Letnik XVI/18 - Ministrstvo za obrambo

S 

v 

Revija 

Slovenska vojska 

Jezikoslovci in vojaški 

strokovnjaki z roko v roki 

V Mostah sodobna 

telovadnica SV 

Zračni bojevniki 

Leto XVI 

14. 11. 2008 

številka 

18 


na Počku prikazala 

svoje zmožnosti 

Cena 0,21 €

sv 18 SPREMLJAMO 

Minister Erjavec in 

general Gutman položila 

vence na Žalah 

Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, sta minister za obrambo Karl 

Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik 

Albin Gutman z delegacijo v četrtek, 30. oktobra, položila venca pri spomeniku 

padlim v vojni za Slovenijo 1991. Generalpodpolkovnik Gutman 

je položil venec v spomin padlim v letih 1941–1945 tudi pri spominskem 

parku na ljubljanskih Žalah. SOJ 

Fotografiji: Emil Jalovec 

Natove ladje na obisku v Kopru 

V četrtek, 23. oktobra, je v koprsko pristanišče priplula skupina ladij Natovih stalnih 

pomorskih sil (Standing NATO Maritime Group 1). Skupina štirih ladij z nekaj manj kot 800 

mornarji je bila na obisku v Republiki Sloveniji do ponedeljka, 27. oktobra. 

Fotografija: SOJ 

Skupino so sestavljale španska 

fregata ESPS Almirante Juan de 

Borbon (poveljniška ladja), ameriška 

fregata USS Taylor, poljska 

fregata ORP General K. Pulaski 

in nemška oskrbovalna ladja 

FGS Spessart. Obisk v Sloveniji je 

potekal med načrtovano plovbo 

skupine po Sredozemskem morju 

in je bil namenjen nadaljevanju 

ter krepitvi vojaškega sodelovanja 

med silami zavezništva. Fregate 

so tip vojaških ladij za opravljanje 

različnih nalog, in sicer pomorsko 

izvidovanje, protipodmorniško 

bojevanje, protizračno obrambo 

pomorske bojne skupine oziroma 

flote in protiladijsko bojevanje. 

Povprečna dolžina fregat je 

140 metrov, na njih pa je navadno 

med 150 in 250 mornarjev. SOJ 

2

Cena 0,21 € 

SV_18-2008.indd 1 12.11.2008 13:23:52 

vsebina 

SPREMLJAMO 

2 Minister Erjavec in general Gutman položila vence na Žalah 

2 Natove ladje na obisku v Kopru 

19 Največ tujih vojaških atašejev na MO 

19 Srečanje služb za odnose z javnostmi obrambnih ministrstev 

držav EU 

ZMOŽNOSTI 2008 

4 SV na Počku prikazala svoje zmožnosti 

oBJAVE 

15 Št. 275/14. november 2008 

PREDSTAVLJAMO VAM 

20 Zračni bojevniki 

ŠPORT V VOJSKI 

23 V Mostah sodobna športna dvorana 

SINDIKALNE NOVICE 

24 Socialnega dialoga znotraj MO ni 

CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 

26 Usposabljanje civilnih strokovnjakov za CIMIC 

STROKOVNE TEME 

28 Jezikoslovci in vojaški strokovnjaki z roko v roki 

RAZVEDRILO 

30 Prigode vojaka Naceta 

30 Poiščite razlike 

31 Križanka 


potrdila bojne zmožnosti 

Enote Slovenske vojske so konec prejšnjega meseca na osrednjem 

vadišču SV na Počku na največji letošnji vaji Zmožnosti 

2008 prikazale znanje in izurjenost pri ravnanju z orožjem in 

oborožitvenimi sistemi ter novosti v oborožitvi enot Slovenske 

vojske. Več kot 700 pripadnikov stalne sestave SV in pogodbenih 

rezervistov iz vseh rodov je dokazalo, da skupaj zmorejo veliko, 

kot se je glasil slogan letošnje vaje. Tudi slabo vreme, ki je udeležence 

spremljalo večino vaje, ni bistveno vplivalo na izvedbo 

načrtovanih aktivnosti, predvsem zahtevnih bojnih streljanj 

s kar osemnajstimi različnimi oborožitvenimi sistemi SV. Poleg 

streljanja iz havbic 155 milimetrov, tankov M 84 in M 55 S1 ter 

letal pilatus PC-9 M smo si lahko ogledali tudi streljanja z novo 

pehotno oborožitvijo SV ter novima protioklepnima sistemoma 

RGW 90 in spike. Največ zanimanja vojaške in laične javnosti je 

bilo za prvo javno predstavitev streljanja z novimi oborožitvenimi 

sistemi srednjega kolesnega oklepnega vozila 8 x 8 patria. 

Da so sodelujoče enote na vaji svoje delo opravile tako dobro, 

je zasluga tudi drugih enot, ki so skrbele za podporo delovanja. 

V pripravah na izvedbo vaje so veliko pozornost namenili pripravi 

in ureditvi osrednjega vadišča, pripravi bojne tehnike in oborožitve 

ter razvijanju medsebojnega zaupanja med sodelujočimi 

enotami. Inženirska enota je več kot dva meseca urejala vadišče, 

UVODNIK 

strelišča, opazovalnice in dovozne ceste ter v tem času izkopala, 

prepeljala in vgradila več kot 8000 kubičnih metrov razsutega 

materiala. Prav tako so v kampu Gloria III razširili prostor za 

šotore in uredili parkirišča za vozila ter dodaten prostor za predstavitev 

opreme ter enot Slovenske vojske. Vse sodelujoče enote 

na vaji so z nemoteno izvedbo aktivnosti in, kar je najpomembneje, 

brez poškodb dokazale visoko strokovno usposobljenost 

ter motiviranost pri opravljanju zahtevnih vojaških nalog, kar je 

v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik Republike Slovenije 

in vrhovni poveljnik Slovenske vojske dr. Danilo Türk, ki je pripadnicam 

in pripadnikom SV čestital za uspešno izvedeno nalogo 

ter prispevek pri zagotavljanju varnosti Slovenije v domovini in 

svetu ter pri krepitvi domoljubja. Prav takšnega, ki smo ga lahko 

zadnjič videli pred sedemnajstimi leti ob enem najpomembnejših 

zgodovinskih dogodkov slovenskega naroda, to je ob odhodu 

zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Republike Slovenije. 

Marko Pišlar 

UREDNIK 

kolofon 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 28. novembra 2008. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat 

na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, 

niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. 

Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). 

Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana 

Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 

Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si 

Urednik: Marko Pišlar 

Novinar: mag. Roman Bric 

Fotograf: Bruno Toič 

Tajnica uredništva: Milena Topolovec 

Oblikovna zasnova: Polona Čelhar 

Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. 

Naklada: 10.600 izvodov 

Izkrcanje specialne 

enote SV v akciji 

iskanja in reševanja 

sestreljenega pilota na vaji 

Zmožnosti 2008 

Fotografija na naslovnici: 

Marko Pišlar 

Oblikovanje naslovnice: 

Polona Čelhar 

S 

V 

REVIJA 

SLOVENSKA VOJSKA 

Leto XVI 

14. 11. 2008 

ŠTEVILKA 

1 8 




telovadnica SV 

Zračni bojevniki 


na Počku prikazala 


3

sv 18 ZMOŽNOSTI 2008 

SV na Počku prikazala 


Besedilo: pripadniki 72. brigade SV, BRZOL, Marko Pišlar in Borut Podgoršek 

Fotografije: Bruno Toič in Marko Pišlar 

4

28. in 29. oktobra je na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček pri Postojni 

potekala letošnja osrednja vojaška vaja Slovenske vojske Zmožnosti 2008, na 

kateri je prvič skupaj sodelovalo več kot 700 pripadnic in pripadnikov stalne 

sestave ter pogodbenih pripadnikov rezervne sestave Slovenske vojske. Vaja 

Zmožnosti 2008, ki je pod sloganom Skupaj zmoremo potekala v organizaciji 

in pod vodstvom 72. brigade SV, je vključevala prikaz bojnih zmožnosti enot 

Slovenske vojske in predstavitev na novo uvedene oborožitve ter vojaške 

opreme. Po koncu vaje je na Počku potekala tudi vojaška slovesnost s postrojem 

udeležencev vaje in drugih pripadnikov SV ob 17. obletnici odhoda zadnjega 

vojaka JLA iz Slovenije, udeležili pa so se je tudi najvišji predstavniki MO in SV, 

med drugimi predsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk. 

Bojno streljanje s havbicami 155 mm 

je izvajalo 180 pripadnikov SV, 

od tega je bilo 80 pogodbenih 

rezervistov. Pripadniki 460. AB so na 

vaji izvedli klasično bojno artilerijsko 

streljanje z artilerijsko baterijo. 

Skupno delovanje stalne sestave in PPRS 

Vaja Zmožnosti 2008 je bila razdeljena na tri delovne 

točke. Na prvi sta bila na širšem območju 

tankovskega vadišča Grmača prikazana stabilizacijsko 

delovanje in delo na kontrolnih točkah, 

kot ga opravljajo pripadnice ter pripadniki SV v 

operacijah kriznega odzivanja. Hkrati je tu potekalo 

artilerijsko bojno streljanje pogodbenih 

pripadnikov rezervne sestave SV s havbicami 

155 mm. V prvem delu so pripadniki 20. MOTB 

in 17. BVP prikazali postopke dela na stalni kontrolni 

točki in predstavitev kontrolne točke, ki 

so jo naredili pripadniki 20. MOTB. Predstavili 

so tudi postopke ob različnih dogodkih, kot 

so ustavitev in pregled vozila ter ljudi, uporaba 

službenega vojaškega psa za odkrivanje 

eksploziva ter uničenje minskoeksplozivnega 

sredstva z robotom z vodnim topom. Prav tako 

je 9. BZO prikazal zmogljivosti raketne baterije 

roland, in sicer raketno orožje roland ter center 

upravljanja ognja roland. Poveljniška baterija je 

predstavila mobilni taktični operativni center. 

Vse baterije 9. BZO so pred vajo sodelovale na 

zahtevnih vajah in bojnih streljanjih v Sloveniji 

ter tujini, zato enota ni bila vključena 

v dinamični del predstavitev. Obiskovalci so 

lahko vstopili v vozila in si ogledali sisteme ter 

naprave, ki omogočajo njihovo delovanje. Na 

območju Grmače je potekalo tudi artilerijsko 

bojno streljanje pripadnikov 460. artilerijskega 

bataljona, na katerem je poleg stalne sestave 

sodelovalo 90 odstotkov pogodbenih pripadnikov 

rezervne sestave SV. Bojno streljanje s 

havbicami 155 mm je izvajalo 180 pripadnikov 

SV, od tega je bilo 80 pogodbenih rezervistov. 

Pripadniki 460. AB so na vaji izvedli klasično 

bojno artilerijsko streljanje z artilerijsko baterijo. 

To pomeni, da so streljali iz šestih top havbic 

TN 90 kalibra 155 mm s pomočjo sistema za 

vodenje in upravljanje artilerijskega ognja. 

Streljanje se je izvajalo na dva cilja z različnimi 

vrstami ognja, in sicer plotun, rafal ter hitri 

ogenj. Na cilje so izstrelili 112 trenutno fugasnih 

projektilov. Navdušenje pogodbene rezerve 

in stalne sestave nad streljanjem je bilo zelo 

veliko. Izstrelki, ki so bili izstreljeni, so padali na 

cilje. Ocena izvedenega streljanja je bila odlična 

in to kljub temu, da ga je ves čas oviralo slabo 

vreme z dežjem ter meglo. Pripadniki PPRS so 

bili zelo ponosni, da so lahko svoje znanje in 

usposobljenost na streljanju prikazali širši ter 

vojaški strokovni javnosti. 

Bojna streljanja z 18 oborožitvenimi 

sistemi SV 

Na drugi delovni točki na vadišču Lip so bile 

prikazane vojaške zmogljivosti posameznih 

enot SV z bojnimi streljanji. Na tej točki je 

pri izvedbi streljanj sodelovalo sedem enot 

Slovenske vojske. Pripadniki 74. motoriziranega 

bataljona SV so predstavili streljanja z osemnajstimi 

različnimi orožji oziroma oborožitvenimi 

sistemi SV. Najprej so streljali z mitraljezoma 

5


Raketiranje ciljev na zemlji 

z letali pilatus PC-9 M 

Podpolkovnik Ernest Anželj, vodja vaje: 

Z uspešno izvedeno vajo Zmožnosti 2008 je več kot 700 pripadnikov 

Slovenske vojske vseh rodov dokazalo, da združeni zmoremo veliko. 

Skoraj 40 odstotkov izvajalcev je bilo pripadnikov pogodbene rezervne 

sestave, ki so končno lahko dokazali, da so enakovredni pripadnikom 

stalne sestave. Vsekakor na vaji ni bilo favoritov. V pripravah na izvedbo 

vaje smo veliko pozornost namenili pripravi osrednjega vadišča ter 

bojne tehnike in oborožitve ter razvijanju medsebojnega zaupanja med 

sodelujočimi, temelječega na poštenosti, lojalnosti, strpnosti, tovarištvu 

in soodvisnosti. Med vajo smo se posvetili tudi domoljubju, redu 

in vojaški disciplini. Menim, da je ne glede na sodobne težnje v vojski 

treba privzgajati in gojiti domoljubje, saj je to temeljno čustvo, iz katerega 

izhajajo vse druge vrednote. Vsi pripadniki so dokazali visoko 

usposobljenost, veseli pa me, da je bila tudi psihosocialno ozračje zelo 

pozitivno kljub slabemu vremenu in velikim obremenitvam. Vse sodelujoče 

bi pohvalili za prikazan vojaški odnos, strokovnost in zavzetost. 

Hvaležen sem poveljniku sil SV in načelniku GŠSV za izkazano zaupanje, 

predsedniku RS in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil dr. Danilu 

Türku pa se zahvaljujem za spodbudne besede ter pohvalo. 

Identifikacija in pregled 

sestreljenega pilota 

browning 12,7 mm na vozilih valuk in hummer, 

nato s podcevnim bombometom ter ročnim 

protioklepnim orožjem RGW 90 ter tremi 

ostrostrelnimi puškami commando 7,62 mm in 

mini hecat 8,6 ter hecate II 12,7 mm. Za ostrostrelci 

smo si prvič lahko ogledali streljanje s 

protioklepnim oborožitvenim sistemom spike, 

ki je še v fazi uvajanja, nato pa še streljanje s 

tremi pehotnimi orožji, in sicer z mitraljezoma 

minimi 5,56 mm in mag 7,62 mm ter puško 

F 2000 S. Nato so pripadniki 74. motoriziranega 

bataljona in 45. oklepnega bataljona iz Pivke 

izvedli taktično vajo z bojim streljanjem ojačan 

vod v napadu. Navedeni vod je bil opremljen s 

petimi tanki, in sicer štirimi tanki M 84 ter tankom 

M 55S1. Napad je bil izveden iz dveh smeri 

na dva rajona ciljev. Posebnost te vaje je bila 

mešana sestava moštev v tankih. V treh tankih 

6 

M 84 so bile posadke stalne sestave iz 45. OKB, 

v enem tanku M 84 je bila posadka pogodbene 

rezerve 45. OKB in v tanku M 55S1 posadka 

iz 74. motoriziranega bataljona iz Maribora. 

Posadke so delovale zelo dobro, kar je rezultat 

odlične izurjenosti, visoke motiviranosti in želje 

po dobro izvedeni vaji. Na streljanju je sodelovalo 

21 pripadnikov pogodbene rezerve in 36 

pripadnikov stalne sestave. Dodatna motivacija 

po pričevanju posadk so bile tarče, ki so bile 

ekološko očiščena, stara bojna oklepna vozila 

BOV in ki so dodatno prispevale k realnosti 

ciljev ter razmer in na katerih so pozneje lepo 

vidni učinki delovanja različnih granat. Za 

izvedbo naloge so namreč uporabili vse tri vrste 

granat, in sicer podkalibrne, kumulativne ter 

trenutno fugasne, zadnje pa so tudi številčno 

prevladovale v bojnem kompletu vozil. Vsak 

tank je imel za izvedbo naloge na voljo sedem 

granat. Vseh 28 granat je zadelo osem različnih 

ciljev, kar je dober dokaz izjemno izurjenih posadk 

in zanesljive, natančne, dobro vzdrževane 

ter servisirane bojne tehnike in vseh sistemov 

v njej. Za brezhibno delovanje bojne tehnike so 

na vaji skrbeli poleg posadk predvsem pripadniki 

poveljniško-logistične čete 45. OKB. Tudi 

ta struktura je bila na terenskem usposabljanju 

mešana, in sicer so imeli v svoji sestavi osem 

pripadnikov pogodbene rezerve. 

