Glasilo Vizita - Å¡t.43

stran 5
stran 11
stran 34
stran 42
Izvajanje novega plačnega sistema
Biti boljši na poti do boljšega
Bolnišnična šola in vrtec
Humanitarni koncert POGLEJ ME
43
Poštnina plačana pri
pošti 8105 Novo mesto
INTERNO GLASILO
SPLOŠNE BOLNIŠNICE
NOVO MESTO
letnik VIII, december 2008

uvodniki - vmesniki
Leto, ki mi ne va, nam je dalo mar sikaj
do bre ga. Naša bol nišnica se je
utr di la v svo jem po slans tvu in v želji
po do se ga nju za stav lje nih ci ljev smo
na pre do va li. Opra vičeno smo po nosni
na vse ti sto, kar smo že do se gli za
ka ko vost no, bol nišnično zdravstveno
vars tvo naših bol ni kov. Te do sežke
mo ra mo vzdrževa ti in nad gra je va ti
tudi v pri hod nje. Po skr be ti mo ra mo
za to, da se bo ra ven spošto va nja bolni
kov pra vic v naši bol nišnici dvi go vala
in da se bomo v med se boj nih odno
sih raz vi ja li kot družba kul tur nih in
strp nih lju di, ki bomo zna li vse naše
raz li ke obrav na va ti sprav lji vo.
Ob no vo let nem času si običajno postav
lja mo ci lje, ki bi jih žele li do seči
v pri ha ja jočem letu. Od ločamo se za
to, da naj bo to leto po zi tiv nih sprememb.
Ko pa za ko račimo v prve
me se ce no ve ga leta, spoz na mo, da
je naj večja ovi ra pri našem na pre dova
nju to, da se vračamo v sta re vzorce
ob našanja. Ohra ni ti bi mo ra li le
do bre spo mi ne, ki spod bu ja jo našo
rast v pri hod no sti, vse, kar je sla bo,
pa bi mo ra li po za bi ti.
Pred nami niso rožnati časi. Re ce si ja
v gos po dars tvu bo s svo ji mi lov ka mi
za je la tudi po dročje zdravs tva. Kdaj
se bo us ta vi la in kako močno bo vpli-
va la na do ga ja nja pri nas v Slo ve ni ji,
žal, da nes še nihče ne ve po ve da ti.
Svet lo upa nje je iz ja va našega no vega
Mi ni stra za zdrav je, gospo da Bo ruta
Mi klavčiča, s ka te ro je v svo jih kandi
da cij skih na sto pih na po ve dal, da se
BDP za zdravs tvo mora dvig ni ti na 9 %,
na pri mer ljiv od sto tek z dru gi mi evropski
mi država mi. Le tako bomo lah ko zadržali
v si ste mu zdravs tve ne ga vars tva
vse do se da nje pravi ce in bo iz va jal cem
zdravs tve ne ga vars tva omo gočeno normal
no po slo va nje. Se ve da gre do na pove
di Mi ni stra tudi v smer ra cio na li za cij
v zdravs tvu, pred vsem na po dročju
večje ra cio nal no sti pri pred pi so va nju
zdra vil, bol niškega sta leža, pod va ja nju
zdravs tvenih sto ri tev, ure di tvi čakal nih
vrst, po sta vi tvi nove mreže iz va jal cev
zdravs tve nih sto ri tev, boljši or ga ni za ci ji
dela, po sta vi tvi nor ma ti vov dela in večji
stroškov ni učin ko vi to sti. Težko pričakova
ni Za kon o si ste mu plač jav nih uslužben
cev je za za po sle ne v zdravs tvu
le pri ne sel ne ko li ko boljše vred no te nje
dela, za ZZZS pa pre cej pre gla vic pri zago
tav lja nju po večanih cen zdravs tve nih
sto ri tev. Prav to je prob lem, da še da nes
ne vemo, če bodo naše cene sto ri tev v
pri hod kih za leto 2008 v ce lo ti po kri le
stroške po slo va nja v tem letu.
Z našo začrta no po slov no po li ti ko
bomo v letu 2009 us me ri li na po re v
iz boljševa nje pro ce sov dela, k še
večji ka ko vo sti in do stop no sti do
zdravs tve nih sto ri tev. Pou dar je na
bo od go vor nost za stroške, zato
bomo vpe lja li sprem lja nje stroškov
po pa cien tih in po pro ce sih dela.
Po no sno lah ko po vem, da bomo
tudi to leto v ce lo ti rea li zi ra li program
zdravs tve nih sto ri tev, ki smo
ga do go vo ri li z ZZZS, us pešni pa
smo bili tudi v rea li za ci ji ci ljev, ki
smo si jih za sta vi li za leto 2008. Zato
se Vam dra ge so de lav ke in so de lavci,
zah va lju jem za oprav lje no delo,
za Vaš trud in skup no zav ze tost.
Hva la tudi Vašim najb ližjim, ki so
Vas po grešali, ko ste noči, ne de lje
in praz ni ke de la li z našimi bol ni ki.
Časi so zah tev ni, so tudi trdi, za marsi
koga ne go to vi, a tudi vzpod budni.
Z zna njem, mar lji vost jo, vztrajnost
jo ter do bro vo ljo je mo goče
us pe ti, naj gre za delo, do sto jen
do ho dek in za do volj no družino, a
malo sreče je pri tem do bro došlo.
Praz nične večere na me ni mo sebi,
svo jim družinam, pri ja te ljem in
znan cem ter tudi vsem ti stim, ki jim
je bilo to leto na klo nje no manj, kot
so pričako va li.
Želim Vam srečen Božič, v letu
2009 pa Vam želim pred vsem
do sti zdrav ja, za do voljs tva v zaseb
nem živ lje nju in v de lov nem
oko lju.
Mira Re telj, di rek to ri ca
Foto: Marko Hrovat
UREDNIŠKI ODBOR VIZITE:
Glav na ured ni ca: Jan da ŠPILER, od go vor na ured ni ca: Bi ser ka SIMČIČ in čla ni ured niš ke ga od bo ra: Zden ka SENIČAR, Ani ca KOLAR, Ana
RIBIČ, Mira RETELJ, Kar men JANEŽIČ, Zlata REBOLJ in zu na nja so de lav ka Ta de ja KONEČNIK.
Ob li ko va nje: ARTELJE, Gra fič na pri pra va in fil mi: ŠPES, gra fi čni studio, Novo me sto, tisk: TISKARSTVO ŠEPIC, na kla da:1400 iz vo dov
2

iz vsebine
aktualno
stran 9
Nasilje v družini,
na delovnem mestu
stran 16
Zlati jubilej
dermatovenerološkega
oddelka
stran 21
Predavanje Sekcije za
klasično radiologijo
stran 25
Predstavitev
prostovoljnega
dela v SB Novo mesto na
Študentski areni 2008
stran 28
Slovenski celovečerni
film - Osebna prtljaga
stran 38
Po sed mih le tih so
v po ve ča no novo
bol ni šni co vse li li še pet
od del kov
stran 54
Dobrodošli za praznično
mizo
Voščilo malo drugače
Leto za le tom se ni za jo leta in vsa ko leto je po treb no zaklju
či ti. Tudi le toš nje leto bomo za klju či li ob raz miš lja nju,
do brih na me nih in ob lju bah, ki jih bomo prav go to vo posku
ša li ude ja nji ti v pri hod njem letu.
