Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/3 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS<br />
SLOVENSKA<br />
VOJSKA<br />
23. februar 2007<br />
Leto <strong>XV</strong>/3<br />
Cena 0,21 EUR / 50 SIT<br />
Izzivi vojaškega poklica in<br />
pogodbene rezerve<br />
Kakšna je vojaška hrana<br />
Domoljubje in profesionalizem
S p re m l j a m o<br />
Obrambni<br />
ministri v<br />
španskem<br />
mestu Sevilla<br />
V Sevilli neformalno srečanje<br />
obrambnih ministrov Nata<br />
V prvem delu srečanja, v katerem sta<br />
sodelovala tudi predstavnika Slovenije,<br />
so razpravljali o operacijah kriznega<br />
odzivanja Isafa v Afganistanu in<br />
Kforja na Kosovu. Veleposlanik RS pri<br />
Natu dr. Božo Cerar je govoril o vlogi<br />
Slovenije pri prevzemanju vodilne pobude<br />
v regiji z napotitvijo 10. MOTB.<br />
Bataljon bo prvič v zgodovini SV prevzel<br />
svoje območje nadzora, z njegovo<br />
šestmesečno napotitvijo pa bo na<br />
mirovnih misijah v tujini približno 11<br />
odstotkov vseh pripadnikov SV, kar je eden najvišjih deležev med vsemi članicami<br />
Nata. Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Karl Erjavec je glede Afganistana dejal, da<br />
je Slovenija že lani z donacijo prispevala k operatibilnosti nacionalne vojske<br />
ANA. Tam je v operaciji Isafa zdaj 54 pripadnikov SV, napotenih pa bo dodatnih<br />
12. »Slovenija aktivno sodeluje v vseh mednarodnih pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong><br />
maksimalno angažiranje operativnih zmogljivosti <strong>za</strong>vezniških enot kot tudi pri<br />
celoviti podpori afganistanski nacionalni vojski ANA. Nato ne more prevzeti<br />
celotne skrbi <strong>za</strong> obnovo in razvoj Afganistana. Slovenija se kot članica Nata<br />
<strong>za</strong>veda, da lahko nacionalne omejitve vplivajo na operativno učinkovitost,<br />
<strong>za</strong>to veliko pozornosti namenjamo možnostim <strong>za</strong> odpravo funkcionalnih in<br />
geografskih omejitev pri delovanju naših pripadnikov v tej državi,« je dejal minister<br />
Erjavec. Med drugim se je na neformalnem srečanju v Sevilli slovenski<br />
obrambni minister prvič sestal z novim ameriškim državnim sekretarjem <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Robertom Gatesom.<br />
Teme drugega dne so bile srečanje Nato-Rusija, transformacijski procesi v<br />
Natu, Natove odzivne sile in Sredozemski dialog, gostil pa ga je španski minister<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, tudi gostitelj neformalnega srečanja. Najpomembnejša<br />
naloga <strong>za</strong>vezništva na področju odzivnih sil je vzdrževanje polne operativne<br />
zmogljivosti. Kot je poudaril obrambni minister Erjavec, bodo NRF uspešne<br />
le, če bo <strong>za</strong>gotovljen dolgoročni nabor sil in če bodo članice <strong>za</strong>vezništva še<br />
2 S LOV E N S K A VO J S K A<br />
V španskem mestu Sevilla se je v petek, 9. februarja, končalo<br />
dvodnevno neformalno srečanje obrambnih ministrov Nata.<br />
Ministri, med njimi tudi Karl Erjavec, so razpravljali o operacijah<br />
Kforja in Isafa ter Natovih odzivnih silah (NRF), v katere Slovenija<br />
od četrte rotacije redno prispeva pripadnike SV. Minister Erjavec<br />
je napovedal, da bo tudi <strong>za</strong> deveto rotacijo NRF napotila vod<br />
Slovenske vojske, čeprav to prej ni bilo predvideno. Obrambni<br />
ministri so govorili še o celostnem pristopu Nata v operacijah in<br />
o <strong>za</strong>gotavljanju stabilnih razmer na kriznih žariščih, o odnosih<br />
med Natom in Rusijo ter o Sredozemskem dialogu.<br />
naprej odločno prispevale k transformaciji<br />
predvsem na področju največjih<br />
primanjkljajev. Slovenija že od<br />
četrte rotacije redno prispeva svoje<br />
sile v NRF. Tudi <strong>za</strong> deveto rotacijo bo<br />
napotila vod Slovenske vojske, čeprav<br />
to prej ni bilo predvideno. Minister<br />
je poudaril, da Slovenija podpira<br />
v Rigi sprejete okvire sodelovanja<br />
partnerskih držav, ki ne predvidevajo<br />
vključevanja v NRF kot nadomestilo<br />
<strong>za</strong> prispevke <strong>za</strong>veznic. »Podpiramo<br />
predvsem sodelovanje nekaterih partneric na vajah in usposabljanjih NRF,<br />
kar je lahko obojestransko koristno tudi z vidika povečanja interoperatibilnosti<br />
njihovega sodelovanja v operacijah,« je dejal minister Erjavec.<br />
Ministri so razpravljali tudi o Natovi poveljniški strukturi <strong>za</strong> izboljšanje uporabe<br />
celostnih mehanizmov kriznega upravljanja <strong>za</strong> boljše sodelovanje s<br />
partnerji, kot so OZN, OVSE in EU, ter <strong>za</strong> izboljšanje <strong>za</strong>gotavljanja vojaške<br />
podpore v operacijah, ki naj bi prispevale k stabili<strong>za</strong>ciji razmer in obnovi.<br />
Minister Erjavec je glede tega menil, da je v tej fazi treba dopolniti sedanje<br />
mehanizme delovanja z EU in OZN, saj imata ti instituciji poleg Nata na kriznih<br />
žariščih najpomembnejšo vlogo.<br />
Rusija je pomemben partner v boju proti mednarodnemu terorizmu in je napovedala,<br />
da bo letos sodelovala v operacijah Active Endeavour, <strong>za</strong>to je po<br />
mnenju ministra Erjavca še veliko možnosti <strong>za</strong> globlje sodelovanje na področju<br />
varnostnih vprašanj in obrambnih reform. Sredozemski dialog je po<br />
mnenju vseh držav članic <strong>za</strong>vezništva pomemben predvsem pri boju proti<br />
terorizmu in pri neširjenju orožja <strong>za</strong> množično uničevanje. »Poglabljanje sodelovanja<br />
z državami Sredozemskega dialoga na vseh ravneh je eden izmed<br />
temeljnih interesov <strong>za</strong>vezništva,« je v sklepnem delu srečanja v nagovoru<br />
obrambnim ministrom dejal Karl Erjavec.<br />
Foto: Nato
Foto: Bruno Toič<br />
V Slovenski vojski se je lani na novo <strong>za</strong>poslilo približno petsto<br />
vojakov, v oddelku <strong>za</strong> pridobivanje kadra pa načrtujejo, da<br />
bodo načrtovano število <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> letos uresničili do poletja.<br />
Pri tem načrtujejo, da naj bi se število odhodov iz SV letos<br />
glede na lani zmanjšalo, na kar naj bi delno vplival sprejem<br />
<strong>za</strong>kona o službi v SV, ki bo uredil status pripadnika Slovenske<br />
vojske, več pa naj bi naredili tudi znotraj SV, predvsem pri<br />
SPREMLJAMO 2<br />
V Sevilli neformalno srečanje obrambnih ministrov Nata<br />
10. MOTB odpotoval na Kosovo 6<br />
Obisk načelnika hrvaških oboroženih sil<br />
Vojašnico generala Maistra obiskal župan 7<br />
INTERVJU 4<br />
Po dopolnitvi <strong>za</strong>konodaje ustreznejše rešitve v praksi<br />
PREDSTAVLJAMO VAM 8<br />
Izzivov vojaškega poklica je veliko<br />
Priložnosti tudi v pogodbeni rezervi Slovenske vojske 11<br />
Zakaj v prostovoljno služenje vojaškega roka 13<br />
V vipavske programe v štirih letih več kot 3400 tečajnikov 14<br />
Letos promocija vojaškega poklica na več kot 400 slovenskih šolah 19<br />
ODREDBE 15<br />
CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 20<br />
Vojaška hrana je kakovostna in varna<br />
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 22<br />
Na Igu tečaj ZN o civilno-vojaškem sodelovanju<br />
STROKOVNE TEME 24<br />
Domoljubje in profesionalizem<br />
Psihološke korenine nasilja pri posamezniku 26<br />
V s e b i n a<br />
IZ ZGODOVINE 28<br />
Sputnik 1 je <strong>za</strong>čel novo, vesoljsko dobo<br />
ŠPORT V VOJSKI 29<br />
Minister ob bok z vojaki SV<br />
Državno prvenstvo na Golteh namenjeno druženju 30<br />
RAZVEDRILO 31<br />
urejanju odnosov, programov in pristopov pri usposabljanju.<br />
Vojska bo postala bolj <strong>za</strong>nimiva tudi z uveljavitvijo vojaških<br />
poklicev, <strong>za</strong>radi česar so lani že določili skoraj sto poklicev<br />
na vseh izobrazbenih stopnjah, zdaj pa pripravljajo kataloge<br />
<strong>za</strong> te sicer javno priznane poklice na trgu delovne sile. Zanimanje<br />
<strong>za</strong> vojaški poklic bi lahko dodatno povečali z višjimi<br />
plačami, davčnimi ugodnostmi, tesnejšim povezovanjem s<br />
civilnimi delodajalci, vključevanjem novih pripadnikov v enote,<br />
ki so bliže njihovemu domu, in z drugimi ukrepi, <strong>za</strong> katere<br />
si v Slovenski vojski pri<strong>za</strong>devajo.<br />
Nove pripadnike SV bodo letos usmerjali predvsem v sodobno<br />
opremljen 18. BRKBO, ki prihodnje leto vstopi v operativni<br />
cikel, in 74. OKMB, v pogodbeni rezervi pa v 14. inženirski<br />
bataljon, logistični bataljon, 16. bataljon <strong>za</strong> nadzor zračnega<br />
prostora in v druge enote SV. Pogodbeni pripadniki na leto<br />
povprečno <strong>za</strong>služijo od 1787 do 2053 evrov. Prostovoljno<br />
služenje vojaškega roka, <strong>za</strong> katerega je bilo <strong>za</strong>nimanje doslej<br />
večje od zmožnosti SV, saj lahko posamezniki tako praktično<br />
preizkusijo delo v vojski, bodo letos organizirali petkrat.<br />
Prvi letošnji generacij sta se <strong>za</strong>čeli usposabljati januarja in<br />
februarja, usposabljanja pa bodo pripravili še maja, junija in<br />
septembra. Letos bo vojak prostovoljec, ki bo uspešno končal<br />
trimesečno prostovoljno služenje vojaškega roka, dobil<br />
od 800 do 830 evrov.<br />
Meta Grmek<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. marca 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,<br />
http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec,<br />
priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.<br />
Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 3
Po dopolnitvi <strong>za</strong>konodaje<br />
ustreznejše rešitve v praksi<br />
I n te r v j u<br />
Po sprejemu novele Zakona o varstvu pred utopitvami bodo<br />
posodobljeni vsi <strong>za</strong>koni s področja varstva pred naravnimi in<br />
drugimi nesrečami. Čeprav je po oceni namestnika generalnega<br />
direktorja Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje Branka Dervodela,<br />
ki je konec avgusta lani <strong>za</strong>časno prevzel vodenje uprave, dopolnjena<br />
<strong>za</strong>konodaja podlaga <strong>za</strong> učinkovit, racionalen in odziven<br />
sistem, mora uprava v sistem vgraditi ustrezne praktične rešitve.<br />
Večina njihovih aktivnosti letos bo, kot je dejal Dervodel, poleg<br />
priprav na predsedovanje Slovenije EU usmerjena v preventivno<br />
dejavnost.<br />
Med najpomembnejšimi nalogami URSZR lani je bila posodobitev <strong>za</strong>konodaje.<br />
Je ta že v celoti končana?<br />
Novela <strong>za</strong>kona o gasilstvu je bila sprejeta leta 2005, noveli <strong>za</strong>konov o varstvu<br />
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o varstvu pred požarom pa lani. V<br />
prvem branju v DZ je novela <strong>za</strong>kona o varstvu pred utopitvami, s katero bo<br />
<strong>za</strong>konodaja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami posodobljena.<br />
Pri prenovi smo želeli normativno ureditev uskladiti z izkušnjami<br />
in doseženim stanjem na področju <strong>za</strong>ščite in reševanja, odpraviti nekatere<br />
slabosti ter <strong>za</strong>gotoviti nadaljnji razvoj področja. Ocenjujem, da so bile dopolnitve<br />
življenjske in usmerjene v večjo učinkovitost, racionalnost in odzivnost<br />
sistema, <strong>za</strong>gotovo pa moramo zdaj v sistem uvesti ustrezne praktične rešitve,<br />
ki izhajajo iz določil v <strong>za</strong>konih.<br />
Katere pomembne naloge je še imel URSZR lani?<br />
Lani smo imeli dve veliki naravni nesreči, in sicer je<br />
požar na Krasu <strong>za</strong>jel več kot tisoč hektarjev površine,<br />
<strong>za</strong>to je bil aktiviran državni načrt <strong>za</strong>ščite in<br />
reševanja v primeru velikega požara v naravi, konec<br />
junija pa so neurja pri<strong>za</strong>dela številne občine<br />
v Sloveniji. Izvedeni sta bili državni vaji na temo<br />
letalske nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi v<br />
sklopu direktive Seveso II. Zaradi neurij in suše<br />
je bilo veliko dela na področju ocenjevanja<br />
škod. Od Inšpektorata RS <strong>za</strong><br />
varstvo pred naravnimi in drugimi<br />
nesrečami smo na podlagi določil<br />
novele Zakona o varstvu<br />
pred požarom prevzeli naloge<br />
izdajanja soglasij na<br />
študije požarne varnosti<br />
<strong>za</strong> požarno<br />
<strong>za</strong>htevne objekte. V upravi pospešeno uvajamo informati<strong>za</strong>cijo, pri čemer<br />
sta <strong>za</strong> celotni sistem pomembni predvsem dve aplikaciji, in sicer sistem <strong>za</strong><br />
poročanje o intervencijah (SPIN), ki ga že uporabljajo vse enote v sistemu<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja, ter sistem <strong>za</strong> podporo ukrepanja na številki 112. Za cilje,<br />
opredeljene v poslovnem načrtu uprave, smo lani pripravili oceno tveganja<br />
kot tudi register tveganj. Pomembna naloga je bila selitev izpostave URSZR<br />
iz Krškega v Brežice.<br />
Kdaj boste prevzeli nadzor nad sistemom javnega alarmiranja v občinski<br />
pristojnosti?<br />
Prevzem nadzora nad sistemom je posledica določil Zakona o varstvu pred<br />
naravnimi in drugimi nesrečami. Zagotoviti moramo pregled nad celotnim<br />
sistemom z zbiranjem podatkov, kot tudi sredstva <strong>za</strong> izvedbo prevzema javnega<br />
alarmiranja. Obsežna študija o prevzemu sistema, ki bo določila tudi<br />
prednosti pri prevzemanju, bo končana ta mesec. V petih letih oziroma do<br />
leta 2011 bo predvidoma prevzetih 1550 siren. Doslej smo poleg študije prevzeli<br />
plačevanje <strong>za</strong>kupljenih vodov v vseh regijah, <strong>za</strong> vzdrževanje sistema pa<br />
načrtujemo stalna sredstva. Rezultati študije kažejo, da bo treba sredstva <strong>za</strong><br />
prevzem do leta 2011 postopoma večati.<br />
Ali opažate v Sloveniji naraščanje števila nesreč, ki so posledica podnebnih<br />
sprememb?<br />
Statistika Centra <strong>za</strong> obveščanje RS ne kaže pomembnega povečanja nesreč,<br />
toda posamezna leta izstopajo po številu nesreč oziroma njihovem obsegu.<br />
Takšno je bilo leto 2003, ko je bilo <strong>za</strong>beleženih skoraj 3000 požarov v naravi.<br />
V <strong>za</strong>dnjih letih imamo v Sloveniji zelo močna neurja in tudi <strong>za</strong>dnji požari v<br />
naravi so bili izredno obsežni. Mislim na požar na Krasu leta 2003 in lanski<br />
požar na tem območju, ob katerem smo preverili državni načrt <strong>za</strong>ščite in<br />
reševanja <strong>za</strong> primer tako velikega požara. Državni načrt se je poka<strong>za</strong>l kot<br />
uspešen, kljub temu pa ga bomo dopolnili in ponovno preizkusili na državni<br />
vaji v Novi Gorici.<br />
Nad delom uprave je nekaj negodovanja <strong>za</strong>radi ocenjevanja škode ob naravnih<br />
nesrečah. Kaj boste naredili na tem področju?<br />
Lani je bilo <strong>za</strong>radi škodnih pojavov v kmetijstvu obdelanih približno 24.500<br />
vlog oškodovancev, škoda pa je bila ocenjena na 59,5 milijona<br />
evrov. Zaradi neposredne škode na stvareh kot posledice<br />
lanskega neurja je bilo obravnavanih več kot 3800<br />
vlog, škoda pa je bila ocenjena na več kot 740.000 evrov.<br />
Ko državna in regijske komisije revidirajo ugotovitve<br />
občinskih komisij <strong>za</strong> ocenjevanje škode, je ocena<br />
škode, ki jo predlagamo vladi, bistveno manjša,<br />
<strong>za</strong>to so oškodovanci ne<strong>za</strong>dovoljni. Letos si<br />
bomo pri<strong>za</strong>devali <strong>za</strong> polno uveljavitev aplikacij<br />
<strong>za</strong> ocenjevanje škode, posebno pozornost pa<br />
bomo namenili sklepanju pogodb s cenilci<br />
in njihovemu usposabljanju, saj moramo<br />
doseči usklajenost meril in postopkov<br />
ocenjevanja.<br />
4 S LOV E N S K A VO J S K A
Lani je bila državna vaja organizirana na temo letalske nesreče.<br />
Kako se v sistem <strong>za</strong>ščite, reševanja in pomoči vključuje Slovenska vojska?<br />
V sistemu <strong>za</strong>ščite in reševanja ima pomembno vlogo več enot Slovenske<br />
vojske, in sicer inženirske enote, ki sodelujejo predvsem pri postavljanju<br />
mobilnih montažnih mostov, enote RKB-<strong>za</strong>ščite ob nesrečah z nevarnimi<br />
snovmi oziroma odpravljanju posledic morebitnega terorističnega napada,<br />
najpomembnejši del pa je sodelovanje vojaškega letalstva pri gašenju požarov<br />
v naravi, pri nujni medicinski pomoči in gorskem reševanju. Pomembno<br />
pri tem je, da je opremljanje teh enot usklajeno z našim področjem dela in<br />
<strong>za</strong>radi tega dvonamensko.<br />
Kakšni bodo poudarki letošnjih državnih vaj?<br />
Scenarij vaje Trk 2007 predvideva množično prometno nesrečo, v kateri<br />
bodo udeleženi državljani iz tujine, in posledično velik požar v naravi. Tako<br />
bomo preverili regijski načrt <strong>za</strong>ščite in reševanja ob množičnih prometnih nesrečah<br />
in dopolnjeni državni načrt <strong>za</strong> primer velikega požara v naravi. Vaja<br />
bo potekala v sklopu prireditve Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja 2007, ki bo od 18.<br />
do 20. oktobra letos v Novi Gorici. Pričakujemo tudi sodelovanje italijanskih<br />
reševalnih služb. Druga državna vaja, ki predvideva nesrečo na morju,<br />
bo organizirana <strong>za</strong> ožji strokovni krog.<br />
Katere preventivne dejavnosti boste letos še organizirali?<br />
V naši pristojnosti je predvsem preventiva na področju<br />
varstva pred požari in varstva pred utopitvami. V sklopu<br />
prireditve Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja bomo organizirali<br />
posvete o varstvu pred požari v naravnem okolju, med<br />
letom bomo organizirali posvete <strong>za</strong> pooblaščene osebe<br />
<strong>za</strong> izvajanje ukrepov varstva pred požarom, <strong>za</strong><br />
pooblaščene izvajalce in vzdrževalce gasilnikov ter<br />
izvajalce usposabljanj <strong>za</strong> reševanje iz vode ter letni<br />
razpis <strong>za</strong> reševalce iz vode. Pripravljamo veliko preventivnih<br />
aktivnosti s področja varstva pred požari <strong>za</strong><br />
širše prebivalstvo, predvsem oktobra, ki je mesec varstva<br />
pred požari. Zagotovo bomo tudi letos sodelovali<br />
na sejmih in podobnih aktivnostih, saj smo bili lani zelo<br />
uspešni na otroškem ba<strong>za</strong>rju in študentski areni.<br />
URSZR<br />
prevzema<br />
nadzor<br />
nad javnim<br />
alarmiranjem.<br />
Izobraževanje s področja <strong>za</strong>ščite in reševanja <strong>za</strong>dnjih nekaj let organizirate<br />
tudi v podcentru v Sežani. Kdaj bo <strong>za</strong>čel delovati podcenter v Pekrah pri<br />
Mariboru?<br />
V centru na Igu se na leto usposablja več kot 13.000 slušateljev, kar presega<br />
zmogljivosti centra, <strong>za</strong>to smo leta 2005 nekatere programe <strong>za</strong>čeli izvajati v<br />
Sežani. Takrat se je tam usposabljalo približno 500 slušateljev, lani več kot<br />
tisoč, nadaljnji obseg pa je odvisen od prenove poligonov in nastanitvenih<br />
zmogljivosti ter kadrovske popolnitve. Podcenter naj bi z Zavodom <strong>za</strong> gozdove<br />
RS deloval tudi na področju preventive pred požari v naravi predvsem<br />
<strong>za</strong> Jugovzhodno Evropo. Programi usposabljanj <strong>za</strong> Pekre še niso natančno<br />
določeni. Zavedamo se, da je <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> usposabljanje v Pekrah veliko<br />