Podpora delovanja iz zraka 

Sledila je taktična vaja iskanja in reševanja 

v boju (combat search and rescue – CSAR). 

Postopke iskanja in reševanja v boju ter njihovo 

izurjenost za izvedbo tako zahtevnih nalog so 

nam demonstrirali pripadnik ESD, 15. HEB s

Obiskovalci vaje so se lahko preizkusili 

tudi v plezanju na umetni plezalni steni. 

7


Skupni postroj udeležencev vaje in proslave ob 

17. obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije 

Major Vlado Bevetek, poveljnik 45. OKB: 

Vsi pogodbeni rezervisti 45. OKB so se prostovoljno javili na vajo, 

čeprav so končali šele drugo fazo usposabljanja na ravni oddelka 

bojnega vozila in imajo že opravljene vse pogodbene obveze za 

letos. Težava je bila izbrati tri najboljše pripadnike pogodbene rezerve 

med 13 odličnimi tankisti, ki so se prostovoljno odzvali. Vse 

posadke so bile dobro usklajene, tako da so delovale zanesljivo in 

profesionalno. Med nalogo ni bilo opaziti razlik med posadkami, 

saj so vse delovale kot sinhroniziran, dobro izurjen in visoko motiviran 

vod. Menim, da je moštvo z dobro tehniko odlično in nad 

pričakovanji opravilo svojo nalogo, kar pa je najpomembneje za 

nas, poveljujoče, da v enoti ni bilo nobene nezgode, poškodbe ali 

izrednega dogodka. 

helikopterjema bell 412 in cougar ter LETŠ z 

letali pilatus PC-9 M. Pripadniki ESD so iz dveh 

helikopterjev bell 412 ob zaščiti letal pilatus 

PC-9 M izvedli desant na lokacijo ponesrečenca, 

zaščitili teren, identificirali sestreljenega pilota 

in ga evakuirali s pomočjo helikopterja cougar 

na varno lokacijo. V resničnih razmerah v 

sovražnem okolju pod nasprotnikovim ognjem 

akcija reševanja in iskanja ne sme trajati več 

kot deset minut. Po koncu prikaza reševanja 

sestreljenega pilota so potekala streljanja z 

letaloma pilatus PC-9 M, ki sta prikazala učinke 

streljanja z mitraljezi 12,7 mm, pri čemer se je 

vsak mitraljez napolnil z 250 naboji, porabljena 

8

pa je bila manjša količina, odvisno od dolžine 

rafala. Letala pilatus PC-9 M so streljala tudi 

z raketami hydra 2,75'' (70 mm) z bojnimi 

fugasnimi glavami HE-151. Vsako letalo je bilo 

oboroženo z dvema sedemcevnima lanserjema. 

Prikaz podpore iz zraka se je končal z odmetom 

vadbene bombe BDU-33 na cilje na zemlji, 

pri čemer je vsako letalo nosilo šest bomb. Žal 

OSVAD Poček trenutno ne omogoča odmetavanje 

bomb večjega kalibra oziroma teže. Prikaz 

na delovni točki dve so končali pripadniki 

specialne enote 17. BVP – PEST s taktično vajo, 

na kateri so poleg izurjenosti demonstrirali 

tudi možnosti uporabe pištole, puške H & K ter 

Major Dragan Pavkovič, poveljnik 460. AB: 

Vajo Zmožnosti 2008 smo v naši enoti razumeli kot priložnost pokazati, 

kaj znamo in zmoremo. Vpoklicali smo pogodbene pripadnike rezervne 

sestave, ki so se v 90 odstotkih odzvali našemu vabilu. Sledila sta usposabljanje 

posadk in urjenje postopkov, kar nam je omogočilo, da smo 

kakovostno opravili svoje naloge v okviru vaje. Vaja je potekala brez 

napak in, kar je najpomembneje, brez poškodb. Pogodbeni rezervisti 

so samostojno opravljali vse naloge med bojnim streljanjem, in sicer od 

izvidnikov, meteorologov, računcev, topografov do članov ognjenih posadk 

in poveljnikov oddelkov. Prav tako so skrbeli za varovanje tabora 

in logistiko. Visoka motiviranost in zadovoljstvo pripadnikov PPRS sta 

bila dodatna spodbuda za trud pripadnikov stalne sestave 460. AB, ki 

so ga vložili v priprave na izvedbo vaje. 

9


Podpolkovnik Rudi Košmrlj, namestnik vodje vaje: 

Vaja s prikazom zmožnosti sodobne Slovenske vojske je bila kompleksna 

in organizacijsko obsežna naloga 72. brigade, v izvedbo katere so bili 

vključeni vsi zavodi in enote Slovenske vojske. Za pripravo in izvedbo 

vaje je bilo organizirano vodstvo vaje iz sestave poveljstva 72. brigade s 

funkcijskimi skupinami za podporo, koordinacijo, spremljanje in vodenje 

vaje, ki je skozi štabno delo vključevalo častnike za povezavo iz vseh 

sodelujočih enot. Zahtevnost naloge je določala z organizacijskega vidika 

projektni pristop, ki je potekal skozi tri faze. V prvi fazi smo opredeli 

konceptualno ali idejno zasnovo vaje, pri čemer smo sledili zastavljenim 

ciljem, kot so celovite predstavitve sodobnih sredstev in opreme, prikaz 

izurjenosti in bojnih zmogljivosti ter predstavitve dela nalog Slovenske 

vojske v operacijah kriznega odzivanja. Za celovito predstavitev Slovenske 

vojske smo med izvajalce vaje poleg stalne sestave vključili tudi 

pogodbene pripadnike rezervne sestave. V drugi organizacijsko pripravljalni 

fazi smo posamezne dele vaje iz sestav različnih organizacijskih 

enot združevali v tri povezane celote pod enotnim vodstvom vaje. Tretja 

faza je bila izvedba vaje, s katero smo potrdili ocene pripravljenosti 

Slovenske vojske skozi učinkovita delovanja, ki so izraz usposobljenosti, 

izurjenosti ter kooperativnosti tako med enotami kot med pripadniki 

stalne sestave in pripadniki pogodbene rezervne sestave. 

šibrenice. Celotna aktivnost na delovni točki 

dve se je končala z demonstracijo streljanja z 

oborožitvenimi sistemi na SKOV 8 x 8 patria. 

Predstavili novo opremo in oborožitev SV 

V tretjem delu sta bila na območju Bil taktičnotehnični 

zbor oborožitve in opreme poveljstev 

ter enot SV in vojaška baza Gloria III. Tu so si 

obiskovalci lahko ogledali oborožitev in opremo, 

ki je bila uporabljena ob izvedbi streljanj, ter 

sredstva in opremo SV, ki jih poveljstva in enote 

uporabljajo pri opravljanju nalog ter aktivnostih 

v domovini in operacijah kriznega odzivanja v 

tujini. Na taktično-tehničnem zboru so svojo 

opremo in sredstva predstavili 1. brigada, 

72. brigada, BRZOL, Poveljstvo za podporo, 

17. bataljon vojaške policije, 11. bataljon za 

zveze, 430. mornariški divizion in enota za specialno 

delovanje. Poudarek je bil na sredstvih, 

ki so bila uvedena v operativno uporabo v SV v 

zadnjem obdobju. Poleg tega so si obiskovalci 

lahko ogledali tudi tank M 55 S, bojno vozilo 

pehote BVP M 80, protioklepna sistema spike in 

RGW 90, opremo za oskrbo, gorniško opremo, 

most eurobridge ter inženirska sredstva za 

zaščito in reševanje, vozila in sisteme za dekontaminacijo, 

helikopterje SV, mobilni veterinarski 

laboratorij, zaščitna sredstva in opremo, 

sredstva zvez, potapljaško opremo ter opremo 

in oborožitev pripadnikov 17. bataljona vojaške 

policije ter enote za specialno delovanje. 

Med pripravami prepeljali več kot 

8000 kubičnih metrov materiala 

Da so enote na vadišču Poček lahko svoje delo 

opravile tako dobro, so poskrbele tudi druge 

enote SV, med njimi 18. BJRKBO, ki je poleg 

podpore izvedbe vaje prevzel tudi organizacijo 

in zagotavljanje varovanja. 14. inženirski bataljon 

je s pripadniki inženirske čete z gradbeno 

mehanizacijo več kot dva meseca urejal vadišče, 

strelišče, opazovalnice, ceste, parkirišča itn. 

Z začetkom načrtovanja vaje in izvajanjem 

prvih izvidovanj so se avgusta na poligonu 

Poček začela prva pripravljalna gradbena dela. 

Količina načrtovanih del je bila velika, poleg teh 

nalog pa so se med izvajanjem del še dodatno 

Bojno streljanje mešanih posadk stalne sestave 

in pogodbene rezerve SV s tanki M 84 in M 55 S1 

10

Desant pripadnikov enote za specialno 

delovanje iz helikopterja bell 412 

Vito Muhič, vojaški kaplan: 

Na vojaški vaji sem skupaj s svojimi sodelavci 

iz Vojaškega vikariata skrbel za duhovno 

oskrbo pripadnikov. Poleg bogoslužij smo 

zanje pripravili tudi kulturni večer. 

pojavljale izredne naloge in naloge, ki so bile 

povezane z dodatnimi potrebami posameznih 

enot SV. Inženirska četa je v tem času izkopala, 

prepeljala in vgradila več kot 8000 kubičnih metrov 

razsutega materiala, in sicer peska, zemlje, 

skal ter drugega. Posebna oteževalna okoliščina 

za njihovo nemoteno delo je bilo dejstvo, da 

so hkrati druge enote izvajale usposabljanja in 

bojna streljanja, ki so omejevala prosto uporabo 

gradbene mehanizacije na vadišču. Kljub vsem 

težavam zaradi težkih vremenskih razmer, 

usposabljanjem enot na Počku in pomanjkljivi 

logistični oskrbi so pripadniki bataljona opravili 

vse načrtovane naloge. Dela so se hkrati začela 

na več lokacijah, in sicer najprej pri pripravi ter 

urejanju razglednih ploščadi in cest do njih pri 

Lipah, poleg tega se je tam uredilo tudi parkirišče 

za avtobuse. Na Bilah v kampu Gloria III so 

razširili prostor za šotore in uredili parkirišče 

za vozila, poleg tega pa tudi prostor za predstavitev 

opreme ter enot Slovenske vojske. Popravili 

so devet kilometrov cest na vadišče Poček, 

pri tem pa so inženirski četi pomagali tudi 

pripadniki PPRS, ki so v tem času izvajali redno 

usposabljanje, predvsem z ročnim delom pri 

urejanju cestišča. Izvedli so dela pod Grmačo, 

kjer je bilo treba urediti parkirišča za vozila in 

popravila položajev za havbice. Pripadniki inženirske 

čete so bistveno pripomogli k pravočasni 

in kakovostni izvedbi del. Ne smemo pozabiti 

niti drugih pripadnikov 14. inženirskega bataljona, 

ki so z različnimi deli, kot sta pospravljanje 

vej in ureditev maskiranja, pripomogli k 

uspešni izvedbi nalog. Po uspešno končani vaji 

so pripadniki 14. inženirskega bataljona uredili 

teren in pobrali ostanke, 157. POVLOGB pa je 

s svojimi pirotehniki in ob pomoči opazovalca 

zadetkov iz 460. AB poskrbel za varno uničenje 

neeksplodiranih sredstev. Izvedba vaje Zmožnosti 

2008 je bila tudi velik logistični projekt, zato 

so bili pri logistični podpori zelo angažirani 

pripadniki 72. poveljniško-logističnega voda, ki 

je imel nalogo pripraviti namestitveni prostor 

za nastanitev vodstva vaje in sodelujočih enot 

na vaji ter sodelovati pri zagotavljanju nemotenega 

delovanja baze Gloria III. Pri pripravi na 

prevzem in nastanitvi v bazi so zelo dobro sodelovali 

s 670. poveljniško-logističnim bataljonom 

in skupaj zagotovili ustrezno namestitev vseh 

sodelujočih na vaji. Logistično podporo enot 

BRZOL, in sicer 15. HEB ter LETŠ, je izvajala 

107. letalska baza, ki je imela v širšem vodstvu 

vaje častnika za povezavo, sodelovala pa je s 

četo za podporo letenja (ČPL) in četo za komunikacijo, 

informatiko in navigacijske sisteme 

(ČKIRS). Iz ČPL sta sodelovali dve skupini, in 

Podpolkovnik Igor Strojin, poveljnik BRZOL: 

Z letalskim delom predstavitve smo bili zadovoljni, kar potrjujejo tudi 

številne pohvale obiskovalcev. Na vaji so enote BRZOL prikazale vajo 

bojnega iskanja in reševanja, ki je v sklepnem delu vključevala tudi bojno 

streljanje z letali pilatus PC-9M. Bojnih zmogljivosti sredstev ZO žal 

v Sloveniji zaradi prostorskih razmer ne moremo prikazati, je pa zato 

raketna baterija roland pred kratkim izvedla zelo uspešno taktično vajo 

z bojnim streljanjem na Kreti. Za BRZOL je bila predstavitev notranji 

javnosti zelo pomembna zaradi predstavitve naših zmogljivosti v smislu 

prihodnjega združenega bojevanja rodov. Predstavitev naših enot 

na vaji je bila pomembna tudi zaradi pridobivanja novega kadra, saj 

se tako lahko seznani z delom na sicer zelo zanimivem, vendar hkrati 

zahtevnem področju. 

11


sicer skupina za prevzem bojnega streliva za 

zrakoplove s štirimi pripadniki, ki so opravljali 

dnevne dvige bojnega streliva na dveh lokacijah, 

ter skupina za postavitev tarč prav tako s 

štirimi pripadniki, ki je vsak dan pripravljala 

tarče na rajonu tarč OSVAD Poček. Sodelovali 

so tudi s četo za komunikacijo, informatiko in 

navigacijske sisteme, ki je zagotavljala taktične 

zveze (TTKS) za potrebe 72. brigade SV z 

osmimi pripadniki. Na letališču Cerklje ob Krki 

je delovala še dežurna letalska ekipa (DLE) šestnajstih 

pripadnikov, ki so zagotavljali dežurno 

gasilsko-reševalno službo ter oskrbo. 

Majorka Tanja Pečnik, vodja delovne točke bojnih streljanj: 

Glavna naloga je bila, da civilni in strokovni javnosti predstavimo tako 

naše znanje in izurjenost v ravnanju z orožjem in oborožitvenimi sistemi, 

ki ga imamo, kot tudi da prikažemo novosti v oborožitvi enot Slovenske 

vojske. Prav tako smo z vajo želeli prikazati nekatere taktične postopke, 

ki jih niti mi v Slovenski vojski niti v civilni javnosti ne moremo videti 

prav pogosto. Vsi, ki smo sodelovali na vaji ali smo si jo ogledali, smo 

bili lahko več kot zadovoljni s prikazanim znanjem in usposobljenostjo 

vseh posameznikov ter posadk. Pomembno je poudariti še en vidik te 

vaje, da smo se po precej dolgem času na istem kraju srečali pripadniki 

iz različnih enot, kar je bila odlična priložnost, da smo lahko znova odkrili, 

kaj vse imamo, znamo in zmoremo skupaj. 

12

14. inženirski bataljon je s pripadniki 

inženirske čete z gradbeno 

mehanizacijo več kot dva meseca 

urejal vadišče, strelišče, opazovalnice, 

ceste, parkirišča itn. Inženirska četa 

je v tem času izkopala, prepeljala in 

vgradila več kot 8000 kubičnih metrov 

razsutega materiala, in sicer peska, 

zemlje, skal ter drugega. 