Mi sli za po slu je mo s pre miš lje va njem,
kaj smo v pre te klem letu sto ri li,do konča
li in kaj ne, pa bi mo ra li ali pa tudi ne.
Že med le tom bi si mo ra li več krat vze ti
čas za pre mi slek, po gled v svo jo no tranjost.
Mor da bi ugo to vi li, da ni smo ni česar
na re di li zato, da bi se mi in ljud je, ki
nas ob kro ža jo doma in v služ bi po ču ti li
bo lje, če že ne do bro.
Za stav lja mo si nove in nove pro jek te,
vča sih smo temu re kli na lo ge, ki jih skoraj
po pra vi lu ne iz pe lje mo do kon ca.
Ve ter, ki pol ni na ša ja dra pro jek tov, neneh
no spre mi nja smer in na šo lad ji co
vr tin či na me stu. Za na me ček nam nekje
na pol poti zmanj ka vo lje, da bi na da lje va li pot. Po go sto nam
vo ljo jem lje jo ljud je, ki kar na prej iš če jo teht ne raz lo ge za to, da
ne kaj ne na re di jo, na lo ge ve že jo na lju di, ki ima jo viš je ci lje, ka kr šne
koli že. Ljud je, ki že li jo s svo jim de lom znat no pris pe va ti k ug le du
bol ni šni ce in bo lje oprav lja ti delo pri bol ni ku, po go sto na le ti jo na
ovi re, ki jih tudi vods tvo ne more pre ma ga ti, če tu di bi ho te lo.
Le toš nje leto je zaz na mo val pred vsem nov plač ni si stem. Od pra vil
je ne kaj ne so raz me rij v na gra je va nju za po sle nih. Žal pa je pov zro čil
še več ne za do voljs tva s pla či lom za oprav lje no delo pri za posle nih
s sred njo izo braz bo, ki so upra vi če no pri ča ko va li več. Z no vim plačnim
si ste mom tudi ni bilo od prav lje no sla bo pla ča no delo za po slenih,
ne gle de na stop njo izo braz be, v eno tah in ten ziv ne te ra pi je in
nege. Huda ura, ki so jo ime li po ne ka te rih bol ni šni cah v Slo ve ni ji,
nas je v ve li ki meri obš la. Ne zato, ker bi se za po sle ni ne za ve da li
svo jih pravic, am pak zato, ker ima jo svo je delo neiz mer no radi in
ga z ve li ko mero pri za dev no sti tudi oprav lja jo. Me di cin ske se stre in
se ve da ko le gi (zdravs tve ni ki in teh ni ki), kljub ob ča snem ner ga nju,
oprav lja jo svo je delo stro kov no, zav ze to, z ve li ko mero so čut ja do
soč lo ve ka in z do bro vo ljo, ki jo ima jo ved no na za lo gi.
3

aktualno
Z no vim plač nim si ste mom smo dobi
li tudi nova poi me no va nja, ki so
bolj ali manj po sre če na. Ne ka te ri
smo si pri do bi li zve ne če na zi ve, ki
pa v vsa kod nev nem živ lje nju.
ne po me ni jo do sti. Mor da bo na slednje
leto pri ne slo tudi ve lja vo pro fe siji,
ki jo za sto pa člo vek z na zi vom in
delu, ki ga oprav lja.
Je pa mi nu lo leto obro di lo tudi ne kaj
sa dov, ki so zdra vi in bodo pre ži ve li
mno go let. O njih je vred no pi sa ti in
go vo ri ti ved no in po vsod. Velik us peh
in do se žek je prav go to vo pri če tek delo
va nja Vi so ke šo le za zdravs tvo Novo
me sto. Po mem ben del izo bra že va nja
po te ka v na ši bol ni šni ci. Za po sle ni v
zdravs tve ni negi se tru di mo, da bi bodo
če so de lav ce čim bo lje pri pra vi li na
zah te ven po klic, ki pa te kljub vse mu,
tudi na gra ju je z za do voljs tvom, da si
soč lo ve ku po ma gal. Po go sto je več
vred na pri jaz na be se da in dro ben nasmeh,
kot vsa zdra vi la tega sve ta.
Kaj nam je še na me ni lo mi nu lo leto?
Me di cin ske se stre so po so do bi le in
na novo na pi sa le pre ko 70 stan dardov
za po stop ke in po se ge v zdravstve
ni negi. Upa mo, da jih bomo ob
kon cu leta lah ko pred sta vi le čla nom
stro kov ne ga sve ta bol ni šni ce. Se veda
pri ča ku je mo, da jih bodo čla ni
stro kov ne ga sve ta preu či li in po tr dili
in s tem pri po mo gli k poe no te nju
in bolj ka ko vost ne mu dela v bol nišni
ci. V na sled njem letu si obe ta mo
ob ja vo vseh stan dar dov na VMA in
v ob li ki pri roč ni ka, ki naj bi ga imel
vsak od de lek in od sek.
Priž ga na je tudi ze le na luč za de lova
nje ne go val ne ga od del ka v bol nišni
ci. Upam, da bomo pro jekt, ki so
ga za sta vi li že pred mno gi mi leti, v
letu 2009 tudi iz pe lja li in spre je li prve
bol ni ke na ne go val ni od de lek.
V le toš njem letu smo se lo ti li še enega
zelo zah tev ne ga dela. Ker smo
pre pri ča ni, da zelo do bro de la mo na
po droč ju zdravs tve ne nege kot za posle
ni v bol ni šni ci, pre da va te lji ali učite
lji, že li mo svo je do sež ke pred sta vi ti
šir ši stro kov ni jav no sti. Zdru ži li smo
mo či in že ne kaj ča sa pri prav lja mo
se mi nar, ki bo po te kal v me se cu januar
ju dru go leto. Se mi nar bo no sil
na slov »Dne vi Ma ri je Tom šič«. Gos pa
Ma ri ja Tom šič je bila prva šo la na medi
cin ska se stra na Do lenj skem. Službo
va la je v na ši bol ni šni ci in v ve li ki
meri pri po mo gla k pro fe sio na li za ci ji
po kli ca me di cin ske se stre. Pre pri ča ni
smo, da bo se mi nar po stal tra di cio nalen
in bodo za po sle ni v zdravs tve ni
negi na po droč ju Do lenj ske, Bele Kraji
ne in Po sav ja ime li mož nost pred stavi
ti svo je bo ga to zna nje in pri me re
do bre prak se.