predvsem med gasilci, prav tako bomo tam predvidoma od leta 2008 izvajali<br />
programe reševanja na vodi in iz nje.<br />
Koliko denarja letos načrtujete <strong>za</strong> naložbe?<br />
Denar <strong>za</strong> naložbe je predviden <strong>za</strong> gradnje oziroma adaptacije, <strong>za</strong> obnovo<br />
oziroma dopolnitev državnih rezerv ter <strong>za</strong> naložbe v informatiko in telekomunikacije.<br />
Za gradnje bomo namenili nekaj več kot 1,23 milijona evrov.<br />
Načrtujemo dokončanje gradnje podcentra v Sežani, ki deluje v okviru izobraževalnega<br />
centra na Igu, in gradnjo vadbenega predora na Igu, <strong>za</strong> kar<br />
bomo porabili več kot 412.000 evrov. Projekt bo do polovice sofinancirala<br />
Družba <strong>za</strong> avtoceste RS. Nekaj manjših naložb načrtujemo predvsem v<br />
tehnično varovanje kompleksov v Rojah in na Igu ter <strong>za</strong> adaptacijo objekta<br />
izpostave v Celju.<br />
Je predlog reorgani<strong>za</strong>cije URSZR že pripravljen?<br />
Delno smo se na upravi reorganizirali že lani ob prevzemu nekaterih že omenjenih<br />
novih nalog, pred nami pa je predlog večje reorgani<strong>za</strong>cije uprave, ki<br />
jo med drugim narekujejo tudi določila noveliranih <strong>za</strong>konov. Predlog reorgani<strong>za</strong>cije<br />
je že pripravljen.<br />
Kakšne mednarodne aktivnosti načrtujete letos?<br />
Mednarodno sodelovanje URSZR je intenzivno in se še povečuje. To velja tako<br />
<strong>za</strong> multilateralno sodelovanje v okviru ZN, Nata in EU, kot tudi <strong>za</strong> sodelovanje<br />
v regijskih pobudah, kjer bo Slovenija letos prevzela predsedovanje v eni od<br />
pobud Pakta stabilnosti <strong>za</strong> Jugovzhodno Evropo, kot <strong>za</strong> dvostransko sodelovanje,<br />
ki vključuje sodelovanje na preventivnem področju, pri izvedbi vaj in<br />
ob morebitnih nesrečah. Dvostransko sodelovanje je intenzivno predvsem z<br />
vsemi sosednjimi državami. S Furlanijo - Julijsko krajino smo lani podpisali<br />
protokol o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,<br />
ki je podlaga <strong>za</strong> konkretno sodelovanje. Tehnične priloge protokola<br />
intenzivno usklajujemo, predstavniki uprave so prav ta teden obiskali regijski<br />
center <strong>za</strong> obveščanje v italijanskem mestu Palmanova.<br />
Kako se pripravljate na predsedovanje Slovenije EU?<br />
Predstavniki uprave se redno udeležujemo sestankov delovne<br />
skupine PROCIV v svetu EU in se vse bolj intenzivno vključujemo<br />
v odločanje te delovne skupine. Vključili smo se v<br />
koordinirano delo trojice predsedujočih držav, in sicer<br />
Nemčije, Portugalske ter Slovenije. Priprave v upravi<br />
so intenzivne na vseh področjih. Na tedenskih<br />
sestankih usklajujemo področje dela v svetu EU,<br />
komitoloških in drugih izvedbenih <strong>za</strong>devah, pripravah<br />
<strong>za</strong> sestanek generalnih direktorjev, predvsem<br />
pa pri pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu<br />
EU. Prav tako smo določili nosilce nalog in sodelujoče<br />
na področju posameznih dosjejev. V <strong>za</strong>četku<br />
februarja je na stalnem predstavništvu RS v Bruslju<br />
<strong>za</strong>čela delati delavka naše uprave, ki kot svetovalka<br />
pokriva delovno področje odbora PROCIV.<br />
Foto: URSZR<br />
I n te r v j u<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 5
S p re m l j a m o<br />
10. MOTB odpotoval na Kosovo<br />
V noči s 14. na 15. februar je iz koprskega tovornega pristanišča odplul<br />
trajekt Ravenna, s katerim je SV <strong>za</strong> potrebe mirovne operacije na Kosovu<br />
do pristanišča Solun v Grčiji prepeljala 191 vojaških transportnih ter<br />
bojnih vozil ter 24 <strong>za</strong>bojnikov rezervnih delov, streliva, opreme in drugega<br />
materiala s skupno težo približno 1500 ton. Premik tako številčnega<br />
kontingenta na območje mirovne operacije na Kosovo je <strong>za</strong> SV tudi obsežen<br />
projekt s področja logistike in financ, saj bodo od načrtovanih<br />
sedem milijonov evrov, kolikor naj bi znašali stroški <strong>za</strong> operacijo SIKON<br />
Kfor 15, <strong>za</strong> transport namenili skoraj polovico. 140 metrov dolg trajekt<br />
Ravenna, ki pluje pod grško <strong>za</strong>stavo, je neposredna tedenska pove<strong>za</strong>va<br />
med Koprom in pristaniščem Drač v Albaniji. Z ladjo je poleg triinvajset<br />
članov posadke v Solun odšlo tudi deset pripadnikov SV, ki skrbijo <strong>za</strong><br />
spremstvo. Vozila in vojaško opremo je SV od tam s štirimi vlakovnimi<br />
kompozicijami prepeljala čez Makedonijo do kraja Peć na Kosovo, del<br />
vozil pa po cesti. Večina slovenskih vojakov bo na Kosovo pripotovala<br />
z letali, <strong>za</strong>dnji od njih pa bodo konec tega meseca, ko bo v bazi Villagio<br />
Italia proslava ob prevzemu odgovornosti. Taktična bataljonska skupina<br />
Sokol (TF Sokol), ki bo imela v svoji sestavi tudi madžarsko četo,<br />
bo namreč 1. marca <strong>za</strong>čela opravljati operativne naloge na območju<br />
odgovornosti v <strong>za</strong>hodnem delu Kosova.<br />
MP<br />
S portugalskim ministrom o<br />
predsedovanju EU<br />
V okviru delovnega obiska v Sloveniji se je v petek, 16. februarja,<br />
portugalski obrambni minister Henrique Nuno Pires Severiano<br />
Teixeira na Brdu pri Kranju sestal s slovenskim kolegom Karlom<br />
Erjavcem.<br />
Osrednji temi pogovorov sta bili predsedovanje Evropski uniji, ki ji bosta<br />
državi predsedovali v drugi polovici letošnjega leta in v <strong>za</strong>četku prihodnjega,<br />
ter prednostne naloge na obrambnem področju. Ministra sta poudarila<br />
pomen razvoja strateških partnerstev, ki bi jih morala EU tako na<br />
politični kot strateški ravni okrepiti predvsem z Natom in ZN, pa tudi z<br />
ZDA, Rusijo in Afriko. Glede razmer na tej celini sta se strinjala, da mora<br />
EU podpreti demokratične reforme predvsem na področju varnosti in<br />
pri<strong>za</strong>devanja, da afriške države same rešujejo krize na celini. Tako sta<br />
poudarila pomen Afriške unije pri reševanju spopadov v sudanskem<br />
Darfurju. Strinjala sta se tudi, da bi morala EU nadgraditi pobudo Sredozemski<br />
dialog, pri čemer je portugalski minister dejal, da bo Portugalska<br />
med predsedovanjem organizirala neformalno <strong>za</strong>sedanje obrambnih<br />
ministrov EU z obrambnimi ministri držav podpisnic pobude. Dvostransko<br />
sodelovanje med ministrstvoma sta ocenila kot uspešno. Glede<br />
prihodnjega sodelovanja na obrambnem področju sta se dogovorila<br />
<strong>za</strong> gorsko usposabljanje pripadnikov portugalske vojske v Sloveniji in<br />
<strong>za</strong> usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske na Portugalskem, predvsem<br />
glede prenašanja izkušenj portugalske vojske, ki jih ima iz mednarodnih<br />
mirovnih operacij v Afriki. Sodelovanje EU z Afriko je namreč<br />
ena izmed prednostnih nalog Portugalske med njenim predsedovanjem<br />
Evropski uniji.<br />
Obisk načelnika hrvaških oboroženih sil<br />
Na povabilo načelnika GŠSV generalpodpolkovnika Albina Gutmana<br />
je v torek, 20. februarja, na dvodnevni obisk prišel načelnik<br />
glavnega štaba hrvaških oboroženih sil general Josip Lucić z delegacijo.<br />
Načelnika sta sodelovanje obeh vojsk ocenila kot dobro,<br />
nameravajo pa ga še izboljšati.<br />
Generalpodpolkovnik Gutman je gostu predstavil reorgani<strong>za</strong>cijo SV in njen<br />
nadaljnji razvoj, govorili pa so tudi o izkušnjah in sodelovanju v operacijah<br />
kriznega odzivanja ter o dvostranskem sodelovanju in načrtovanih skupnih<br />
aktivnostih. Poleg tega so predstavili izkušnje glede vključevanja Slovenije<br />
v EU in Nato. Generalpodpolkovnik Gutman je dejal, da ima SV dobre izkušnje<br />
pri sodelovanju z vojaki hrvaške vojske v operacijah kriznega odzivanja,<br />
na primer v Afganistanu. General Lucić je povedal, da bo hrvaška vojska<br />
v prihodnje še bolj intenzivno sodelovala pri <strong>za</strong>gotavljanju miru v Evropi in<br />
širše. Napovedal je, da bo letos v operacijah kriznega odzivanja sodelovalo<br />
dvesto hrvaških vojakov. Načelnika glavnega štaba hrvaških oboroženih sil<br />
je sprejel tudi državni sekretar na MO Franci Žnidaršič, ki je gostu predstavil<br />
aktivnosti, ki potekajo na MO, in izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo nad dvostranskim sodelovanjem<br />
na obrambnem področju.<br />
6 S LOV E N S K A VO J S K A
Vojašnico generala Maistra<br />
obiskal župan<br />
V torek, 13. februarja, je na povabilo poveljnika 72. brigade SV<br />
podpolkovnika Friderika Škamleca enote v Vojašnici generala<br />
Maistra obiskal župan mestne občine Maribor Franc Kangler.<br />
Poveljnik 72. brigade podpolkovnik Škamlec je županu Kanglerju predstavil<br />
sestavo in naloge 72. brigade ter vojašnico, podpolkovnik Miran<br />
Fišer pa naloge in namen 37. vojaškega teritorialnega poveljstva. Upravo<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Maribor in dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne s prostovoljno pogodbeno<br />
rezervo, je opisal direktor Uprave <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Maribor Stanko Meglič,<br />
o obnovi kadetnice in načrtovanih aktivnostih v njej leta 2008 pa<br />
je govoril podpolkovnik mag. Tomaž Kladnik. Župan je z <strong>za</strong>nimanjem<br />
spremljal predstavitve ter se aktivno vključil s predlogi predvsem glede<br />
vsebinske in funkcionalne pove<strong>za</strong>ve objekta z Mariborom. Prav tako je<br />
mesto Maribor pripravljeno vključiti Vojaški muzej Slovenske vojske, ki<br />
bo v kadetnici, v program Maribora kot kulturne evropske prestolnice.<br />
Po predstavitvah si je župan Kangler ogledal še potek obnovitvenih del<br />
v kadetnici.<br />
Marku Prezlju že drugič zlati cepin<br />
Alpinist Marko Prezelj, pripadnik športne enote SV, je že drugič<br />
dobil najvišje priznanje <strong>za</strong> dosežke v alpinizmu, zlati cepin.<br />
Na prireditvi v francoskem mestu Grenoble je v petek, 26. januarja, s<br />
sople<strong>za</strong>lcem Borisom Lorenčičem dobil nagrado <strong>za</strong> vzpon po veličastnem<br />
stebru na tibetanski sedemtisočak Chomo Lhari na 7326 metrov.<br />
Vzpon sta opravila med 13. in 18. oktobrom lani. Nagrada zlati cepin je<br />
v alpinizmu tisto, kar je v filmski industriji oskar. Marka Prezlja številni<br />
svetovni poznavalci tega športa štejejo <strong>za</strong> vodilnega svetovnega alpinista<br />
<strong>za</strong>dnjih let. Prezelj je tudi gorski vodnik z licenco UIAGM. Za Slovensko<br />
vojsko je povedal, da »sem zelo hvaležen, ker sem lahko <strong>za</strong>poslen<br />
v športni enoti Slovenske vojske. Tako imam <strong>za</strong>gotovljeno osnovno socialno<br />
varnost. Gorsko vodništvo je <strong>za</strong>me le dopolnilna dejavnost«.<br />
Rajko Petek<br />
S p re m l j a m o<br />
Menjava<br />
slovenskega kontingenta v Isafu<br />
V ponedeljek, 19. februarja, je iz celjske vojašnice na misijo kriznega<br />
odzivanja Isafa v Afganistan odpotoval že sedmi kontingent Slovenske<br />
vojske. V kontingentu, v katerem je 53 pripadnikov SV, večino sestavljajo<br />
pripadniki 20. motoriziranega bataljona iz Celja, ki bodo tako kot<br />
predhodniki na misiji opravljali naloge varovanja kampa v Heratu, delovali<br />
na kontrolnih točkah, patruljirali v okolici baze in spremljali vozila<br />
na ožjem območju Herata. Pripadniki slovenskega kontingenta bodo<br />
nastanjeni v vojaškem kampu Arena v bližini Herata, in sicer skupaj s<br />
pripadniki italijanskih ter španskih oboroženih sil. Dolžnosti na operaciji<br />
bodo prevzeli v naslednjih dneh.<br />
revija Slovenska vojska<br />
v elektronski obliki<br />
www.mors.si<br />
Organizirali mednarodno<br />
konferenco o dialogu na Kosovu<br />
Center <strong>za</strong> evropsko prihodnost je v četrtek, 8. februarja, na Gradu<br />
Jable organiziral mednarodno konferenco o medetničnih in<br />
medverskih odnosih na Kosovu.<br />
Cilj konference je bil izboljšati sodelovanje voditeljev etničnih, verskih<br />
in civilnih skupnosti v tej pokrajini, udeležila pa se je je tudi skupina <strong>za</strong><br />
medkulturni dialog, ki jo je center na pobudo vlade ustanovil <strong>za</strong> pomoč<br />
Sloveniji pri pripravah na predsedovanje EU. Ob <strong>za</strong>četku konference je<br />
slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel poudaril, da predlog posebnega<br />
odposlanca ZN <strong>za</strong> Kosovo Marttija Ahtisaarija glede ureditve<br />
statusa te pokrajine temelji na <strong>za</strong>ščiti etničnih skupnosti. Kot je dejal dr.<br />
Rupel, je konflikt na Kosovu predvsem etnični in politični, ne pa verski.<br />
Čeprav spravno delovanje verskih voditeljev pri reševanju konflikta ni<br />
dovolj raziskano, je minister menil, da bi bila lahko njihova vloga na<br />
Kosovu precejšnja. Z njim sta se strinjala tudi beograjski nadškof Stanislav<br />
Hočevar in mufti slovenske islamske skupnosti Nedžad Grabus.<br />
Konferenca je prva aktivnost Centra <strong>za</strong> evropsko prihodnost, saj ga je<br />
vlada ustanovila <strong>za</strong> spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga<br />
kot eno izmed prednostnih nalog Slovenije med njenim predsedovanjem<br />
EU. V okviru centra že deluje skupina <strong>za</strong> medkulturni dialog, v<br />
kateri so ugledni slovenski in tuji strokovnjaki.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 7
Izzivov vojaškega<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
Število pripadnikov stalne sestave SV naj bi se do konca letošnjega<br />
leta povečalo <strong>za</strong> 200, tako da naj bi jih bilo skupaj 7750,<br />
nove pripadnike pa bodo dobili predvsem v 18. BRKBO in 74.<br />
OKMB. Številne enote SV bodo letos popolnjevali tudi s pogodbenimi<br />
rezervisti, saj naj bi bilo teh do leta 2010 v SV 5500. Tudi<br />
letos bodo lahko posamezniki, ki se želijo <strong>za</strong>posliti, pred odločitvijo<br />
o vstopu v SV preizkusili vojaško življenje in se udeležili prostovoljnega<br />
služenja vojaškega roka, pri čemer so letos predvidene<br />
še štiri napotitve. V osrednji temi tokratne številke Slovenske<br />
vojske podrobneje predstavljamo navedene možnosti.<br />
S pridobivanjem kadra se v SV ukvarja oddelek <strong>za</strong> pridobivanje kadra (OPK),<br />
ki sodeluje s Sektorjem <strong>za</strong> vojaške <strong>za</strong>deve MO in z upravami <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>,<br />
ki delujejo regionalno po Sloveniji. Do leta 2005 so načrte glede novih pripadnikov<br />
SV in nadomeščanja tistih, ki so se upokojili oziroma odšli iz SV,<br />
stoodstotno izpolnili. Konec lanskega leta je bilo 200 vojakov manj od načrtovanega<br />
števila, predvsem <strong>za</strong>radi veliko odhodov iz SV. Načelnik oddelka <strong>za</strong><br />
pridobivanje kadra je od njegove ustanovitve leta 2003 polkovnik Jože Majcenovič,<br />
ki je poudaril, da je treba urediti status vojaka in dodatno stimulirati<br />
pripadnike z višjo plačo in drugimi ugodnostmi, da bo odhodov iz SV manj.<br />
Kakšno dinamiko <strong>za</strong>poslovanja načrtujete <strong>za</strong> letos?<br />
Letos smo <strong>za</strong>poslili 50 vojakov. Glede na kadrovski načrt, ki določa končno<br />
število poklicnih pripadnikov SV ob koncu letošnjega leta, ko naj bi jih bilo<br />
7750, in glede na predvideni izpad približno 200 <strong>za</strong>poslenih leta 2006 bi<br />
morali na mesec <strong>za</strong>posliti približno 60 novih pripadnikov. Po lanskem načrtu<br />
bi moralo biti ob koncu leta 7550 pripadnikov stalne sestave, bilo pa jih je<br />
7306. Po kadrovskem načrtu vlade imamo letos dovoljenih 200 novih <strong>za</strong>poslitev.<br />
Za lani je bila ta kvota 243, kar smo uresničili do julija. Menim, da nam<br />
bo to do poletnih dopustov uspelo tudi letos. Bolj <strong>za</strong>htevno je nadomestiti<br />
odhode iz SV, ker ne moremo natančno načrtovati, koliko jih bo. Za lani smo<br />
načrtovali 100 odhodov <strong>za</strong>radi upokojitev, prenehanja pogodb in podobno,<br />
vendar je iz SV odšlo 465 pripadnikov, tako veliko pripadnikov pa je težko<br />
nadomestiti. Menim, da bi z vztrajnim delom in <strong>za</strong>drževanjem ljudi v službi<br />
morali te stvari popraviti, vendar bodo nujni trdo delo in spremembe. Če bo<br />
odhodov preveč, jih ne bomo mogli nadomestiti. V Sloveniji se na leto rodi<br />
17.000 otrok in nataliteta se zmanjšuje. V državah z dolgo tradicijo poklicnih<br />
vojsk velja, da če jim uspe pridobiti do pet odstotkov populacije, je to zelo<br />
uspešno. To pomeni, da ne bomo mogli več <strong>za</strong>gotoviti do 500 novih <strong>za</strong>poslitev<br />
na leto, fluktuacija petih odstotkov kadra pa je običajna.<br />
Kaj kažejo analize <strong>za</strong> prejšnja leta glede pridobivanja poklicnih vojakov,<br />
pogodbenih pripadnikov rezerve sestave in prostovoljcev na služenju vojaškega<br />
roka?<br />
Že leta 2002, ko je še bil naborniški sistem, smo <strong>za</strong>poslili 654 pripadnikov.<br />
Leto 2003 je bilo najbolj udarno in treba ga je tako razumeti. Slovenska vojska<br />
se je pojavila kot nov velik delodajalec. Veliko mladih, različno starih,<br />
ki niso bili <strong>za</strong>posleni in ki so se želeli <strong>za</strong>posliti v SV, je takrat oddalo vloge,<br />
<strong>za</strong>poslili pa smo jih 977. Tako smo pokrili izostanek iz leta 2000 in 2001.<br />
Leta 2004 smo <strong>za</strong>poslili 816 novih pripadnikov, prijavljali pa so se kandidati<br />
s petimi letniki rojstev. Leto pozneje smo <strong>za</strong>poslili 686, leta 2006 pa 456<br />
vojakov.<br />
V prvih dveh letih smo pogodbene pripadnike pridobili po načrtu, potem pa<br />
se je število kar precej zmanjšalo in konec leta 2006 jih je bilo 1000 manj<br />
kot po načrtu. Do konca leta 2010 naj bi jih bilo skupaj 5500 in menim, da<br />
jih v tem času lahko toliko pridobimo. Pri pogodbenih pripadnikih so težave<br />
večplastne, ena izmed teh je podobna kot pri prostovoljcih na služenju vojaškega<br />
roka, in sicer proste zmogljivosti ter število izvajalcev programov <strong>za</strong><br />
usposabljanje pogodbenih pripadnikov. Ena od <strong>za</strong>misli je, da bi pogodbeno<br />
rezervo usposabljali častniki in podčastniki rezervisti, vendar jih je treba najprej<br />
pridobiti in <strong>za</strong> to usposobiti. Druga težava so delodajalci, ki sicer dobijo<br />
nadomestilo <strong>za</strong> odsotnost z dela pogodbenih pripadnikov, hkrati pa bi morali<br />
dobiti še kakšno dodatno stimulacijo.<br />
Zanimanje <strong>za</strong> prostovoljno služenje vojaškega roka je bilo do sredine lanskega<br />
leta večje od naših zmožnosti. Na leto lahko glede na proste zmogljivosti<br />
usposobimo do 360 prostovoljcev, od 30 do 40 odstotkov prostovoljcev pa<br />
se redno <strong>za</strong>posli v SV.<br />
Zakaj se torej pojavljajo težave pri pridobivanju kadra in odhodih ter kako<br />
jih reševati?<br />
Leta 2003 je SV postala velik delodajalec, ki sodi v sistem toge javne uprave,<br />
ki se ne prilagaja trgu delovne sile. Konec leta 2002 in v <strong>za</strong>četku leta 2003<br />
je bila minimalna plača približno 56.000 tolarjev, konec lanskega leta pa<br />
85.000 tolarjev. Vojak <strong>za</strong>četnik s peto stopnjo izobrazbe je imel konec leta<br />