Država brez vojske ni varna niti spoštovana 

Na sklepnem postroju pripadnic in pripadnikov 

SV ob koncu vaje Zmožnosti 2008 so se 

s krajšo slovesnostjo spomnili tudi odhoda 

zadnjega vojaka nekdanje JA iz Republike 

Slovenije pred sedemnajstimi leti. Ob tej 

priložnosti so zbrane pripadnike SV nagovorili 

načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik 

Albin Gutman, državni sekretar na MO Franci 

Žnidaršič ter osrednji govornik na prireditvi 

predsednik Republike Slovenije in vrhovni 

poveljnik obrambnih sil RS dr. Danilo Türk. 

Generalpodpolkovnik Gutman je v svojem 

nagovoru poudaril, da letošnja vaja, na kateri 

so pripadnice in pripadniki stalne sestave in 

pogodbene rezervne sestave SV prvič delovali 

skupaj, potrjuje, da je slogan vaje Skupaj 

zmoremo dobro izbran, saj so z odlično 

izvedbo vaje pokazali vrhunsko usposobljenost 

in enakovrednost pripadnikov SV. Ob tem je 

še dodal, da so z izvedbo vaje dokazali, da 

zmorejo, znajo in hočejo, kot smo znali, hoteli 

in zmogli pred sedemnajstimi leti ob enem 

pomembnejših zgodovinskih dogodkov slovenskega 

naroda, odhodu zadnjega tujega vojaka z 

ozemlja Republike Slovenije. »Takrat je bil čas, 

ko je Slovenija dosegla popolno suverenost, kar 

je bil sen mnogih rodov slovenskega naroda,« 

je še spomnil generalpodpolkovnik Gutman in 

dodal, da smo lahko ponosni, da pripadamo generacijam, 

ki so prispevale k temu, da smo uresničili 

svoj sen o svobodi. Državni sekretar na 

MO Franci Žnidaršič je v oceni vaje poudaril, 

da je bila bistveno več kot le vaja. »Videli smo 

izurjene, usposobljene in predane pripadnike 

SV. Videli smo odločenost, pogum in domoljubje 

tako kot leta 1991,« je še povedal Žnidaršič 

in dodal, da je odhod zadnjega vojaka JA iz koprskega 

pristanišča pomenil dokončno uveljavi- 

13


Udeležncem vaje je ob koncu čestital 

tudi predsednik RS in vrhovni poveljnik 

obrambnih sil dr. Danilo Türk. 

tev suverenosti Slovenije. Osrednji govornik na prireditvi predsednik RS 

in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk je v svojem nagovoru 

poudaril, da danes živimo v miru in času, ko se ne počutimo ogrožene. 

»Živimo v svetu, kjer je manj velikih oboroženih konfliktov in vojn, kot 

jih je bilo nekoč. Smo člani mednarodnih organizacij, ki so sposobne 

poskrbeti za svojo kolektivno obrambo, in počutimo se varne, toda naša 

varnost nam ni dana sama od sebe. Naša varnost ni zagotovljena za vse 

večne čase,« je dejal dr. Türk in dopolnil, da varnosti ne bomo imeli, če 

ne bomo sami zanjo ves čas skrbeli. Predsednik je prepričan, da država, 

ki nima dobre in sposobne vojske, ne more veljati za varno. Država, ki 

ne zagotovi svoje varnosti, pa ne more biti spoštovana. »Mi želimo biti 

varni in spoštovani, zato moramo imeti domoljubje in Slovensko vojsko, 

ki nam to domoljubje zagotavlja,« je še poudaril dr. Türk. Ob tem je 

pohvalil tudi skladnost, ki so jo na vojaški vaji prikazali pripadniki stalne 

in pogodbene sestave Slovenske vojske. Zahvalil se je tudi vsem pripadnicam 

in pripadnikom SV za uspešno izvedeno vajo in njihov prispevek 

pri zagotavljanju varnosti in krepitvi domoljubja, zato ima po njegovem 

prepričanju Slovenija danes vse možnosti, da svoj ugled in spoštovanje 

v svetu krepi še naprej. Ob koncu je opozoril, da bodo prišle priložnosti, 

ko bodo vojaki odhajali v operacije ali se iz njih vračali in bo spet stal 

pred vojaki. »Ob takih priložnostih bom vedno vedel, da poveljujem 

usposobljeni, dobro motivirani in opremljeni vojski,« je še dejal predsednik 

RS dr. Türk. 

18. BJRKBO je prikazal postopke dekontaminacije. 

Podpolkovnik Jožef Budja, vodja operativnega centra vaje: 

Operativni center (OC) je bil osrednji organ vaje, v katerega so se zbirali vsi 

podatki in informacije, ki smo jih obdelovali, ter na podlagi tega usklajevali 

aktivnosti in vodili vajo skladno z načrti. Usklajevali in vodili smo delovanje 

na delovnih točkah ter med njimi, delovanje vseh področij zagotovitve delovanja 

na delovnih točkah, delovanje baze Gloria III, varovanje baze Gloria 

III in OSVAD Poček ter dežurstvo baze Gloria III združeno z operativnim 

dežurstvom 72. brigade. OC smo oblikovali skladno s strukturo organiziranosti 

vodstva vaje v fazi priprav, s katero smo zagotavljali redno delovanje 

poveljstva 72. brigade in vzporedno načrtovanje ter priprave na izvedbo 

vaje. Delovanje OC smo povezali s taktično vajo poveljstva, tako da smo 

omenjeni strukturi organiziranosti dodali skupino za podporo delovanja 

vodstva vaje s kadrovsko, operativno in logistično funkcijo. S poveljstvom, 

namensko organiziranim za vodenje vaje, smo izvedli alarmiranje, premik 

na rezervno poveljniško mesto, oblikovanje rezervnega poveljniškega mesta, 

upoštevajoč začasno strukturo, vodili vajo v terenskih pogojih delovanja 

in izvajali operativno dežurstvo 72. brigade združeno z dežurstvom baze 

Gloria III. Izvajanje vseh aktivnosti, usmerjenih v vodenje vaje, je zahtevalo 

veliko angažiranje pripadnikov poveljstva 72. brigade v vseh korakih izvedbe 

vaje. Uspešno izvedena vaja je dokaz, da je bila organiziranost ustrezna 

in da je dinamika izvajanja posameznih faz priprave vaje in korakov njene 

izvedbe zagotovila primerno vodenje aktivnosti. 

SAF demonstrates its capabilities 

This year's largest military exercise of the Slovenian Armed Forces, 

called Zmožnosti 2008 (Capabilities 2008), was held on 28 and 29 October 

2006 at the exercise training area at Poček near Postojna. This 

was the first time that members of regular and reserve formations (700 

strong, male and female) have participated in a joint exercise. The 

exercise, conducted under the motto "Together, we can", was organised 

and carried out by the 72nd Brigade. Its aim was to review the 

military capabilities of SAF units and to demonstrate newly introduced 

weaponry and equipment. The exercise ended with a mass formation 

of participants and other SAF members for a celebration of the final 

retreat of the Yugoslav Army from the territory of Slovenia, in the presence 

of Danilo Türk, President of Slovenia and Commander-in-Chief of 

the Slovenian Armed Forces, and of high representatives of the military 

and the Ministry of Defence. 

14

sv 18 Objave Ministrstva za obrambo 

št. 276 | 14. november 2008 | 1 

3799. 

Na podlagi 3. in 5. odstavka 62. člena 

Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – 

uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena 

Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski 

vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 

116/07) izdajam 

ODREDBO 

O PODELITVI ČINA POROČNIK 

naslednjim kandidatom 19. generacije 

Šole za častnike, ki so uspešno zaključili 

usposabljanje po programu Šole za častnike 

Miro BARAĆ, 1973 

Alojz BERGINC, 1977 

Primož ČUČEK, 1978 

Bojana DIMEC, 1981 

Andraž DOBOVŠEK, 1981 

Darko DOMAJNKO, 1978 

Srečko ÐUROV, 1978 

Simon GANZA, 1982 

Matej HRIBERNIK, 1983 

Edis HRUSTANOVIĆ, 1978 

Klemen IVANUŠA, 1974 

Janez JERALIČ, 1982 

Živa KLEMEN, 1980 

Damijan KORPIČ, 1973 

Rajko KRAČUN, 1978 

Petruška KREK, 1982 

Bernard LUKENDA, 1973 

Mihael MARTINČIČ, 1976 

Tomaž MRLAK, 1977 

Maja NEUDAUER, 1979 

Dejan PAGON, 1981 

Peter PAŠKULIN, 1982 

Nataša PETELINKAR, 1975 

Boštjan PINTARIČ, 1978 

Tomaž ROGELJA, 1978 

Damjan SLIVEČKA, 1975 

Anita SOVIČ, 1980 

Matjaž STRMČNIK, 1982 

Robert ŠAJT, 1980 

Jožef ŠARUGA, 1970 

Vincenc Lotos ŠPAROVEC, 1971 

Damijan ŠPELIČ, 1976 

Gregor TKALEC, 1975 

Ela TONIN MALI, 1978 

Špela VESEL, 1981 

Dejan VIDIC, 1973 

Marko ŽITEK, 1980 

Številka: 811-1/2008-873 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3800. 

Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah 

in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list 

RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih 

in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, 

št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 

UGOTOVITVENI AKT 

O ODPOVEDI ČINU 

IN ODREDBO O PRIZNANJU ČINA 

I. Ugotovi se, da se je Davor KOVAČ, 

rojen 1966, dne 1. 7. 2008 pisno odpovedal 

osebnemu činu poročnik. 

II. Davorju Kovaču se prizna čin štabni 

vodnik. 

Številka: 811-8/2008-17 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3801. 

Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah 

in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list 

RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih 

in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, 

št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 




I. Ugotovi se, da se je Fredi KUKOVEC, 



II. Frediju Kukovcu se prizna čin štabni 

vodnik. 

Številka: 811-8/2008-16 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3802. 

Na podlagi 27. člena Zakona o 

spremembah in dopolnitvah Zakona o 

obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a 

člena Uredbe o činih in poviševanju v 

Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 

87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 




I. Ugotovi se, da se je Miran RADI, rojen 

1970, dne 5. 6. 2008 pisno odpovedal 


II. Miranu Radiju se prizna čin štabni 

vodnik. 

Številka: 811-8/2008-20 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3803. 






87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 




I. Ugotovi se, da se je Peter ŠKERBEC, 



II. Petru Škerbcu se prizna čin vodnik. 

Številka: 811-8/2008-18 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3804. 






87/05, 34/06 in 116/07) izdajam 




I. Ugotovi se, da se je Aleksandar ŽIVKOV, 



II. Aleksandru Živkovu se prizna čin 

vodnik. 

Številka: 811-8/2008-19 

Datum: 30. 9. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3805. 

Na podlagi 46. člena Zakona o službi v 

Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in 

15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v 

Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 

34/06 in 116/07) izdajam 




I. Ugotovi se, da se je Dušan NAPEČNIK, 



II. Dušanu Napečniku se prizna čin štabni 

vodnik. 

Številka: 811-1/2008 

Datum: 7. 10. 2008 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3806. 

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi 

(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno 

besedilo) in 3. točke 2. člena Pravilnika o 

priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list 

RS, št. 41/07) izdaja načelnik Generalštaba 

Slovenske vojske 

UKAZ 

O PRIZNANJU 

AMBASADOR KULTURE 

SLOVENSKE VOJSKE 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. točka 

S tem ukazom je določeno priznanje 

Slovenske vojske ambasador kulture 

Slovenske vojske. Določeni so oblika in 

pogoji za podeljevanje tega priznanja. 

2. točka 

Za zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske 

vojske, za izredno uspešno izvajanje 

vojaških nalog in zastopanje interesov 

Slovenske vojske v civilnem okolju, za 

strokovno sodelovanje in zagotavljanje 

pogojev pri izvajanju in razvoju kulturnih 

programov Slovenske vojske, sodelovanju 

ter krepitvi ugleda Slovenske vojske 

podeljuje načelnik Generalštaba Slovenske 

vojske priznanje ambasador kulture 

Slovenske vojske. 

3. točka 

Priznanje se lahko podeli pripadnikom 

Slovenske vojske, vojaškim poveljstvom, 

enotam in zavodom, delavcem ministrstva, 

gospodarskim družbam, zavodom 

in drugim organizacijam, organom, 

posameznikom izven ministrstva in 

tujim vojaškim ter civilnim osebam in 

organizacijam. 

4. točka 

Na predlog prvopodrejenih poveljnikov in 

visokih vojaških predstavnikov Slovenske 

vojske v tujini se načelnik odloči o času in 

številu podeljenih priznanj. 

5. točka 

Predloge za podelitev priznanja lahko 

na predpisanem obrazcu P-1/SV podajo 

poveljniki poveljstev in enot ravni bataljona, 

njim enake ali višje enote ter načelniki 

sektorjev oziroma oddelkov iz sestave 

Slovenske vojske. 

6. točka 

Predloge za podelitev priznanja Slovenske 

vojske sprejema in pregleda pristojna 

kadrovska služba GŠSV ter oblikuje predlog 

za podelitev. 

7. točka 

Ukaz o podelitvi priznanja Slovenske vojske 

se objavi v reviji Slovenska vojska. 

8. točka 

Načelnik GŠSV lahko podeli priznanje 

Slovenske vojske ambasador kulture 

Slovenske vojske po lastni presoji, ne glede 

na določila iz 6. točke tega poglavja. 

II. PRIZNANJE 

2.1 Ambasador kulture Slovenske vojske 

1. točka 

Priznanje ambasador kulture Slovenske 

vojske se lahko podeli pripadnikom 

Slovenske vojske za izredno uspešno 

izvajanje nalog na področju uvajanja 

kulturnih programov, vodenja programov 

in izvajanja kulturnih programov vseh zvrsti, 

za izredne zasluge pri razvoju in višanju 

ugleda Slovenske vojske, promocije njenega 

kulturnega ustvarjanja ter sodelovanja s 

civilnimi organizacijami doma in v tujini. 


vojske se lahko podeli tudi organizacijam 

15


št. 276 | 14. november 2008 | 2 

in društvom ter posameznikom v civilnem 

okolju in tujcem. 

2. točka 


vojske je oblikovano kot elipsa, velikosti 110 

x 105 mm. V spodnji polovici je priznanje 

obrobljeno s stiliziranimi oljčnimi listi. Na 

vrhu je napis AMBASADOR KULTURE 

SLOVENSKE VOJSKE, pod napisom je notni 

zapis vrstice iz himne Republike Slovenije, 

z napisom »Žive naj vsi narodi«. Preko 

notnega zapisa je belo gosje pero. V sredini 

priznanja je pročelje Kadetnice, osrednje 

izobraževalne in kulturne institucije 

Slovenske vojske. V sredini spodnjega dela 

priznanja je grb Slovenske vojske. 

3. točka 

Priznanje je na temno modrem plišu, 

v škatli temno modre barve, velikosti 

150 x 180 mm, slovensko trobojnico in 

izpisom naziva priznanja na zunanjem 

delu pokrova. V zgornjem desnem kotu 

je prostor za nadomestno oznako. Nad 

napisom je vtisnjen znak SV. Na notranjem 

delu pokrova je izpis imena in priimka 

prejemnika ter leto podelitve. 

4. točka 

Prejemnik priznanja prejme zraven 

priznanja še ustrezno listino o podelitvi. 

Izgled in obliko listine določi načelnik GŠSV. 

5. točka 

Nadomestna oznaka za priznanje 

ambasador kulture Slovenske vojske je 

rumen pravokotnik, ki ima na sredini, v 

velikosti tretjine pravokotnika, rdeče polje. 

III. PODELJEVANJE PRIZNANJA 

1. točka 

Priznanje podeljuje načelnik Generalštaba 

Slovenske vojske oziroma poveljniki, ki jih 

načelnik pooblasti. 

2. točka 

Priznanje Slovenske vojske ambasador 

kulture Slovenske vojske se prejemnikom 

vroči na slovesen način, v skladu z določili 

Pravil službe v Slovenski vojski. 

3. točka 

Evidenco o podeljenih priznanjih 

Slovenske vojske vodi kadrovska služba na 

Generalštabu Slovenske vojske. 

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

1. točka 

Ukaz začne veljati naslednji dan po podpisu. 