Ver ja mem, da ste se na ve li ča li našte
va nja vseh do brih del, ki smo jih
opra vi li v mi nu lem letu, še manj vas
za ni ma jo dela, ki jih ni smo opra vi li.
Mor da pa za pis pre be re te kot za ni mivost,
ki se je bo ste spom ni li čez mnogo
let, ko bo ste ugo tav lja li » to sem
pa že nek je sli šal«.
Na kon cu, a ne na zad nje, vam vsem
že lim mno go zdrav ja, us pe šne ga
dela, čim več do kon ča nih pro jek tov,
pri jaz no sti in strp no sti so de lav cev,
praz nih ča kal nic in zdra vih bol ni kov.
Kljub re ce si ji, ki nas ob kro ža in ogroža
bo di mo srč ni, ker bomo le tako
lah ko pre ži ve li tež ke dni.
Zla ta Re bolj,
po moč ni ca di rek to ri ce
za po droč je zdravs tve ne nege
Dra ge so de lav ke in
so de lav ci!
V letu, ki nas za puš ča, smo do segli
ve či no za stav lje nih ci ljev, za
kar se Vam is kre no zah va lju jem.
Kljub temu, pa nas ča ka novo
leto, leto ne pre ho je ne gazi, ki
puš ča od pr tih mno go no vih kora
kov. Na tej poti Vam že lim mnogo
sti skov dla ni, ki za go tav lja jo
is kre ne že lje in po tr je ne ci lje. Želim
vam ju tra, ki pri na ša jo nova
ob zor ja in is kre no vam že lim toplih
ob je mov ter pra vih lju di, ki
bodo po ma ga li pre ho di ti va še
nove poti….
Naj se vam ob obi li ci že lja uresni
či jo tako po slov ni kot oseb ni
pod vi gi.
Ve sel Bo žič in
sreč no Novo leto 2009.
Jo sip Smo dej,
stro kov ni di rek tor
4

aktualno
IZVAJANJE NOVEGA
PLAČNEGA SISTEMA
Zden ka Kralj, vod ja prav ne služ be
Spoštovani,
december je čas obdarovanja.
Čas, ko so naše misli namenjene
tistim, ki jih imamo najraje.
S skrbno ljubeznijo izbiramo
darila s katerimi želimo
zaključiti staro in pričakati novo
leto. Zmožnosti so različne,
prav tako tudi pričakovanja.
Ob tem se lahko vprašamo, kaj
pa je darilo?
Živ lje nje je da ri lo. Da ri lo se spodo
bi spre je ti, si ga og le da ti, pa
tudi pre je ti, ga ob ču ti ti, po vo njati,
oku si ti, uži va ti in upo ra bi ti.
Da ri la so na me nje na v do bro.
Prav za prav je vse na me nje no
v do bro. Vsak do go dek, tudi velik
prob lem, v sebi nosi da ri lo
– iz kuš njo, novo do ži vet je, smi sel
živ lje nja.
Ve li ko da ril da nes, ju tri,
ved no …
Bi ser ka Sim čič,
od go vor na ured ni ca
Z uved bo no ve ga plač ne ga si ste ma naj bi se od pra vi la
ne so raz mer ja, si stem naj bi bil pre gled nej ši in pra vič nej ši.
Im ple men ta ci ja no ve ga plač ne ga si ste ma in iz pla či la po
no vem plač nem si ste mu pa so pri ne ka te rih po kli cih pri nesla
ne za do voljs tvo za ra di neu re sni če nih pri ča ko vanj, zla sti
sred njih me di cin skih se ster.
1. Re še va nje te ko če prob le ma ti ke
Splo šna bol ni šni ca Novo me sto je bila kot
de lo da ja lec pri pre ved bi plač iz sta re ga v
nov plač ni si stem ve za na na na bor de lovnih
mest, ki jih je z anek si k po sa mez nim
ko lek tiv nim po god bam iz po ga ja la vlad na
in sin di kal na stran.
Na šte vil na vse bin ska vpra ša nja, ki so se pojav
lja la ob im ple men ta ci ji no ve ga plač ne ga
si ste ma, je svo ja mne nja, pri po ro či la in po jasni
la po da ja la de lov na sku pi na za sprem ljanje
in po moč pri uve ljav lja nju no ve ga si stema
plač, ki je na pod la gi skle pa mi ni stri ce
za zdrav je s 14.10.2008 pre ne ha la de lo va ti.
Vsa vpra ša nja, ki so os ta la ne ra zre še na in
ki so po mem bna tudi pri spre je ma nju od loči
tev pri po sa mez nih za po sle nih v Splo šni
bol ni šni ci Novo me sto, bo po slej obrav naval
od bor za raz la go Ko lek tiv ne po god be
za de jav nost zdravs tva in so cial ne ga vars tva
Slo ve ni je ozi ro ma od bo ri po klic nih ko lek tivnih
po godb, ki bodo spre je ma li urad ne in
ob ve zu jo če raz la ge, ka te re bo Splo šna bolni
šni ca Novo me sto upo šte va la pri iz va ja nju
no ve ga plač ne ga si ste ma.
Vsak nov si stem ned vom no pri ne se tako
po zi tiv ne kot ne ga tiv ne iz kuš nje in re zul tate,
ka te re je in bo po treb no v do lo če nem
ča sov nem ob dob ju ana li zi ra ti in v pri me ru
ugo tov lje nih ne pra vil no sti pri sto pi ti k razre
ši tvi le-teh. Vla da Re pub li ke Slo ve ni je je
na mreč ob spre je ma nju pred la ga nih po gajal
skih iz ho dišč in us me ri tev za za klju ček
po ga janj o anek sih h ko lek tiv nim po godbam
de jav no sti/po kli cev spre je la od lo čitev,
da se eno leto po ce lo vi ti im ple men-
ta ci ji plač ne ga si ste ma v jav nem sek tor ju
pri sto pi k re vi zi ji in us kla di tvi de lov nih
mest, kar bo lah ko pri ne slo nove re ši tve,
ki bi ozi ro ma bodo raz re še va le do se da nje
ne do re če no sti.
Prob le ma ti ka, ki jo je pri ne sla uved ba
no ve ga plač ne ga si ste ma, je bila dne
12.11.2008 obrav na va na tudi na se stan ku
Sin di ka ta de lav cev v zdravs tve ni negi Slove
ni je, SE Splo šne bol ni šni ce Novo me sto.