2002 plačo 128.000 tolarjev, enako plačo je imel tudi lani, kar pomeni, da je<br />
<strong>za</strong>ostal s plačo v primerjavi z drugimi. Po podatkih gospodarske in obrtnih<br />
8 S LOV E N S K A VO J S K A
poklica je veliko<br />
Bi morali spremeniti politiko štipendiranja?<br />
Štipendiranje dijakov in študentov ureja komisija vlade RS <strong>za</strong> štipendiranje.<br />
Zanimanje <strong>za</strong> štipendije se je v primerjavi z letom 2002 zmanjšalo <strong>za</strong> več kot<br />
polovico. Mladi so kot štipendisti MO mislili, da bodo delali v upravnem delu,<br />
posebno srednješolci pa se niso pripravljeni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ti, da bodo delali v SV. Za<br />
to šolsko leto smo ponudili 20 štipendij, predvsem <strong>za</strong> naravoslovje, vendar<br />
ne bo mogoče podeliti vseh. Štipendije <strong>za</strong>nimajo predvsem študente strojništva,<br />
smer pilot, saj se je <strong>za</strong> šest razpisanih mest prijavilo 29 kandidatov.<br />
Prav tako je več <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> štipendije pri mladih, ki študirajo družboslovje,<br />
manj pa pri tistih, ki študirajo oziroma so dijaki naravoslovnih šol, <strong>za</strong> katere<br />
se ponuja največ štipendij. Menim, da bi bilo dobro, da bi v SV sami pridobizbornic<br />
<strong>za</strong>ostaja do 50.000 tolarjev. Vojaki so na misijah v stiku z drugimi<br />
vojskami in dobivajo informacije, kako imajo drugod urejen status, kakšne so<br />
plače in druge ugodnosti. Tako bo treba nujno urediti status vojaka tudi glede<br />
plač in razmisliti o drugih olajšavah, pri čemer mislim predvsem na davčne<br />
olajšave. Le z <strong>za</strong>konom o službi v SV brez sprememb Zakona o obrambi se to<br />
ne bo moglo urediti. Prepričan sem, da se bo z <strong>za</strong>konom o službi v SV nekaj<br />
uredilo, vendar bo druge <strong>za</strong>deve treba reševati tudi tako, da se bo poseglo<br />
v katero drugo <strong>za</strong>konodajo, kot sem omenil na primer davčno. Veliko lahko<br />
naredimo tudi znotraj SV, predvsem pri urejanju odnosov, programov usposabljanja,<br />
pristopov pri usposabljanju in podobno. Vojska bo bolj <strong>za</strong>nimiva<br />
tudi z uveljavitvijo vojaških poklicev. Lani smo končali podprojekt 13 v okviru<br />
PROVOJ, pri čemer gre <strong>za</strong> formalnopravno ureditev vojaških poklicev. Določili<br />
smo 89 poklicev na vseh izobrazbenih stopnjah, zdaj pa pripravljamo<br />
kataloge <strong>za</strong> te poklice. V petih letih bi si vojak pridobil dva poklica, na primer<br />
poleg strelca po usposabljanju v Vipavi vsaj še enega v enoti. V desetih letih<br />
bi si lahko pripadnik SV pridobil pet poklicev. To so uveljavljeni javno priznani<br />
poklici tudi na trgu delovne sile, kar je zelo pomembno ob odhodu iz SV in pri<br />
konkuriranju <strong>za</strong> druga delovna mesta zunaj SV. Poleg tega je treba urediti odhode<br />
iz SV po 45. letu, kot to omejitev določa Zakon o obrambi. Treba je najti<br />
mehek prehod v civilno okolje, razmišljamo pa tudi, da bi to poskušali urediti<br />
tako, da bi ta omejitev veljala <strong>za</strong> vojaka v bojni enoti. Na primer v logistiki, pri<br />
zve<strong>za</strong>h, informatiki in nadzoru zračnega prostora, kjer je specifično delo, bi<br />
se ta starostna meja lahko premaknila navzgor, vendar bi morali spremeniti<br />
Zakon o obrambi.<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
So razlogi <strong>za</strong> zmanjšanje <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> delo v SV tudi odhodi pripadnikov na<br />
misije kriznega odzivanja?<br />
Med približevanjem Slovenije Natu je javnost več izvedela o sodelovanju v<br />
mirovnih operacijah. Dve leti je tudi uradno politično stališče, da se bo SV<br />
vključevala v bolj tvegane operacije na manj varnih območjih. Gotovo tudi to<br />
vpliva na odločitve mladih. Ko poskušamo ugotoviti, kdo je vplival na odločitev<br />
mladih, da so se <strong>za</strong>poslili v SV, jih 60 odstotkov odgovori, da upoštevajo<br />
mnenja staršev, sorodnikov in prijateljev, ki že delajo v SV. Zato je pomemb-<br />
no, da pri oglaševanju vojaškega poklica vplivamo še na te skupine. Zanimanje<br />
se je zmanjšalo <strong>za</strong>radi neurejenega statusa. Tisti, ki odidejo iz SV, med<br />
glavnimi razlogi <strong>za</strong> odhod navedejo bolje plačano delo, bližina domu, služba<br />
<strong>za</strong> nedoločen čas in boljši odnosi. Menim, da bomo morali zmanjšati razdalje<br />
do delovnega mesta in na neki način vzpostaviti drugačno razporeditev<br />
enot. Ni nujno, da je bataljon na eni lokaciji. Če nimamo kadra s Primorske, je<br />
nesmiselno, da tam lociramo enote. Mnogi imajo težave s prihodom na delo<br />
tudi <strong>za</strong>radi znižanja realnih potnih stroškov.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 9
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
vali kandidate <strong>za</strong> štipendije, se pogovarjali s šolami in podobno. Individualni<br />
pristop bi bil boljši.<br />
Katere enote najbolj potrebujejo kader?<br />
Do lani smo največ vojakinj in vojakov po končanem usposabljanju v Vipavi<br />
napotili v 10. MOTB, ki je prešel v operativni cikel, nato smo <strong>za</strong>čeli popolnjevati<br />
20. MOTB. Letos bosta prednostna 18. BRKBO, ki mora biti to leto popolnjen,<br />
saj prihodnje leto vstopi v operativni cikel, in 74. OKMB, nekaj vojakinj in<br />
vojakov pa bo napotenih tudi v druge bataljone.<br />
Kako izobražene pripadnike si želijo v enotah? Se prijavi več kandidatov s<br />
tehnično ali družboslovno izobrazbo?<br />
Potrebujemo predvsem tehnični kader, ki pa ga je na trgu delovne sile zelo<br />
težko dobiti. Tudi od Trojan do Lendave, od koder dobimo večino novih pripadnikov,<br />
je <strong>za</strong>posljivost tehničnega kadra s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe<br />
velika, <strong>za</strong>to zelo težko dobimo strojne tehnike, elektrotehnike in mehanike,<br />
čeprav jih potrebujemo. Večina, kar 70 odstotkov kandidatov <strong>za</strong> delo v SV,<br />
ima družboslovno izobrazbo, vendar imajo naši srednješolci dobro splošno<br />
znanje in jih lahko prekvalificiramo <strong>za</strong> naloge v enotah.<br />
Do lani so največ vojakinj in vojakov<br />
po končanem usposabljanju v<br />
Vipavi napotili v 10. MOTB, nato pa<br />
so <strong>za</strong>čeli popolnjevati 20. MOTB.<br />
Kako je z <strong>za</strong>nimanjem deklet <strong>za</strong> delo v Slovenski vojski?<br />
Približno 18 odstotkov žensk se odloča <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev v SV, od 14 do 16 odstotkov<br />
jih potem tudi <strong>za</strong>poslimo. Prvi val <strong>za</strong>nimanja leta 2003 in 2004 je<br />
minil. Dekleta so spoznala, da je vojaško življenje <strong>za</strong>htevno, <strong>za</strong>to se je <strong>za</strong>nimanje<br />
zmanjšalo. Lani smo na primer dobili približno 120 vlog žensk, vseh<br />
pa je bilo 750. Poleg tega je delovna <strong>za</strong>konodaja v Sloveniji precej ostra, tako<br />
da so lahko dekleta fizično obremenjena s 30 kilogrami, nahrbtnik bojevnika<br />
pa je težji, prav tako na primer artilerijski izstrelki. Tudi z vidika varovanja<br />
zdravja deklet ne smemo izpostavljati. Lahko na primer vozijo vozila, tam,<br />
kjer so obremenitve <strong>za</strong> njih prevelike, pa ne morejo delati.<br />
Koliko denarja imate na voljo <strong>za</strong> promocijo vojaškega poklica?<br />
Potrebe in načrte glede promocije usklajujemo na GŠSV. Letos imamo na<br />
voljo približno 540.000 evrov. S tem denarjem bo na razpisu izbrana agencija,<br />
ki bo pripravila novo celostno podobo in nove oglaševalske spote, priporočila<br />
nabavo promocijskega gradiva <strong>za</strong> različne ciljne skupine, na primer<br />
kape, majice, zvezke in podobno. Menim, da je treba <strong>za</strong>menjati spot, saj ne<br />
Letos bodo popolnili 18. BRKBO, ki bo<br />
prihodnje leto vstopil v operativni cikel.<br />
prikazuje realnega stanja. Prav tako tudi ni dobro, da se predolgo uporablja<br />
en spot. Spot mora biti tak, da spodbudi mlade k iskanju podatkov, <strong>za</strong>kaj bi<br />
se <strong>za</strong>poslili v SV.<br />
Katere tehnike so se poka<strong>za</strong>le kot najučinkovitejše pri pridobivanju kadra?<br />
Pomembne so različne tehnike, s katerimi nagovorimo čim širšo publiko, in<br />
bolj posebne tehnike, s katerimi pridobivamo mlade. Mladi vedo, da se v SV<br />
lahko <strong>za</strong>poslijo, in znajo poiskati informacije o tem. Sodelujemo na prireditvah<br />
in sejmih, kjer pa pri pridobivanju kadra nismo več tako uspešni, kot smo<br />
bili. Že lani smo se usmerjali na bolj individualni pristop, bolj pa bomo morali<br />
biti navzoči na podeželju, od koder zdaj dobimo več kadra kot iz mest. Še<br />
naprej bomo oglaševali na lokalni in državni ravni z novo spremenjeno podobo.<br />
Mogoče smo celo premalo izkoriščali podatke, pridobljene ob seznanitvi<br />
ob vpisu v vojaško evidenco mladih fantov, starih 18 let. Še vedno bomo<br />
sodelovali s šolami, seveda zelo nevsiljivo in tam, kjer se tako dogovorimo.<br />
Pomembni so tudi dnevi odprtih vrat vojašnic, tabori <strong>za</strong> mlade in podobno.<br />
Doseči je treba čim širšo javnost, težava pa je, ker se učinkov posameznih<br />
metod strokovno ne meri. Tega si želimo, saj so povratne informacije o tem<br />
zelo pomembne <strong>za</strong> nadaljnje načrtovanje naših aktivnosti.<br />
Valerija Šket Jarm<br />
Foto: Bruno Toič<br />
10 S LOV E N S K A VO J S K A
Priložnosti tudi v pogodbeni<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
rezervi Slovenske vojske<br />
Enote Slovenske vojske se že peto leto<br />
popolnjujejo s pogodbenimi pripadniki<br />
rezervne sestave Slovenske vojske<br />
(PPRS). Tako bodo konec tega leta potekle<br />
pogodbe prvim pripadnikom rezervne<br />
sestave SV v 1. četi 132. gorskega<br />
bataljona. Pogodbe se navadno sklepajo<br />
<strong>za</strong> pet let in jih je mogoče podaljševati,<br />
dokler pogodbeni pripadniki rezervne<br />
sestave izpolnjujejo predpisane pogoje<br />
do starostne omejitve.<br />
Trenutno je približno 1500 pogodbenih pripadnikov<br />
rezervne sestave razporejenih v enoto <strong>za</strong><br />
protokol, 460. artilerijski bataljon, 45. oklepni<br />
bataljon, 132. gorski bataljon, 18. radiološkokemično-biološki<br />
bataljon, 72. poveljniško-logistično<br />
četo, 76. protioklepno četo in 9. bataljon<br />
zračne obrambe. Nekaj pogodbenih pripadnikov<br />
rezervne sestave je na usposabljanju v Centru <strong>za</strong><br />
usposabljanje, nekaj pa se jih izobražuje in usposablja<br />
v Šoli <strong>za</strong> podčastnike in v Šoli <strong>za</strong> častnike.<br />
Februarja poteka sklepanje pogodb s kandidati,<br />
izbranimi <strong>za</strong> 14. inženirski bataljon, logistični<br />
bataljon in 16. bataljon <strong>za</strong> nadzor zračnega prostora.<br />
Obenem mora skoraj petsto kandidatov počakati<br />
na potrditev pristojne komisije, nekaj več<br />
kot sedemdeset pa jih je v postopku varnostnega<br />
preverjanja oziroma preverjanja gibalnih sposobnosti.<br />
Nekaj pogodbenih pripadnikov rezervne sestave<br />
je dalo odpoved med pogodbenim razmerjem iz<br />
osebnih in zdravstvenih vzrokov, <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>poslitve<br />
v Slovenski vojski oziroma policiji ali iz krivdnih<br />
vzrokov. Te nadomestijo novi kandidati, vsako leto<br />
pa se popolnjujejo tudi nekatere nove enote.<br />
Za podpis pogodbe mora kandidat izpolnjevati te<br />
pogoje: določeno starost, in sicer do 45 oziroma<br />
55 let, če je častnik, da je državljan Republike<br />
Slovenije in brez dvojnega državljanstva, da je<br />
zdravstveno sposoben <strong>za</strong> vojaško službo, ne<br />
sme imeti ugovora vesti, imeti mora vsaj srednjo<br />
poklicno šolo <strong>za</strong> vojaka, najmanj srednjo šolo <strong>za</strong><br />
podčastnika in visoko strokovno šolo <strong>za</strong> častnika<br />
ter ni <strong>za</strong>poslen oziroma na delu ali šolanju v tujini<br />
več kot tri mesece, ni pravnomočno obsojen ali<br />
ne poteka zoper njega kazenski postopek. Prav<br />
tako ne more kandidirati policist ali poklicni vojak.<br />
Kandidat <strong>za</strong> pogodbenega pripadnika rezervne<br />
sestave, ki je razporejen v sistem <strong>za</strong>ščite in reševanja,<br />
potrebuje soglasje <strong>za</strong> sklenitev pogodbe.<br />
Kandidat se lahko prijavi <strong>za</strong> vojaka, podčastnika<br />
ali častnika v izpostavi ali pisarni <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>,<br />
glede na kraj stalnega bivališča, in izpolni vlogo,<br />
ki ji mora priložiti dokazila o izobrazbi in morebitnih<br />
drugih izobraževanjih, kopijo osebnega dokumenta<br />
in transakcijskega računa z naslovom<br />
banke, izjavi o tem, da nima dvojnega državljanstva<br />
in o nespremenjenem zdravstvenem stanju,<br />
oziroma soglasje <strong>za</strong> vpogled v podatke o zdravstvenem<br />
stanju, če nima ocene zdravstvene sposobnosti<br />
<strong>za</strong> vojaško službo. Vlogo lahko pošlje<br />
tudi po elektronski pošti. Če kandidat izpolnjuje<br />
predpisane pogoje, se <strong>za</strong>nj z njegovim soglasjem<br />
opravi varnostno preverjanje. Če ni varnostnih<br />
<strong>za</strong>držkov, kandidat opravi preverjanje gibalnih<br />
sposobnosti, če nima zdravstvene ocene, pa še<br />
zdravstveni pregled, ki ga plača <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>. O izbiri kandidata odloča komisija, ki<br />
upošteva potrebe Slovenske vojske, kandidatovo<br />
predhodno usposobljenost, znanje in želje. Če trenutno<br />
ni proste ustrezne dolžnosti, <strong>za</strong> katero kandidat<br />
izpolnjuje pogoje, ga z njegovim soglasjem<br />
upoštevajo pri naslednjih popolnitvah.<br />
Kdor nima ustreznega znanja <strong>za</strong> ponujeno formacijsko<br />
dolžnost, podpiše pogodbo <strong>za</strong> šest let,<br />
saj mora prvo leto opraviti osnovno vojaškostrokovno<br />
usposabljanje, ki traja najmanj šest tednov.<br />
Od leta 2006 sprejemajo tudi kandidate brez<br />
odsluženega vojaškega roka ali prostovoljnega<br />
služenja. Ti morajo prvo leto opraviti temeljno<br />
vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU), dolgo<br />
tri mesece, in enega do dveh tednov, do konca<br />
Uroš Grilc: Že kot<br />
obveznik sem bil v<br />
enoti na Bohinjski<br />
Beli. Delo v 132.<br />
gorskem bataljonu<br />
mi je všeč, ker sem<br />
sicer športni ple<strong>za</strong>lec<br />
in inštruktor<br />
športnega ple<strong>za</strong>nja.<br />
Na<strong>za</strong>dnje sem bil v vojašnici pred dvema<br />
letoma in zdi se mi, da se ni prav veliko<br />
spremenilo, mogoče je le odnos poveljnikov<br />
do nas bolj prijateljski.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 11
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
drugega leta pogodbe pa še osnovno vojaškostrokovno<br />
usposabljanje (OVSU) <strong>za</strong> opravljanje<br />
konkretne dolžnosti, <strong>za</strong>to sklene pogodbo <strong>za</strong> sedem<br />
let, saj mora osvojiti manjkajoče znanje. Ta<br />
usposabljanja se lahko opravijo v enem ali največ<br />
treh delih.<br />
Pogodbeni pripadniki rezervne sestave se usposabljajo<br />
po vnaprej znanem letnem terminskem<br />
načrtu, ki ga <strong>za</strong>posleni uskladijo s svojim delodajalcem,<br />
ki ga morajo seznaniti z namero podpisa<br />
pogodbe, s podpisom pa ga seznani tudi <strong>Ministrstvo</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>. V določenih primerih se dogovorjeni<br />
termin usposabljanja lahko s soglasjem<br />
enote in delodajalca tudi <strong>za</strong>menja ali odloži, in sicer<br />
predvsem iz zdravstvenih razlogov, v primeru<br />
smrti v družini ali hujše nesreče ter neodložljivih<br />
šolskih ali delovnih obveznosti. Mobili<strong>za</strong>cijskega<br />
usposabljanja ali preverjanja ni mogoče odlagati,<br />
opravičilo je mogoče le <strong>za</strong>radi zdravstvenih<br />
vzrokov. Priporočljivo je, da pogodbeni pripadnik<br />
rezervne sestave takrat, ko je ponujenih več terminov<br />
<strong>za</strong> usposabljanje, izbere prvi ponujeni termin,<br />
da ima možnost odloženo usposabljanje opraviti<br />
v drugem ponujenem terminu, saj mora izpolniti<br />
vse letne obveznosti. Neizpolnjevanje obveznosti<br />
je namreč razlog <strong>za</strong> odpoved pogodbe, ki jo lahko<br />
Zoran Zorkovič: Za<br />
podpis pogodbe s<br />
SV sem se odločil,<br />
da koristno uporabim<br />
čas, ki ga<br />
imam na voljo med<br />
študijem gradbeništva.<br />
V Slovenski<br />
vojski sem videl<br />
tudi osebni izziv, da se preizkusim, ali mi to<br />
delo ustre<strong>za</strong>. Med tednom bivam v vojašnici,<br />
domov pa grem, če moram urediti osebne<br />
<strong>za</strong>deve. Delo v Slovenski vojski me <strong>za</strong>nima,<br />
imam pa <strong>za</strong>držek glede <strong>za</strong>poslitve, ker vojak<br />
ne sme biti član političnih strank. Program<br />
usposabljanja mi je všeč, saj so vsebine<br />
zelo uporabne tudi v civilnem življenju. Veliko<br />
časa preživimo v naravi. Pred usposabljanjem<br />
sem se tudi telesno pripravljal, kar<br />
se pozna pri zdajšnjem delu. Večjih težav<br />
s prilagajanjem na vojaško življenje nisem<br />
imel, čeprav je bil to moj prvi stik z vojsko. Z<br />
inštruktorji se dobro razumemo, saj pri delu<br />
upoštevajo, da smo prišli iz civilnega okolja.<br />
iz osebnih razlogov odpove tudi kandidat. V obeh<br />
primerih mora vrniti dvanajst mesečnih plačil <strong>za</strong><br />
pripravljenost in sorazmerni delež stroškov, nastalih<br />
med usposabljanjem in izobraževanjem.<br />
Usposabljanja navadno trajajo do trideset dni<br />
v letu, razen pri šest- in sedemletnih pogodbah,<br />
<strong>za</strong>to mora v tem primeru pogodbeni pripadnik<br />
rezervne sestave pridobiti soglasje svojega delodajalca,<br />
da pozneje ne bi bilo težav <strong>za</strong>radi odsotnosti<br />
z delovnega mesta. Več usposabljanj imajo<br />
tudi tisti, ki želijo biti povišani v činu ali razporejeni<br />
na višjo dolžnost.<br />
Če bo pogodbeni pripadnik rezervne sestave<br />
vpoklican na opravljanje vojaške službe, bo z<br />
<strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> sklenil pogodbo o<br />
<strong>za</strong>poslitvi in dobival enako plačo kot pripadnik<br />
stalne sestave Slovenske vojske (STAS) na enaki<br />
dolžnosti, pri njegovem delodajalcu pa mu bodo<br />
ta čas pravice in dolžnosti mirovale. Delodajalec<br />
mora pogodbenega pripadnika rezervne sestave<br />
po končanem opravljanju vojaške službe sprejeti<br />
na<strong>za</strong>j na delo, v nasprotnem primeru ima na voljo<br />
pravno pomoč.<br />
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave dobiva mesečno<br />
plačilo <strong>za</strong> pripravljenost, in sicer 0,8 odstotka<br />
bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji <strong>za</strong><br />
vsak dan pripravljenosti, kar trenutno pomeni 4,17<br />
evra na dan, izjema so tisti s šest- in sedemletno<br />
pogodbo, ki prvo oziroma prvi dve leti dobivajo<br />
manjše plačilo. Za čas usposabljanja ne prejema<br />
plačila <strong>za</strong> pripravljenost, pač pa plačilo <strong>za</strong> usposabljanje,<br />
ki je odvisno od dolžnosti, ki jo opravlja.<br />
Povprečni letni neto <strong>za</strong>služek je <strong>za</strong> vojaka trenutno<br />