Številka: 094-1/2008-1546 

Datum: 27. 8. 2008 

Generalpodpolkovnik 

Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3807. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1566 

NAČELNIKA GENERALŠTABA 

SLOVENSKE VOJSKE Z DNE 2. 9. 2008 



besedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika 

o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list 

RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 

priznanje Slovenske vojske, ki ga prejme: 

priznanje ambasador kulture Slovenske 

vojske: 

George PEHLIVANIAN, 1964 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3808. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1641 







RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 

priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo: 

zlato medaljo načelnika GŠSV, 

Dušan GORŠE, 1954 

Marjan GRABNAR, 1951 

Stojan KASTELIC, 1949 

Jože KONDA, 1949 

Marjan MAHNIČ, 1951 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3809. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1667 







RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 


mali nož Slovenske vojske – zlati: 

Miro BARAĆ, 1973 

Alojz BERGINC, 1977 

Primož ČUČEK, 1978 

Bojana DIMEC, 1981 

Andraž DOBOVŠEK, 1981 

Darko DOMAJNKO, 1978 

Srečko ÐUROV, 1978 

Simon GANZA, 1982 

Matej HRIBERNIK, 1983 

Edis HRUSTANOVIĆ, 1978 

Klemen IVANUŠA, 1974 

Janez JERALIČ, 1982 

Živa KLEMEN, 1980 

Damijan KORPIČ, 1973 

Rajko KRAČUN, 1978 

Petruška KREK, 1982 

Bernad LUKENDA, 1973 

Mihael MARTINČIČ, 1976 

Tomaž MRLAK, 1977 

Maja NEUDAUER, 1979 

Dejan PAGON, 1981 

Peter PAŠKULIN, 1982 

Nataša PETELINKAR, 1975 

Boštjan PINTARIČ, 1978 

Tomaž ROGELJA, 1978 

Damjan SLIVEČKA, 1975 

Anita SOVIČ, 1980 

Matjaž STRMČNIK, 1982 

Robert ŠAJT, 1980 

Jožef ŠARUGA, 1970 

Vincenc Lotos ŠPAROVEC, 1971 

Damijan ŠPELIČ, 1976 

Gregor TKALEC, 1975 

Ela TONIN MALI, 1978 

Špela VESEL, 1981 

Dejan VIDIC, 1973 

Marko ŽITEK, 1980 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3810. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1710 



Z DNE 9. 10. 2008 





RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 


medaljo v službi miru: 

Anton KOLER, 1959 

Matej KRAŠOVIC, 1976 

Stipo PETRUŠIĆ, 1964 

Dušan ŠČURI, 1963 

Marko UNGER, 1967 

Robert VERLIČ, 1971 

Darinka ZEMLJIČ, 1961 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3811. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1729 







RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 

priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmeta: 

listino za dosežene uspehe pogodbenemu 

pripadniku RS: 

Matjaž BERGANT, 1979 

David KOTNIK, 1977 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3812. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1709 



Z DNE 13. 10. 2008 





RS, št. 41/07) 

PODELJUJEM 


medaljo v službi miru: 

Branko ČEŠAREK, 1966 

Tom Nino KASTELIC, 1974 

Tomaž PLESTENJAK, 1970 

Andrej SVETANIČ, 1968 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3813. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-621 

POVELJNIKA 1. BRIGADE SV 

Z DNE 7. 8. 2008 


(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) 

in drugega člena Uredbe o činih in 

poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 

99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) 

SE POVIŠA 

naslednja pripadnica stalne sestave: 

v čin poddesetnica: 

Darja TOPOLOVEC, 1976 

Brigadir 

Bojan POGRAJC 

POVELJNIK 

3814. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1527 

NAMESTNIKA NAČELNIKA 

CENTRA ZA DOKTRINO IN RAZVOJ 

Z DNE 11. 8. 2008 

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih 

Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 

41/95) ter skladno z Ukazom o priznanjih 

Centra za doktrino in razvoj, šifra 094- 

1/2006-2 z dne 19. 1. 2006 ob dnevu Centra 

16


št. 276 | 14. november 2008 | 3 

za doktrino in razvoj 

PODELJUJEM 

priznanja za zasluge za uspešno delo in 

sodelovanje pri razvoju in krepitvi CDR: 

1. zlati znak CDR: 

Andrej OSTERMAN 

2. srebrni znak CDR: 

Boris GREGOR 

Andrej JARNI 

Marijo REGEIS 

Milena HAFNER JERIČ 

Valerija BERNIK 

3. bronasti znak CDR: 

Ivo BEDNAŘIK 

Valter BOSOTINA 

Janez DOLINAR 

Lojze FINK 

Marija KREFT 

Ivan KRIŽANEC 

Dušan LEVANIČ 

Samo MAROH 

Ljubo PAJIČ 

Darko RAVNIK 

Djuro SITAR 

Igor SKERBIŠ 

Andrej TELBAN 

4. plaketo CDR: 

Branimir FURLAN 

Cveto IVŠEK 

Jurij JURTELA 

Anton KANDUTI 

Mateja NAGLIČ 

Ludvik OŽVALD 

Lojze SEVŠEK 

Mateja SKUBIC 

Dejan ŠIMAT 

Zdenko UZELAC 

Marjan ZUPANČIČ 

5. pohvalo načelnika CDR: 

Andrej MRAK 

6. zahvalno listino načelnika CDR: 

Izobraževalni center za zaščito in reševanje Ig 

Podpolkovnik 

Bojan GREGORIČ 

NAMESTNIK NAČELNIKA 

3815. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-638 

POVELJNIKA 157. LOGISTIČNEGA 

BATALJONA Z DNE 18. 8. 2008 

Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. 

list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2. člena 


vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 

in 116/07 

SE POVIŠA 



Ksenija SKOK, 1977 

Podpolkovnik 

Vlado PAKIŽ 

POVELJNIK 

3816. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-661 


BATALJONA Z DNE 25. 8. 2008 



Uredbe o činih in povišanju v Slovenski 


in 116/07) 

SE POVIŠA 



Petra LISEC ŠULIGOJ, 1981 

Podpolkovnik 

Vlado PAKIŽ 

POVELJNIK 

3817. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-687 

POVELJNIKA 1. BRIGADE SV 

Z DNE 27. 8. 2008 


list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) in 2. člena 



in 116/07) 

SE POVIŠA 

naslednji pripadnik stalne sestave: 

v čin poddesetnik: 

Gregor SIMONČIČ, 1984 

Brigadir 

Bojan POGRAJC 

POVELJNIK 

3818. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1632 


BATALJONA SLOVENSKE VOJSKE 

Z DNE 29. 8. 2008 



41/95) in Ukaza o priznanjih logističnega 

bataljona, šifra 094-1/2006-23 z dne 29. 5. 

2006 

PODELJUJEM 

priznanja 157. logističnega bataljona, ki jih 

prejmejo: 

1. zlato medaljo 157. LOGB: 

Sajmolov CIGLAR, 1947 

Danilo ČERIČ, 1952 

Franc DROLE, 1951 

Stanko JARM, 1952 

Marija MERŠE, 1955 

Martin MUNIČ, 1947 

Živko VASILEVSKI, 1956 

2. srebrno medaljo 157. LOGB: 

Ernest BERA, 1963 

Alenka KAJFEŽ, 1966 

Franc LORBEK, 1962 

Boštjan OTONIČAR, 1971 

Igor ŠTEMBERGER, 1958 

Boris ŠTIBERNIK, 1968 

Matjaž TROHA, 1977 

Albin VIDRIH, 1970 

Janez VODEB, 1965 

3. bronasto medaljo 157. LOGB: 

Branko AHEC, 1967 

Tomaž BARLOVIČ, 1972 

Matjaž BENČINA, 1972 

Valerija BUNDALO, 1971 

Ignac FARKAŠ, 1952 

Jasna FEDRAN, 1977 

Samo FLAMIŠ, 1967 

Janez FURJAN, 1953 

Danijel FURMAN, 1965 

Marjan HORJAK, 1966 

Dušan HRNČIČ, 1977 

Edvard HAJDINJAK, 1958 

Jožef JAMNIK, 1956 

Sandi JANEŽIČ, 1978 

Boštjan JAGER, 1968 

Irena KLJUČEVŠEK, 1963 

Vinko KLEMENČIČ, 1960 

Marko KOVAČIČ, 1971 

Aleksander KOS, 1968 

Ludvik KOS, 1970 

Franci LIKAR, 1967 

Dragan LUČIČ, 1959 

Drago MARKUN, 1957 

Mitja MAJERLE, 1968 

Admir MUSTAFIĆ, 1966 

Edi MIKUŽ, 1967 

Jože MIKLIČ, 1971 

Anica NARTNIK, 1956 

Franc OBLAK, 1953 

Boris OROZEL, 1979 

Janez OMEJC, 1967 

Zoran PETKOSKI, 1965 

Tomaž PALČIČ, 1972 

Tomaž PIRNAT, 1976 

Ernest POTISK, 1969 

Valter ROT, 1962 

Srečko REBOLJ, 1968 

Zlatko SAMBOLEK, 1951 

Damjan ŠKALER, 1976 

Jože ŠTRADJOT, 1966 

Stanislav VOGRIN, 1950 

Darko VIDMAR, 1964 

Boris VOLČIČ, 1957 

Milan VUKOVIĆ, 1962 

Gregor ZUPANČIČ, 1982 

Andrej ZAVRL, 1976 

Sebastijan ŽLOGAR, 1971 

4. srebrno plaketo 157. LOGB: 

Mihalj BUKOVEC 

Viktorija VIRAG 

Podpolkovnik 

Vlado PAKIŽ 

POVELJNIK 

3819. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1574 

POVELJNIKA SIL SV Z DNE 3. 9. 2008 



41/07) in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil 

Slovenske vojske, št. 094-1/2007-247 z dne 

19. 10. 2007 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske: 

1. srebrni meč Poveljstva sil: 

Mladen JANEŠ, 1962 

Silvo LEŠČANEC, 1973 

2. bronasti meč Poveljstva sil: 

Matej HEDL, 1972 

Bojan LANGERHOLC, 1974 

Blaž ŠILER, 1981 

Brigadir 

Alan GEDER 

POVELJNIK SIL 

3820. 

ODREDBA ŠT. 094-1/2008-1621 

POVELJNIKA 1. BRIGADE 

Z DNE 10. 9. 2008 



41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih 

1. brigade SV, šifra 960-00-1/2004-38 z dne 

11. 6. 2004 z njegovim dopolnilom 

PODELJUJEM 

medaljo I. stopnje, ki jo prejme: 

670. POVLOGB 

Brigadir 

Bojan POGRAJC 

POVELJNIK 

3821. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-762 

POVELJNIKA BRZOL Z DNE 12. 9. 2008 




vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 

116/07) 

SE POVIŠAJO 

naslednji vojaki PPRS: 


Matjaž HRŽENJAK, 1976 

Ervin IVANČIČ, 1975 

Hari KINK, 1968 

Slavko KOLBL, 1971 

Dejan KOREN, 1976 

Boštjan Andrej KUNAVER, 1970 

Andrej MAKOVEC, 1974 

Aleš MESARIČ, 1974 

17


št. 276 | 14. november 2008 | 4 

Samo PODGORNIK, 1977 

Bruno PULIĆ, 1973 

Tadej RADKOVIČ, 1982 

Janko URŠEJ, 1975 

Podpolkovnik 

Igor STROJIN 

POVELJNIK BRZOL 

3822. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-761 

POVELJNIKA BRZOL 

Z DNE 12. 9. 2008 


(Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2. 

in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v 


34/06, 116/07) 

SE POVIŠAJO 

naslednji vojaki stalne sestave: 

1. v čin desetnik: 

Rok KRAMŽAR, 1983 

Jernej MIHELIČ, 1984 

2. v čin poddesetnik: 

Jani ČREŠNAR, 1983 

Podpolkovnik 

Igor STROJIN 

POVELJNIK 

3823. 

ODREDBA ŠT. 094–21/2008-6 

POVELJNIKA 72. BR Z DNE 15. 9. 2008 

Na podlagi Ukaza o priznanjih 72. BR, 

številka 960-00-1/2004-37 z dne 13. 10. 2004 

PODELJUJEM 

priznanje, ki ga prejme: 

srebrni znak 72. BR: 

Jožefa FRUMEN 

Podpolkovnik 

Ernest ANŽELJ 

POVELJNIK 

3824. 

ODREDBA ŠT. 094–21/2008-9 



številka 960-00-1/2004-37 z dne 13. 10. 2004 

PODELJUJEM 

priznanje, ki ga prejme: 

plaketo 72. BR: 

132. GORB, Bohinjska Bela 

Podpolkovnik 


POVELJNIK 

3825. 

ODREDBA ŠT. 094–21/2008-8 



številka 960-00-1/2004-37 z dne 13. 10. 2004 

PODELJUJEM 

priznanje, ki ga prejmejo: 

bronasti znak 72. BR: 

Jožko BRENČIČ 

Jakob MARUŠIČ 

Rok VIDMAR 

Podpolkovnik 


POVELJNIK 

3826. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-831 

POVELJNIKA 132. GORSKEGA 


Na podlagi 5. odstavka 62. člena Zakona 

o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – 

UPB1) in 2. člena Uredbe o činih in 

poviševanjih v Slovenski vojski (Ur. list RS, 

št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07) 

SE POVIŠAJO 

naslednji pripadniki pogodbene rezervne 

sestave: 


Lojze JAMNIK, 1976 

Aleš JANC, 1965 

Bojan KRAPEŽ, 1967 

Zoran PETKOVIČ, 1971 

Major 

Borut CESAR 

POVELJNIK 

3827. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1679 


BATALJONA SV Z DNE 30. 9. 2008 



41/95) in Ukaza o priznanjih logističnega 

bataljona, šifra 094-1/2006-23 z dne 29. 5. 

2006 

PODELJUJEM 

priznanje 157. logističnega bataljona, ki ga 

prejme: 

zlato plaketo 157. LOGB: 

Miroslav POGAČNIK, Ljubljana 

Podpolkovnik 

Vlado PAKIŽ 

POVELJNIK 

3828. 

UKAZ ŠT. 094-1/2008-1655 

NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE 

ŠOLE Z DNE 3. 10. 2008 



41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za 

razvoj, izobraževanje in usposabljanje o 

priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, 

izobraževanje in usposabljanje, šifra 094- 

1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljniško-štabne šole 

slušateljem 5. generacije generalštabnega 

vojaškega izobraževanja in usposabljanja 

častnic in častnikov Slovenske vojske, ki so 

dosegli najboljši učni uspeh. 

1. zlati znak Poveljniško-štabne šole 

prejme: 

Bojan GREGORIČ, 1956 

2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole 

prejme: 

Miran ROŽANEC, 1964 

3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole 

prejme: 

Boris GERŠAK, 1966 

Polkovnik 

Stojan ZABUKOVEC 

NAČELNIK ŠOLE 

3829. 

UKAZ ŠT. 094-4/2008-1656 

NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE 

ŠOLE Z DNE 3. 10.2008 



41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva 

za doktrino, razvoj, izobraževanje in 

usposabljanje o priznanjih Poveljstva 

za doktrino, razvoj, izobraževanje in 

usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 

11. 2006 

PODELJUJEM 

za odlično sodelovanje in podporo 

Poveljniško-štabni šoli pri izvedbi 

generalštabnega vojaškega izobraževanja in 

usposabljanja častnic in častnikov Slovenske 

vojske 

srebrno plaketo Poveljniško-štabne šole 

prejme: 

Bojan POGRAJC, 1961 

Polkovnik 

Stojan ZABUKOVEC 

NAČELNIK 

3830. 

ODREDBA ŠT. 811-1/2008-884 

POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA 



(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), 2. 

in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v 


34/06 in 116/07) 

SE POVIŠAJO 

naslednji pripadniki stalne sestave: 

1. v čin desetnik: 

Aleš BARTOLJ, 1976 

Martina ČESNIK, 1982 

Urban ČRETNIK, 1980 

Lucijan ČUK, 1980 

Žiga HAFNER, 1980 

Dejan KLOPČIČ, 1977 

Miha MAČUS, 1977 

Andrej PLAVŠAK, 1985 

Andrej VIDMAR, 1982 

2. v čin poddesetnik: 

Aleš ANŽIČEK, 1985 

Luka DEBELJAK, 1986 

Rok DOBRAJC, 1978 

Jernej GRAMC, 1986 

Kristijan FILIPOVIĆ, 1982 

Ivan KOSEDNAR, 1981 

Jernej KOŠAK, 1986 

Mitja MESEC, 1981 

Dejan PETERKA, 1982 

Drago PRAŠNIKAR, 1982 

Simona RACHLE, 1981 

Blaž RAKAR, 1984 

Martin SIMONIČ, 1981 

Alen SOLDO, 1982 

Klemen STRMŠEK, 1982 

Nejc ŠOMEN, 1985 

Marko VERHOVNIK, 1987 

Marko VRHOVNIK, 1980 

Nejc ZUPANC, 1984 

Major 

Pavel JEREB 

POVELJNIK 

3831. 