V zve zi s spre je ti mi skle pi, ki so se na na ša li
na raz vr sti tev sred njih me di cin skih se ster,
do de li tev do dat ka za iz po stav lje nost pri
ob ča snem delu s ci to sta ti ki, uvrš ča nja delav
cev v in ten ziv no te ra pi jo I, II in in ten zivno
te ra pi jo III, do lo či tev in iz pla či lo de lov ni
us pe šno sti iz na slo va po ve ča ne ga ob se ga
dela ter ne ka te ri mi dru gi mi raz vr sti tva mi
po sa mez nih za po sle nih, je Splo šna bolni
šni ca Novo me sto že spre je la us trez ne
re ši tve, ki so bile rea li zi ra ne pri iz pla či lu
pla če za me sec no vem ber 2008 in s ka te rimi
je bil sez na njen tudi Sin di kat de lav cev
v zdravs tve ni negi Slo ve ni je, SE Splo šna
bol ni šni ca Novo me sto.
Iz do se da njih iz ku šenj pri uva ja nju no ve ga
plač ne ga si ste ma in ne ka te rih ne do re če nostih
in izra že nih ne za do volj stev s stra ni zapo
sle nih, ned voum no in ja sno iz ha ja, da je
po sto pek ce lo vi te im ple men ta ci je pro ces,
ki se ne zgo di »čez noč«. Splo šna bol ni šnica
Novo me sto si je in si bo tudi v bo do če
pri za de va la, da se bodo ne za do voljs tva
za po sle nih ob upo šte va nju za ko no daj nih
re ši tev re še va la v obo je stran sko ko rist.
5

aktualno
1. Red na de lov na us pe šnost
po Ko lek tiv ni po god bi za jav ni
sek tor – prav na pod la ga
Del pla če za red no de lov no us pe šnost v skla du z do lo či li Zako
na o si ste mu plač v jav nem sek tor ju – ZSPJS (Urad ni list RS,
št. 95/07 – urad no pre čiš če no be se di lo, 17/08, 58/08, 69/08-
ZZ avar-E in ZTFI-A in 80/08) pri pa da jav ne mu us luž ben cu, ki
je v ob dob ju, za ka te rega se iz pla ču je, pri oprav lja nju svojih
red nih de lov nih na log do se gel nad pov preč ne de lov ne
re zul ta te.
Red na de lov na us pe šnost se z uved bo no ve ga plač ne ga si stema,
to rej od 01.08.2008, do lo ča v skla du z do lo či li Ko lek tiv ne
po god be za jav ni sek tor – KPJS (Urad ni list RS, št. 57/08 in 86/08
- do go vor o iz ved bi 50. čle na KPJS).
Sku pen ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti
jav nih us luž ben cev za leto 2008 zna ša 2% let nih sred stev
za os nov ne pla če. V ta ob seg sred stev se ne všte va ob se ga
sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti za di rek tor je,
ka te rim se os nov na pla ča do lo ča v skla du z ured bo vla de. Let ni
ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti upo rab nika
pro ra ču na mora biti iz pla čan v ce lo ti, ne gle de na po slov ni
re zul tat upo rab ni ka pro ra ču na.
Ob seg sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se do loči
na pod la gi os nov nih plač jav nih us luž ben cev, do lo če nih v
skla du s po god ba mi o za po sli tvi. Pri tem se upo šte va po dat ke
o os nov nih pla čah za po sa mez ne me se ce. Na tej pod la gi
upo rabnik pro ra ču na do lo či ob seg sred stev za po sa mez no
ob dob je oce nje va nja. Če se de li tev sred stev opra vi na rav ni
or ga ni za cij ske eno te, se do lo či ob seg sred stev za iz pla či lo
red ne de lov ne us pe šno sti na enak na čin tudi za po sa mez no
or ga ni za cij sko eno to.
Os no va za do lo či tev naj viš je ga mož ne ga let ne ga zne ska za
iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca je osnov
na pla ča jav ne ga us luž ben ca, ki mu je pri pa da la v skla du s
po god bo o za po sli tvi za me sec de cem ber pre te kle ga leta. Če
jav ni us luž be nec skle ne de lov no raz mer je v jav nem sek tor ju
v te ko čem letu, se do lo či so raz mer ni del zne ska iz prejš nje ga
od stav ka na pod la gi os nov ne pla če, ki bi jav ne mu us luž ben cu
pri pa da la za de cem ber pre te kle ga leta.
Os no va za obra čun red ne de lov ne us pe šno sti po sa mez ne ga
jav nega us luž ben ca je nje go va os nov na pla ča za čas red ne ga
dela v oce nje val nem ob dob ju.
Ome ji tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost je do lo če na
v 22.a čle nu ZSPJS, in si cer na let ni rav ni v vi ši ni dveh os nov nih
plač za de cem ber pre te kle ga leta (v letu 2008 je to av gu stov ska
pla ča).
De li tev sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se iz vede
na rav ni upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske
eno te.
Po sto pek ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo či tev dela
pla če za red no de lov no us pe šnost se za vse jav ne us luž ben ce
iz ve de me seč no, tri me seč no ali dva krat let no. Po sto pek za ugotav
lja nje nad pov preč nih de lov nih re zul ta tov vsa ke ga jav ne ga
us luž ben ca se iz ve de pred vsa ko krat nim iz pla či lom dela pla če
za red no de lov no us pe šnost, in si cer na po seb nih obraz cih, ki
so se stav ni del KPJS.
Kri te ri ji za do lo či tev dela pla če za red no de lov no
us pe šnost:
– zna nje in stro kov nost,
– ka ko vost in na tanč nost,
– od nos do dela in de lov nih sred stev,
– ob seg in učin ko vi tost dela in
– ino va tiv nost.
Vsak po sa me zen kri te rij za ugo tav lja nje de lov ne us pe šno sti je
ovred no ten z 1 toč ko, ki po me ni do se ga nje nad pov preč nih
de lov nih re zul ta tov pri po sa mez nem kri te ri ju.
Se šte vek šte vi la točk, ki jih jav ni us luž be nec do se že, je pod laga
za do lo či tev vi ši ne dela pla če za red no de lov no us pe šnost
jav ne ga us luž ben ca. Pri do lo či tvi dela pla če za red no de lov no
us pe šnost po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca se po leg se števka
šte vi la točk po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca upo šte va
tudi ob seg sred stev.
Vso ta točk po sa mez ne ga jav ne ga uslužben ca, za ka te re ga
je bilo v po stop ku ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo čitev
dela pla če za red no de lov no us pe šnost ugo tov lje no, da je
do se gel nad pov preč ne de lov ne re zul ta te, se ob ja vi zno traj
upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske eno te.
Javni us luž be nec lah ko uve ljav lja vars tvo pra vic po po stop kih
in na na čin, ki je pred pi san z de lov no prav no za ko no da jo.
6

aktualno
2. Na pre do va nje jav nih
us luž ben cev v plač ne raz re de
– prav na pod la ga
Z dnem uve lja vi tve no ve ga plač ne ga si ste ma, to je s 01.08.2008,
na pre do va nje jav nih us luž ben cev po te ka na pod la gi do lo čil
Ured be o na pre do va nju jav nih us luž ben cev v plač ne raz rede
– v na da lje va nju: ured ba (Urad ni list RS, št. 51/08 in 91/08),
ki do lo ča na čin in po sto pek pre ver ja nja iz pol nje va nja po go jev
za na pre do va nje javnih us luž ben cev.