približno 1787 evrov, podčastnika 1868 in častnika<br />
2053 evrov. Prav tako pogodbeni pripadnik<br />
rezervne sestave dobi povračilo stroškov prevo<strong>za</strong>,<br />
prehrane in nočitve, če niso organizirani brezplačno.<br />
Med usposabljanjem lahko biva v vojašnicah<br />
ali se vsak dan vozi domov, kar je odvisno<br />
od programa usposabljanja. Od prejetih plačil<br />
pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne plača<br />
dohodnine.<br />
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave ni dolžan<br />
koristiti letnega dopusta <strong>za</strong>radi usposabljaj ob<br />
delovnih dnevih, se mu pa to izplača, saj dobi<br />
povečano plačilo <strong>za</strong> usposabljanje, ki je trenutno<br />
1,63 evra na uro oziroma 13,04 evra na dan. V<br />
tem primeru njegov delodajalec ne more <strong>za</strong>htevati<br />
povračila nadomestila plače <strong>za</strong> čas njegove odsotnosti<br />
<strong>za</strong>radi usposabljanja. Sicer pogodbeni<br />
pripadnik rezervne sestave v enoti dobi obrazec,<br />
s katerim njegov delodajalec lahko <strong>za</strong>hteva nadomestilo<br />
plače ali izgubljenega <strong>za</strong>služka, če opravlja<br />
samostojno dejavnost.<br />
Pogodbeni pripadniki rezervne sestave so med<br />
usposabljanjem <strong>za</strong>varovani <strong>za</strong> poškodbe. Tako že<br />
od prvega dne bolniške <strong>za</strong>radi poškodbe na usposabljanju<br />
ali na poti do usposabljanja oziroma z<br />
usposabljanja domov dobi stoodstotno nadomestilo,<br />
njegov delodajalec pa lahko <strong>za</strong>hteva povračilo<br />
izplačanega nadomestila plače od Zavoda <strong>za</strong><br />
zdravstveno <strong>za</strong>varovanje Slovenije.<br />
Pogodbeni pripadniki rezervne sestave lahko<br />
uporabljajo počitniške zmogljivosti Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> in knjižnično-informacijski center KIC,<br />
ki je pove<strong>za</strong>n v slovenski knjižnično-informacijski<br />
sistem, tako da si, če so člani, lahko prek njega<br />
izposojajo tudi gradivo iz drugih knjižnic.<br />
Vse, ki jih <strong>za</strong>nima, vabimo, da si ogledajo spletno<br />
stran www.slovenskavojska.si ali pišejo na elektronski<br />
naslov naborna.pisarna@mors.si. Oglasijo<br />
se lahko tudi pa telefonu ali osebno v izpostavah<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, kjer jim bodo povedali vse o<br />
pogodbeni rezervi, odgovorili na vprašanja in tudi<br />
pomagali izpolniti vlogo. Dodatne informacije lahko<br />
dobijo tudi pri skupinah <strong>za</strong> pridobivanje kadra<br />
v vojašnicah Slovenske vojske ali pa v delovnem<br />
času pokličejo brezplačno telefonsko številko naborne<br />
pisarne 080 13 22. Na teh naslovih so na<br />
voljo tudi njihovim delodajalcem.<br />
Še posebno so vabljeni kandidati brez odsluženega<br />
vojaškega roka, podčastniki in častniki obvezne<br />
rezerve ter tisti, ki bi želeli v Šolo <strong>za</strong> podčastnike<br />
in Šolo <strong>za</strong> častnike.<br />
Kandidatom priporočamo, da poskusijo, saj je<br />
mogoče prav pogodbena rezerva tisti izziv, ki so<br />
ga čakali. Odločitev je njihova, kot pravi star pregovor,<br />
pa korajža velja.<br />
12 S LOV E N S K A VO J S K A
Slovenska vojska po opustitvi obveznega<br />
služenja vojaškega roka leta 2003<br />
ponuja možnost prostovoljnega služenja<br />
vojaškega roka (PSVR). Namenjeno<br />
je predvsem tistim, ki bi želeli preizkusiti<br />
vojaško življenje, preden se dokončno<br />
odločijo <strong>za</strong> vojaški poklic, in tistim, ki<br />
bi radi preizkusili svoje psihične in fizične<br />
sposobnosti. Med usposabljanjem<br />
namreč vsakdo pridobi znanje in izkušnje,<br />
ki so koristni tudi v vsakdanjem<br />
življenju, poleg tega pa še nova poznanstva<br />
in prijateljstva.<br />
Prostovoljno služenje vojaškega roka je omogočeno<br />
državljanom in državljankam Republike<br />
Slovenije v starosti od 18 do 27 let, ki še nimajo<br />
odsluženega vojaškega roka in priznane pravice<br />
do ugovora vesti vojaški dolžnosti oziroma niso<br />
v postopku priznanja te pravice in so zdravstveno<br />
sposobni <strong>za</strong> vojaško službo.<br />
Prva generacija vojakov prostovoljcev je bila napotena<br />
na prostovoljno služenje 12. januarja 2004.<br />
Do konca leta 2006 je bilo na prostovoljno služenje<br />
vojaškega roka napotenih že 11 generacij kandidatov,<br />
skupaj pa 812 kandidatov, od tega 105 deklet.<br />
Usposabljanje je potekalo v vojašnicah v Bohinjski<br />
Beli, Murski Soboti, Postojni in Novem mestu.<br />
Letos je predvidenih pet napotitev na prostovoljno<br />
služenje, in sicer januarja, tako da je bila 12.<br />
generacija napotena 15. januarja, poleg tega pa<br />
še februarja, maja, junija in septembra. Pričakujemo,<br />
da bo letos na PSVR napoten že tisoči vojak<br />
prostovoljec. Kandidati bodo napoteni v Vojašnico<br />
Bohinjska Bela, Vojašnico Murska Sobota in Vojašnico<br />
Novo mesto, kandidatke pa le v Vojašnico<br />
Novo mesto, ker so tam najustreznejše razmere <strong>za</strong><br />
nastanitev in bivanje deklet.<br />
Državljan, ki želi biti napoten na prostovoljno služenje<br />
vojaškega roka, mora vložiti vlogo pri upravnem<br />
organu, pristojnem <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve,<br />
glede na kraj svojega stalnega prebivališča. Vlogo<br />
lahko posreduje tudi po elektronski pošti na spletni<br />
strani www.slovenskavojska.si. Po prejemu vloge<br />
upravni organ, pristojen <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve, torej<br />
uprava <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, preveri, ali so izpolnjeni pogoji<br />
<strong>za</strong> prostovoljno služenje, in z izbranimi kandidati<br />
sklene pogodbo. V pogodbi so opredeljeni podatki<br />
o obveznostih kandidata, dnevu nastopa in trajanja<br />
prostovoljnega služenja, višini prejemkov in povračil<br />
med služenjem, o trajanja pogodbe, razlogih <strong>za</strong><br />
odpoved pogodbe in o posledicah ob odpovedi pogodbe.<br />
Kandidate, ki nimajo opravljenega zdravniškega<br />
pregleda, upravni organ po podpisu pogodbe<br />
napoti še na zdravniški pregled, da se ugotovi<br />
njegova sposobnost <strong>za</strong> vojaško službo.<br />
Zakaj v prostovoljno<br />
služenje vojaškega roka<br />
Prostovoljno služenje vojaškega roka poteka<br />
skladno z Učnim programom temeljnega vojaškostrokovnega<br />
usposabljanja (TVSU) in traja najmanj<br />
tri mesece in en do dva tedna. V tem času<br />
se vojaki prostovoljci usposobijo <strong>za</strong> preživetje na<br />
bojišču in <strong>za</strong> samostojno opravljanje bojnih nalog<br />
v različnih vremenskih in časovnih razmerah ter<br />
na različnih zemljiščih, poleg tega spoznajo osnove<br />
taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe,<br />
inženirstva, zvez in sanitete. Predmetnik obsega<br />
različno znanje in veščine, ki jih mora posameznik<br />
osvojiti, to pa so splošni vojaški predpisi, postrojitvena<br />
pravila, osebno orožje s poukom streljanja,<br />
preživetje na bojišču, RKBO, zveze, saniteta, taktika,<br />
državljanska in športna vzgoja. Velik poudarek<br />
je namenjen športni vzgoji in doseganju ustrezne<br />
ravni fizične kondicije, kajti le vojak z dobro fizično<br />
kondicijo zmore napore, ki jih <strong>za</strong>hteva urjenje. Prav<br />
tako vojaki pridobijo osnovno znanje o veščinah in<br />
navadah, ki jih potrebuje vsak kandidat <strong>za</strong> vojaško<br />
osebo in delo v Slovenski vojski.<br />
Na prostovoljnem služenju vojaškega roka traja<br />
delavnik vojakov od 7. do 17. ure. Po koncu dnevnega<br />
usposabljanja so vojaki prosti, prav tako ob<br />
koncu tedna in državnih praznikih. Vojaki prostovoljci<br />
se morajo ravnati po Pravilih službe v SV in<br />
hišnem redu vojašnic. Po končanem dnevnem<br />
usposabljanju so jim na voljo številne dejavnosti,<br />
in sicer športne aktivnosti, gledanje televizije v<br />
učilnicah ter izposoja dnevnega tiska, leposlovja<br />
ali strokovne literature v vojašnicah in bližnjih krajevnih<br />
knjižnicah.<br />
Vojaki prostovoljci so med prostovoljnim služenjem<br />
vojaškega roka zdravstveno in nezgodno<br />
<strong>za</strong>varovani, prostovoljno služenje pa se šteje v<br />
pokojninsko dobo. Zagotovljeni so prenočišče,<br />
prehrana, povračilo potnih stroškov in denarni prejemki.<br />
Denarni prejemki vojakov prostovoljcev so<br />
prejemki <strong>za</strong> izvajanje vojaške službe in prejemek<br />
po uspešno končanem prostovoljnem služenju.<br />
Višina denarnih prejemkov je določena od osnove,<br />
ki jo predstavlja minimalna plača v Republiki Sloveniji.<br />
Letos bo vojak prostovoljec, ki bo uspešno<br />
končal prostovoljno služenje vojaškega roka, dobil<br />
od 800 do 830 evrov.<br />
Po uspešno končanem prostovoljnem služenju<br />
ima vojak prostovoljec ob izpolnjevanju splošnih<br />
pogojev prednost pri <strong>za</strong>poslitvi v Slovenski vojski<br />
oziroma pri pogodbenem opravljanju vojaške<br />
službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (PPRS).<br />
Tako se je od vseh kandidatov, ki so bili napoteni<br />
na prostovoljno služenje vojaškega roka, <strong>za</strong>poslilo<br />
oziroma so še v postopku <strong>za</strong>poslitve več kot 240<br />
kandidatov, <strong>za</strong> pogodbeno opravljanje vojaške<br />
službe v rezervni sestavi pa je pogodbe podpisalo<br />
21 kandidatov.<br />
Z izkušnjami med prostovoljnim služenjem vojaškega<br />
roka so bili zelo <strong>za</strong>dovoljni tudi vojaki, ki so<br />
uspešno končali prostovoljno služenje. Za večino<br />
je prostovoljno služenje pomenilo novo, bogato<br />
izkušnjo in drugačen pogled na Slovensko vojsko.<br />
Pridobljeno znanje in izkušnje so koristni tudi v<br />
vsakodnevnem delu ter življenju. Nekateri med njimi<br />
so že <strong>za</strong>posleni v Slovenski vojski, nekateri pa<br />
so postali pogodbeni pripadniki Slovenske vojske.<br />
Vsem je skupno tudi to, da dnevi, preživeti na prostovoljnem<br />
služenju, niso bili le enolično služenje<br />
vojaškega roka, temveč korak naprej pri oblikovanju<br />
lastne osebnosti.<br />
Državljanke in državljane Republike Slovenije, ki bi<br />
želeli izkoristiti ponujeno možnost prostovoljnega<br />
služenja vojaškega roka, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
in Slovenska vojska vabita, da se oglasijo v najbližjih<br />
izpostavah <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> in v njihovih pisarnah<br />
oziroma poiščejo dodatne informacije na spletnih<br />
straneh www.slovenskavojska.si.<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 13
V vipavske programe v štirih<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
Center <strong>za</strong> usposabljanje (CU) v Vipavi je<br />
bil ustanovljen januarja 2003, prvi kandidati<br />
in kandidatke pa so na usposabljanje<br />
v Vipavo prišli dva meseca pozneje.<br />
V CU izvajajo program temeljnega<br />
vojaškostrokovnega usposabljanja kandidatov<br />
<strong>za</strong> vojaške osebe ter vojake na<br />
prostovoljnem služenju vojaškega roka<br />
in <strong>za</strong> pripadnike pogodbene rezerve.<br />
Izvajajo tudi programe osnovnega vojaškostrokovnega<br />
in dopolnilnega vojaškostrokovnega<br />
usposabljanja vojakov<br />
in mornarjev SV <strong>za</strong> pridobitev osnovne<br />
in/ali dopolnilne vojaške evidenčne<br />
dolžnosti. CU Vipava je učno središče<br />
<strong>za</strong> vse, ki se želijo <strong>za</strong>posliti v SV, v njem<br />
je približno 150 <strong>za</strong>poslenih, poveljuje pa<br />
mu kapitan fregate Boris Geršak.<br />
Center <strong>za</strong> usposabljanje v Vojašnici Janka Premrla<br />
- Vojka v Vipavi obsega 61.000 kvadratnih<br />
metrov površine, ki jo dopolnjujejo zunanje parkirišče<br />
na 3555 kvadratnih metrih, poligon s preprekami<br />
na 1992 kvadratnih metrih in zunanje<br />
športne površine na 16.439 kvadratnih metrih.<br />
V vojašnici je <strong>za</strong> 375 kandidatov namestitvenih<br />
zmogljivosti, v kuhinji pa se lahko prehranjuje do<br />
338 ljudi naenkrat. Vojaki, prostovoljci in drugi, ki<br />
pridejo v CU, se usposabljajo na vadiščih Mlake,<br />
Bač, Bloška Polica, Poček, Apače, Črešnjevec,<br />
Vrhloga in Mačkovec.<br />
Nejc Urbanc: Za<br />
služenje v prostovoljni<br />
rezervi sem<br />
se odločil, ker sta<br />
mi bivanje v naravi<br />
in vojaško življenje<br />
všeč. Zaposlen<br />
sem v jeseniškem<br />
Mercatorju in delodajalcu<br />
sem že izročil mogoče termine<br />
usposabljanj. Nekaj težav pri usklajevanju<br />
smo imeli v prednovoletnem času, sicer pa<br />
večjih težav ne pričakujem. Delodajalcu se<br />
<strong>za</strong> to tudi <strong>za</strong>hvaljujem. Malo dobre volje na<br />
obeh straneh in gre.<br />
letih več kot 3400 tečajnikov<br />
Od nastanka centra do <strong>za</strong>četka leta 2007 se je v<br />
CU Vipava usposabljajo 2728 vojakov, 677 tovoljcev na služenju vojaškega roka in 25 pripad-<br />
prosnikov<br />
pogodbene rezerve, <strong>za</strong> katere so programe<br />
<strong>za</strong>čeli izvajati lani. 16 jih je usposabljanje že končalo,<br />
štirje pa so še v postopku usposabljanja. V<br />
CU se je usposabljalo 2271 poklicnih vojakov, kar<br />
pomeni 83 odstotkov, in 457 poklicnih vojakinj. Od<br />
programov, ki jih izvajajo v CU Vipava, je v teh letih<br />
odstopilo skupaj 284 kandidatov. Lani se je od<br />
načrtovanih 450 kandidatov <strong>za</strong> poklicne vojake<br />
usposabljalo 417, od tega 373 kandidatov in 44<br />
kandidatk. Programe vojaškostrokovnih usposabljanj<br />
je leta 2006 uspešno končalo 532 vojakov in<br />
vojakinj, ki so bili razporejeni v enote SV. Delovno<br />
razmerje je prekinilo 87 kandidatov <strong>za</strong> poklicne<br />
vojake. Največ odhodov iz CU se zgodi prvi mesec<br />
pred <strong>za</strong>četkom temeljnega vojaškostrokovnega<br />
usposabljanja, najpogostejši razlogi <strong>za</strong> odhod pa<br />
so ponovna pojavitev starih poškodb, poškodbe<br />
med usposabljanjem, preveliki telesni in psihični<br />
napori, drugačna pričakovanja, druga služba, študij,<br />
družinski razlogi in neopravičen izostanek. Letos<br />
pričakujejo prihod 480 kandidatov <strong>za</strong> poklicne<br />
vojake, do 360 vojakov na prostovoljnem služenju<br />
vojaškega roka, do 35 vojaških uslužbencev, do<br />
35 kandidatov <strong>za</strong> častnike in do 70 rezervistov.<br />
V prostem času lahko tečajniki v CU Vipava obiščejo<br />
dobro <strong>za</strong>loženo knjižnico, kjer imajo poleg<br />
vojaškostrokovne tudi leposlovno literaturo in<br />
dnevno časopisje. V centru lahko prosti čas preživijo<br />
športno, saj se lahko na urejenih igriščih<br />
ukvarjajo z rokometom, tekom na atletski stezi,<br />
z nogometom, tenisom, košarko, odbojko in rokometom.<br />
V centru je še dobro opremljen fitnes,<br />
obiščejo pa lahko muzej prve svetovne vojne, v katerem<br />
je stalna muzejska razstava o soški fronti.<br />
VŠJ<br />
Nina Ilc: Obvestilo<br />
o vojaškem študentskem<br />
taboru,<br />
ki ga je pripravila<br />
Šola <strong>za</strong> častnike iz<br />
PDRIU, sem videla<br />
na fakulteti in sem<br />
se nanj prijavila še<br />
istega dne, saj razmišljam<br />
o <strong>za</strong>poslitvi v Slovenski vojski. Moj<br />
brat je bil kot pripadnik 10. MOTB na misiji v<br />
Afganistanu, pa tudi <strong>za</strong>me je izziv možnost<br />
spoznavanja različnih kultur na terenu. Všeč<br />
mi je nenehno utrjevanje psihične in fizične<br />
pripravljenosti v vojski. Tabor je odlična priložnost,<br />
da spoznam osnove življenja vojaka,<br />
in res nisem niti malo razočarana. Preživela<br />
bom dva dinamična in adrenalinska<br />
tedna, saj nikoli ne veš, kaj te tistega dne<br />
čaka, pa tudi naučila sem se precej novega.<br />
Zelo <strong>za</strong>nimivo je bilo streljanje, čeprav sem<br />
kot članica lovske družine že streljala. Kondicije<br />
imam dovolj, saj se ukvarjam predvsem<br />
z gorništvom, alpinizmom in kolesarstvom,<br />
sicer pa lahko počivamo, če je prenaporno.<br />
14 S LOV E N S K A VO J S K A
O b j a v e<br />
Objave Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 250, 23. februar 2007<br />
3331.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-2/2006-166<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 4. 1. 2007<br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih Slovenske vojske,<br />
šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 9. 2002<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo:<br />
1. bronasto plaketo SV:<br />
Andrej INDOF, Ljubljana<br />
France PLUT, Ljubljana<br />
Tatjana PEČNIK, Ljubljana<br />
Vladimir ZAFOŠNIK, Slovenska Bistrica<br />
2. priznanje načelnika GŠSV:<br />
Jaka KONJAR, Ljubljana<br />
Viktor POTOČNIK, Ljubljana<br />
Generalpodpolkovnik<br />
Albin GUTMAN<br />
NAČELNIK<br />
3332.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-11<br />
POVELJNIKA LETALSKE BAZE<br />
Z DNE 22. 6. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. in 3. člena<br />
Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski (Ur.<br />
list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji pripadnik stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Samo ROZMAN, Trbovlje<br />
Major<br />
Cvetko DANIČIČ<br />
POVELJNIK<br />
3333.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-39<br />
POVELJNIKA LOGISTIČNEGA BATALJONA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 29. 9. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96,<br />
2/03) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih logističnega bataljona,<br />
šifra 094-1/2006-23 z dne 29. 5. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja logističnega bataljona, ki jih prejmejo:<br />
1. zlato medaljo LOGB:<br />
Danilo JAZBEC, Ljubljana<br />
2. bronasto medaljo LOGB:<br />
Tomaž AŠENBERGER, Velenje<br />
Marko BUH, Ljubljana<br />
Dragutin BIŠKUP, Ljubljana<br />
Sajmolov CIGLAR, Krško<br />
Franc DROLE, Tolmin<br />
Stjepan DERK, Ljubljana<br />
Mustafa DŽAFIĆ, Ljubljana<br />
Janko ERKLAVEC, Domžale<br />
Nataša JANEŽIČ, Domžale<br />
Miha JENKO, Kranj<br />
Janez KLJUN, Ribnica<br />
Alojzij KOVAČIČ, Postojna<br />
Davorin KOPŠE, Ljubljana<br />
Timon KOPITAR, Ljubljana<br />
Roman MARGUČ, Kranj<br />
Simon MARKELJ, Kranj<br />
Anita MAUHAR, Ribnica<br />
Boštjan OMAHEN, Ljubljana<br />
Marko OGRIN, Vrhnika<br />
Vincenc PETERCA, Domžale<br />
Branko PEŠEC, Maribor<br />
Matej PODBOJ, Postojna<br />
Andrej PELC, Ribnica<br />
Denis PRIMC, Postojna<br />
Julijan RENKO, Sežana<br />
Toni TRUNKELJ, Novo mesto<br />
Miroslav VUČKO, Novo mesto<br />
Zoran VOJČIĆ, Ljubljana<br />
Robert VENCELJ, Trbovlje<br />
Ivan ZVER, Murska Sobota<br />
Janja ŽNIDARŠIČ, Postojna<br />
3. plaketo LOGB:<br />
Milan OBREZA, Domžale<br />
Cveto KRAVANJA, Postojna<br />
4. spominsko plaketo LOGB:<br />
HERALDIKA, d. o. o, Ljubljana<br />
3334.<br />
Major<br />
Vlado PAKIŽ<br />
POVELJNIK<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-21<br />
POVELJNIKA 20. MOTORIZIRANEGA BATALJONA<br />
Z DNE 3. 10. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Aleksander ABDULOVIĆ, Ljubljana<br />
Silvo COLOMBO, Murska Sobota<br />
Uroš ERJAVEC, Murska Sobota<br />
Teo GORJAN, Murska Sobota<br />
Gregor JELEN, Slovenska Bistrica<br />
Damir JELENČIĆ, Slovenske Konjice<br />
Andrej KANCLER, Maribor<br />