ODREDBA ŠT. 094-1/2007-3 

NAČELNIKA VOJAŠKEGA MUZEJA 


Na podlagi 43. člena Pravilnika o muzejski 

dejavnosti v Slovenski vojski, šifra 007- 

7/2005-1 z dne 16. 11. 2005 

PODELJUJEM 

za prispevek k organizaciji in razvoju 

Vojaškega muzeja Slovenske vojske, 

muzejske dejavnosti in ohranjanju kulturne 

dediščine v Slovenski vojski 

bronasto medaljo Vojaškega muzeja 

Slovenske vojske: 

Boris BOLFEK 

Irena DEBEVC 

Dejan HLADNIK 

Aleš KUHAR 

Martin PREMK 

Damir ŠTEMBERGAR 

Podpolkovnik 

Tomaž KLADNIK 

NAČELNIK 

18

Največ tujih vojaških atašejev na MO 

23. in 24. oktobra je na Ministrstvu za 

obrambo potekalo redno letno srečanje tujih 

vojaških atašejev, akreditiranih v Republiki 

Sloveniji. Srečanje je bilo najštevilčnejše 

do zdaj, saj se ga je udeležilo kar 21 od 

26 akreditiranih atašejev. 

SPREMLJAMO sv 18 

Prvi dan so atašeji obiskali brigado zračne 

obrambe in letalstva (BRZOL) Slovenske vojske 

v Vojašnici Cerklje ob Krki, kjer so jim predstavili 

organiziranost in misijo BRZOL. Predstavitev 

so nadaljevali s krajšim poročilom s taktičnega 

bojnega streljanja z raketnimi sistemi 

roland, mistral in patriot na Natovem strelišču 

NAMFI na Kreti, ki ga je modul raketne baterije 

Roland iz sestave 9. bataljona zračne obrambe 

izvedel skupaj z enotami zračne obrambe nemške 

in madžarske vojske. Atašeje so seznanili 

tudi s tehnološko prenovo in rekonstrukcijo 

Letališča Cerklje ob Krki, ki bo postalo osrednje 

vojaško letališče v Sloveniji. Na koncu so si 

atašeji z zanimanjem ogledali še tehnični zbor 

BRZOL. Prvi dan je atašeje nagovoril državni sekretar 

Ministrstva za obrambo Franci Žnidaršič, 

ki se je atašejem zahvalil za njihov prispevek 

k dobremu sodelovanju med Ministrstvom za 

obrambo Republike Slovenije in ministrstvi za 

obrambo njihovih držav. Izrazil je prepričanje, 

da tovrstna srečanja še krepijo dvostransko 

sodelovanje med državami in ponujajo dodatno 

priložnost za izmenjavo informacij, ki jih je 

mogoče koristno uporabiti pri vsakdanjem delu. 

Atašeje je pozdravil tudi namestnik načelnika 

Generalštaba Slovenske vojske generalmajor 

mag. Alojz Šteiner, ki jim je predstavil aktualno 

dogajanje v Slovenski vojski, aktualno dogajanje 

na Ministrstvu za obrambo pa so jim predstavili 

predstavniki Direktorata za obrambno politiko 

MO. Seznanili so jih tudi s potekom predsedovanja 

Svetu EU in dosežki predsedovanja na 

obrambnem področju. SOJ 

Fotografija: Slavko Rajh 

Srečanje služb za odnose z javnostmi 

obrambnih ministrstev držav EU 

V Parizu je 14. in 15. oktobra potekalo 

neformalno srečanje vodij služb za odnose z 

javnostmi obrambnih ministrstev v državah 

članicah Evropske unije, ki ga je organizirala 

Služba za komuniciranje na francoskem 

obrambnem ministrstvu. Na srečanju sva bila 

vodja Službe za odnose z javnostmi MO Aleš 

Sila in Jerica Pavšič iz iste službe. 

Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Evropske 

komisije in Sveta EU, med njimi tiskovna 

predstavnica visokega predstavnika Evropske 

unije za skupno zunanjo in varnostno politiko 

Javierja Solane Cristina Gallach. Tovrstna 

srečanja so navadno v Bruslju, tokrat pa ga je 

Francija kot predsedujoča Svetu EU organizirala 

v Parizu. 

Namena srečanja sta bila povezovanje in koordinacija 

aktivnosti pri obveščanju o dogodkih 

na področju evropske varnostne in obrambne 

politike ter pri obveščanju o vključenosti vojsk 

posameznih držav v operacije Evropske unije. 

Na glavnem delovnem zasedanju je tiskovna 

predstavnica visokega predstavnika Evropske 


Cristina Gallach predstavila glavne smernice pri 

komuniciranju evropske varnostne in obrambne 

politike, pri čemer je prednostna naloga obveščanje 

o operacijah EU. Predstavnika Službe za 

odnose z javnostmi MO sva predstavila priprave 

in potek komuniciranja med slovenskim predsedovanjem 

Svetu EU na obrambnem področju, 

konkretne podatke o obisku predstavnikov 

medijskih hiš na dogodkih in o prispevkih 

v domačih in tujih medijih, organiziranost 

komuniciranja ter komuniciranje ob pomembnejših 

dogodkih med predsedovanjem, torej 

ob ministrskih srečanjih v Sloveniji in Bruslju, 

ob obisku visokega predstavnika Evropske 


ter generalnega sekretarja Sveta EU Javierja 

Solane in ob dogodkih, povezanih s predsedovanjem 

tria. Predstavitev je bila med udeleženci 

srečanja zelo dobro sprejeta. Svoje priprave na 

komuniciranje med predsedovanjem Svetu EU 

na obrambnem področju so predstavili tudi 

predstavniki češkega in švedskega obrambnega 

ministrstva. Direktor za komuniciranje na 

francoskem obrambnem ministrstvu Laurent 

Teisseire je predstavil francosko predsedovanje 

Svetu EU na obrambnem področju in pri tem 

komuniciranje ob nedavnem neformalnem srečanju 

obrambnih ministrov EU v Deauvillu. 

Udeleženci srečanja smo bili gostje tudi na glavnem 

sedežu operacije Euforja Čad/CAR v Mont 

Valérienu, kjer nas je sprejel poveljnik operacije 

general Pat Nash, ki je skupaj s sodelavci predstavil 

potek operacije. JP 

19

sv 18 PREDSTAVLJAMO VAM 

Zračni 

bojevniki 

Besedilo: Gregor Logar 

Fotografiji: www.wikipedia.org 

Presenečenje je ena najbolj zaželenih in najučinkovitejših prvin vojskovanja. Dobro 

premišljen in močan udarec na mesto, kjer nasprotnik tega ne pričakuje, vedno prinese 

dobre rezultate in lahko celo obrne potek boja. Ni zaman že Sun cu v svojem delu Umetnost 

vojne zapisal, da »močno se zavaruj tam, kjer pričakuješ napad. Še močneje se zavaruj 

tam, kjer ga sploh ne pričakuješ, in nikoli ne boš presenečen«. Vojaške enote, ki so zmožne 

takih presenečenj, so redka vojna dobrina. Eno izmed njih, in sicer ostrostrelca, smo že 

spoznali, zdaj pa so na vrsti padalci. To so ljudje, ki s pomočjo letal, helikopterjev, navadnih 

in jadralnih padal hitro ter neslišno doskočijo skoraj kamorkoli v sovražnikovo zaledje, 

kjer nato izvajajo diverzantske akcije, izvidovanja, reševanja in podobno. Zaradi svoje 

sposobnosti tihega vrivanja, presenečenja in napadov na najbolj ranljiva mesta so padalci v 

komaj sto letih obstoja hitro postali cenjena in spoštovana vojaška enota. 

Takoj na začetku moramo ločiti dva 

pojma, in sicer padalci ter zračna 

pehota. Pehota se na bojišče pripelje 

z letali ali helikopterji, ki morajo 

najprej pristati, šele nato se vojaki 

in oprema lahko izkrcajo. Padalci 

po drugi strani izskočijo iz letala 

ali helikopterja, medtem ko so ti 

še v zraku, nato pa se s pomočjo 

navadnih ali jadralnih padal spustijo 

na tla. Osnovna značilnost obeh 

enot je, da se vrineta na bojišče 

tako hitro in tiho, da nasprotnik 

načeloma nima časa organizirati 

spodobne obrambe. Seveda ta 

20

taktična prednost ne traja dolgo, 

tako da so te enote močno odvisne 

od drugih enot na tleh in od njihovega 

napredka ali pa se morajo 

umakniti na varen kraj in počakati 

na transport nazaj na svojo stran. 

Možnosti preživetja padalcev na 

bojnih misijah vsaka vojska rešuje 

po svoje, skoraj vedno pa morajo 

padalci opraviti naporno urjenje, ki 

pogosto spominja na urjenje specialnih 

enot. S pojavom zmogljivejših 

letal in minituarizacijo opreme so 

se padalci začeli opremljati tudi 

s protitankovsko, protiletalsko in 

artilerijsko opremo, ponekod pa 

celo z lahkimi oklepnimi vozili. 

Zamisel o zračnih bojevnikih 

stara več desetletij 

Zamisel o tako imenovanih zračnih 

bojevnikih je stara več desetletij. 

Prvič jo je ubesedil Benjamin Franklin, 

ki je že leta 1784 izjavil: »Kje 

je princ, ki si lahko privošči vojsko 

deset tisočih mož, ki bi se spustili 

iz oblakov in prizadejali nasprotniku 

neomejeno škode, preden bi ta 

uspel zbrati dovolj veliko silo za 

protinapad?« Franklin ni ostal le 

pri besedah, temveč je tudi snoval 

prva, precej preprosta in groba 

padala za svoje zračne bojevnike, 

vendar je pri tem tudi ostalo. Prvi 

nekoliko sodobni poskusi zračnih 

desantov so se zgodili leta 1918, 

ob koncu prve svetovne vojne. 

Ameriški brigadni general Billy Mitchell 

je zasnoval načrt, s katerim 

bi nekatere enote prve pehotne 

divizije z letali spustili v zaledje 

nemških enot, v bližino reke Metz. 

Enote prve pehotne divizije bi 

se prej izurile v osnovah padalstva, 

spustili pa bi jih iz posebej 

predelanih bombnikov. Padalci bi 

v zaledju ustvarili zmedo, medtem 

ko bi zavezniške sile izkoristile 

ta trenutek in s čelnim prebojem 

vrgle Nemce z njihovih položajev. 

Operacija je bila predvidena za 

februar 1919, vendar se je vojna 

prej končala. Prvi resnični padalski 

spust so novembra 1927 izvedli, 

zanimivo, Italijani. V naslednjih 

nekaj letih so izurili več padalskih 

bataljonov, iz katerih sta nastali 

elitni diviziji, imenovani Folgore in 

Nembo. Čeprav sta se diviziji še kar 

dobro borili v drugi svetovni vojni, 

pa ju niso nikoli uporabili za zračne 

desante. Nekaj posameznikov 

iz italijanskih zračnih enot je sicer 

sodelovalo v desantu specialnih 

sil v severni Afriki leta 1943, ko 

so te poskušale uničiti ameriška 

letala na enem izmed tamkajšnjih 

oporišč. Okoli leta 1927 je tudi 

Sovjetska zveza začela razmišljati o 

padalskih enotah, vendar si je kot 

končni cilj določila spuščanje ne 

le ljudi, temveč tudi vozil in celo 

lahkih tankov. V ta namen so bili 

ustanovljeni trenažni centri po vsej 

državi in tako je Rusija v poznih 

tridesetih letih prejšnjega stoletja 

premogla največjo padalsko silo 

na svetu. Na vojaških manevrih 

leta 1935, ko so prisostvovali tudi 

nekateri tuji opazovalci, se je iz 

letal spustila cela četa. Ena izmed 

opazovalk tega, za tiste čase 

herojskega podviga je bila tudi 

Nemčija. Že leto pozneje je major F. 

W. Immans dobil ukaz, da ustanovi 

padalsko šolo, za uporabo pa je dobil 

predelane bombnike junkers Ju 

52. V istem času so začele padalske 

enote ustanavljati tudi Japonska, 

Francija in Poljska. V drugi svetovni 

vojni so bili padalci uporabljeni v 

več operacijah na obeh straneh, 

ponekod z dobrimi rezultati, 

ponekod pa s slabimi. Za največji 

neuspeh se šteje nemški zračni 

desant na Kreto, ki sicer še danes 

velja za enega največjih desantov v 

zgodovini. Zavezniki so namreč s 

pomočjo dešifrirnega stroja Ultra 

prestregli in razvozlali nemške 

načrte, nato pa so nemške padalce 

pričakali na njihovih pristajalnih 

mestih in jim prizadejali tako hude 

izgube, da je Hitler nemudoma 

prepovedal vse večje padalske akcije. 

V nasprotju s Hitlerjem so bili 

zavezniški generali navdušeni nad 

uporabnostjo in delovanjem nemških 

padalskih sil na Kreti (zaradi 

zanimive spremembe dogodkov 

in velikega napora nemških sil 

so Kreto vseeno prevzeli Nemci), 

zaradi česar so začeli pospešeno 

ustanavljati nove padalske šole in 

uriti čedalje več zračnih bojevnikov. 

Ti so že med drugo svetovno 

vojno veliko prispevali v mnogih 

znanih operacijah, in sicer dan D 

(invazija v Normandijo), operacije 

Market Garden, Repulse, Varsity in 

še nekaj drugih, nato pa v korejski 

vojni, Vietnamu, krizi v Suezu, 

indo-pakistanskih vojnah, invazijah 

na Panamo in Grenado ter še kje. 

V novejšem času so padalske enote 

izvajale pomembne operacije v tretji 

balkanski vojni, vojni na Kosovu, 

leta 2001 v operaciji Enduring Freedom 

in leta 2003 v invaziji na Irak. 

Ruski padalci 

Ruski padalci se s kratico imenujejo 

VDV (vazdušnoj desantije 

vojska). Sovjetska zveza je v prejšnjemu 

stoletju dolgo vzdrževala 

največjo padalsko silo na svetu, 

kar pa se je po razpadu SZ močno 

spremenilo. Od prejšnjih kar 

sedmih padalskih divizij so danes 

operativne le štiri, poleg tega pa še 

trenažni center v velikosti brigade. 

Obstajata sicer še dve padalski 

brigadi, ena v sibirskem in ena 

v severnokavkaškem vojaškem 

okolišu, vendar sta označeni kot 

pehotni brigadi in odgovarjata 

lokalnim vojaškim oblastem. Ruske 

padalske enote imajo v nasprotju z 

drugimi veliko posebnost, in sicer 

je vsaka divizija VDV opremljena 

z bojnimi vozili pehote, oklepnimi 

vozili, artilerijo, proletalskimi 

topovi, tovornjaki in terenskimi 

vozili. Zaradi te opreme so ruski 

padalci najhitrejša in najmočneje 

opremljena ter oborožena padalska 

sila na svetu. Vsaki diviziji VDV je 

zagotovljeno dovolj transportnih 

letal, da se izvede premik celotne 

divizije v le treh poletih. Oklepna 

vozila padalskih divizij so skrbno 

izbrana glede na dimenzije, težo 

in mobilnost, pri čemer prednjačijo 

vozila iz družine BMD. V vseh 

padalskih enotah uporabljajo več 

kot 1800 oklepnih bojnih vozil, 

od teh je večina BMD-1 in BMD-2, 

približno 100 novejših BMD-3 in 

po nekaterih trditvah iz ruske 

vojske tudi več kot 100 sodobnih 

BMD-4. Ta vozila imajo bojno težo 

približno 12 ton, oborožena pa so 

s topovi 30 mm in mitraljezi 7,62 

mm. Vsa vozila so tudi amfibijska, 

pri čemer se v vodi premikajo s 

hitrostjo 10 km/h. Posamezna vozila 

so lahko predelana ali dodatno 

opremljena, da lahko služijo za posebna 

bojna, reševalna, bolničarska, 

komunikacijska in druga delovanja. 