Jav ni us luž ben ci lah ko na pre du je jo v plač ni raz red vsa ka tri
leta, če iz pol nju je jo z ured bo pred pi sa ne po go je.
Na pre do val no ob dob je je čas od zad nje ga na pre do va nja
ozi ro ma prve za po sli tve v jav nem sek tor ju, v ka te rem jav ni
us luž be nec pri do bi tri let ne oce ne, ki mu omo go ča jo na predo
va nje.
Oce nje val no ob dob je je ob dob je od 1. ja nuar ja do 31. de cembra,
v ka te rem se jav ne ga us luž ben ca oce ni.
Po sto pek oce nje va nja jav ne ga us luž ben ca se iz ve de vsa ko
leto naj ka sne je do 15. mar ca.
Pri po stopku oce nje va nja se oce ni jo jav ni us luž ben ci, ki so
v prejš njem ko le dar skem letu oprav lja li delo naj manj šest
me se cev. Oce ni jo se tudi ti sti jav ni us luž ben ci, ki so za ra di
na po ti tve s stra ni de lo da jal ca od sot ni več kot šest me se cev
in ki so od sot ni več kot šest me se cev za ra di poš kod be pri
delu, po klic ne bo lez ni in star šev ske ga vars tva (po rod niš ki
do pust). Pri pre ho du na dru go de lov no me sto v ok vi ru jav nega
sek tor ja se jav ne mu us luž ben cu na pre do val no ob dob je
ne pre ki ne v pri me ru, če za se de de lov no me sto v is tem ali
niž jem ta rif nem raz re du v isti plač ni pod sku pi ni ali na is tovrst
nih ozi ro ma so rod nih de lov nih me stih v raz lič nih plač nih
pod sku pi nah, tem več mora od go vor na ose ba de lo da jal ca,
pri ka te rem je bil jav ni us luž be nec za po slen več ji del oce njeval
ne ga ob dob ja, le-tega oce ni ti in mu ko pi jo oce ne izro či ti,
ori gi na li pa os ta ne jo shra nje ni v per so nal ni mapi jav ne ga
us luž ben ca. Od go vor na ose ba mora v pri me rih, ko je jav ni
us luž be nec pri enem de lo da jal cu za po slen manj kot šest
me se cev in se za po sli pri dru ge mu de lodajal cu v jav nem
sek tor ju, iz ve sti po sto pek oce nje va nja in po da ti oce no za to
ob dob je. De lo da ja lec, pri ka te rem jav ni us luž be nec iz pol ni
po goj naj manj še stih me se cev za po sli tve, mora upo šte va ti
vse pred lo ge ocen pred hod nih de lo da jal cev jav ne ga us lužben
ca in na tej pod la gi do lo či ti oce no jav ne ga us luž ben ca v
oce nje val nem ob dob ju.
Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga
do lo či od go vor na ose ba, mora naj ka sne je do 15. mar ca iz polni
ti Oce nje val ni list za oce no de lov ne us pe šno sti jav ne ga
us luž ben ca v oce nje val nem ob dob ju ter jav ne ga us luž ben ca
sez na ni ti s pi sno oce no in z ute me lji tvi jo.
Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga
do lo či od go vor na ose ba in oce nju je jav ne ga us luž ben ca pri ocenje
va nju jav ne ga us luž ben ca upo šte va na sled nje kri te ri je:
1. re zul ta ti dela (stro kov nost, ob seg dela, pra vo ča snost),
2. sa mo stoj nost, us tvar jal nost, na tanč nost pri oprav lja nju
dela,
3. za nes lji vost pri oprav lja nju dela,
4. kva li te ta so de lo va nja in or ga ni za ci ja dela,
5. dru ge spo sob no sti v zve zi z oprav lja njem dela (in ter dis cipli
nar nost, od nos do upo rab ni kov sto ri tev, ko mu ni ci ra nje,
dru go).
Oce na de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca v oce nje valnem
ozi ro ma na pre do val nem ob dob ju se toč ku je in je lah ko:
- od lič no - 5 točk (od lič no oprav lje no delo, to je vi so ko nad
pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- zelo do bro - 4 toč ke (zelo do bro oprav lje no delo, to je nad
pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- do bro - 3 toč ke (do bro oprav lje no delo, to je v skla du s priča
ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- za do vo lji vo - 2 toč ki (za do vo lji vo oprav lje no delo, to je delno
pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja) in
- ne za do vo lji vo – ne toč ku je (ne za do vo lji vo oprav lje no
delo, to je v ce lo ti pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je
oce nje va nja).
Ti sti jav ni us luž ben ci, ki v na pre do val nem ob dob ju do se že jo:
- ob pr vem in dru gem na pre do va nju naj manj 11 točk,
- ob tret jem in če tr tem naj manj 12 točk,
- ob pe tem naj manj 13 točk,
- ob na dalj njih na pre do va njih naj manj 14 točk,
na pre du je jo za en plač ni raz red.
Jav ni us luž ben ci, ki iz pol nju je jo pred pi sa ne po go je, lah ko na predu
je jo za naj več dva plač na raz re da, če ob pr vem na pre dova
nju do se že jo naj manj 14 točk, ob na dalj njih na pre do va njih
pa 15 točk.
Jav ne mu us luž ben cu, ki na pod la gi se štev ka treh let nih ocen
ni zbral za dost ne ga šte vi la točk za na pre do va nje, se po nov no
pre ve ri iz pol nje va nje po go jev za na pre do va nje na sled nje leto
ob pre ver ja nju iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje. Jav ni
us luž be nec na pre du je, ko sku paj do se že tri oce ne, ki po me ni jo
iz pol ni tev po go jev za na pre do va nje. Pri tem se upo šte va jo tri
na ju god nej še oce ne v ob dob ju od zad nje ga na pre do va nja.
Jav ni us luž be nec na pre du je za en plač ni raz red, če je v ča su od zadnje
ga na pre do va nja ozi ro ma prve za po sli tve pre te klo naj manj šest
let in je v tem ob dob ju do se gel pov preč no oce no naj manj do bro.
7

aktualno
Pre ver ja nje iz pol nje va nja po go jev se izve
de na os no vi treh let nih ocen de lov ne
us pe šno sti.
Iz pol nje va nje po go jev za na pre do va nje
jav nih us luž ben cev ugo to vi od go vor na
ose ba. Ob iz pol ni tvi po go jev za na pre dova
nje jav nega us luž ben ca v plač ne raz re de
se jav ne ga us luž ben ca ob ve sti s pi snim obve
sti lom o na pre do va nju, o šte vi lu plač nih
raz re dov na pre do va nja in o plač nem raz redu
os nov ne pla če, pri če mer de lo da ja lec
hkra ti z ob ve sti lom o napre
do va nju jav ne mu
us luž ben cu izro či
pi sni pred log aneksa
k po god bi o zapo
sli tvi, in si cer najka
sne je 15 dni po
15. mar cu. Jav ne mu
us luž ben cu tako
pri pa da pla ča na
os no vi plač ne ga
raz re da, pri doblje
ne ga z na predo
va njem, od
1. apri la v letu, ko izpol
ni po go je za na predo
va nje v viš ji plač ni razred.