Mitja LEDERER, Ptuj<br />
Zlatko LETONJA, Ptuj<br />
Enricco PUČKO, Murska Sobota<br />
3335.<br />
Major<br />
Igor ISKRAČ<br />
POVELJNIK<br />
ODREDBA ŠT. 094-3/2006-12<br />
POVELJNIKA 1. BRIGADE<br />
Z DNE 23. 10. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 1. brigade SV, šifra<br />
960-00-1/2004-38 z dne 11. 6. 2004<br />
PODELJUJEM<br />
medaljo III. stopnje 1. BRSV:<br />
Sebastjan KOVAČ, Ljubljana<br />
Aleš LESJAK, Velenje<br />
Robert MOHORKO, Slovenske Konjice<br />
Silvo POTOČAR, Novo mesto<br />
Simon PRIMC, Sežana<br />
Igor RUS, Kranj<br />
Samo SMOLEJ, Jesenice<br />
Jerneja TOMŠIČ, Postojna<br />
Polkovnik<br />
Anton TUNJA<br />
POVELJNIK<br />
3336.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-14<br />
POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 26. 10. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji vojak stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika<br />
Tomaž RAŽMAN, Koper<br />
Kapitan fregate<br />
Ivan ŽNIDAR<br />
POVELJNIK<br />
3337.<br />
ODREDBA ŠT. 960-00-1/2006-1<br />
NAČELNIKA VOJAŠKEGA MUZEJA SV<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 15
O b j a v e<br />
Z DNE 26. 10. 2006<br />
Na podlagi 43. člena Pravilnika o muzejski dejavnosti<br />
v Slovenski vojski, šifra 007-7/2005-1 z dne<br />
16. 11. 2005<br />
PODELJUJEM<br />
<strong>za</strong> prispevek k organi<strong>za</strong>ciji in razvoju Vojaškega<br />
muzeja Slovenske vojske, muzejske dejavnosti in<br />
ohranjanju kulturne dediščine v Slovenski vojski<br />
zlato medaljo Vojaškega muzeja Slovenske<br />
vojske:<br />
Viktor KRAJNC, Novo mesto<br />
Karlo NANUT, Postojna<br />
Vojko PAVLIN, Ljubljana<br />
Janez J. ŠVAJNCER, Ljubljana<br />
Podpolkovnik<br />
Tomaž KLADNIK<br />
NAČELNIK<br />
3338.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-30<br />
POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA BATALJONA<br />
Z DNE 12. 11. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. in 3. člena<br />
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski<br />
(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnika:<br />
Jožef FALNOGA, Slovenske Konjice<br />
Franc PINTAR, Trbovlje<br />
Damjan URŠNIK, Dravograd<br />
2. v čin poddesetnika:<br />
Robert COTIČ, Ljubljana<br />
Andrej GREŠAK, Velenje<br />
Marjan JURIČ, Slovenske Konjice<br />
Martin KOSTANJEVAC, Kranj<br />
Andrej KOVAČIČ, Nova Gorica<br />
Miha MAČUS, Nova Gorica<br />
Matej NEMANIČ, Kranj<br />
Anže ROVAN, Kranj<br />
Peter ROZINGER, Kranj<br />
Luka TOMAŽIN, Kranj<br />
Podpolkovnik<br />
Miha ŠKERBINC BARBO<br />
POVELJNIK<br />
3339.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-191<br />
POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 16. 11. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96,<br />
2/03) ter v skladu z Direktivo o priznanjih Poveljstva<br />
sil Slovenske vojske, šifra 960-00-02/2004-<br />
131 z dne 7. 12. 2004<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Poveljstva sil Slovenske vojske:<br />
bronasti meč Poveljstva sil:<br />
Ivan ŽNIDAR, Vrhnika<br />
3340.<br />
Kapitan<br />
Renato PETRIČ<br />
POVELJNIK SIL<br />
ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-35<br />
POVELJNIKA OIB VRHNIKA<br />
Z DNE 16. 11. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi ter 2. člena<br />
Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski<br />
(Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji pripadnik stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Iztok KUŽELJ, Kranj<br />
Podpolkovnik<br />
Vojko ADAMIČ<br />
POVELJNIK<br />
3341.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-3/2006-19<br />
POVELJNIKA 72. BRIGADE<br />
Z DNE 17. 11. 2006<br />
Na podlagi uka<strong>za</strong> o priznanjih 72. BR, št. 960-00-<br />
1/2004-37 z dne 13. 10. 2004<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja 72. brigade:<br />
1. srebrni znak 72. BR:<br />
Zdenko KOROŠEC, Maribor<br />
Rajko MIKLAVC, Maribor<br />
2. bronasti znak 72. BR:<br />
Stanko ANŽELAK, Velenje<br />
Mitja BAN, Kranj<br />
Aleks BASAR, Postojna<br />
Gregor CESAR, Novo mesto<br />
Gorazd ČERNE, Kranj<br />
Sandra DELALIĆ, Sežana<br />
Jožef FAIČ, Murska Sobota<br />
Matej FAJFAR, Maribor<br />
Jožefa FRUMEN, Slovenska Bistrica<br />
Vitomir FUJS, Murska Sobota<br />
Robert GNIDOVEC, Kranj<br />
Darko GORIČAN, Maribor<br />
Andrej HADNER, Maribor<br />
Ervin HARTMAN, Maribor<br />
Daniel HOZJAN, Lendava<br />
Martin HRIBAR, Krško<br />
Miran JANŽIČ, Slovenska Bistrica<br />
Tomaž KLEVIŠAR, Kranj<br />
Peter KOGOVŠEK, Vrhnika<br />
Božidar KOLAR, Ptuj<br />
Matjaž KOŠELNIK, Jesenice<br />
Slavko KRAJNČIČ, Slovenske Konjice<br />
Klemen KRIŽNAR, Kranj<br />
Jani LAZNIK, Dravograd<br />
Robert LITROP, Maribor<br />
Simon LUKANČIČ, Kranj<br />
Sabina PISANEC, Ptuj<br />
Matjaž ROGELJ, Kranj<br />
Mojca SMOLIČ, Maribor<br />
Jakob TEHOVNIK, Ljubljana<br />
Blaž TURK, Ribnica<br />
Robert VESENJAK, Ptuj<br />
Oton VODUŠEK, Maribor<br />
Sebastjan ZAVRŠNIK, Krško<br />
Aleš ŽIBRET, Krško<br />
Roko ŽIVKOVIČ, Kranj<br />
Roman ŽUPEVC, Krško<br />
3. plaketo <strong>za</strong> sodelovanje 72. BR:<br />
Policijska uprava Maribor<br />
Podpolkovnik<br />
Friderik ŠKAMLEC<br />
POVELJNIK<br />
3342.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-20<br />
POVELJNIKA 9. BZO<br />
Z DNE 23. 11. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96,<br />
2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih 9. BZO,<br />
št. 094-1/2006-7 z dne 20. 2. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja 9. bataljona zračne obrambe:<br />
1. bronasto plaketo 9. BZO:<br />
Cveto DANIČIČ, Krško<br />
Aleš MAUKO, Nova Gorica<br />
Hans Joachim METZLER, Nemčija<br />
Dario VOVK, Celje<br />
2. kovanec poveljnika:<br />
Vili BRILI, Krško<br />
Tomaž GARBAS, Ljubljana<br />
Miran HOHLER, Slovenska Bistrica<br />
Davorin JAVORNIK, Slovenska Bistrica<br />
Gorazd MURKO, Ptuj<br />
Tomaž PEČOLAR, Slovenj Gradec<br />
Boštjan TAU, Novo mesto<br />
Janko URŠEJ, Slovenj Gradec<br />
Marko WEISS, Črnomelj<br />
3. listino <strong>za</strong> sodelovanje:<br />
Merkur, d. d., Naklo<br />
Čateški dvorec, Brežice<br />
4. spominsko listino:<br />
Zlatko FILEJ, Kranj<br />
Marko GRIČAR, Kranj<br />
Bojan LEŠNIK, Maribor<br />
Podpolkovnik<br />
Igor STROJIN<br />
POVELJNIK<br />
3343.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 094-3/2006-15<br />
POVELJNIKA 1. BRIGADE<br />
Z DNE 27. 11. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96<br />
in 2/03) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 1. brigade SV, šifra<br />
960-00-1/2004-38 z dne 11. 6. 2004<br />
PODELJUJEM<br />
1. medaljo I. stopnje 1. BRSV:<br />
16 S LOV E N S K A VO J S K A
10. motorizirani bataljon<br />
2. medaljo II. stopnje 1. BRSV:<br />
Uroš DOLENC, Kranj<br />
Jernej KOSMAČ, Nova Gorica<br />
Sebastjan KOVAČ, Ljubljana<br />
Aleš LESJAK, Velenje<br />
David PAGON, Kranj<br />
3. medaljo III. stopnje 1. BRSV:<br />
Betty BARBIČ, Dravograd<br />
Aleš BARTOLJ, Ljubljana<br />
Charles BENEDEJČIČ, Maribor<br />
Valter BIZJAK, Koper<br />
Boštjan BOGME, Ptuj<br />
Dominik BRECEL, Velenje<br />
Borut BRECELJ, Postojna<br />
Boštjan BREČKO, Laško<br />
Jože BRGLEZ, Slovenska Bistrica<br />
Marko BRUS, Vrhnika<br />
Radovan CERKVENIK, Tolmin<br />
Bojan CIGLIČ, Ribnica<br />
Aleš CVETEK, Maribor<br />
Domen ČUJEŽ, Slovenske Konjice<br />
Mario DESNICA, Črnomelj<br />
Aleš DOLŠEK, Ljubljana<br />
Denis DOMINIČ, Murska Sobota<br />
Jaka DROBNIČ, Postojna<br />
Leon DROLE, Tolmin<br />
Branko DUH, Ptuj<br />
Mirko EKART, Maribor<br />
Aleksandra FERLEŽ, Celje<br />
Anton GALOVEC, Črnomelj<br />
Renato GOLENKO, Velenje<br />
Andrej GORIŠEK, Krško<br />
Jožica GUČEK, Celje<br />
Drago HARL, Ptuj<br />
Pavel HLADNIK, Jesenice<br />
Goran HORVAT, Murska Sobota<br />
Andreja HRIBAR, Krško<br />
Žika JERAM, Tolmin<br />
Anton JURIČ, Ptuj<br />
Borut KASTELEC, Ljubljana<br />
Danijel KNAP, Slovenska Bistrica<br />
Slavko KOLAR, Slovenske Konjice<br />
Stanislav KOMOČAR, Ljubljana<br />
Marinka KOSMAČ, Slovenske Konjice<br />
Matjaž KOVAČ, Celje<br />
Aleš KOVAČ, Murska Sobota<br />
Tonči KRUMPAK, Slovenske Konjice<br />
Silvo KUKOVIČ, Maribor<br />
Branko KUPČIČ, Maribor<br />
Damjan KUS, Velenje<br />
Mitja LAH, Ribnica<br />
Andraž LESICA, Ljubljana<br />
Danijel LIVIĆ, Maribor<br />
Katarina MALEC, Slovenske Konjice<br />
Aleš MARENČE, Jesenice<br />
Miha MAYER, Ljubljana<br />
Simon MEDVED, Ljubljana<br />
Sandi MERC, Maribor<br />
Igor NEMANIČ, Ljubljana<br />
Zlatko NIKOLIĆ, Maribor<br />
Nataša OSTOJIĆ, Kranj<br />
Su<strong>za</strong>na OZIMEK, Novo mesto<br />
Vladimir PAVLIN, Ljubljana<br />
Bernard PESJAK, Nova Gorica<br />
Boris PLOJ, Murska Sobota<br />
Stanko PODLESNIK, Slovenska Bistrica<br />
Miha PRIJATELJ, Kranj<br />
Lenart PUPAHER, Maribor<br />
Andrej RAJŠP, Ptuj<br />
Robert ROTAR, Ljubljana<br />
Peter SEMOLIČ, Nova Gorica<br />
Martin SENICA, Slovenske Konjice<br />
Jernej SMODIŠ, Slovenska Bistrica<br />
Boštjan STRAMŠAK, Slovenske Konjice<br />
Gregor STROPNIK, Slovenska Bistrica<br />
Gregor SUŠANJ, Ptuj<br />
Dominik ŠENK, Kranj<br />
Samo ŠEPIČ, Kranj<br />
Bojan ŠESTAN, Sežana<br />
Petra ŠIŠKO, Krško<br />
Jura ŠMON, Slovenj Gradec<br />
Damijan ŠPENDL, Maribor<br />
Matevž ŠPINDLER, Ljubljana<br />
Igor TEHOVNIK, Ljubljana<br />
Mitja TRATNIK, Murska Sobota<br />
Boštjan TURK, Ljubljana<br />
Dušan UTROŠA, Murska Sobota<br />
Rok VERVEGA, Krško<br />
Dejan VESELKO, Maribor<br />
Matej VIDE, Ljubljana<br />
Sebastjan VOJSK, Slovenske Konjice<br />
Matej ZAVRŠNIK, Slovenj Gradec<br />
Aleš ŽAGAR, Krško<br />
Tomaž ŽBOGAR, Kranj<br />
4. priznanje 1. BRSV:<br />
MORS, Urad <strong>za</strong> informatiko in komunikacije, Sektor<br />
<strong>za</strong> informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo<br />
MORS, Sektor <strong>za</strong> naročila<br />
MORS, Direktorat <strong>za</strong> logistiko, Sektor <strong>za</strong> gospodarjenje<br />
z nepremičninami<br />
Polkovnik<br />
Anton TUNJA<br />
POVELJNIK<br />
3344.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-77<br />
POVELJNIKA PDRIU<br />
Z DNE 30. 11. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95) in Uka<strong>za</strong><br />
poveljnika PDRIU o priznanjih PDRIU, št. 094-<br />
1/2006-60 z dne 30. 11. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja <strong>za</strong> posebne <strong>za</strong>sluge ter uspešno delo<br />
pri razvoju in delovanju Poveljstva <strong>za</strong> doktrino,<br />
razvoj, izobraževanje in usposabljanje naslednjim<br />
pripadnikom:<br />
1. zlato plaketo PDRIU:<br />
Branimir FURLAN, Novo mesto<br />
Boris GERŠAK, Koper<br />
Srečko LISJAK, Nova Gorica<br />
Srečko MARTINUČ, Nova Gorica<br />
2. srebrno plaketo PDRIU:<br />
Miran STANOVNIK, Vrhnika<br />
Stojan ZABUKOVEC, Ljubljana<br />
Naćo TRAJKOVSKI, Brežice<br />
3. bronasto plaketo PDRIU:<br />
Boris BOLFEK, Ljubljana<br />
Aleksander BUKOVIČ, Vipava<br />
Miran BLAŠKO, Ajdovščina<br />
Ivan DOVGAN, Ilirska Bistrica<br />
Tomaž ERHOVNIC, Brežice<br />
Tanja ERZETIČ, Nova Gorica<br />
Alfred FURLAN, Vipava<br />
Uroš GRILC, Jesenice<br />
Boško HAUPT, Izola<br />
Alojzij KOS, Novo mesto<br />
Kristjan KOVAČIČ, Ormož<br />
Danica PEPELNAK, Litija<br />
Tomaž PERŠE, Bled<br />
Milena PREZELJ, Radovljica<br />
Karmen POKLUKAR, Bled<br />
Jožef RABZELJ, Krško<br />
Marko RUPAR, Škofja Loka<br />
Simon SOVINC, Novo mesto<br />
Rok SUŠNIK, Medvode<br />
Matevž SCHEICHER, Ljubljana<br />
Stjepan ŠPIRANEC Ljubljana<br />
Jago STEMBERGER, Kranj<br />
Boris ŠKODNIK, Škofja Loka<br />
Dušan TOŠ, Celje<br />
Nataša TROHA, Medvode<br />
Andreja VELUŠČEK, Koper<br />
Tomaž VOJVODA, Ljubljana<br />
Evgen VOLK, Ajdovščina<br />
Brigadir<br />
Jožef ŽUNKOVIČ<br />
POVELJNIK<br />
3345.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-78<br />
POVELJNIKA PDRIU<br />
Z DNE 1. 12. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95) in Uka<strong>za</strong><br />
poveljnika PDRIU o priznanjih PDRIU, št. 094-<br />
1/2006-60 z dne 30. 11. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje <strong>za</strong> posebne <strong>za</strong>sluge ter uspešno delo<br />
pri razvoju in delovanju Poveljstva <strong>za</strong> doktrino,<br />
razvoj, izobraževanje in usposabljanje:<br />
zlato plaketo PDRIU:<br />
Jožef ŽUNKOVIČ, Hoče-Slivnica<br />
Brigadir<br />
Alojz ZAVRŠNIK<br />
POVELJNIK<br />
3346.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-2/2006-121<br />
POVELJNIKA 1. BRIGADE SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 4. 12. 2006<br />
O b j a v e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 17
O b j a v e<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji pripadnik stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Aleš KOVAČ, Murska Sobota<br />
Polkovnik<br />
Anton TUNJA<br />
POVELJNIK<br />
3347.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006<br />
POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 6. 12. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96,<br />
2/03) ter v skladu z Direktivo o priznanjih Poveljstva<br />
sil Slovenske vojske, šifra 960-00-02/2004-<br />
131 z dne 7. 12. 2004<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Poveljstva sil Slovenske vojske:<br />
zlati meč Poveljstva sil:<br />
Renato PETRIČ, Ljubljana<br />
Brigadir<br />
Alan GEDER<br />
POVELJNIK SIL<br />
3348.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-2/2006-11<br />
NAČELNIKA CENTRA ZA DOKTRINO IN RAZVOJ<br />
Z DNE 8. 12. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95) in Uka<strong>za</strong><br />
načelnika Centra <strong>za</strong> doktrino in razvoj o priznanjih<br />
CDR, šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge <strong>za</strong> uspešno delo in sodelovanje<br />
pri razvoju in krepitvi CDR ter razvoju, izobraževanju<br />
in usposabljanju v Slovenski vojski<br />
1. srebrni znak CDR:<br />
Franci PIVK<br />
Jože POJE<br />
2. bronasti znak CDR:<br />
Ladislav GJERGJEK<br />
Drago GLIŠIČ<br />
Vesna URBANIJA<br />
Polkovnik<br />
Andrej OSTERMAN<br />
NAČELNIK<br />
3349.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-19<br />
POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 12. 12. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji vojak stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Matevž TRATAR, Domžale<br />
Kapitan korvete<br />
Andrej ANDROJNA<br />
POVELJNIK<br />
3350.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 094-1/06-17<br />
NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE<br />
Z DNE 15. 12. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95) in Uka<strong>za</strong><br />
načelnika Centra vojaških šol o priznanjih, nagradah,<br />
darilih in promocijskem materialu Centra<br />
vojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2.<br />
2000<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja <strong>za</strong> posebne <strong>za</strong>sluge ter večletno uspešno<br />
delo pri razvoju in delovanju Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
1. zlato plaketo ŠPČ:<br />
Poveljstvo sil SV<br />
Enota <strong>za</strong> specialno delovanje<br />
Jožef ŽUNKOVIČ<br />
2. srebrno plaketo ŠPČ:<br />
91. operativni center<br />
460. artilerijski bataljon<br />
15. helikopterski bataljon<br />
Alojz JEHART<br />
Željko MUHIČ<br />
Jožef POJE<br />
Boštjan TOMC<br />
3. bronasto plaketo ŠPČ:<br />
Denis BRIC<br />
Goran GAČNIK<br />
Cveto IVŠEK<br />
Robert KOVAČ<br />
Jani LIKAVEC<br />
Marija MOHAR<br />
Marko RUPAR<br />
Irena ŠTEMBERGAR<br />
Igor TOMAŠIČ<br />
Polkovnik<br />
Srečko LISJAK<br />
NAČELNIK<br />
3351.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-46<br />
NAMESTNIKA POVELJNIKA 38. VTP<br />
Z DNE 15. 12. 2006<br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih 38. vojaškega teritorialnega<br />
poveljstva Slovenske vojske, šifra 960-<br />
00-3/2005-1 z dne 30. 6. 2005<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja 38. vojaškega teritorialnega poveljstva:<br />
1. plaketo 38. VTP:<br />
Brigita REBIĆ, Velenje<br />
3./17. BVP, Celje<br />
VZSL, ambulanta Celje<br />
2. zlati znak 38. VTP:<br />
Viktor BRGLEZ, Velenje<br />
3. srebrni znak 38. VTP:<br />
Nadan Janez GUSIČ, Velenje<br />
Tomislav PANČUR, Slovenske Konjice<br />
4. bronasti znak 38. VTP:<br />
Janko KOPRIVEC, Brežice<br />
Marija SITER, Celje<br />
Jože URŠNIK, Dravograd<br />
5. pisno priznanje 38. VTP:<br />
Štefanija KLEPEJ, Laško<br />
Franc PEČOVNIK, Velenje<br />
Matija SELČAN, Celje<br />
Stotnik<br />
Dušan ŠKORJANC<br />
NAMESTNIK POVELJNIKA<br />
3352.<br />
ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2006-31<br />
POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA BATALJONA<br />
Z DNE 17. 12. 2006<br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list<br />
RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
v čin poddesetnika:<br />
Janez CUZNAR, Jesenice<br />
Urban ČRETNIK, Celje<br />
Rok DRAKULIĆ, Črnomelj<br />
Mateja GREGORŠ, Ljubljana<br />
Žiga HAFNER, Kranj<br />
David UMEK, Krško<br />
Podpolkovnik<br />
Miha ŠKERBINC BARBO<br />
POVELJNIK<br />
3353.<br />
UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2006-27<br />
POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA<br />
Z DNE 2. 12. 2006<br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in<br />
2/03) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 430. mornariškega<br />
diviziona Slovenske vojske, šifra 960-00-1/2005-<br />
1 z dne 4. 1. 2005<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje 430. mornariškega diviziona:<br />
veliko srebrno plaketo 430. MOD:<br />
Slavko DEKLEVA, Koper<br />
Kapitan korvete<br />
Andrej ANDROJNA<br />
POVELJNIK<br />
18 S LOV E N S K A VO J S K A
Letos promocija vojaškega poklica<br />
na več kot 400 slovenskih šolah<br />
Promocijo vojaškega poklica in različne<br />
možnosti delovanja v Slovenski vojski,<br />
torej redno <strong>za</strong>poslitev v SV, udeležbo na<br />
prostovoljnem služenju vojaškega roka<br />
in sodelovanje v pogodbeni rezervi Slovenske<br />
vojske, izvaja osem skupin <strong>za</strong><br />
pridobivanje kadra. V njih je 43 pripadnikov<br />
SV, ki delujejo v Ljubljani, Celju,<br />
Kranju, Murski Soboti, Mariboru, Novem<br />
mestu, Novi Gorici in Postojni.<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
Neposredno promocijo izvajajo skupine <strong>za</strong> pridobivanje<br />
kadra po Sloveniji, posredna promocija<br />
pa poteka tudi v množičnih občilih na lokalni in<br />
nacionalni ravni. Načelnik odseka <strong>za</strong> operativne<br />
<strong>za</strong>deve in pridobivanje kadra major Vlado Žgeč,<br />
ki vodi vseh osem skupin <strong>za</strong> pridobivanje kadra,<br />
je povedal, da so lani te skupine predstavljale vojaški<br />
poklic na 107 osnovnih in 34 srednjih šolah,<br />
kjer se z vodstvom šole dogovorijo o predstavitvah.<br />
Oglaševali so na 216 lokalnih televizijskih<br />
postajah in 69 lokalnih radiih, prav tako tudi na<br />
nacionalnih televizijskih postajah. S predstavitvijo<br />
vojaškega poklica so sodelovali na 94 lokalnih,<br />
večjih regionalnih in državnih prireditvah, ki jih<br />
izberejo glede na ciljno publiko, pa tudi z Zavodom<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje. »Mlade pri poklicu vojaka<br />
<strong>za</strong>nimajo različne stvari, kar je odvisno od njihove<br />
starosti. V osnovni šoli jih na primer <strong>za</strong>nima predvsem<br />
