristno:<br />
- znižanje skupne mase/izkoriščenosti<br />
vlakov<br />
- potreba po specialni opremi in vozilih<br />
- prioriteta potn. prometa ovira tov. promet<br />
- splet vlakov vpliva na dolžino - potreba po specialni opremi in vozilih<br />
Osni pritiski<br />
- 22,5 tonski osni pritisk je standard, ki ga<br />
posamezni progovni odseki ne dosegajo<br />
- Povečanje na 25 t/os ni prioriteta:<br />
- drago, saj je potrebno nadgraditi ves<br />
koridor<br />
- omejen vpliv na produktivnost, saj so<br />
imajo tov. vlaki omejeno skupno maso<br />
- nizek vpliv na modal split<br />
Nakladalni profil<br />
- Potreba po harmoni<strong>za</strong>ciji na P/C 45, ki<br />
<strong>za</strong>došča <strong>za</strong> podporo močno rastočemu<br />
pomorskemu intermodalnemu prometu<br />
- Na posameznih koridorjih potreba po<br />
nadgradnji na P/C 400 (<strong>za</strong>bojniki, RoLa)<br />
- Omejena koristnost <strong>za</strong>radi razpoložljivosti<br />
obvoznih poti<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Povečanje dolžine vlakov bi <strong>za</strong>gotovilo dodatnih 10% rasti žel.<br />
prometa<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
18<br />
Koridor<br />
Predlagano<br />
povečanje<br />
v metrih<br />
Ocenjeno povečanje kapacitete<br />
vlakovnih poti<br />
v %<br />
Dodatne kapacitete bodo<br />
<strong>za</strong>polnjene že s<br />
povečanjem interne<br />
produktivnosti prevoznikov<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Ocena potrebnih investicij v železniško infrastrukturo <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev pogojev <strong>za</strong> rast železniškega prometa<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
19<br />
1<br />
2<br />
3<br />
4<br />
Infrastrukturni<br />
parametri<br />
Ozka grla<br />
Terminali<br />
ERTMS<br />
Koridorji (v mia EUR)<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Obseg ravni in intenzitete investicij po državah<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
Investicije pod 5 mia EUR/km<br />
Investicije med 5 in 10 mia EUR/km<br />
Investicije nad 10 mia EUR/km<br />
Investicije v mia EUR<br />
20 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Pogoji <strong>za</strong> rast železniškega prometa v Sloveniji<br />
Podpora vsem tehničnim, operativnim in komercialnim rešitvam, ki bodo<br />
povečevale tržno privlačnost in povprečno izkoriščenost kapacitet tovornih vlakov v<br />
Sloveniji<br />
Podpora vsem infrastrukturnim izboljšavam, ki bodo omogočale uporabo daljših in<br />
težjih vlakov<br />
Določitev pravičnih in enakopravnih okvirnih pogojev poslovanja <strong>za</strong> vse<br />
transportne nosilce z upoštevanjem eksternih stroškov<br />
Določitev fiskalnih in drugih ukrepov <strong>za</strong> vzpodbujanje intermodalnosti in usmerjanje<br />
prometnega sistema k sodobnim (in ekonomsko upravičenim) rešitvam v<br />
oskrbovalnih verigah<br />
Razvoj logističnih terminalov, pretovornih terminalov in intermodalnih vozlišč<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Odgovornost <strong>za</strong> trajnostni razvoj prometa je skupna<br />
INFRASTRUKTURA<br />
parametri<br />
kapacitete<br />
interoperabilnost<br />
PREVOZNIKI<br />
storitve<br />
kakovost<br />
kapacitete<br />
tehnologija<br />
okoljski vidiki v<br />
nakupnem<br />
odločanju<br />
KUPCI<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
23<br />
mag. Igor Hribar<br />
Slovenske železnice d.o.o.<br />
Tel: +386 1 29 14 300<br />
Fax: +386 1 29 14 815<br />
igor.hribar@slo-zeleznice.si<br />
Hvala <strong>za</strong> pozornost.<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Change language