V letu 2009 se za leto 2008 oce ni jo vsi
jav ni us luž ben ci, ra zen ti stih, ki so na predo
va li s 01.10.2008. Jav ni us luž ben ci,
ki so na pre do va li s 01.10.2008, se pr vič
oce ni jo v skla du z ured bo v letu 2010 za
leto 2009. V letu 2009 se naj ka sne je do
15. mar ca za vse jav ne us luž ben ce, razen
ti stih, ki so na pre do va li v letu 2008,
ugo to vi šte vi lo do se že nih točk in oce na
na dre je ne ga ter pre te če no na pre do valno
ob dob je v skla du s pred pi si, ki so se
upo rab lja li do iz pla či la plač po Za ko nu o
si ste mu plač v jav nem sek tor ju – v na dalje
va nju: ZSPJS ( Uradni list RS, št. 17/08,
Urdni list RS, 58/08, 80/08), to rej v skla du
s Pra vil ni kom o na pre do va nju de lav cev
za po sle nih v zdravs tvu – v na da lje va nju:
pra vil nik (Urad ni list RS, št. 41/94 in nadalj
nji), pri če mer jav nim us luž ben cem
na pod la gi ugo tov lje nih točk in oce ne
na dre je ne ga do lo či oce na na na sled nji
na čin:
- če bi jav ni us luž be nec na pod la gi ugotov
lje ne ga šte vi la točk in oce ne na dreje
ne ga imel pra vi co na pre do va ti:
- za dva pla čil na raz re da, se mu za po samez
no pre te če no leto na pre do val nega
ob dob ja do lo či oce na od lič no,
8
- za en pla čil ni raz red, se mu za posamezno
pre te če no leto na pre do val nega
ob dob ja do lo či oce na zelo do bro;
- če zbra ne toč ke in oce na na dre je nega
ne za do stu je jo za na pre do va nje, se
jav ne mu us luž ben cu za po sa mez no
pre te če no leto na pre do val ne ga obdob
ja do lo či oce na do bro.
Tako do lo če ne oce ne se vpi še jo v evi denčni
list.
Jav nim us luž ben cem, ki v letu 2009 iz polni
jo po go je za na pre do va nje, se za leto
2006 in leto 2007 do lo či oce na in vpi še v
evi denč ni list. Oce na, pri dob lje na za leto
2008, pa se vpi še v oce nje val ni list.
Jav nim us luž ben cem, ki v letu 2010 iz polni
jo po go je za na pre do va nje, se za leto
2007 do lo či oce na in vpi še v evi denč ni
list. Oce na, pri dob lje na za leto 2008 in
2009, pa se vpi še v oce nje val ni list.
V letu 2009 bodo lah ko na pre do va li ti sti javni
us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li pogoje za
na pre do va nje, pri če mer se za leto 2006 in
leto 2007 iz pol ni oce nje val ni list po sta rem
pra vil ni ku in tako ugo tov lje no šte vi lo točk
in oce no na dre je ne ga vpi še v evi denč ni list,
kjer se v pri me ru na pre do va nja za dva pla čilna
raz re da do lo či oce na od lič no – 5 točk, v
pri me ru na pre do va nja za 1 pla čil ni raz red
oce na zelo do bro – 4 toč ke in v pri me ru,
da jav ni us luž be nec ne iz pol nju je po go jev
za na pre do va nje oce na do bro – 3 toč ke; v
letu 2008 pa se oce nje val ni list iz pol ni po
novi ured bi.
V letu 2010 bodo lah ko na pre do va li tisti
jav ni us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li
po go je za na pre do va nje, pri če mer se
za leto 2007 iz pol ni oce nje val ni list po
sta rem pra vil ni ku in tako ugo tov lje no
šte vi lo točk in oce no na dre je ne ga vpi še
v evi denč ni list, kjer se v pri me ru na predo
va nja za dva pla čil na raz re da do lo či
oce na od lič no – 5 točk, v pri me ru napre
do va nja za 1 pla čil ni raz red oce na
zelo do bro – 4 toč ke in v pri me ru, da
jav ni us luž be nec ne iz pol nju je po go jev
za na pre do va nje oce na do bro – 3 toč ke;
v letu 2008 in letu 2009 pa se oce nje valni
list iz pol ni po novi ured bi.
V letu 2011 bodo lah ko na pre do va li ti sti javni
us luž ben ci, ki bodo iz pol nje va li po go je
za na pre do va nje po novi ured bi, pri če mer
v letu 2009 pri do bi jo prvo oce no, letu 2010
dru go in letu 2011 tret jo oceno.
Naj bo leto 2009,
O dli~no,
T en ko~ut no,
O sup lji vo,
R adost no,
I zjem no,
N a~el no,
O poj no,
L epo,
A mbi cioz no,
R ado dar no,
I gri vo,
N agra je va no,
G os po dar no,
O bil no,
L ju bez ni vo,
O mi ka no,
G os to ljub no,
I skre no
J asno,
A ktiv no,
vam `e li
ko lek tiv
ORL od del ka

aktualno
Sa bi na Kle men čič
NASILJE V DRUŽINI,
NA DELOVNEM MESTU
Kot so v va bi lu za pi sa le or ga ni za to ri ce,
je v zad njem letu priš lo na po droč ju prepre
če va nja na si lja v slo ven ski druž bi do
po mem bnih za ko no daj nih spre memb. Zakon
o pre pre če va nju na si lja v dru ži ni, ki je
sto pil v ve lja vo 1.3.2008, si stem sko opre delju
je od go vor no sti or ga ni za cij po seb ne ga
druž be ne ga po me na, ka mor ned vom no
spa da jo tudi zdravs tve ne us ta no ve, pri
od kri va nju in obrav na vi na si lja. Prav tako
Za kon o de lov nih raz mer jih opre de lju je odgo
vor no sti za po sle nih in de lo da jal cev pri
pre pre če va nju tr pin čenja in nad le go va nja
na de lov nem me stu. Novi Ka zen ski za konik
pa od go vor nost za po sle nih in po seb no
vods tvo or ga ni za cij pri od zi va nju na zaz nano
na si lje še do dat no zao stru je.
Pred sta vi tve v pr vem delu so se na na ša le
pred vsem na po droč je na si lja v dru ži ni.
Dr ža va je s spre jet jem Za ko na o pre preče
va nju na si lja v dru ži ni priz na la, da je
to vrst no na si lje re sen druž ben prob lem,
za re še va nje ka te re ga je po treb no spre je ti
us trez ne za kon ske do loč be, pred vsem pa
spre me ni ti prak se dela na raz lič nih po dročjih.