to, kaj lahko v vojski doživijo, fantje pa se<br />
bolj <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> orožje. V srednji šoli želijo izvedeti,<br />
kakšno izobrazbo morajo imeti, kaj bi v SV<br />
lahko delali in podobno, starejše od 18 let pa <strong>za</strong>nimajo<br />
postopek <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev, pogoji in podobno.<br />
Z dejavnostmi, ki jih izvajamo od leta 2003, smo<br />
dosegli, da vsak, ki se <strong>za</strong>nima <strong>za</strong> delo, ve, da se<br />
lahko <strong>za</strong>posli tudi v Slovenski vojski. Mladi znajo<br />
poiskati informacije, predvsem pa je pomembno<br />
mnenje tistih, ki že delajo v SV,« je povedal major<br />
Žgeč. Za letos načrtujejo, da bodo obiskali še več<br />
šol kot lani, in sicer 444, ter podobno število prireditev<br />
kot lani.<br />
Kogar <strong>za</strong>nima delo v SV ali pogodbena rezerva<br />
oziroma prostovoljno služenje vojaškega<br />
roka, lahko pokliče na brezplačno telefonsko<br />
številko 080 13 22 oziroma lahko dodatne informacije<br />
dobi tudi na spletni elektronski pošti<br />
naborna.pisarna@mors.si, pri skupinah <strong>za</strong> pridobivanje<br />
kadra v vojašnicah, kjer so nameščene,<br />
in informacijskih pisarnah, ki so na sedežih izpostav<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
VŠJ<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 19
C i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j e<br />
Vojaška hrana<br />
je kakovostna<br />
in varna<br />
Konec lanskega leta se je končal ciljni raziskovalni projekt<br />
(CRP) PREBOJ oziroma uravnotežena in varna prehrana<br />
bojevnika. Raziskave sta opravila Biotehniška fakulteta in<br />
delno Institut Jožef Stefan. S projektom so ovrednotili hranilno<br />
sestavo prehrane SV vključno z maščobnokislinsko sestavo,<br />
vsebnost makro- in mikroelementov ter elementov v sledovih in<br />
mikrobiološko ustreznost izbranih živil. To je ena redkih takšnih<br />
raziskav, ki je poka<strong>za</strong>la, da vojaška hrana ustre<strong>za</strong> prehranskim<br />
priporočilom.<br />
Prehranjevati se je treba uravnoteženo<br />
Uravnotežena prehrana je pomembna <strong>za</strong> zdravo življenje. Dan bi morali <strong>za</strong>četi<br />
z <strong>za</strong>jtrkom, <strong>za</strong>užiti od 55 do 75 odstotkov ogljikovih hidratov, od 15 do<br />
30 odstotkov maščob in od 10 do 15 odstotkov beljakovin, dovolj vitaminov<br />
in mineralov ter popiti čim več vode. »Vsak dan slišimo prehranske nasvete,<br />
ki niso zelo učinkoviti, če so iztrgani iz konteksta načina prehranjevanja, ki ga<br />
ima vsak posameznik. Zaradi načina življenja, naglice, pretežno sedečega<br />
življenjskega sloga in stresa uživamo vedno več prazne, hitre hrane, ki nas<br />
sicer napolni z energijo, vendar ne nujno z vsemi hranili, ki jih potrebujemo.<br />
V novejšem času opažamo protislovje, da so ljudje s preveliko telesno maso<br />
lahko celo hranilno podhranjeni. Da bi se lahko ravnali po priporočilih, moramo<br />
najprej poznati izhodiščno stanje in ovrednotiti živila, ki jih <strong>za</strong>užijemo.<br />
S projektom smo dobili poglobljene rezultate o vojaški prehrani, kar ni le<br />
znanstvenega pomena, pač pa ima tudi uporabno vrednost,« je dejala Larisa<br />
Pograjc iz Sektorja <strong>za</strong> opremljanje, vsebinska spremljevalka projekta z MO.<br />
S projektom so želeli ovrednotiti celodnevni vnos hrane, <strong>za</strong>to so v raziskavi<br />
analizirali obroke, ki so jih <strong>za</strong>užili vojakinje in vojaki na usposabljanju v Vipavi.<br />
Čeprav so jedilniki skladni s prehranskimi priporočili, to še ni <strong>za</strong>gotovilo,<br />
da so prehransko popolnoma ustrezni. Pred leti je bila opravljena raziskava<br />
v nekaterih domovih <strong>za</strong> starejše, pri čemer so ugotovili, da so dnevni vnosi<br />
posameznih elementov celo <strong>za</strong> tretjino pod priporočljivo vrednostjo, čeprav<br />
so bili jedilniki pripravljeni po strokovnih normativih. Raziskav, ki temeljijo na<br />
anali<strong>za</strong>h celodnevnih obrokov, je celo v svetovnem merilu malo, to pa je bila<br />
prva tako celovita in poglobljena raziskava pri nas. »Na Biotehniški fakulteti<br />
se na oddelku <strong>za</strong> živilstvo ukvarjamo s tehnologijo in tehnološkimi izzivi v<br />
živilstvu, s prehrano ter analitiko. Kot pristojna strokovna institucija smo se<br />
prijavili <strong>za</strong> projekt CRP. Tako poglobljenih raziskav, ki temeljijo na analizi celodnevne<br />
prehrane, je zelo malo, in sicer tudi <strong>za</strong>to, ker se populacija od 20 do<br />
40 let redko prehranjuje le v eni organi<strong>za</strong>ciji, kjer bi bilo mogoče analizirati<br />
celodnevne obroke. Poleg vojašnic bi bile primerne še bolnišnice,« je dejal<br />
prof. dr. Marjan Simčič, operativni vodja projekta z Biotehniške fakultete iz<br />
oddelka <strong>za</strong> živilstvo.<br />
Foto: VŠJ<br />
Larisa Pograjc Dr. Vekoslava Stibilj Dr. Marjan Simčič<br />
2 0 S LOV E N S K A VO J S K A
Hrano preveč solimo<br />
Projekt je potekal od avgusta 2004 do novembra 2006. V vojašnici v Vipavi<br />
so analizirali 15 celodnevnih obrokov v različnih mesecih. Pri raziskavi je<br />
sodelovalo 30 raziskovalcev in študentov, del raziskave pa so opravili tudi<br />
na Institutu Jožef Stefan. Cilji so bili ovrednotiti prehrano v Slovenski vojski,<br />
vključno z maščobnokislinsko sestavo, in če bi bilo treba, predstaviti rešitve<br />
oziroma izboljšave, določiti vsebnost mikro- in makroelementov ter elementov<br />
v sledovih, vsebnost vitaminov C in E ter mikrobiološko ovrednotiti<br />
izbrana živila in higienski status pri delu. »Jemanje vzorcev je bilo pri našem<br />
delu bistveno, ker to pomeni, da smo analizirali tisto, kar so vojaki pojedli.<br />
Razlike so se poka<strong>za</strong>le pri popolnoma enakem jedilniku v različnih obdobjih,<br />
saj je imel različno maščobnokislinsko sestavo,« je povedal prof. dr. Simčič.<br />
Pri analizi obrokov so ugotavljali vnos energije, energijski delež beljakovin,<br />
ogljikovih hidratov in skupnih maščob, kakovost maščob pa so preverili s<br />
tremi različnimi merili, ter poleg vsebnosti elementov tudi vitamina C in E.<br />
Anali<strong>za</strong> je poka<strong>za</strong>la, da so vnosi energije uravnoteženi. Po evropskih smernicah<br />
DACH naj bi bil povprečni vnos <strong>za</strong> zmerno energijsko porabo od 2800<br />
do 3100 kcal na dan, po smernicah SV pa <strong>za</strong> večje obremenitve do 3600<br />
kcal. Povprečen vnos beljakovin naj bi bil od 10 do 15 odstotkov, vendar ne<br />
več kot 20 odstotkov, saj bi bil tak vnos lahko že toksičen. Po raziskavi je bil<br />
povprečen vnos beljakovin 16,9 odstotka. Delež energijske vrednosti ogljikovih<br />
hidratov je bil 53,1 odstotka, kar je primerna vrednost. Vrednost skupnih<br />
maščob po smernicah je od 20 do 30 odstotkov, <strong>za</strong> večjo fizično aktivnost<br />
pa do 35 odstotkov. Analizirana vrednost je znašala 30,2 odstotka. V Sloveniji<br />
naj bi v povprečju <strong>za</strong>užili med 37 in 40 odstotki energije v obliki maščob,<br />
kar je previsok delež. Kakovost maščob so izmerili s tremi merili, in sicer z<br />
razmerjem med maščobnimi kislinami n-6 in n-3, z indeksom aterogenosti<br />
in vsebnostjo transmaščobnih kislin. Zadnji dve kategoriji vplivata na zdravje<br />
ožilja, razmerje med n-3 in n-6 pa med drugim tudi na imunski sistem. Rezultate<br />
so dobili tako, da so analizirali 50 maščobnih kislin. Rezultati glede<br />
razmerja med maščobnimi kislinami n-6 in n-3 so bili na zgornji meji sprejemljivega,<br />
sicer pa se v <strong>za</strong>hodni civili<strong>za</strong>ciji to razmerje bistveno poslabšuje,<br />
je opozoril prof. dr. Simčič. Indeks aterogenosti je bil po rezultatih dober, pri<br />
čemer imajo jedilniki z ribami ugodnejši indeks aterogenosti, pri prehrani,<br />
bogatejši z nasičenimi maščobami, pa je višji. Vsebnost transmaščobnih<br />
kislin je bila v mejah sprejemljivega, prav tako je bila vsebnost skupnih vlaknin<br />
dovolj visoka, kar pomeni, da je v prehrani dovolj sadja, zelenjave in polnovrednih<br />
žit. V prehrani je bilo dovolj vitaminov C in E. »Ugotovili smo, da je<br />
dnevni vnos energije ustrezen, pomembno pa je, da ne pretiravamo z veliko<br />
Foto: VŠJ<br />
količino energije pri krajših težjih naporih. Bolj pomembno je, da je hrana v<br />
tem primeru še kakovostnejša, ne pa da je <strong>za</strong>užijemo več. Energijski delež<br />
beljakovin je na zgornji priporočeni meji, tako da naj se delež ne poveča.<br />
Nihanje med posameznimi maščobnimi kislinami se lahko uskladi z uporabo<br />
kakovostnih maščob. Mikrobiološki del, s katerim smo preverili higiensko<br />
stanje v vseh treh kuhinjah, ni poka<strong>za</strong>l težav,« je končal prof. dr. Simčič.<br />
Doc. dr. Vekoslava Stibilj z Instituta Jožef Stefan je predstavila del raziskave,<br />
v okviru katere so analizirali vsebnost esencialnih, torej nujnih elementov <strong>za</strong><br />
delovanje organizma, kot so na primer kalij, magnezij in fosfor, nekaterih<br />
neesencialnih elementov in toksičnih elementov, na primer svinca in živega<br />
srebra v prehrani. »Glede teh elementov je v literaturi veliko objavljeno<br />
na podlagi ocenjevanja in statističnih podatkov, vendar se ti podatki lahko<br />
bistveno razlikujejo od resničnega stanja, koliko teh elementov <strong>za</strong>užije posameznik<br />
na dan. Ugotovili smo, da so obroki dobro pripravljeni, vnos esencialnih<br />
elementov je <strong>za</strong>dovoljiv, pri čemer bi morali manj soliti, saj je količina<br />
soli presežena tudi <strong>za</strong> 100 odstotkov. To je težava pri vsej populaciji, saj imamo<br />
Slovenci radi precej soljeno hrano, prevelike količine soli pa neposredno<br />
vplivajo na visok krvni tlak. Vnos toksičnih elementov s hrano je bil manjši,<br />
kot je tolerančni dnevni vnos. Podatki raziskave bodo objavljeni v znanstveni<br />
literaturi. Rezultati ne bodo koristni le <strong>za</strong> Slovensko vojsko, pač pa tudi <strong>za</strong><br />
širšo znanstveno publiko.«<br />
Raziskava, ki je sicer poka<strong>za</strong>la, da je vojaška hrana kakovostna in varna, bo<br />
podlaga <strong>za</strong> nadaljnje raziskave prehranjevalnih navad tudi širše, saj bodo<br />
ugotovitve objavljene v strokovnih publikacijah.<br />
Valerija Šket Jarm<br />
C i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 21
Na Igu tečaj ZN<br />
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
o civilno-vojaškem sodelovanju<br />
V petek, 16. februarja, sta Uprava RS <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje ter njen izobraževalni<br />
center končala še eno pomembno<br />
poglavje svoje zgodovine. Skupina 29<br />
slušateljev iz 16 držav in štirih mednarodnih<br />
organi<strong>za</strong>cij je končala tečaj Združenih<br />
narodov o civilno-vojaškem sodelovanju<br />
v humanitarnih operacijah, ki so<br />
ga v Sloveniji pripravili kar šestkrat. Po<br />
izjavah predstavnikov OZN, ki so vodili<br />
tečaj, je bil ta najbolje izveden do zdaj,<br />
kar je zelo pohvalna ocena glede na to,<br />
da so jih po vsem svetu organizirali že<br />
sedeminšestdeset.<br />
Delo na tečaju je potekalo predvsem v skupinah.<br />
Za vtise s tečaja UN-OCHA smo vprašali vodjo delovne<br />
skupine <strong>za</strong> pripravo in izvedbo tečaja Barbaro<br />
Prinčič Zajc iz ICZR in tri slovenske udeleženke<br />
tega usposabljanja.<br />
»Pri organi<strong>za</strong>ciji tečaja sodelujem od druge izvedbe,<br />
vendar je treba poudariti, da je vsaka izvedba<br />
z organi<strong>za</strong>cijskega vidika nekoliko drugačna. Pri<br />
takšnih tečajih, ki jih organiziramo in izvajamo v<br />
sodelovanju z zunanjo ustanovo, še posebno če<br />
je to mednarodna ustanova, se je treba natančno<br />
dogovoriti, <strong>za</strong> kaj smo odgovorni v ICZR in kaj je<br />
odgovornost v tem primeru UN-OCHA. Večino<br />
stvari je treba v izobraževalnem centru namreč<br />
pripraviti pred <strong>za</strong>četkom tečaja, kar pa ne pomeni,<br />
da med izvedbo tečaja ni nobenih nalog več. Posebnost<br />
je že to, da so slušatelji v centru ves teden<br />
24 ur na dan, <strong>za</strong>to se srečujemo z razmerami, ki<br />
jih pri krajših tečajih s slovenskimi udeleženci ni.<br />
Naj naštejem le nekaj primerov. Nekomu izgubijo<br />
prtljago, drugi želi spremeniti datum odhoda in <strong>za</strong>menjati<br />
letalsko karto, tretji zboli ali pa ga boli zob<br />
Barbara Prinčič Zajc Urša Kodrič Romana Rupar Mateja Lesar Markovič<br />
itn. Organi<strong>za</strong>torji moramo poskrbeti, da se to uredi,«<br />
poudarja Barbara Prinčič Zajc. »Na tečaju uporabljajo<br />
zelo aktivne andragoške metode, ki <strong>za</strong>htevajo<br />
sodelovanje vseh udeležencev. Klasičnih<br />
predavanj in predstavitev je zelo malo, udeleženci<br />
pa veliko časa delajo v manjših skupinah, poleg<br />
tega si izmenjujejo znanje in izkušnje. Zato je zelo<br />
pomembno, da so navzoči slušatelji s civilnega in<br />
vojaškega področja, saj se tako učijo drug od drugega.<br />
Udeležence tečaja skladno s tem merilom<br />
izbere UN-OCHA. Opisan način poučevanja je tudi<br />
eden izmed razlogov, da so udeleženci s tečajem<br />
zelo <strong>za</strong>dovoljni. Imajo namreč občutek, da so se<br />
naučili tisto, kar pri svojem delu potrebujejo. Vsi<br />
sicer upajo, da se to ne bo zgodilo kmalu, vendar<br />
pa si pridobijo znanje in vedenje, kako ukrepati, če<br />
bi prišlo do izrednih razmer. Spoznajo tudi način<br />
razmišljanja drug drugega, <strong>za</strong>to je sodelovanje v<br />
morebitnih skupnih operacijah precej lažje.<br />
Ves tečaj so z udeleženci v predavalnici direktorica<br />
tečaja, glavni predavatelj in pomočnica. V tednu<br />
dni postanejo tudi socialna skupina, kar je dodaten<br />
motivacijski dejavnik, <strong>za</strong>to je izobraževalni<br />
proces veliko bolj učinkovit, kot bi bil ob pasivnem<br />
poslušanju predavanj.<br />
Čeprav so na tečaj prihajali ljudje z vsega sveta<br />
iz različnih kulturnih okolij s svojimi navadami in<br />
potrebami, ni bilo večjih težav. Razumljivo je, da<br />
se na mednarodni tečaj drugače pripraviš kot na<br />
slovenskega.«<br />
Tečaj je izpolnil vsa pričakovanja<br />
Urša Kodrič iz Sektorja <strong>za</strong> civilno <strong>obrambo</strong> na MO:<br />
»V Sektorju <strong>za</strong> civilno <strong>obrambo</strong> opravljam naloge<br />
iz civilnega kriznega načrtovanja in kriznega<br />
upravljanja, v določenem delu pa je moje delovno<br />
področje pove<strong>za</strong>no tudi s civilno-vojaškim<br />
sodelovanjem. Poznavanje različnih področij,<br />
med drugim tudi civilno-vojaške koordinacije v<br />
okviru OZN, ima pomembno vrednost, ki pripomore<br />
h kakovostnejšemu opravljanju nalog v okviru<br />
obrambnega sistema. Tečaja UN-OCHA sem se<br />
udeležila, da bi se podrobneje seznanila z vlogo in<br />
delovanjem Združenih narodov, uporabo ter interpretacijo<br />
njihovih temeljnih pravnih podlag v praksi<br />
in z njihovo razvejano organi<strong>za</strong>cijsko strukturo,<br />
načinom dela ZN na strateški ravni v mednarodni<br />
politiki in na operativni ravni predvsem pri izvajanju<br />
humanitarne dejavnosti.<br />
Seminar je v celoti izpolnil vsa moja pričakovanja<br />
in jih tudi presegel, saj sem znanje o civilno-vojaški<br />
koordinaciji zelo dopolnila. Največja dodatna<br />
vrednost seminarja je interaktivni pristop, ki je<br />
2 2 S LOV E N S K A VO J S K A
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
Udeleženci<br />
seminarja so bili<br />
nad usposabljanjem<br />
navdušeni.<br />
udeležencem seminarja s civilnega in vojaškega področja omogočil aktivno<br />
sodelovanje s sprotnim dopolnjevanjem predavateljev ter podajanjem informacij<br />
in komentarjev o njihovih izkušnjah iz operacij.«<br />
Znanje s tega tečaja koristno pri usposabljanjih v SV<br />
Višja vojaška uslužbenka 13. razreda Romana Rupar, načelnica oddelka <strong>za</strong><br />
psihološko dejavnost iz Poveljstva sil SV: »Eden izmed razlogov, da sem prišla<br />
na Ig, je, da so me na tečaj povabili, drugi razlog pa je, da je Slovenska vojska<br />
vse bolj vključena v krizno upravljanje, <strong>za</strong>to mi bo znanje s tega tečaja zelo koristilo<br />
pri naših usposabljanjih. Na teh tečajih se namreč lahko zelo veliko naučiš.<br />
Predvsem lahko spoznaš komunikacijo in kooperacijo med Združenimi<br />
narodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, ki jih je na pri<strong>za</strong>detih območjih navadno<br />
zelo veliko, <strong>za</strong>to menim, da je takšen tečaj zelo dober in koristen.<br />
Pri delu imajo predavatelji zelo domiseln pristop, saj je veliko vaj, razprav in<br />
videofilmov. Skupine so sestavljene tako, da si udeleženci lahko med seboj<br />
izmenjujemo izkušnje. Med nami so povsem neizkušeni civilisti in izurjeni poklicni<br />
vojaki s številnimi izkušnjami, tako da ob določenih trenutkih pride do<br />
izmenjave izkušenj. Menim, da so lahko takšni tečaji razlog tudi <strong>za</strong> spreminjanje<br />
doktrin, pravil itn. Zdi se mi zelo pomembno, da so med nami ljudje, ki<br />
imajo izkušnje s kriznih območij po vsem svetu.<br />
Sama imam zelo veliko znanja, saj sem nacionalni predstavnik <strong>za</strong> psihološke<br />
operacije Slovenske vojske v zvezi Nato. Tam morajo različni organi neprestano<br />
komunicirati med seboj, se usklajevati in drug drugega različno podpirati,<br />
<strong>za</strong>to moraš imeti določeno znanje, tako da sem se tam veliko naučila.<br />
Zdaj pripravljamo našo prvo skupino CIMIC in pri tem se je pojavilo vprašanje,<br />
kaj na pri<strong>za</strong>detem območju delajo civilisti, ki so del operacije. Odgovor na to<br />
vprašanje dobiš na takšnem tečaju.«<br />
Dopolnitev prejšnjega znanja<br />
Mateja Lesar Markovič, Konzularni sektor na Ministrstvu <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve:<br />
»Teme, ki jih obravnavamo na tem tečaju, se povezujejo tudi s konzularno problematiko,<br />
predvsem v tistem delu, ki se nanaša na krizno upravljanje. Tudi v<br />
našem sektorju se srečujemo s konzularnim kriznim upravljanjem, <strong>za</strong>to so<br />
takšne teme zelo koristne. Po drugi strani me takšne teme <strong>za</strong>nimajo, ker sem<br />
že prej obiskovala tečaje in seminarje CIMIC, ki jih je pripravilo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>. Tečaj UN-OCHA je neke vrste nadaljevanje in dopolnitev teh tem.<br />
Teme, ki jih ravnamo, že poznam, je pa zelo koristna dopolnitev tistega, kar že<br />
vem. Lanski tečaj CIMIC sem obiskovala kot evidentirani civilni funkcionalni<br />
strokovnjak, bila pa sem že na štirih tečajih CIMIC. Na teh tečajih se obravnava<br />
probleme bolj z vojaškega vidika, na tečaju UN-OCHA pa je zelo dobro<br />
prika<strong>za</strong>na humanitarna perspektiva, kar nam, evidentiranim civilnim funkcionalnim<br />
strokovnjakom, zelo koristi. Pri svojem delu moramo navezovati stike s<br />
civilno družbo. Na tečaju na Igu je povsem jasno, kakšna je logika humanitarnega<br />
delavca nevladnih organi<strong>za</strong>cij, <strong>za</strong>to je takšno znanje zelo koristno.<br />
Tečaj je bil zelo dobro logistično in strokovno organiziran, tako da je URSZR<br />
odlično opravil svoje delo. Pri strokovnem delu mi je všeč, da so med slušatelji<br />