Druga vozila, ki so na voljo ruskim 

padalcem, so samohodna artilerija 

ASU-57 in ASU-85, samohodni minomet 

120 mm 2S9 anona, samohodni 

top 125 mm 2s25 »sprut«, 

vlečni top havbica 122 mm 2A18 

»D-30«, protiletalski dvocevni top 

23 mm ZU-23-2, ki je prav tako 

uporaben proti živi sili ali lažjim 

oklepnim vozilom in ki je montiran 

na podvozje lahkega tanka PT-76 

ali pa se ga vleče s tovornjakom ali 

terenskim vozilom. Ta vozila, razen 

topa havbice, so prav tako amfibijska. 

Poleg tega imajo ruski padalci 

na voljo še številne tovornjake in 

terenska vozila, največ ural, GAZ, 

KamAZ in UAZ. 

Kitajske padalske enote 

Kitajci so svoje padalske enote 

ustanovili precej pozno, šele leta 

1950. Osnova je bila elitna 1. 

brigada marincev iz tretje armade. 

21

sv 18 PREDSTAVLJAMO VAM 

V naslednjem desetletju se je ta 

padalska enota večkrat preimenovala, 

selila okoli po Kitajski in 

doživljala vedno nove reforme 

in razvrščanja, dokler je končno 

niso poimenovali 15. zračna četa 

z oporiščem v kitajski pokrajini 

Henan. Trenutno so operativne tri 

divizije padalcev, pri čemer ima 

ena divizija približno 11.000 mož. 

Kitajska namerava skupno število 

vseh padalcev še povečati, vendar 

ima že zdaj težave s prevozom. 

Kitajski padalci imajo namreč tako 

kot ruski v diviziji poleg lastne 

oborožitve in opreme tudi lahka 

oklepna vozila BMD-3, samohodne 

minomete 2S9, veliko terenskih 

vozil BJ212 z netrzajnimi topovi 

105 mm, protitankovske topove 

type 89 120 mm, večcevne 

raketomete type 85 107 mm ter 

minomete nekaterih manjših kalibrov. 

Čeprav ima Kitajska veliko 

transportnih letal IL-76, Yu-8 in 

Yu-7, ki jim pomagajo še transportni 

helikopterji MI-17, MI-8, 

S-70C, Z-8 in Z-9, lahko kljub temu 

naenkrat premakne le eno divizijo. 

Na nedavnih vojaških vajah so 

kitajski padalci dokazali, da lahko 

posredujejo kjerkoli v širni Kitajski 

v le 24 urah, pri čemer so množično 

uporabljali tudi jadralne zmaje. 

Naborniki se novačijo po vsej 

Kitajski. Stari morajo biti od 18 do 

20 let, pogodbo podpišejo najprej 

za štiri leta, nato pa lahko ostanejo 

v službi še šest let. Če želijo nadaljevati 

svoje službovanje, morajo 

prestati zahtevne preizkuse. Kitajske 

padalske sile so kljub temu 

številne in imajo veliko specialnih 

oddelkov, in sicer strokovnjake za 

orožje, izvidnike, pehoto, artilerijo, 

komunikacije, inženirce, RKB-enote, 

oddelke za transporte itn. Vsi 

padalci so opremljeni z najboljšo 

opremo, kamor sodijo prenosne 

GPS-naprave, nočnogledi, radijske 

naprave in druge visokotehnološke 

naprave. Urjenje poteka v različnih 

koncih Kitajske, različnih okoljih in 

podnebnih razmerah. Eno izmed 

takih urjenj na primer poteka v 

gorah Kunlun na tibetanski planoti 

Qinghai na nadmorski višini 5000 

metrov. 

Avstralske padalske sile 

Tudi Avstralci so svoje padalske sile 

začeli ustanavljati takoj po drugi 

svetovni vojni. Leta 1957 je bila 

ustanovljena 1. četa avstralske specialne 

službe, ki je imela na začetku 

komaj 180 pripadnikov, vendar je 

že manj kot v desetih letih prerasla 

v polk. Danes ima ta polk seveda še 

več pripadnikov, ki so specializirani 

za vse vrste specialnega delovanja. 

Za padalske akcije skrbita 3. in 4. 

bataljon. Vsi kandidati morajo pred 

vpisom na tečaj za padalca najprej 

prestati enomesečne zahtevne 

psihofizične preizkuse, nato pa jih 

čaka še šestmesečno urjenje med 

drugimi pripadniki avstralskih 

specialnih sil. Šele če kandidat 

prestane zelo zahtevno urjenje, ga 

sprejmejo med padalce, pri katerih 

se dodatno izobražuje v taktikah na 

ravni odreda, voda in čete, v signaliziranju 

ter medicinskih, ostrostrelskih 

in minometnih veščinah, če naštejemo 

le nekaj. Osip kandidatov 

je od 70 do 80 odstotkov. Avstralci 

v nasprotju s Kitajci in Rusi v 

padalskih enotah nimajo oklepnih 

vozil ali težke opreme. Oboroženi 

so z brzostrelkami H & K MP5, 

jurišnimi puškami M4, mitraljezi 

FN minimi in FN mag, ostrostrelskimi 

puškami barret M82, SR-25, 

SR 98 in QCB 50 ter minometi 81 

mm. Avstralski padalci imajo že kar 

nekaj bojnih izkušenj. Udeležili so 

se vietnamske vojne in nekaterih 

humanitarnih operacij, v bližji preteklosti 

pa smo jih videli v prvi vojni 

na Irak leta 1991, v Afganistanu 

leta 2002 in nato spet v Iraku leta 

2003. V zadnjem času se tako padalci 

kot tudi celotna 1. četa vedno več 

urijo v protiterorističnem bojevanju 

in delovanju v mestih. 

Ameriški padalci 

Kakor se za vojaško velesilo spodobi, 

ima tudi Amerika številčno 

zelo močne padalske sile. Samo v 

kopenski vojski obstaja več divizij, 

med katerimi sta najbolj znani 82. 

in 101. zračna divizija. V ameriških 

zračnih silah so tri skupine 

padalcev, v vojni mornarici ločene 

enote »zračnih bojevnikov« sicer 

ni, so pa znane specialne enote 

SEALS, med drugim tudi izurjeni 

padalci, pa tudi med ameriškimi 

marinci so kar tri enote usposobljenih 

padalcev, od katerih dve služita 

kot izvidniki. Tudi veliko drugih 

ameriških specialnih enot, na 

primer Delta Force in Rangerji, so 

izurjeni padalci. Zanimivo je, da je 

za nabornike iz vseh teh različnih 

vej ameriške vojske le en trenažni 

center, in sicer vojaška baza Ft. Benning 

v zvezni državi Georgia. Tečaj 

padalstva traja tri tedne. Prvi teden 

naborniki vadijo osnovne padalske 

veščine in delovanje v letalu, toda le 

na tleh. Drugi teden izvajajo skoke 

iz trenažnih stolpov, ki so navadno 

visoki 150 metrov. Šele tretji teden 

se naborniki urijo na nebu, kjer morajo 

uspešno opraviti pet skokov. 

Ko opravijo tudi to, si pridobijo 

insignije z značilnimi padalskimi 

krilci, nato pa se vrnejo v svoje 

enote. Častniki in nekateri drugi, 

na primer pripadniki specialnih sil, 

lahko urjenje še nadaljujejo na višji 

stopnji. V ameriški vojski se morda 

še najbolje vidi razlika med padalci 

in zračno pehoto. Padalci vadijo in 

tudi uporabljajo transportna letala 

C-130, C-17, casa 212, C-5 in druga, 

pri čemer izskočijo pri velikih 

višinah, specialne enote pa skoraj 

vedno uporabljajo transportne 

helikopterje CH-47, CH-53, UH-60 

in še nekatere druge, iz katerih se 

izkrcajo na majhnih višinah ali pa 

jih helikopterji dostavijo na tla, kar 

je značilnost zračne pehote. Kljub 

zadostnemu številu transportnih 

letal ameriški padalci v bojnih 

operacijah ne uporabljajo lahkih 

oklepnih vozil in artilerije, kot je 

to značilno drugje. Vsaka padalska 

divizija sicer ima v svoji sestavi 

povprečno kar štiri artilerijske 

bataljone, vendar je njihova zračna 

mobilnost zelo vprašljiva. Tak 

primer je 20. inženirska brigada, 

ki prav tako sodi k zračnim silam, 

vendar več podrejenih enot te brigade 

ni zračno mobilnih, čeprav vse 

nosijo insignije z napisom airborne, 

torej zračne sile. Ameriški padalci 

se tako še vedno uporabljajo kot 

dobro izurjene, oborožene in zelo 

mobilne enote, ki doskočijo v sovražnikovo 

zaledje in opravijo posebne 

naloge, nato pa jih poberejo druge 

enote in jih varno spravijo nazaj v 

domovino. Hitrost in presenečenje 

sta pogoj, zato bi jih artilerija in 

oklepne enote ovirale, kar pa še 

ne pomeni, da so popolnoma brez 

ognjene podpore. Znana 82. zračna 

divizija ima v ta namen precej jurišnih 

helikopterjev AH-64D apache 

longbow in UH-60L black hawk. 

22

ŠPORT V VOJSKI sv 18 


športna dvorana 

Besedilo: Marko Pišlar 

Fotografije: Bruno Toič 

Pred dvema letoma so v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah odprli novo športno dvorano, ki jo uporabljajo 

pripadniki SV in njihovi ožji družinski člani. V sodobno opremljeni športni dvorani, ki obsega več kot 1500 kvadratnih metov 

uporabnih športih površin, potekajo različne oblike individualne in skupinske športne vadbe, obiskovalcem pa je na voljo 

tudi sodoben fitnes center. 

1500 kvadratnih metrov 

uporabnih športnih površin 

Športna dvorana Vojašnice Franca 

Rozmana Staneta je začela delovati 

novembra 2006, ko je dobila 

uporabno dovoljenje. Dvorana ima 

približno 1500 kvadratnih metrov 

uporabnih športnih površin in je 

razdeljena na več funkcionalnih 

delov. Prvo je glavno igrišče, ki se ga 

z dvižnimi zavesami lahko pregradi 

na tri manjša igrišča, zraven pa je še 

prostor, ki se ga lahko uporablja v 

različne namene. Drugi del je fitnes 

center z dvoranama, in sicer eno za 

aerobni ter drugo za anorobni del 

vadbe. Dvorana je opremljena s šestimi 

slačilnicami s prhami. V dvorani 

ima svoje delovne prostore tudi 

športna enota Slovenske vojske. 

Telovadnica se uporablja za športne 

aktivnosti, poleg tega pa tudi za 

kulturne in družabne prireditve SV. 

Velika skrb za red in čistočo 

Športna dvorana Vojašnice Franca 

Rozmana Staneta je sodoben 

športni objekt, v katerem lahko 

obiskovalci izbirajo med različnimi 

skupinskimi in individualnimi 

športi, in sicer košarko, odbojko, 

namiznim tenisom, malim nogometom, 

rokometom, badmintonom, lokostrelstvom, 

dvoranskim hokejem 

itn. Prav tako sta v njej na voljo organiziran 

trening borilnih veščin in 

sodobna plezalna stena. V dvorani 

namenjajo veliko pozornosti redu in 

čistoči v prostorih, kar je pogoj za 

zadovoljstvo uporabnikov telovadnice. 

Major Andoljšek je poudaril, da 

je zanimanje pripadnikov Slovenske 

vojske za organizirane in individualne 

oblike športne vadbe v telovadnici 

zelo veliko. »Med pripadniki SV 

prevladuje predvsem zanimanje za 

skupinske športe,« je razložil major 

Andoljšek in dodal, da se v zadnjem 

času povečuje tudi zanimanje za 

fitnes, ker je dvorana po novem 

na voljo tudi družinskim članom 

zaposlenih v SV in na MO. Vadba 

fitnesa poteka pod strokovnim 

vodstvom vaditeljev in inštruktorjev 

fitnesa. »Delavci v fitnes centru tudi 

opozarjajo na nepravilno delo, lahko 

pa preverijo sposobnosti kandidata 

in na podlagi rezultatov ter želja 

kandidata pripravijo individualen 

program fitnes vadbe,« je še dopolnil 

major Andoljšek. 

Dvorana na voljo tudi 

zunanjim športnim društvom 

V športni dvorani dela devet ljudi, 

in sicer poleg upravnika še štirje 

varnostniki receptorji, ki vzdržujejo 

red in disciplino ter usmerjajo 

obiskovalce v slačilnice in prostore v 

telovadnici. V fitnes centru so zaposleni 

trije vaditelji in inštruktorji za 

fitnes, ki skrbijo tudi za servisiranje 

naprav v vseh fitnes centrih v SV, in 

fizioterapevtka. Športna dvorana v 

Mostah je odprta od 7. do 23. ure. 

Dopoldan je namenjena predvsem 

pripadnikom SV, po 12. uri pa se v 

njej rekreirajo skupine zaposlenih 

na MO, GŠSV, v poveljstvu sil SV in 

drugi. Popoldan in zvečer je dvorana 

večinoma namenjena rekreativnim 

skupinam zaposlenih v SV in 

na MO. Ob prostih terminih jo dajo 

v najem tudi športnim društvom in 

klubom iz Ljubljane ter okolice, ki 

s SV podpišejo pogodbo o uporabi. 

Pri oddaji so omejeni zaradi šestih 

slačilnic. 

23

sv 18 SINDIKALNE NOVICE 

Socialnega dialoga 

znotraj MO ni 

Besedilo: mag. Roman Bric 

Fotografija: Bruno Toič 

Za razlago dogajanja ob 

uvedbi novega plačnega 

sistema in pomanjkljivosti, 

ki so povezane z njegovo 

uvedbo, smo prosili 

predsednico Sindikata 

vojske, obrambe in zaščite 

(SVOZ), torej enega izmed 

sindikatov, ki deluje v okviru 

MO in SV, Milevo Štukelj. 

Predsednica SVOZ meni, da 

je zamisel o poenotenju plač 

sicer dobra, problematična 

pa je njena izvedba. Sindikati 

so bili pri uveljavljanju svojih 

zahtev premalo usklajeni, 

njihov glas pa ni imel 

dovolj veljave pri končnem 

sprejemanju in uveljavitvi 

sprememb, ki so pri 

zaposlenih povzročile toliko 

nezadovoljstva. 

Gospa predsednica, po 

nekaterih podatkih je več kot 

1200 zaposlenih na MO in v SV 

nezadovoljnih s sedanjo prevedbo 

v nov plačni razred. Kakšen je vaš 

komentar? 

Zamisel poenotenja plačnega sistema 

v javni upravi je dobra, problem 

je njena izvedba. Niti vlada 

niti sindikati si niso predstavljali, 

v kako kislo jabolko so ugriznili, 

ko so začeli s poenotenjem plačnega 

sistema v javnem sektorju. Da 

bi lahko vse poklice v javni upravi 

postavili na enoten imenovalec, bi 

potrebovali dobre strokovnjake iz 

vsake stroke, ki bi zelo podrobno 

poznali posamezen poklic, oziro- 

24

ma bi moral delodajalec zelo dobro 

poznati vsako delovno mesto, 

zadolžitve delavca, vrsto dela ipd., 

da bi lahko ovrednotil posamezno 

delovno mesto. 

Glavni problem so nesorazmerja, 

ki so nastala že v prejšnjem 

plačnem sistemu. 

Seveda, vendar če že uvajamo 

nov sistem, bi pričakovali, da bo 

to odpravljeno. Za kaj gre? Nazivi 

delovnih mest so v posameznih segmentih 

javne uprave enaki, delo 

pa je lahko enako ali pa skupek 

različnih vrst zadolžitev, ki sovpadajo 

v različne poklice. Na žalost 

so opisi delovnih mest večinoma 

splošni in ne zajemajo celote 

delovnega obsega posameznega 

delovnega mesta. Če bi dejansko 

bila želja tako vlade kot sindikatov, 

da ovrednoti delovna mesta 

po dejanskem delu, bi morali 

vsako delovno mesto analizirati. 

Le na podlagi teh analiz bi lahko 

našli skupni imenovalec. 

Ena izmed vaših ugotovitev je, da 

so premalo upoštevane posebnosti 

vojaškega poklica. 