Za kon pri stoj nim mi ni strs tvom na la ga,
da v enem letu pri pra vi jo pod za kon ske
pred pi se, ki bodo na tanč no do lo če va li
pra vi la, po stop ke in izo bra že va nje, ki jih
mo ra jo or ga ni za ci je upo šte va ti pri obravna
vi pri me rov na si lja. Na Mi ni strs tvu za
zdrav je je za če la z de lo va njem de lov na
sku pi na, ki bo pri pra vi la pro to ko le rav nanja.
Za kon sam pa nam v 5. čle nu do lo ča
dolž nost rav na nja, saj smo kot or ga ni za cija
dolž ni iz ve sti vse po stop ke in ukre pe,
ki so po treb ni za zaš či to žr tve, gle de na
stop njo nje ne ogro že no sti, še zla sti, če je
žr tev na si lja otrok. V na sled njem čle nu pa
nam na la ga dolž nost pri ja ve, kar po me ni,
da če pri svo jem delu iz ve mo za oko liš či ne,
na pod la gi ka te rih je mo go če skle pa ti, da
se iz va ja na si lje, smo dolž ni ta koj ob ve sti ti
Cen ter za so cial no delo, ra zen v pri me ru, če
žr tev temu izrec no nas pro tu je in ne gre za
sum sto ri tve kaz ni ve ga de ja nja, ki se pre ganja
po urad ni dolž no sti. Kar pa ne ve lja, če
ob sta ja sum, da je žr tev na si lja otrok. V tem
pri me ru smo stro kov ni de lav ci in de lav ke
v zdravs tvu ter oseb je vzgoj no-vars tve nih
in vzgoj no-izo bra že val nih za vo dov dolž ni
ta koj ob ve sti ti Cen ter za so cial no delo, poli
ci jo ali dr žav no to žils tvo.
Na si lje je ve de nje, ki se ga v mno gih pri merih
nau či mo v dru ži nah, v dru gih medč loveš
kih od no sih, v šo li, iz me di jev,...in ga
pre na ša mo ka sne je tudi v de lov no oko lje,
s či mer pa smo se uk var ja li v dru gem delu
kon fe ren ce. To po droč je ure ja Za kon o delov
nih raz mer jih, ki pre po ve du je spol no
in dru go nad le go va nje ter tr pin če nje na
de lov nem me stu, de lo da jal cu pa na la ga,
da mora za go tav lja ti tako de lov no oko lje,
v ka te rem no ben de la vec ne bo iz po stavljen
spol ne mu in dru ge mu nad le go va nju
ali tr pin če nju s stra ni de lo da jal ca, pred postav
lje nih ali so de lav cev. Po Ka zen skem
za ko ni ku, ki je sto pil v ve lja vo 1.11.2008,
pa je ši ka ni ra nje na de lov nem me stu posta
lo tudi kaz ni vo de ja nje. 197. člen pra vi,
da kdor na de lov nem me stu ali v zve zi z delom
s spol nim nad le go va njem, psi hič nim
na si ljem, tr pin če njem ali nee na ko prav nim
obrav na va njem pov zro či dru ge mu za po slene
mu po ni ža nje ali pre stra še nost, se kaz nuje
z za po rom dveh let. Pred vi de no za por no
ka zen še po ve ča za eno leto, če ima de janje
za po sle di co psi hič no, psi ho so mat sko,
Pe tind vaj se ti no vem ber
obe le žu je mo kot med narod
ni dan boja pro ti nasi
lju nad žen ska mi, ki so
ga ne vlad ne or ga ni za ci je
tudi le tos zaz na mo va le s
šte vil ni mi ak tiv nost mi. V
ok vi ru ak cij skih dni boja
pro ti na si lju, ki in ten ziv no
po te ka jo do 10.de cem bra,
med na rod ne ga dne va člove
ko vih pra vic je po te ka la
4.de cem bra v Can kar je vem
domu, v or ga ni za ci ji Zbor nice
zdravs tve ne in ba biš ke
nege, kon fe ren ca z na slovom
Za kon ske ob vez no sti
zdravs tve nih de lav cev in
de lavk pri obrav na vi na si lja
v zdravs tve nih za vo dih. Z
gos po Zla to Re bolj sva se
stri nja li, da je bila kon fe renca
od lič no or ga ni zi ra na,
pred vsem pa nama je dala
nova zna nja in pod la go za
last na raz miš ljanja.
fi zič no obo le nje ali zmanj ša nje de lov ne
sto ril no sti.
Kaj pa tr pin če nje na de lov nem, me stu
sploh je?
To so si ste ma tič na (vsaj en krat te den sko)
in dol go traj na (vsaj pol leta) so vraž na in
nee tič na ko mu ni ka ci ja do žr tve s stra ni
ene ali več oseb, ki vklju ču je - ven dar ni
ome je na na:
- rav na nja, ki vpli va jo na sa moi zra ža nje
in na na čin ko mu ni ka ci je,
- ome je va nje in pre pre če va nje dru žabnih
sti kov,
- kr ni tev žr tvi ne ga ug le da,
- na pa di na ka ko vost po klic ne ga
živ lje nja,
- ne po sred ni na pa di na zdrav je ose be.
9

aktualno
Vsak konflikt to rej ni tr pin če nje, saj se jih
ve či na raz re ši že na za čet ku. Pri tem, da se
konflikt ne raz vi je v tr pin če nje, ima ključno
vlo go vods tvo. Če ima do volj spo sobno
sti vo de nja lju di in če zna kon struk tiv no
re še va ti na sta le konflik te med za po sle ni mi,
do tr pin če nja naj ver jet ne je ne bo priš lo.
Pred vsem, pa se mo ra mo vsi sku paj za ve dati,
da je živ lje nje brez na si lja te melj na člo veko
va pravica, ki jo je po treb no za go tav lja ti
tako v za seb nem kot v jav nem živ lje nju.
Ob pi sa nju na temo na si lja se mi je znova
v mi sli pri krad la sto let ja sta ra prispo
do ba o ne be sih in pe klu, ki sem jo
sli ša la na uvod nem pre da va nju iz psi ho logi
je dru ži ne, pro fe so rice Gabi Ča či no vič
Vo grin čič.
Člo vek je vpra šal pre ro ka, kaj so ne be sa in
kaj pe kel, da bi se la že rav nal v živ lje nju.
Pre rok ga je brez be sed pe ljal sko zi dol ge,
tem ne hod ni ke pa la če do ve li ke dvo ra ne.
Sre di dvo ra ne je vi sel ko tel, v kot lu je vre la
juha. V dvo ra ni so bili ljud je, sta ri, mla di,
žen ske in moš ki, odra sli in otro ci – dru ži na.