tako strokovnjaki s področja različnih nevladnih organi<strong>za</strong>cij in Združenih narodov,<br />
ki zelo dobro poznajo delo ob kriznih razmerah in naravnih nesrečah.<br />
Med nami so tudi poklicni vojaki, ki poznajo svoje delo v izrednih razmerah.<br />
Tako se izkušnje in znanje med seboj dopolnjujejo.«<br />
(KuB)<br />
Svetovni dan civilne <strong>za</strong>ščite<br />
Ob svetovnem dnevu Civilne <strong>za</strong>ščite bo v četrtek, 1. marca, ob 13. uri<br />
v Cankarjevem domu v Ljubljani vsakoletna osrednja državna prireditev.<br />
Številne prireditve bodo potekale po vsej Sloveniji, na njih pa bodo<br />
ljudem, ki so se izka<strong>za</strong>li pri varovanju človeških življenj in lastnine ob<br />
naravnih in drugih nesrečah, izročili priznanja.<br />
Koledar prireditev po posameznih izpostavah URSZR<br />
Izpostava Datum Ura Mesto<br />
Brežice 28. februar 16.00 Čatež<br />
Celje 2. marec 18.00 Žalec<br />
Koper 6. marec 12.00 Piran<br />
Kranj 28. februar 13.00 Kranj<br />
Ljubljana 7. marec 17.00 Grosuplje<br />
Maribor 5. marec 17.00 Lovrenc na Pohorju<br />
Murska Sobota 2. marec 13.00 Ljutomer<br />
Nova Gorica 15. marec 11.00 Šempeter<br />
Novo mesto 1. marec 17.00 Novo mesto<br />
Postojna 14. marec 18.00 Komen<br />
Ptuj 28. februar 13.00 Hajdina<br />
Slovenj Gradec 6. marec 18.00 Ravne na Koroškem<br />
Trbovlje 7. marec 13.00 Hrastnik<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 23
S t ro ko v n e te m e<br />
Ob koncu hladne vojne v Evropi sta se v veliko evropskih državah<br />
spremenila tudi struktura in namen oboroženih sil. Nekatere<br />
države so pohitele, druge pa so se stvari lotile dolgoročneje.<br />
Večina držav je pri tem precej prezrla nekaj zelo pomembnih<br />
dejavnikov, med katerimi so sociološki, kulturološki, zgodovinski,<br />
gospodarski, časovni in drugi. Vsak dejavnik vpliva na <strong>za</strong>gotavljanje<br />
pogojev <strong>za</strong> vzdrževanje poklicne vojske.<br />
Moj namen je opozoriti predvsem na domoljubje kot eno izmed najpomembnejših<br />
vrednot, ki so značilne <strong>za</strong> vsako vojsko. Menim, da je skrb <strong>za</strong> to vsebino<br />
še bolj pomembna v poklicni vojski, kot je oziroma je bila v naborniški<br />
vojski, v kateri je glavni razlog <strong>za</strong> vpoklic služba domovini. V miru je to nujno,<br />
ne glede na različne razlage, kot so na primer vzgojni razlogi, sociali<strong>za</strong>cija in<br />
podobno. Čas, porabljen <strong>za</strong> službo domovini, naj bi bil ob usposobljenosti <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> domovine povrnjen z neko pridobitvijo, in sicer usposobljenostjo<br />
<strong>za</strong> poklic ter z dobrimi navadami <strong>za</strong> življenje. V sistemu poklicne vojske se<br />
odpirajo nove razsežnosti. Poka<strong>za</strong>lo se je že, da se izkušnje z drugih območij<br />
ne morejo uporabiti v domačem okolju, kar kažejo <strong>za</strong>nimive izkušnje iz nekaterih<br />
<strong>za</strong>hodnoevropskih držav.<br />
Pojem profesionalna vojska lahko različno razlagamo. Težko se je znebiti občutka,<br />
da se v besedi profesionalna skriva nekaj nedorečenega, kar potrjuje<br />
tudi izogibanje pojmu poklicna, kot da beseda poklic ne obsega poslanstva.<br />
Je njegov pomen preozek? V vsakdanjem življenju pokrivajo poklici življenjsko<br />
pomembna področja. Menim, da naglica pri uvajanju poklicne vojske, ne<br />
le v Sloveniji, skriva veliko pasti. Pri tako imenovanih starih poklicnih vojskah<br />
že dolgo poznajo problem premajhne odzivnosti <strong>za</strong> vojaško službo. Novačenje<br />
spremljajo obljube o pridobitvi državljanstva, možnostih <strong>za</strong> pridobitev<br />
Domoljubje in p<br />
Postroj TO v<br />
Kočevski Reki, 17.<br />
december 1990<br />
delovnih dovoljenj in podobno. To vodi v tako sestavo vojske, v kateri je deklarirano<br />
domoljubje le fra<strong>za</strong> oziroma možnost <strong>za</strong> fizični obstoj. Kaj naj bi bilo<br />
drugega v frazi priložnost <strong>za</strong> službo? Navajanje teh in podobnih pomislekov<br />
je nujno, če hočemo priti do odgovora o pomembnosti krepitve domoljubja v<br />
poklicni vojski. Domovina je ena, vsem nam dodeljena, je rekel pesnik, tako<br />
kot sta ena mati in en oče. Mogoče bo kdo pomislil, da je to razmišljanje<br />
nepomembno, nepotrebno ali celo sol<strong>za</strong>vo. Tisti, ki razmišljajo o vojski kot<br />
orodju države, namreč hitreje po<strong>za</strong>bijo na vojakinjo oziroma vojaka kot posameznika,<br />
kot čustveno bitje. Taki bodo rekli: »Kakšno domoljubje neki, vojak<br />
je plačan, da gre tja, kamor mu država ukaže, in opravlja naloge, ki so mu jih<br />
določili.« To naj bi še posebno veljalo <strong>za</strong>radi dobrega vtisa o državi, iz katere<br />
so vojaki, pri opravljanju (mirovnih) misij v tujini. Res je, da je vojak s podpisom<br />
pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi v vojski prostovoljno sprejel obveznost služiti<br />
državi. Obramba domovine je v sodobnem varnostnem okolju postala nov<br />
pojem in ni več (le) obramba doma in domovine, pač pa posega tudi na<br />
druga področja, ki imajo z domoljubjem malo skupnega, naj je to na Kosovu<br />
ali v Afganistanu. Iz navedenega lahko sklepamo, da takšne naloge lahko<br />
opravlja predvsem dobro izurjena vojakinja oziroma vojak, toda prav v tem je<br />
past. Glavna naloga vojaka je namreč bojevanje proti znanemu nasprotniku<br />
oziroma sovražniku s točno določenim ciljem, po točno določenih pravilih.<br />
Pričakovano razmerje med žrtvami na lastni in nasprotnikovi strani je izrazito<br />
v škodo nasprotnika.<br />
2 4 S LOV E N S K A VO J S K A
Pripadniki<br />
20. MOTB na<br />
Kosovu<br />
rofesionalizem<br />
V enem prejšnjih člankov sem opozoril na dodatno (mednarodno) obveznost<br />
države do svojih vojakov. Mora jih namreč izobraziti v poznavanju mednarodnega<br />
humanitarnega prava v vseh njegovih pojavnih oblikah. Kako pa<br />
je z domoljubjem? Ali je v splošnem izobraževalnem procesu pridobljeno<br />
znanje o domovini dovolj? Ali vojakinje in vojaki, podčastnice ter podčastniki<br />
in častnice ter častniki dovolj poznajo vrednote slovenskega naroda,<br />
slovenske države in Slovenske vojske? Ali sta dovolj splošno zgodovinsko<br />
znanje in splošna kulturna izobraženost? Slovenski vojak ima tradicijo v slovenskem<br />
narodu, čeprav se je skozi zgodovino bojeval predvsem <strong>za</strong> tujega<br />
gospodarja, ki mu je naklonil toliko pozornosti, kolikor je bilo nujno <strong>za</strong> trenutne<br />
vojaške in politične cilje. V 19. in 20. stoletju je veliko slovenskih vojakov<br />
častno sodelovalo v bojih, vendarle je ob tem treba opozoriti na tiste boje, v<br />
katerih so se slovenski vojaki borili na mejah svoje domovine. Bistveno drugačni<br />
so bili občutki slovenskih vojakov, ko so se borili, čeprav <strong>za</strong> interese<br />
tujca, na mejah svoje domovine, na primer na soški fronti, kot pa v bojih na<br />
drugih bojiščih. O tem govorijo pisma in zgodbe vojakov iz tistega obdobja.<br />
Domoljubje slovenskih vojakov je vrhunec doseglo po koncu prve svetovne<br />
vojne z boji <strong>za</strong> slovensko narodnostno ozemlje na severni meji. Edinstvenost<br />
narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno se je poka<strong>za</strong>la v oblikovanju<br />
lastne vojaške inteligence in popolni opori na lasten narod. Visoka<br />
nacionalna <strong>za</strong>vest in popolno uresničevanje domoljubja v slovenski zgodovini<br />
sta se poka<strong>za</strong>la med vojno <strong>za</strong> samostojno Slovenijo. Vojna je sicer čas,<br />
ko se pokažejo domoljubna čustva, vendar ni treba čakati vojne, da bi krepili<br />
<strong>za</strong>vest o pripadnosti slovenskemu narodu in slovenski državi.<br />
Vojaška doktrina govori o pomenu vrednot <strong>za</strong> bojno moralo in o domoljubju<br />
kot temeljni skupni vrednoti pripadnikov Slovenske vojske. Domoljubje je <strong>za</strong>vest<br />
o pripadnosti domovini Sloveniji in nesebično izpolnjevanje dolžnosti pri<br />
uresničevanju skupnih ciljev. Čast, pogum, lojalnost, tovarištvo in predanost<br />
so tiste vrednote, ki temeljijo na domoljubju in <strong>za</strong>gotavljajo pripravljenost<br />
pripadnikov Slovenske vojske, da se spoprimejo z največjimi napori v boju.<br />
Navedenim vrednotam dodajam vsaj še <strong>za</strong>upanje, vztrajnost in pravičnost.<br />
Izgradnja in krepitev domoljubja je <strong>za</strong>hteven ter dolgoročen proces. Spreminjata<br />
se tako intenzivnost kot čas, nanj pa vplivajo različni dejavniki, in<br />
sicer socialni, politični, gospodarski, kulturni ter osebni. Domoljubje se krepi<br />
iz narodove tradicije. Tisto, kar je dalo moč slovenskemu narodu, da je obstal<br />
na enem najbolj prepihnem evropskem območju, da je v kritičnih trenutkih<br />
<strong>za</strong> svoj obstoj znal in zmogel združiti moči ter deloval enotno, predstavlja<br />
vodilo in gibalo <strong>za</strong> izgradnjo in krepitev domoljubja. Vojaška doktrina nalaga<br />
voditeljem in poveljnikom visoko odgovornost <strong>za</strong> graditev, krepitev in vzdrževanje<br />
bojne morale.<br />
Slovenski narod je imel v zgodovini dobre in slabe trenutke ali celo obdobja.<br />
Stoletna podrejenost, izkoriščanje in vsiljevanje tujih kultur so občasno<br />
ogrožali slovensko narodno telo, še bolj pa duha. Večstoletno ohranjanje<br />
tradicije ustoličevanja koroških vojvod in upori proti fevdalcem so združevali<br />
slovenski narod v ljubezni do lastnega jezika, družine in zemlje. Bogastvo<br />
slovenske kulture od Brižinskih spomenikov pred tisoč leti se je poka<strong>za</strong>lo tudi<br />
pri poimenovanju prvih parti<strong>za</strong>nskih enot po pisateljih in pesnikih. General<br />
Maister je imel nižji čin kot marsikateri slovenski častnik v tistem času, toda<br />
bil je pogumen, čeprav je bil pesnik. Slovenski narod ni dovolil, da bi mu v<br />
imenu kakršnekoli skupnosti odvzeli lasten jezik in kulturo. Osamosvojil se je<br />
kljub silovitemu pritisku z različnih strani.<br />
Profesionalnost v vojski ni le visoka fizična kondicija in poslušnost, je tudi »razumevanje<br />
<strong>za</strong> koga in <strong>za</strong> kaj se bojevati«, kot piše v Vojaški doktrini. Za dobro<br />
poznavanje lastnega naroda, poznavanje in sprejemanje njegovih vrednot<br />
je treba znanje nenehno dopolnjevati. Verjamem, da obstajajo ustrezni učni<br />
programi in načrti <strong>za</strong> takšno izobraževanje, treba je poiskati le pravi način. Izgradnja,<br />
krepitev in vzdrževanje domoljubja je <strong>za</strong>htevna naloga. Čas pri tem<br />
ni ovira, če so vsebine in izvajalci dobri. Recept <strong>za</strong> uspešnost naloge je tudi<br />
v Vojaški doktrini, in sicer se bojna morala gradi in ohranja z motiviranjem,<br />
uveljavljanjem vrednot, voditeljstvom in menedžmentom. Z dobrim poznavanjem<br />
tradicij lastnega naroda bo slovenski vojak laže in enakovredno deloval<br />
tudi v skupnosti s pripadniki drugih narodov, ne le vojakov.<br />
Jože Konda<br />
Foto: arhiv revije Slovenska vojska<br />
Na misiji Sforja<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 25
Psihološke korenine nasilja<br />
pri posamezniku<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
Iračan Marvan Abu Ubeida (ime je lažno<br />
in izbrano <strong>za</strong> intervju v reviji Time) živi v<br />
prepričanju in s strastno željo, da se bo<br />
razstrelil med Američani, ki so okupirali<br />
njegovo domovino. Marvan je bil rojen v<br />
Faludži. Star je dvajset let, vsak dan se<br />
uri v streljanju in bere Koran. Na pamet<br />
ponavlja svojo poslednjo molitev: »Alaha<br />
bom najprej prosil, naj blagoslovi mojo<br />
misijo s čim več žrtvami med Američani.<br />
Ko je vodja teroristične skupine Abu<br />
Musab al Zarkavi privolil, da so me sprejeli<br />
med samomorilske napadalce, je bil<br />
to najsrečnejši dan v mojem življenju.«<br />
Anali<strong>za</strong> njegovega intervjuja nam razkrije hladen<br />
odnos do staršev in sorodnikov, saj je z njimi prekinil<br />
stike. »Poklical jih bom, da se poslovim, preden<br />
grem v napad,« je še izjavil v intervjuju.<br />
Kaj se zgodi s posameznikom, mladim človekom,<br />
da se tako hladnokrvno odloči <strong>za</strong> prostovoljno<br />
smrt? V nadaljevanju bom analiziral psihološke<br />
korenine strahu, ki se pri posamezniku stopnjujejo<br />
v različne vrste sovraštva oziroma nasilnega vedenja<br />
in v najbolj skrajni obliki privedejo do strahovlade<br />
ali terorističnega dejanja, ki povzroči smrt<br />
nedolžne žrtve.<br />
Pogled v dušo terorista –<br />
tvegana pustolovščina<br />
Sovraštvo, strah in nasilje so medsebojno pove<strong>za</strong>ni<br />
bolj, kot si predstavljamo. Poglobitev v dušo<br />
terorista je tvegana pustolovščina v njegov otroški<br />
svet. Mogoče tudi <strong>za</strong>radi tveganosti še ni bil nare-<br />
Izražanje narcističnih potreb<br />
jen <strong>za</strong>nesljiv psihološki portret terorista, kajti kdo<br />
na tem svetu nam lahko z gotovostjo opiše teroristovo<br />
osebnost in ali ne izzivamo s tem vprašanja,<br />
ali lahko vsak izmed nas v določenih okoliščinah<br />
postane prenosnik nasilja in strahu na bližnje ter<br />
druge posameznike.<br />
Nasilje rodi nasilje, pravi pregovor. Življenje otroka,<br />
ki živi v nenehnem strahu, pomanjkanju ne toliko<br />
materialnih dobrin kot človeške pozornosti, empatije,<br />
prijaznosti, razumevanja in ljubezni staršev ter<br />
bližnjih, povzroča pri majhnem bitju v pod<strong>za</strong>vesti<br />
čustveno otopelost in krepi <strong>za</strong>mero do drugih ter<br />
drugačnih ljudi. Ta <strong>za</strong>mera se spremeni v strah in<br />
nasilje, še posebej če je bil otrok tepen ali ustrahovan.<br />
Takšna oseba <strong>za</strong>ide v labirint odvisnosti,<br />
ki se prikrade v spomin njegovega telesa in duše.<br />
Svobodno izražanje čustev je onemogočeno, ker<br />
ni bilo ljubezni in potrditve. Okoliščine, v katerih živi<br />
takšen posameznik, pomenijo vztrajanje v strahu,<br />
»Če se drugi ne vedejo tako, kot pričakujemo ali potrebujemo, smo včasih neskončno razočarani<br />
in užaljeni.(…) Vsak otrok ima upravičeno narcistično potrebo, da ga mati vidi, razume, upošteva<br />
in spoštuje. Odvisen je od tega, koliko lahko v prvih tednih in mesecih življenja razpolaga z materjo,<br />
jo uporablja, se v njej zrcali. Najlepše to lahko prikažemo z Winnicottovo podobo. Mati v rokah drži<br />
otroka in ga gleda, otrok gleda materin obraz in v njem najde samega sebe … seveda, če predvidevamo,<br />
da mati <strong>za</strong>res gleda malo, enkratno, nebogljeno bitje in ne svojih introjektov ali pričakovanj,<br />
strahov in načrtov, ki jih kuje <strong>za</strong> otroka in jih nanj projecira. V tem primeru otrok v materini podobi<br />
ne najde sebe, temveč materino stisko. Tako ostane brez ogledala, <strong>za</strong>to ga bo vse poznejše življenje<br />
<strong>za</strong>man iskal.« Allice Miller 1<br />
ki postaja vse bolj potlačen. Strah se kopiči in nekega<br />
dne, povsem nepričakovano, izbruhne kot<br />
vulkan, kot potlačen bes. Skoraj vsi diktatorji so doživeli<br />
nasilno otroštvo. Potem ko so prišli na oblast,<br />
so izvajali nasilje in ustrahovali milijone nedolžnih<br />
ljudi. Njihovo nasilje in strahovlado je krepilo sovraštvo.<br />
Njegov nastanek je splet okoliščin osebne<br />
odvisnosti in ujetosti v popolno čustveno apatijo.<br />
V sovraštvo človeka pripelje njegova suženjska<br />
<strong>za</strong>svojenost, tudi s fanatičnimi verskimi <strong>za</strong>mislimi<br />
(islamski fanatični samomorilci), ter odvisnost od<br />
posameznika ali druge totalitete, ki mu ukazuje,<br />
kaj sme in česa ne sme občutiti in storiti.<br />
Posameznik je čustveno ranljiv in v otroštvu ni občutil<br />
nesebične starševske ljubezni, pozornosti, dotika<br />
ipd. Takšen posameznik bo zlahka postal plen<br />
retorično veščih in spretnih sejalcev psihološkega<br />
sovraštva do drugačnih in drugače mislečih.<br />
Sovraštvo in nasilje v skupini –<br />
<strong>za</strong>snova terorizma<br />
Človek se uveljavlja in deluje v skupini, ki je prostor<br />
njegove sociali<strong>za</strong>cije, identifikacije, varnosti,<br />
izražanja čustev in predsodkov. Vsakdo, ki je doživel<br />
nasilno otroštvo, ko mu niso bili pri<strong>za</strong>neseni<br />
vsakodnevni tepež in druge oblike ustrahovalnega<br />
pritiska, v skupini najde nadomestno <strong>za</strong>vetišče,<br />
nekakšen nadomestni dom. Vsak od nas se različno<br />
odzove na travme, ki jih je doživel v otroštvu.<br />
Nekateri se na travmatično otroštvo odzovejo s<br />
samoagresijo ali samomorom, drugi postanejo<br />
duševno bolni, ko obupano poskušajo <strong>za</strong>vedno<br />
2 6 S LOV E N S K A VO J S K A
Teorija upravljanja nasilja 2<br />
Teorija upravljanja nasilja pojasnjuje, <strong>za</strong>kaj imajo ljudje težave s tistimi, ki<br />
so drugačni. Če kulture uporabljamo kot <strong>za</strong>nikanje posameznikov, ki so<br />
kulturno različni, se nismo sposobni obraniti strahu pred smrtjo. Skupina<br />
v tem primeru ustvari »grešnega kozla«, ki pooseblja zlo. Najbolj blaga<br />
oblika predstavlja razvrednotenje grožnje, ki jo je (kot posledico) predlagal<br />
alternativni pogled na svet. Tako lahko druge prepričamo, da skrijejo<br />
svoje <strong>za</strong>misli in prilagodijo naše ideale kot misijonarsko delo. V najbolj<br />
skrajnem primeru pride do uničenja kulturno različnih posameznikov.<br />
Tako se preizkusi moč, da je naša pot pravilna. Za radikalni islam, ki ga<br />
predstavlja Osama bin Laden, je Zahod zloben in mora biti izkoreninjen.<br />
Na drugi strani je predsednik ZDA George Bush izjavil, da je konflikt križarska<br />
vojna, in je predlagal, da je naš bog boljši kot njihov. Napeljevanje<br />
misli na smrt lahko povzroči povečanje potrebe po kulturnih prepričanjih<br />
in vpliva na nastanek odzivov, ki so usmerjeni proti drugim …«<br />
Nancy K. Dess 3 v raziskavi o vprašanju,<br />
kako kulturne razlike prispevajo k strahu<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
ali ne<strong>za</strong>vedno ugoditi željam svojih staršev. V skupini posameznik z izrazitim<br />
travmatičnim otroštvom dobi tudi priložnost, da sovraštvo, ki se je nakopičilo<br />
v njegovi duši in telesu, usmeri navzven, proti drugim. Arno Gruen pravi, da<br />
takrat nastopi nevarnost <strong>za</strong> demokracijo. To se zgodi, ko so se posamezniki<br />
vtisnili v idealizirane podobe svojih staršev, ko ne smejo več <strong>za</strong>znavati življenja<br />
takšnega, kakršno je oziroma kot si ga predstavljajo. Takšne osebnosti<br />
se pustijo voditi avtoritarnim, pogosto tudi totalitarnim voditeljem, ki jih prepričajo<br />
v držo oblasti, da bi obvladali svojo varnost. To je svojevrstno sebično<br />
in preračunljivo vedenje, ki krepi raznovrstno nasilje ter povzroča strah. Ne<strong>za</strong>vedna<br />
želja po moči ne pomeni le tega, da se takšni posamezniki jezno odzovejo<br />
na vse, ki govorijo o resničnem življenju. Obračajo se tudi na voditelje, ki<br />
jim odgovarjajo, da bi jih osvobodili skrbi. Logični dokazi se umaknejo veščini<br />
poziranja. Vodje, tudi terorističnih skupin, ki kažejo odločnost, moč in voljo do<br />
moči, ne upoštevajo resničnosti oziroma dejstev vsakdanjega sveta. Fanatiki<br />
ignorirajo dejstva in obožujejo čustvene govore, ki prepričajo gorečneže. Zakaj<br />