Če se omejimo na obrambni 

sistem ter sistem zaščite in 

reševanja, vemo, kaj ta sistem 

od nas zahteva in kakšne pogoje 

nam postavlja, da v sistemu lahko 

delamo. Tega v drugih resorjih, 

vsaj kolikor je nam znano, ni. Prav 

zato nam je država prek Zakona 

o obrambi, Zakona o Slovenski 

vojski ter Zakona o varstvu pred 

naravnimi in drugimi nesrečami 

priznala dodatke, kot je nadomestilo 

za zahteve sistema. Nov 

plačni sistem je priznano specifiko 

ignoriral. Zakaj? Ker se je celotno 

javno upravo merilo z enakimi 

merili in se specifik ni priznavalo, 

češ specifična delovna mesta so 

posebej ovrednotena v posamezni 

skupini ali uredbi. 

To pomeni, da se zavzemate 

za ponovno vključitev vseh teh 

dodatkov? 

Da, v sedanji izbris teh dodatkov 

SVOZ nikoli ne bo privolil. Čeprav 

je zelo težko dopovedati, razložiti 

in prepričati druge predstavnike 

sindikatov, kaj šele predstavnike 

delodajalca, da obstajajo dodatne 

zahteve za zasedbo delovnega mesta 

na MO in v SV, posebni pogoji, 

ki izhajajo iz sistema, ker sicer 

ta ne more delovati, in omejitve, 

ki jih ta sistem nalagati zaposlenemu, 

SVOZ ne bo odstopil od 

zahteve, da se to zaposlenim v 

našem sistemu prizna in ustrezno 

ovrednoti. Zahtevamo le tisto, 

kar nam vsi že prej našteti zakoni 

priznavajo. 

Kaj pa usklajenost med sindikati? 

V svojih dopisih ste opozarjali tudi 

na pomanjkanje dialoga. 

Že med oblikovanjem tega zakona 

bi lahko bile naše specifike priznane, 

če bi vsi, ki imamo in smo 

imeli možnost, da vplivamo na 

vsebino zakona, nastopali enotno. 

Na žalost ni bilo interesa niti 

na MO in v SV niti v sindikatih, 

da nastopimo enotno z enakimi 

utemeljitvami. Socialnega dialoga 

znotraj MO ni. Rezultat tega je 

vsesplošno nezadovoljstvo na MO 

in v SV, razen redkih izjem, ki so z 

novim sistemom pridobile. 

Kaj se vam zdi pri novem plačnem 

sistemu najbolj sporno? 

Ukinitev dodatkov. SVOZ bo vztrajal, 

da se dodatki, ki jih določajo 

ZObr, ZSSloV in ZVNDN, izločijo 

iz osnovne plače in jih zaposleni 

dobijo tako, kot to določajo zakoni. 

Takoj je treba odpreti Uredbo 

o uvrstitvi dolžnosti in nazivov v 

Slovenski vojski v plačne razrede, 

popraviti uvrstitve vojaških oseb 

in vojaških uslužbencev, in sicer 

po dolžnostih, ki jih zaposleni 

opravljajo, pristojnostih in zahtevnosti 

delovnega mesta, predvsem 

pa ovrednotiti delovno mesto 

civilnih oseb v Slovenski vojski. 

Sramotno za Slovensko vojsko 

je, da je njihova delovna mesta 

razvrstila po plačni skupini J s čim 

manj napora, ne da bi upoštevala 

specialno znanje, ki ga ta delovna 

mesta zahtevajo, in dejstvo, da so 

ti del stalne sestave SV. 

Vaš sindikat opozarja še na 

nekatere pomanjkljivosti? 

Pri drugih nepravilnostih, ki so 

se pokazale ob uveljavitvi novega 

plačnega sistema, nameravamo 

podpreti prizadevanja celotne 

pogajalske skupine sindikatov, saj 

se te pojavljajo tudi drugod. Ena 

izmed takšnih zahtev je ponovna 

ocena razvrstitve delovnih mest v 

plačni skupini J, ki je po mnenju 

vseh sindikatov razvrednotena. 

Krivdo za to si lahko pripiše celotna 

pogajalska komisija, saj je bila 

pozornost usmerjena predvsem 

v razvrščanje delovnih mest v 

okviru posameznih poklicnih 

skupin, tako imenovana skupna 

delovna mesta, ki obstajajo v vseh 

dejavnostih, pa so bila spregledana 

in razen posameznikov, ki smo 

opozarjali na ta problem, drugih 

niso zanimala do zdaj, ko imajo 

posamezni sindikati težave v 

okviru svojega članstva, saj so med 

njimi tudi člani, ki so razporejeni 

v skupino J. 

Vztrajali boste tudi pri popravkih 

glede napredovanj in priznavanja 

drugih splošnih dodatkov. 

Napredovanje po vertikali, ki je 

bilo drugače urejeno v prejšnjem 

sistemu, je eden izmed problemov, 

ki ga želimo izpostaviti, poleg 

tega je treba preveriti zakonitost 

zmanjšanja oziroma retroaktivnost 

zmanjšanja dodatkov za 

delovno dobo, stalnost, ženske 

nad 25 let delovne dobe, za starejše 

delavce, ki so bili razporejeni 

na delovna mesta z neustrezno 

izobrazbo, in še nekaj podobnih 

vprašanj je. Prav tako bo obvezno 

treba spremeniti uredbe, ki 

določajo plače za delo v tujini, 

in še druge podzakonske akte, 

ki jih ni tako malo v posameznih 

dejavnostih. 

Kaj torej pričakujete v prihodnje? 

Dela pri plačnem sistemu nam ne 

bo kmalu zmanjkalo. Vsekakor bi 

veliko laže in hitreje dosegli želeni 

cilj, če bi vodstvo MO skupaj z 

nami poiskalo ustrezne rešitve 

za nastale razmere in bi skupaj 

nastopili za ustreznejše ovrednotenje 

našega dela ter specifik, ne 

pa da smo bili ob sprejemanju 

dokumentov ignorirani. Ko so se 

pojavile težave, so nas posamezni 

predstavniki vodstva spraševali, 

ali bomo kot sindikat kaj naredili. 

Torej pričakujemo, da bomo 

z vodstvom MO in Slovenske 

vojske vendarle vzpostavili neko 

konstruktivno razpravo, ki bo 

pripeljala do boljših rešitev, sprejemljivih 

za vse pogajalske strani in 

seveda za zaposlene. 

Sindikat SVOZ je nezadovoljen z novim 

plačnim sistemom 

Avgusta 2008 je bil uveljavljen Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki 

se je pripravljal več kot šest let. Večina reprezentativnih sindikatov javnega 

sektorja je podpisala kolektivne pogodbe, ki so omogočile, da je sistem 

zaživel, čeprav se je že vnaprej vedelo, da sistem še ni dodelan in da ga 

bo treba popraviti, ni pa se pričakovalo, da bo nezadovoljstvo med ljudmi 

tako veliko. Res je sicer, da so zaposleni pričakovali dvig plač, kar pa ni bila 

osnovna naloga novega sistema, temveč da se popravijo nesorazmerja, ki so 

nastala v preteklih letih, ko so se dodatki delili vsevprek. 

Glede na informacije, ki nam jih sporočajo člani sindikata SVOZ in drugi 

zaposleni, je problem predvsem v tem, da ima veliko zaposlenih varovano 

plačo, torej so imeli po prejšnjem sistemu višje plače, kot jih imajo zdaj. 

Nekaj od tega so nepravilnosti, ki jih je treba popraviti, pri večini pa je vzrok 

v tem, da so se dodatki, ki nam pripadajo po ZObr, ZSSloV in ZVNDN, 

prevedeni v osnovno plačo, čeprav ti nimajo nobene veze z vrednostjo delovnega 

mesta. Sindikat je opravil med člani anketo, ki je dala presenetljive 

rezultate. Od 244 odgovorov ima varovano plačo 81 odstotkov zaposlenih, 

od tega večina zaposlenih na častniških delovnih mestih in skoraj vse civilne 

osebe v Slovenski vojski. 

Predstavniki SVOZ smo se sestali z ministrom Virantom in predstavniki 

Direktorata za plače ter jim predstavili problematiko plač na MO in v SV. 

Minister se je strinjal, da je treba vnovič začeti razpravo o Uredbi o uvrstitvi 

dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, na novo ovrednotiti 

delovna mesta zaposlenih ter manjkajoča delovna mesta vnesti v katalog 

delovnih mest. Glede dodatkov je menil, da je omejitve treba odpraviti oziroma, 

če to ni mogoče, jih ovrednotiti. Ovrednotena so že, zato SVOZ meni, 

da jih je treba le izvzeti iz prevedbe. In pri tem bo sindikat tudi vztrajal. 

Predsednica SVOZ Mileva Štukelj 

25

sv 18 Civilno-vojaško sodelovanje 

Usposabljanje civilnih 

strokovnjakov za CIMIC 

Besedilo: Bojan Pipenbaher 

Fotografija: arhiv SCO 

Od 22. septembra do 3. oktobra je v Centru za obrambno usposabljanje 

Poljče in v Vojašnici Vipava potekalo specialistično usposabljanje za civilne 

funkcionalne strokovnjake CFS (Civil Functional Specialists – CFS) in 

častnike ter podčastnike za civilno-vojaško sodelovanje. Na teoretičnem delu 

usposabljanja, ki ga je vodilo osem inštruktorjev iz Belgije, Grčije, Slovenije, 

skupine CIMIC Jug in centra odličnosti CIMIC, je sodelovalo 32 slušateljev, 

praktičnega dela, ki sta ga logistično podprla vodstvo CU in EVOJ Vipava 

ter 24. VTP iz Postojne, pa se je udeležilo več kot 100 udeležencev. Namen 

usposabljanja je bil usposobiti civilne funkcionalne strokovnjake 3. in 

4. generacije, častnike in podčastnike, ki so predvideni za popolnitev funkcijskih 

dolžnosti CIMIC v SV, ter udeležence iz Albanije, Belgije, Črne gore, Grčije, 

Hrvaške, Italije, Makedonije, Nemčije in Norveške za izvajanje civilno-vojaškega 

sodelovanja v operacijah kriznega odzivanja. 

CIMIC postal nenadomestljiv del 

operacijskega načrtovanja in sprejemanja 

odločitev poveljnikov mirovnih sil 

Civilno-vojaško sodelovanje se je predvsem 

v preteklem desetletju razvilo v eno izmed 

najpomembnejših funkcijskih področij vodenja 

in poveljevanja mirovnim silam oziroma 

silam, ki izvajajo druge operacije kriznega 

odzivanja. Pri razvoju navedenega področja 

je imel ključno vlogo Nato, ki ima od operacij 

na Balkanu težave z zagotavljanjem usklajenega 

in učinkovitega operativnega sodelovanja 

z vse bolj številnimi civilnimi subjekti na 

kriznih območjih. Dejavnost CIMIC danes v 

svojih temeljih obsega povezave med vojaško 

26

Evidentiranje kandidatov za civilne funkcionalne 

strokovnjake 

Ministrstvo za obrambo ima nalogo seznanjanja o 

možnostih sodelovanja pri vzpostavljanju boljšega in 

varnejšega sveta, zato lahko posamezniki, gospodarske 

družbe, zavodi in organizacije, ki v tem vidijo izziv 

in priložnost, podrobnejše informacije o postopku 

evidentiranja kandidatov za civilne funkcionalne strokovnjake 

oziroma o pomoči pri izvajanju gospodarskih, 

humanitarnih in drugih projektov na kriznih območjih 

dobijo na Sektorju za civilno obrambo, Vojkova 55, 

1000 Ljubljana, elektronska pošta: sco@mors.si, 

telefon: (01) 431 80 11 ali telefaks: (01) 431 80 06. 

vanja med vojsko in civilnimi organizacijami, 

lokalno vlado in prebivalstvom pomeni 

upanje na končni uspeh mirovne operacije. 

Na usposabljanju je bilo civilno okolje realno 

oblikovano po scenariju naraščajočih kriznih 

razmer v namišljeni državi Alysia, z igralci 

vlog predstavnikov mednarodnih vladnih 

in nevladnih organizacij ter predstavnikov 

lokalnega prebivalstva (tudi namišljene teroristične 

organizacije), ki so jih predstavljali 

strokovnjaki Ministrstva za okolje in prostor, 

Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva 

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva 

za delo, družino in socialne zadeve, 

Ministrstva za obrambo, z občinske uprave, 

Škofijske gimnazije, iz podjetij in humanitarnih 

organizacij iz Vipave. 

Civilni funkcionalni strokovnjaki v Poljčah 

pridobljene teoretične osnove preizkusili 

na praktičnem usposabljanju v Vipavi 

Enota oziroma skupina CIMIC, ki se je 

usposabljala v Vipavi, bi v realnih razmerah 

lahko podprla združeno poveljstvo operacije 

oziroma enote na ravni divizije ali brigade. 

Enoto so sestavljali poveljstvo, skupina za 

operacije in projekte, skupina za zveze in 

povezave, skupina za podporo in tri skupine 

CFS. Ključna naloga enote kot celote je 

združevanje vojaških in interdisciplinarnih 

civilnih ocen, analiz in informacij v predlog 

odločitev poveljnikov enot mirovnih sil. 

Slovenska vojska naj bi na podlagi Natovih 

ciljev sil leta 2009 oblikovala stalno enoto 

podobne sestave. V sestavi enot oziroma 

in civilno sfero, sodelovanje s civilnim okoljem 

ter podporo lastnim silam na strateški, 

operativni in taktični ravni. V smislu zagotavljanja 

podpore lastnim silam je CIMIC postal 

integralen in nenadomestljiv del operacijskega 

načrtovanja ter sprejemanja odločitev 

poveljnikov mirovnih sil na vseh ravneh 

vodenja in poveljevanja, saj le vzpostavitev 

preglednih ter učinkovitih odnosov sodeloskupin 

CIMIC praviloma delujejo skupine CFS. 

Ti dobivajo vse pomembnejšo vlogo in vedno 

večji pomen, saj zaradi specifičnega specialistična 

civilnega znanja bistveno prispevajo 

k učinkovitemu uresničevanju mandata ter 

nalog mirovnih sil. Delo CFS obsega zbiranje 

in obdelavo informacij na določenih področjih, 

pripravo analiz ter nenehno dopolnjevanje 

ocen s področja civilno-vojaškega sodelovanja, 

svetovanje pristojnemu vojaškemu poveljniku, 

usklajevanje aktivnosti in nalog z vojaškimi 

poveljstvi, predstavniki mednarodnih vladnih 

in nevladnih organizacij, pristojnimi lokalnimi 

organi, službami in organizacijami, pripravljanje 

pobud ter informacij o mogočih gospodarskih, 

humanitarnih in drugih projektih ter 

izvajanje specifičnih projektov civilno-vojaškega 

sodelovanja, ki obsegajo predvsem vzpostavitev 

delovanja organov političnega sistema, 

javnih služb in drugih dejavnosti splošnega 

pomena. Civilni funkcionalni strokovnjaki so 

na usposabljanju v Poljčah pridobili teoretične 

osnove, ki so jih preizkusili na praktičnem 

delu usposabljanja v Vipavi, med katerim so 

pripravili celovito oceno civilne dimenzije 

na kriznem območju, sodelovali na sestankih 

in pogajanjih s predstavniki vladnih in 

nevladnih organizacij, lokalnimi oblastmi in 

drugimi subjekti, pripravili prednostno listo 

projektov CIMIC in dokumentacijo za izvedbo, 

izvedli dejanski projekt CIMIC v sodelovanju 

s Škofijsko gimnazijo Vipava, pripravili načrt 

premikov in za namestitev ter oskrbo več 

tisoč notranje razseljenih oseb, delovali v 

pogojih RKB-nevarnosti in doživeli reševanje z 

minskega polja ter atraktivno ugrabitev teroristov, 

poročali poveljniku, pri čemer je njihove 

rešitve sproti ocenjeval glavni inštruktor z več 

kot 15-letnimi izkušnjami s CIMIC. Praktični 

del usposabljanja v Vipavi je bil 2. oktobra 

predstavljen tudi namestniku načelnika 

GŠSV generalmajorju mag. Alojzu Šteinerju z 

delegacijo predstavnikov MO. Usposabljanje, 

ki ga je organiziral Sektor za civilno obrambo 

v sodelovanju z oddelki za civilno-vojaško 

sodelovanje GŠSV, PSSV in PDRIU, so z izvedbo 

strokovnih tem podprli tudi predstavniki 

policije, 14. INŽB in 18. BJRKBO, Slovenske 

Karitas ter občine Vipava. 