na <strong>za</strong>četku prispevka predstavljeni mladi terorist nima sočutja do svojih<br />
bližnjih in Američanov? Gruen <strong>za</strong>trjuje, da je vzrok nesočutja in čustvene hladnosti<br />
v <strong>za</strong>nikanju bolečine, ki jo je doživel v otroštvu. To bolečino poskuša,<br />
ko dobi moč, pri<strong>za</strong>deti drugim. Posmehujemo se bolečini, ki smo jo pri<strong>za</strong>deli<br />
drugim. V svoji pod<strong>za</strong>vesti se posmehujemo svoji bolečini, ki je nismo smeli<br />
<strong>za</strong>čutiti. Tako pri pripadnikih desnih radikalnih gibanj kot pri teroristih je enak<br />
psihološki izvor nasilja in strahovlade. Oboji v otroštvu niso čutili oziroma niso<br />
razvili občutka bolečine, <strong>za</strong>to jo pri<strong>za</strong>devajo drugim. Počutijo se napolnjene z<br />
energijo, ko napadejo druge. Ko človek ne more izraziti dvoma, je velika nevarnost,<br />
da postane destruktiven. Potrebuje sovražnike, da ga ne preplavi lastno<br />
sovraštvo. S pomočjo predstav o sovražniku, kar imenujemo predsodek, se<br />
pri njem ustvarja in ohranja duševno ravnotežje, pravi Arno Grauen.<br />
Skupni imenovalec nasilnežev in teroristov je strah pred doživetjem lastne<br />
bolečine in retorično vprašanje, kako se izogniti bolečini. Predstavljeni opis<br />
nam pomaga razumeti krut opis scenarija samomora že omenjenega Marvana<br />
Abu Ubeida. V intervjuju je <strong>za</strong>znati prikriti strah mladeniča, ki je komaj<br />
<strong>za</strong>čel živeti: »Nekateri teroristi samomorilci uničijo vse svoje slike, ker veljajo<br />
<strong>za</strong> znamenja nečimrnosti, in pripravijo seznam 70 oseb, ki jim lahko s svojim<br />
dejanjem <strong>za</strong>gotovijo mesto v nebesih.« Marvan se zdaj prvič plaho nasmehne:<br />
»Jaz ga še nimam. Sploh ne poznam toliko ljudi.« Upa, da mu ne treba<br />
izkopati lastnega groba: »Za mano verjetno ne bo ostalo nič.«<br />
Teroriste samomorilce druži doživeto ponižanje v otroštvu, iz česar nastane<br />
potreba, da bi postali pomembni skozi lastno smrt, in potreba ubiti čim več<br />
drugih ljudi. S tako željo se povezuje sovraštvo do sebe in življenja. Psihoanalitiki<br />
se pri tem razlikujejo od drugih razlagalcev duševnosti terorista, ki se<br />
je odločil <strong>za</strong> samomor in umor nedolžnih ljudi. Posebej opo<strong>za</strong>rjajo na odnos<br />
med materjo in sinom, še posebno v kulturah, v katerih se ženske <strong>za</strong>ničuje,<br />
matere pa vzdržujejo možje. Matere skušajo pridobiti vlogo v družbi s pomočjo<br />
sinov. Sin <strong>za</strong>to <strong>za</strong>vrača svoj jaz. Rezultat je sovraštvo do žensk na splošno<br />
(glej besedilo v okviru: Izražanje narcističnih potreb)<br />
Vsako dejanje nasilja okrepi <strong>za</strong>znavanje nasilja pri posamezniku in v skupini.<br />
Živimo v vse bolj različnem svetu, svetu nasprotij in svetu družbenih, kulturnih<br />
in drugih različnosti. Različnost brez diskriminatorne težnje utrjuje našo samo<strong>za</strong>vest,<br />
nas deuniformira, nas okrepi v strpnosti. Kulturne različnosti naj<br />
ne bi utrjevale strahu, ki izvira iz predsodkov in nespoštovanja drugačnosti. Le<br />
razgledani in modri posamezniki v kulturi različnosti ne <strong>za</strong>znavajo nestrpnosti,<br />
maščevalnosti in <strong>za</strong>visti do drugih, drugačnih in drugače mislečih.<br />
Dr. Beno Arnejčič<br />
Literatura in viri:<br />
• Alice Miller, Drama je biti otrok, Tangram, 1992.<br />
• Alice Miller, Upor telesa, Telo terja resnico, Tangram, 2005.<br />
• Arno Grauen, Durch Feindbilder wird das seelische Gleichgewicht aufrechterhalten, v:<br />
Psychologie Heute,Oktober, Beltz, Weinheim, Deutschland, 38–42.<br />
1<br />
1992, stran 57.<br />
2<br />
Terror Management Theory (TMT).<br />
3<br />
The Psychology of Terror in the 21st Century, APA Books, 2002.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 27
Sputnik 1 je <strong>za</strong>čel novo, vesoljsko dobo<br />
Prvi umetni satelit<br />
I z z g o d o v i n e<br />
Začetek tega projekta sega v zgodnja petdeseta leta<br />
prejšnjega stoletja in je rezultat študij, ki jih je opravljala<br />
vojaškoraziskovalna ustanova NII-4 glavnega<br />
artilerijskega direktorata (GAU) obrambnega ministrstva<br />
SZ. 16. septembra 1953 je NII-4 <strong>za</strong>čel uradno<br />
raziskovanje in proučevanja programa takega satelita,<br />
najpomembnejše delo pri tem pa je imel starejši<br />
znanstvenik M. K. Tihonravov. To <strong>za</strong>četno delo je<br />
vodilo k poročilu, ki so ga nato spremenili inženirji<br />
z več znanstvenih ustanov. V to je bil vključen tudi<br />
glavni konstruktor S. P. Koroljev, ki je takrat sodeloval<br />
z NII-88. Pomembno vlogo je imel še oddelek<br />
<strong>za</strong> uporabno matematiko matematičnega inštituta<br />
akademije znanosti Sovjetske zveze. 27. maja<br />
1954 je Koroljev poslal NII-4 poročilo, v katerem je<br />
od sovjetske vlade <strong>za</strong>hteval dovoljenje <strong>za</strong> razvoj in<br />
izstrelitev 3000 kilogramov težkega znanstvenega<br />
satelita, ki bi ga v orbito okoli Zemlje poslali med<br />
kontinentalne balistične rakete (ICBM) R-7.<br />
Na njegovo nesrečo je bil odgovor vlade na to precej<br />
neodločen, tako da je še leto dni potekalo lobiranje.<br />
Julija 1955 se je pojavilo tudi ameriško naznanilo,<br />
da ZDA v mednarodnem geofizikalnem letu<br />
načrtujejo izstrelitev umetnega satelita. 30. avgusta<br />
1956 je sovjetska vojaška industrijska komisija, takrat<br />
imenovana kot poseben odbor, <strong>za</strong>časno odobrila<br />
satelitski projekt Koroljeva in Tihonavrova. Do<br />
takrat je bila masa satelita zmanjšana na 1000 do<br />
1400 kilogramov. Odbor ministrov SZ je 30. januarja<br />
1956 uradno potrdil satelitski projekt, imenovan<br />
objekt D. V odloku so bila potrjene tudi prve <strong>za</strong>četne<br />
raziskovalne študije o vojaških izpeljankah objekta<br />
D, ki sta bili znani kot objekt OD-1 in OD-2. Objekt D,<br />
znan tudi kot D-1, je bil tako označen, ker so druge<br />
črke cirilice označevale različne <strong>za</strong>bojnike bojnih<br />
glav medcelinske balistične rakete. To je bil masivni<br />
znanstveni observatorij, ki naj bi nosil od 200 do<br />
Sputnik 1 je bil prvi umetni satelit nekdanje<br />
Sovjetske zveze in prvi takšen predmet,<br />
ki so ga poslali v vesolje in je <strong>za</strong>čel<br />
vesoljsko dobo ter poznejšo vesoljsko<br />
tekmo med nekdanjo Sovjetsko zvezo<br />
in ZDA. V orbito okoli Zemlje je poletel 4.<br />
oktobra 1957.<br />
300 kilogramov znanstvene opreme, predvideno<br />
pa je bilo, da naj bi ga izstrelili leta 1957 ob <strong>za</strong>četku<br />
mednarodnega geofizikalnega leta.<br />
Koroljev je 24. julija 1956 formalno podpisal načrt<br />
osnutka, kar je omogočilo, da se je kmalu lahko <strong>za</strong>čela<br />
gradnja satelita. Da bi lahko ta satelit izstrelili,<br />
so morali Koroljevi inženirji opraviti nekatere spremembe<br />
na nosilni raketi R-7, ki so jo spremenili v<br />
8A91. 20. septembra 1956 je ameriška kopenska<br />
vojska izstrelila raketo jupiter C, ki je na razdalji<br />
5300 kilometrov opravila balistični polet. Če bi bila<br />
ta raketa opremljena z delujočo močno tretjo stopnjo,<br />
bi že lahko poslala mali satelit v orbito okoli<br />
Zemlje. Novice o tej ameriški izstrelitvi so dosegle<br />
SZ na sen<strong>za</strong>cionalen način. Koroljev je bil namreč<br />
prepričan, da je šlo <strong>za</strong> skrivni poskus ameriške<br />
kopenske vojske, da izstreli umetni satelit, torej<br />
<strong>za</strong> poskus, ki ni bil uspešen. V tem času so imeli<br />
Rusi težave z razvojem nosilne rakete 8A91, prav<br />
tako je prihajajo do <strong>za</strong>mud pri dobavi podsistemov<br />
satelita programa objekt D. Tako sta bila Koroljev<br />
in Tihonravrov <strong>za</strong>skrbljena, da bodo Američani izstrelili<br />
svoj satelit prej kot Rusi objekt D.<br />
Skromen satelitski projekt Sputnik<br />
Da bi preprečila takšno možnost, sta se odločila,<br />
da predstavita bolj skromen satelitski projekt, hkrati<br />
pa nadaljujeta delo pri že odobrenem projektu. 5.<br />
januarja 1957 je Koroljev poslal uradno pismo vojaški<br />
industrijski komisiji in jo prosil <strong>za</strong> dovoljenje,<br />
da izstreli mala satelita, od katerih bi vsak imel približno<br />
100 kilogramov mase. To naj bi se zgodilo<br />
še pred <strong>za</strong>četkom mednarodnega geofizikalnega<br />
leta, satelita pa naj bi bila preprosta, in sicer PS-1<br />
ter PS-2. Do 25. januarja 1957 je Koroljev odobril<br />
<strong>za</strong>četne <strong>za</strong>snove teh dveh malih satelitov. 15 februarja,<br />
nekateri viri pa navajajo 7. februar, je sovjetska<br />
vlada formalno sprejela nov načrt. Nosilna raketa<br />
8A91 še vedno ni bila pripravljena, <strong>za</strong>to je organi<strong>za</strong>cija<br />
OKB-1 naredila nekaj manjših sprememb v<br />
osnovni medkontinentalni balistični raketi R-7. Ta<br />
vmesna različica, ki naj bi izstrelila mala satelita, je<br />
bila znana kot 8K71PS. PS-1 je bil končno izstreljen<br />
4. oktobra 1957 in so ga poimenovali Sputnik 1.<br />
Satelit je bil v oblili krogle s premerom 580 milimetrov<br />
in maso 84 kilogramov in je imel štiri antene,<br />
ki so iz krogle izhajale pod kotom 35 stopinj. Moč<br />
oddajnika je bila 1 W, energijo pa je dobil iz treh<br />
srebrovih in cinkovih akumulatorjev. Krogla je bila<br />
izdelana iz zelo gladke dvomilimetrske aluminijeve<br />
zlitine. Toplotno regulacijo je uravnaval ventilator.<br />
Satelit je bil izdelan brez ustreznih načrtov, ker je<br />
Koroljev vedno nadzoroval njegovo izdelavo, deloval<br />
pa je 21 dni.<br />
Med kroženjem okoli Zemlje se ji je najbolj približal<br />
na 227 kilometrov (perigej) in se od nje najbolj oddaljil<br />
945 kilometrov (apogej), orbita pa je imela<br />
naklon 65 kotnih stopinj. V orbiti okoli Zemlje je<br />
ostal do 4. januarja 1958.<br />
12. oktobra 1957, le dober teden po izstrelitvi Sputnika<br />
1, je OKB-1 dobila naročilo, da ob 40-obletnici<br />
oktobrske revolucije v <strong>za</strong>četku novembra izstreli<br />
nov umetni satelit. To je bil izvirni PS-2, ki so mu<br />
dodali <strong>za</strong>bojnik, preoblikovan iz znanstvene rakete<br />
R-2A. Satelit Sputnik 2 je bil izstreljen 3. novembra<br />
1957. V <strong>za</strong>bojniku je bila psička Lajka, ki je tako<br />
postala prvo živo bitje, ki je <strong>za</strong>čelo v orbiti potovati<br />
okoli Zemlje. Miloš Krmelj 1<br />
1<br />
Predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (I. S. U.) <strong>za</strong><br />
Slovenijo in regionalni sekretar Mednarodne akademije<br />
<strong>za</strong> astronavtiko (I. A. A.).<br />
2 8 S LOV E N S K A VO J S K A
Š p o r t v v o j s k i<br />
Minister ob bok z vojaki SV<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Karl Erjavec se je v ponedeljek, 12. februarja, v Vojašnici<br />
Franca Rozmana Staneta v Mostah pridružil pripadnikom 10. MOTB<br />
na bataljonskem teku in tako izpolnil obljubo, ki jo je ponavljal ob različnih<br />
priložnostih, da bo tekel z vojaki in preverjal njihovo telesno pripravljenost.<br />
Najprej je pretekel približno trikilometrski krog okoli vojašnice s pripadniki<br />
10. MOTB, ki odhajajo na mednarodno mirovno misijo na Kosovo, nato pa<br />
še isto razdaljo s poveljniki bataljona, naredil pa je tudi dvakrat po deset<br />
sklec. Minister Erjavec je ob koncu povedal, da mu tempo mlajših kolegov<br />
ni povzročal pretiranih težav, in obljubil, da se bo vojakom še pridružil, ko bo<br />
dobil povabilo. Ob tem je poudaril tudi pomembnost telesne pripravljenosti<br />
vojakov, na katero je opozoril že ob <strong>za</strong>četku svojega mandata, ko je dejal, da<br />
poklicni vojaki ne smejo biti slabše telesno pripravljeni kot minister. »Vojaki<br />
so s tekom doka<strong>za</strong>li, da so odlično telesno pripravljeni, <strong>za</strong>to menim, da bodo<br />
naloge, ki jih čakajo, dobro opravili,« je še dopolnil minister Erjavec.<br />
Marko Pišlar<br />
Foto: Bruno Toič<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 29
Državno prvenstvo na Golteh<br />
namenjeno druženju<br />
Š p o r t v v o j s k i<br />
V soboto, 3. februarja, so se na smučiščih<br />
Smučarskega centra Golte ponovno<br />
srečali častniki in podčastniki SV, člani<br />
območnih združenj slovenskih častnikov<br />
ter veterani vojne <strong>za</strong> Slovenijo, ki so<br />
sodelovali na 4. državnem prvenstvu<br />
veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo in na 13.<br />
državnem prvenstvu slovenskih častnikov<br />
in podčastnikov v smučanju in streljanju<br />
Golte 2007.<br />
Namena tekmovanja sta bila predvsem druženje<br />
nekdanjih soborcev in krepitev sodelovanja pripadnikov<br />
SV ter obeh organi<strong>za</strong>cij, in sicer ZVVS ter<br />
ZSČ, ki so med osamosvajanjem enotno in suvereno<br />
pripomogli, da imamo Slovenci samostojno<br />
državo. Izvedba tekmovanja je bila <strong>za</strong>htevna naloga.<br />
Letošnje tekmovanje sta ponovno odlično<br />
organizirali tako kot na vseh dosedanjih že tradicionalnih<br />
prvenstvih na Golteh pod pokroviteljstvom<br />
Generalštaba Slovenske vojske Zve<strong>za</strong> slovenskih<br />
častnikov in Zve<strong>za</strong> veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo.<br />
Že vsa leta so tekmovanja brezhibno pripravili<br />
območni združenji častnikov in veteranov vojne<br />
<strong>za</strong> Slovenijo Velenje v sodelovanju s predstavniki<br />
Smučarskega centra Golte ob logistični podpori<br />
38. VTP iz Celja in Uprave <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Celje, Izpostave<br />
Velenje ob veliki materialni podpori donatorjev,<br />
ki prispevajo nagrade <strong>za</strong> vse tekmovalce, ne<br />
glede na uvrstitev, ter ob podpori županov občin<br />
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje.<br />
Med številnimi gosti, ki so si ogledali tekmovanje,<br />
so bili tudi ameriški vojaški ataše Keith R. Harrington,<br />
vojaški ataše Ruske federacije Vladimir Bobkov,<br />
vojaški ataše Republike Hrvaške polkovnik<br />
Zoran Piličić, predstavnik GŠSV polkovnik Vojteh<br />
Mihevc, predsednik ZSČ polkovnik Miha Butara,<br />
predstavnik ZVVS major Zdenko Terpin, poslanec<br />
DZ Drago Koren, predsednika območnih združenj<br />
častnikov in veteranov Velenje Zdenko Slatnar in<br />
Stane Tepej ter predstavniki občin Šaleške in Zgornje<br />
Savinjske doline.<br />
Tekmovanje je potekalo na progi Beli <strong>za</strong>jec. Start<br />
smuka je bil pri zgornji postaji žičnice Stari stani,<br />
cilj pa na spodnji postaji žičnice Morava. Tekmovalci<br />
so po smuku na 1350 metrov dolgi progi z<br />
višinsko razliko 205 metrov na strelišču ob cilju<br />
streljali petkrat z malokalibrsko puško iz ležečega<br />
3 0 S LOV E N S K A VO J S K A<br />
položaja v tarčo, oddaljeno 30 metrov. Če so dosegli<br />
dober rezultat pri streljanju, se jim je izboljšal<br />
čas v smuku.<br />
Na razglasitvi rezultatov je tekmovalce in druge<br />
navzoče v imenu Zveze slovenskih častnikov pozdravil<br />
predsednik polkovnik Miha Butara, v imenu<br />
Zveze veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo pa major Zdenko<br />
Terpin. Zahvalila sta se vsem tekmovalcem, ki<br />
so s svojo navzočnostjo podprli tekmovanje, posebno<br />
<strong>za</strong>hvalo pa sta namenila organi<strong>za</strong>torjem in<br />
Slovenski vojski, ki so vedno poskrbeli <strong>za</strong> nemoten<br />
in varen potek tekmovanja. Udeležence tekmovanja<br />
je v slovenščini pozdravil tudi ameriški ataše<br />
Keith R. Harrington, v imenu GŠSV pa polkovnik<br />
Vojteh Mihevc.<br />
Tekmovalo se je po enotnih pravilih in merilih, ločeno<br />
pa so se upoštevali rezultati Zveze slovenskih<br />
častnikov in Zveze veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo.<br />
Tekmovanja se je udeležilo več kot 150 tekmovalk<br />
in tekmovalcev. Med 27 ekipami območnih<br />
združenj slovenskih častnikov in častnikov SV je<br />
prvo mesto dosegla ekipa poveljniško-štabne čete<br />
Poljče, druga je bila I. ekipa 15. helikopterskega<br />
bataljona – letalske baze Brnik, tretja pa ekipa 18.<br />
BRKBO Kranj. Med 24 ekipami območnih združenj<br />
zveze veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo je bila na 4.<br />
državnem prvenstvu veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />
prva ekipa OZVVS Slovenske Konjice, druga ekipa<br />
OZVVS Idrija-Cerkno, tretja pa ekipa Veteranskega<br />
društva Sever <strong>za</strong> celjsko območje. V skupni razvrstitvi<br />
posameznikov je bil pri častnikih prvi Danilo<br />
Klinar iz PŠČ Poljče s časom 0:52:06, pri veteranih<br />
posamezno pa Anton Urlep iz OZVVS Slovenske<br />
Konjice s časom 0:56:09. Prehodni pokal ZSČ in<br />
častnikov SV je dobila ekipa PŠČ Poljče, OZVVS<br />
Slovenske Konjice pa prehodni pokal ZVVS. Posebni<br />
pokal Zveze veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo in<br />
Zveze slovenskih častnikov sta ne glede na uvrstitev<br />
dobili najstarejša in najmlajša ekipa. Najstarejša<br />
ekipa pri častnikih je bila ekipa OZSČ Velenje,<br />
najmlajša pa ekipa 10. MOTB 1. brigade iz Celja.<br />
Pokal <strong>za</strong> najstarejšo veteransko ekipo je dobilo<br />
OZVVS Celje, pokal <strong>za</strong> najmlajšo pa OZVVS Ruše.<br />
Predsednik ZSČ polkovnik Miha Butara je ob tej priložnosti<br />
<strong>za</strong> ustvarjalni prispevek pri organiziranju<br />
in razvoju ZSČ, še posebno pa pri pripravi tekmovanj<br />
na Golteh podelil častni znak ZSČ, ki sta ga<br />
dobila poveljnik in namestnik 38. VTP Celje Dušan<br />
Škorjanc in Boris Lojen.<br />
Zdenko Zajc
R a z v e d r i l o<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VOJAŠNICA,<br />
SPECIALKA, EŠARPA.<br />
Nagrade prejmejo: Marinka Kuhelj, Preglov trg 1, 1000<br />
Ljubljana, Karli Gabrovec, Pohorska cesta 26, 2380 Slovenj<br />
Gradec, in Žan Celestina, Bobrova 3, 1000 Ljubljana.<br />
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke<br />
nam pošljite do petka, 2. marca 2007, na naslov: Uredništvo<br />
Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.<br />
Ime in priimek : ..........................................................................<br />
Naslov: .........................................................................................<br />
Pošta: ...........................................................................................<br />
Rešitev gesla: .............................................................................<br />
........................................................................................................<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 31
Vabimo vas<br />
na dan odprtih vrat<br />
Foto: Bruno Toič<br />
Pričakujemo vas v petek, 2. marca, med 9. in 16. uro<br />
v Centru <strong>za</strong> usposabljanje<br />
v Vojašnici Janka Premrla - Vojka v Vipavi.<br />
Ogledali si boste lahko oborožitev in opremo Slovenske vojske ter več<br />
dinamičnih predstavitev vojaških dejavnosti. Praznovanje četrte obletnice<br />
delovanja bomo združili s področji, pomembnimi <strong>za</strong> delovanje centra, kot so<br />
šport, humanitarnost in sodelovanje s civilnimi organi<strong>za</strong>cijami.<br />
Veseli bomo, če boste dan preživeli z nami.
Change language