Slovenija na podlagi sklepa vlade 

napovedala sodelovanje do deset civilnih 

funkcionalnih strokovnjakov v Kforju 

in Isafu PRT od leta 2009 do vključno 

leta 2012 

Razvoj slovenskih civilnih zmogljivosti za civilno-vojaško 

sodelovanje je dosegel raven, ki 

je bila določena v Natovem cilju sil. Slovenska 

skupina CFS je decembra 2007 na afirmacijski 

vaji CJTF v Neaplju kot prva v Natu prejela 

certifikat usposobljenosti za civilno podporo 

skupnim združenim poveljstvom, s čimer je 

postala ena izmed vodilnih držav pri nadaljnjem 

razvoju in implementaciji koncepta razširjenega 

CIMIC oziroma komprehenzivnega 

pristopa k načrtovanju in izvajanju operacij 

kriznega odzivanja. Od februarja 2007 do zdaj 

je v Kforju sodelovalo šest civilnih funkcionalnih 

strokovnjakov, dva pa sta bila 3. novembra 

napotena v CIMIC PRT Herat. Slovenija je pri 

Natu na podlagi sklepa vlade RS napovedala 

sodelovanje do deset civilnih funkcionalnih 

strokovnjakov v Kforju in Isafu PRT od leta 

2009 do vključno leta 2012. V peti generaciji 

želimo evidentirati in usposobiti CFS predvsem 

za rekonstrukcijo ter gradnjo civilne javne 

infrastrukture (gradbeništvo, energetika, 

zdravstvo, varstvo okolja, urejanje prostora 

itn.), razvojne strategije in projekte (gospodarstvo, 

zdravstvo, šolstvo, notranje zadeve, 

civilna uniformirana policija itn.), antropološke, 

socialne in politične analize, družino, 

javna dela, socialno in humanitarno pomoč, 

humanitarno pravo in človekove pravice ter 

varstvo naravne in kulturne dediščine. 

CIMIC Training 

In the period from 22 September to 3 October 

2008, a NATO CIMIC training course for Civil 

Functional Specialists – CFS and commissioned 

and non-commissioned officers was carried 

out at the Poljče Defence Training Centre and 

the Vipava Barracks. A total of 32 participants 

attended the course, which was conducted by 

eight instructors from Belgium, Greece, Slovenia, 

the CIMIC Group South and the CIMIC 

Centre of Excellence. The aim of the course 

was to train 3rd and 4th generation civil functional 

specialists and non-commissioned and 

commissioned officers who are to take on CIM- 

IC functional duties within the SAF, and participants 

from Albania, Belgium, Montenegro, 

Greece, Croatia, Italy, Macedonia, Germany 

and Norway to carry out civil-military cooperation 

activities in crisis response operations. 

27

sv 18 Strokovne teme 



V Šoli za tuje jezike (ŠTJ) zaposleni z veseljem poučujemo, 

prevajamo, tolmačimo in preverjamo jezikovno znanje za 

potrebe Slovenske vojske ter obrambnega ministrstva. V 

okolju, kjer delamo, je dobro sprejeto vse, kar je s področja 

tujih jezikov kakovostno pripravljeno, zato veselje do dela ne 

pojema, temveč se le še povečuje. Velik izziv ob rednem delu 

predstavlja razvoj novih jezikovnih programov in vojaške 

terminologije. Izzive vidimo zaposleni v šoli, prednje pa 

nas postavijo tudi posamezne službe ministrstva in vojaške 

enote, ko pričakujejo odziv na svoje specifične potrebe. Ob 

jezikovnem razvoju različnih vojaških področij se moramo 

vedno zavedati, da smo v službi Slovenske vojske in MO 

ter da se moramo najprej odzvati na njihove potrebe. Na 

mednarodnih dogodkih nas predstavniki Nata seznanjajo, 

kako naj vojske in obrambna ministrstva delujejo v odnosu 

do tujih jezikov, strokovne terminologije in jezikovne 

politike. Če jezikovna politika ne gre v ustrezno smer, je 

prav in pošteno, da šola opozori in ponudi konstruktivne 

predloge ter tako prispeva k pozitivnemu in dobremu 

varnostnemu okolju. 

Besedilo: Melita Djurić, ŠTJ 

Fotografiji: Bruno Toič 

Slovenska vojaška 

terminologija 

Načelo večjezičnosti v Evropi in 

celotno gibanje za učenje čim 

več jezikov pomenita hkrati skrb 

ter ozaveščanje za ohranjanje in 

bogatenje maternega jezika. Ne gre 

za puritanski odnos do maternega 

jezika, toda pri majhnih narodih, 

ki imamo svoj jezik, je treba najti 

pravo ravnotežje in iskati dobre 

kompromise med tujimi in slovenskimi 

izrazi. V ŠTJ smo vedno 

skrbeli za lep slovenski jezik, še posebej 

pa smo to dolžni delati, odkar 

je oddelek za prevajanje, tolmačenje 

in lektoriranje postal uradni 

skrbnik vojaške terminologije na 

Ministrstvu za obrambo. Priznani 

strokovnjaki s področja slovenskega 

jezika so tako spoznali šolo in javno 

priznavajo prispevek oddelka k 

bogatitvi slovenskega jezika. V fond 

slovenske vojaške terminologije 

prispevajo vsi prevajalci iz tujih 

jezikov in lektorji slovenskega jezika 

na MO. Zaradi razpršenosti prevajalcev 

po službah je ta skrb za zdaj 

otežena in neusklajena, ko pa bo jezikovno 

področje centralizirano, se 

bo tudi slovenska vojaška terminologija 

lahko hitreje in bolj kakovostno 

razvijala. Lektorji slovenščine 

in terminologi sami tej nalogi 

niso in tudi v prihodnosti ne bodo 

kos, potrebujejo še sodelovanje s 

strokovnjaki z različnih vojaških 

področij. Sodelovanje nastaja pri 

pisanju slovenske vojaške strokovne 

literature, nekaj stalnih stikov pa 

se je vzpostavilo zaradi dobre volje 

posameznikov, predvsem tistih 

pripadnikov, ki imajo občutek za 

jezik in skrbijo zanj. Ni jih veliko, 

toda prav zato sta njihova pomoč 

in prispevek neprecenljiva. Med 

oblikovanjem slovenskih vojaških 

izrazov se v ŠTJ ne sprašujemo, ali 

imajo vojaški strokovnjaki čas, ali 

se jim med tem v pisarni in enoti 

kopiči delo, ali imajo težave, da 

prepričajo nadrejene, zakaj morajo 

tako pogosto sodelovati s ŠTJ. Prav 

dobro se zavedamo, da sodelovanje 

strokovnjakov ni samoumevno, 

in le upamo, da se bo nadaljevalo 

tudi v prihodnje. Zaradi takšnih 

ljudi namreč lahko nastaja in raste 

slovenska vojaška terminologija. 

Vojaška terminologija na 

jezikovnih tečajih 

V večjezični Evropi bomo besedno 

zvezo tuji jeziki kmalu nadomestili 

z dodatni jeziki, za male narode 

s svojim jezikom pa bo vedno 

bolj obvezujoča formula 1 plus 

2, torej materni jezik in dodatna 

jezika. V Sloveniji se je ta proces že 

začel, toda bolj zaradi praktičnih 

razlogov kot zaradi razdrobljenih 

in neusklajenih normativnih 

dokumentov v šolstvu ter na 

univerzi. Tuji turisti se ne morejo 

načuditi, kako razširjeno je dobro 

znanje angleščine med Slovenci, 

iz izkušenj pa lahko rečemo, da so 

med uniformiranimi poklici prav 

pripadniki Slovenske vojske tisti, ki 

izstopajo z znanjem tujih jezikov. 

Ni težko sestavljati programov za 

tečaje iz splošnega tujega jezika, 

saj je na tržišču bogata ponudba 

komercialnih učbenikov in priročnikov, 

med katerimi je treba le 

izbrati pravo težavnostno stopnjo. 

Tudi učbeniki za vojaško angleščino 

obstajajo in laik bi pomislil, da 

je to vse, kar učitelj potrebuje za 

poučevanje vojaške terminologije, 

vendar pa so potrebe lahko tudi bolj 

specifične in v teh primerih je potrebno 

sodelovanje strokovnjaka ali 

posameznika z izkušnjami z enega 

ali več vojaških področij. V ponazoritev 

navajamo le tri primere: 

1. Učitelji ŠTJ poučujemo vojaško 

terminologijo v Šoli za častnike. 

S prenovo programov Šole za 

častnike in ob uvajanju sodobnih 

pristopov, na primer problemsko 

naravnano učenje in izobraževanje 

na daljavo, potrebuje učitelj 

jezikoslovec pomoč vojaškega 

strokovnjaka, da skupaj oblikujeta 

strokovni problem, ki bo izražal 

realno vojaško življenje in motiviral 

slušatelje za delo. Minil je čas, ko 

28

učitelj govori 90 minut in kraljuje 

z natrpanimi predstavitvami 

v powerpointu. Priprava takšne 

predstavitve je tudi veliko lažja kot 

iskanje strokovnjaka za pripravo 

realnega problema iz vojaškega 

življenja, ki bo, če bo pravilno 

zastavljen, zaposlil slušatelja nekaj 

dni, namesto uspaval za 90 minut. 

2. Pred odhodom v Čad mora učitelj 

vojake jezikovno pripraviti za 

varovanje begunskih taborišč. Če je 

enoti, ki pošilja vojake na jezikovno 

usposabljanje, namen usposabljanja 

jasen, ji ni težko razumeti, da 

ŠTJ potrebuje pomoč strokovnjaka, 

ki bo sodeloval z vodjo tečaja 

pri pripravi programa, in ga brez 

težav določi. Posamezniki, ki imajo 

izkušnje s podobnih misij, so v 

takšnem primeru neprecenljivi. 

3. Slušatelje motivira učenje tujega 

jezika, če učitelj pripravi simulacijo 

realnih razmer. Igra vlog je učinkovita 

formula, toda hkrati zelo 

trd oreh za učitelja, če mora iskati 

pomoč vojaškega strokovnjaka 

za vsako vlogo posebej (inženirec, 

vojaški obveščevalec, stiki z 

javnostmi, CIMIC, štabni častnik, 

štabni podčastnik itn.). Ponavadi 

učitelj ohrani le tiste vloge, za katere 

najde sodelavca s strokovnega 

področja, toda s tem strokovno in 

jezikovno omeji celotno simulacijo. 

Tuji jezik stroke 

Pomembno področje tujega jezika 

je tuji jezik stroke (language for 

specific purposes). Med študijem 

študent jezikov ne ve, kakšna 

bo zaposlitev po diplomi. Za 

poučevanje splošne angleščine 

se po zaposlitvi ni treba učiti 

dodatne terminologije, tako kot 

je to potreba v strokovnih šolah 

in usmeritvah. Tu je strokovna 

terminologija bistvo poučevanja, 

zato se učitelj uči izrazov v tujem 

jeziku z različnih področij, kot so 

gradbeništvo, veterina, turizem, letalstvo, 

strojništvo, policija, varnost 

pri delu, obramboslovje, vojska itn. 

Brez sodelovanja strokovnjakov s 

teh področij učitelj ne more in ne 

sme razvijati tujega jezika stroke. 

Na področjih, na katerih tuji jezik 

stroke obstaja, je njegova kakovost 

odvisna od sodelovanja med 

strokovnjakom in učiteljem. Takšno 

prakso narekuje teorija poučevanja 

jezika stroke, primere konkretnih 

sodelovanj in različne originalne 

rešitve pa spoznavamo tudi na 

strokovnih mednarodnih dogodkih. 

Ko za poučevanje uporabljamo 

problemsko naravnano učenje, 

je eno osnovnih načel združevati 

znanje in se v skupini lotevati 

oblikovanja ter reševanja problemov. 

Tako kot velja za slušatelje, da 

jih morajo reševati skupinsko, velja 

tudi za učitelje tujega jezika in 

strokovnjake z različnih področij, 

da jih skupaj oblikujejo. Problemi 

v poklicnih razmerah se namreč 

nikoli ne pojavljajo ločeno, temveč 

kot skupek različnih vsebin in celo 

strok. To je še posebej pomembno 

v vojski, v kateri sta skupinski 

pristop in duh steber dela. 

Sklepni del 

Učitelji tujega jezika, prevajalci, 

tolmači in terminologi v ŠTJ potrebujemo 

pomoč ter sodelovanje 

strokovnjakov z različnih in ožjih 

specializiranih vojaških področij 

za razvoj jezikovnih programov 

ter vojaške terminologije. Okvir 

PDRIU ne zadošča, saj so strokovnjaki 

z izkušnjami iz prakse 

tudi drugje. Zaradi potrebe po 

sodelovanju ne želimo ogrožati 

rednega dela enot, še manj jemati 

časa posameznikom ali enotam, 

radi pa bi se strokovno odzivali 

na potrebe MO, SV in enot, ko nas 

potrebujejo. Z razumevanjem potrebe 

po sodelovanju med jezikom 

in stroko vojska ter druge službe 

posredno prispevajo k boljšemu in 

bolj naprednemu izobraževanju ter 

poučevanju tujih jezikov stroke in 

h kakovostni vojaški terminologiji. 

Zadovoljni smo z dosedanjim sodelovanjem 

vojaških strokovnjakov, 

lepo pa bi bilo, če bi bilo takšnega 

povezovanja še več. 

29

sv 18 RAZVEDRILO 

Poiščite razlike 

Reševalcem nagradne igre 

Med fotografijama je pet razlik. Poiščite jih, označite na fotografiji ali jih na kratko 

opišite ter pošljite po pošti do petka, 21. novembra, na naslov Uredništvo revije 

Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov 

urednistvo.sv@mors.si s pripisom za igro Poiščite razlike. Med pravilnimi rešitvami 

bomo izžrebali nagrajenca. Dobitnik nagrade za pravilno rešitev iz prejšnje številke je: 

Metod Šavs, Medvoška cesta 14, 1215 Medvode. 

Fotografija in fotomontaža: Bruno Toič 

Ime in priimek:................................................................................................................... 

Naslov in pošta:................................................................................................................. 

30

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: 

ZMOŽNOSTI, OSREDNJA VAJA SV. 

Nagradi prejmeta: Leja Smukavec, Jereka 41 b, 

4264 Bohinjska Bistrica, in Darko Strahovnik, 

Goriška 42, 3320 Velenje. Nagrajencema čestitamo. 

Pravilne rešitve tokratne križanke nam 

pošljite do petka, 21. novembra 2008, na 

naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, 

Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 

Ime in priimek:..................................................................................... 

Naslov:................................................................................................. 

Pošta:................................................................................................... 

Rešitev gesla:....................................................................................... 

............................................................................................................. 

............................................................................................................. 

31

Si želite 

organizirane 

in individualne 

telesne vadbe? 

Fotografija: Bruno Toič 

Pripadnike in enote Slovenske 

vojske ter ožje družinske člane 

pripadnikov SV vabimo, da se 

prijavijo na eno izmed oblik organizirane 

ali individualne vadbe 

v športni dvorani Vojašnice 

Franca Rozmana Staneta 

v Ljubljani. Nezasedeni termini 

za vadbo so pretežno v popoldanskih 

in večernih urah. 

Športna dvorana vam ponuja 

možnosti za različne športne 

panoge, od skupinskih do 

individualnih športov, kot so 

košarka, odbojka, namizni 

tenis, nogomet, rokomet, badminton 

in fitnes. Na voljo sta 

tudi organiziran trening borilnih 

veščin in sodobna plezalna 

stena. Ob večjem zanimanju 

za dodatne oblike organizirane 

vadbe, kot so aerobika, pilates 

ipd., bomo zagotovili tudi 

vaditelja trenerja. 

Vse zainteresirane prosimo, 

da se za uporabo dvorane 

do 10. decembra prijavijo 

upravniku dvorane majorju 

Cirilu Andoljšku po outlooku 

ali pokličejo na telefon 

01/ 585 60 90. Za uporabo 

športne dvorane se lahko 

prijavijo zaposleni v Slovenski 

vojski in njihovi ožji družinski 

člani. Začetek vadbe je predviden 

za januar 2009. 

Vabljeni!

Letnik XVI/18 - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?