V ro kah so ime li dol ge, pre dol ge ko vin ske
žli ce. Žli ce so ime le na kon cu le sen dr žaj,
ko vi na je bila vro ča od vro če juhe. Lač ni
ljud je so z žli ca mi sku ša li za je ti juho, ven-
dar so bile žli ce pre dol ge, ljud je so se preri
va li, se po li va li z vro čo juho, se pe ha li z
vro čo ko vi no. Dvo ra na je bila pol na
joka, sto ka nja, kri ča nja. „To je pe kel“,
je re kel pre rok.
Pre rok je člo ve ka pri jel za roko in ga
po pe ljal po dol gih, te mač nih hod nikih
v dru go dvo ra no. Tudi tu je nad
og njem vi sel ko tel, v kot lu je vre la
juha. V dvo ra ni so bili ljud je, sta ri,
mla di, žen ske in moš ki, odra sli in
otro ci – dru ži na. V dvo ra ni je bilo sliša
ti po go vor, smeh, pet je. Ljud je so
jed li po či va li in se po go var ja li. Ne kate
ri so ime li v ro kah žli ce z dol gi mi,
pre dol gi mi ko vin ski mi ro ča ji, le na
kon cu je bil del le sen, da se je žli co
lah ko pri je lo. Ljud je, ki so dr ža li žli ce
so hra ni li ti ste, ki žlic niso ime li, tam,
kjer je bila žli ca pre tež ka za ene ga,
sta jo dr ža la dva in hra ni la tret je ga.
Tako so eni jed li, dru gi so jih hra ni li,
tret ji so ča ka li na vr sto. Lah ko so lačni
po ča ka li, ker so ve de li, da bodo
hra ni li tudi njih. „To so ne be sa“, je
re kel pre rok.
Bli ža se čas praz no vanj, pri ča ko vanj,
praz ni kov, ki jim re če mo tudi dru žinski
praz ni ki, pa tudi čas, ko de la mo
let na po ro či la, in ven tu re, skrat ka pogle
da mo, kaj smo sto ri li v pre-
te klem letu. Na re di mo na črte
za leto, ki je pred nami.
Le tos lah ko med te na čr te
vklju či mo tudi za pri se go
za ne na si lje, ki po te ka v
or ga ni za cij Zve ze za nena
si lje, ki jo se stav lja jo
ne vlad ne or ga ni za ci je
in se gla si: „Kot zrel in
od go vo ren člo vek
pri se gam, da na si lja
ne pov zro čam, na silja
ne spre gle dam,
na si lja ne spod bi jam, ob na si lju
pri mer no ukre pam, pro ti na si lju
go vo rim in de lu jem, in for mi ram
se o tr go vi ni z ljud mi.“
Za pri ha ja jo če leto vam že lim,
da vam čim več krat uspe poi skati
svo jo edins tve no ina či co živ ljenja
„kot v ne be sih“, brez na si lja,
z mno go ra zu me va nja, so de lo vanja
in do bre vo lje tako v dru ži ni,
kot na de lov nem mestu.
Praz nič ni čas
pri na ša ti so če
drob nih že lja.
Ne ka te re
os ta ne jo na
pre ži v
pri hod nost,
dru ge nam polep
ša jo
se da njost.
Naj v dneh, ki
so pred nami,
za di ši vonj
sve že ga
kru ha,
pri ja teljs tvo
naj po da ri
is kre nih
na sme hov, naj
bo šu me nje
po to ka
po seb na
pe sem in naj
do tik dla ni
pri ne se
ure sni či tev
naj lep ših
že lja ….
Ta de ja Ko neč nik,
zu na nja so de lav ka
10

aktualno
Luka Fic ko, Bi ser ka Sim čič
Biti bolj ši na poti do bolj še ga
17. let na kon fe ren ca Slo ven ske ga zdru že nja za ka ko vost,
Por to rož - 6. in 7. no vem ber 2008
Tra di cio nal na let na kon fe renca
je do go dek, na ka te rem
vsa ko leto pre mo so razmer no
s šte vi lom ude le žen cev, ra ste
tudi kva li te ta pred stav lje nih
re fe ra tov in okro glih miz. Več
kot 400 ude le žen sev, tako iz
gos po dars tva, kot tudi jav nega
sek tor ja je bilo pred stav ljenih
68 re fe ra tov.
Naj bolj še iz kuš nje, pri ka ze do brih praks,
ino va cije in pri sto pe iz raz lič nih po dro čij
so stro kov nja ki pred sta vi li v 7 raz lič nih
sek ci jah:
Teme ozi ro ma rde ča nit sek cij so bile:
• Od od lič no sti do po sa mez ni ka do odlič
no sti or ga ni za ci je,
• Kjer se sre ča ta po sel in ka ko vost,
• Ka ko vost ju tri,
• IT za traj nost ni raz voj oko lja,
• Stal ne iz bolj ša ve v jav ni upra vi,
• Ka ko vost v vzgo ji in izo bra že va nju,
• Po ve ča nje var no sti v zdravs tvu (tve ganje,
iz go re lost, kli nič ne poti,…).
V sek ci ji zdravs tvo je bila rde ča nit re fera
tov in raz prav po ve ča nje var no sti v
zdravs tvu (tve ga nje, iz go re lost, kli nič ne
poti...). Od li čen re fe rat je pred sta vi la varu
hi nja člo ve ko vih pra vic Re pub li ke Slove
ni je gos pa Zden ka Če ba šek – Trav nik,
Zden ka Če ba šek –
Trav nik
z na slo vom Iz go re lost pri za po sle nih v
zdravs tvu. Ugo tav lja, da se šte vi lo lju di
pri ka te rih se po jav lja iz go re lost iz leta v
leta po ve ču je, in da je vpra ša nje kaj naj bi
bilo v pri hod nje, gle de na to, da je za ra di
raz lič nih de jav ni kov priš lo do po manj kanja
zdrav ni kov. Kot mož no re ši tev vidi v
več jem vpi su na obe me di cin ski fa kul te ti,
za po slo va nju zdrav ni kov iz tu ji ne, predvsem
pa v ob sež nih or ga ni za cij skih spremem
bah, ki bodo zdrav ni kom omo go či le
bolj učin ko vi to delo, več jo av to no mi jo in
pla či lo, ki bo ja sno po ve za no z re zul ta ti
dela. Več se bo po treb no pos ve ti ti medse
boj nim od no som, na novo de fi ni ra ti
po sa mez ne vlo ge ter z nji mi po ve za ne
na lo ge in od go vor no sti ter po skr be ti za
stro kov no po moč ko le gom, ka te ri so zara
di preo bre me nje no sti ob ču ti li ozi ro ma
ima jo po sle di ce iz go re lo sti.
Ak tiv no ude lež bo na kon fe ren ci so ime-
Lučka Kosec
li tudi za po sle ni iz
splo šne bol ni šni ce
Novo mesto in si cer
Luč ka Ko sec in Ma rija
Trenz sta pred sta vili
re fe rat z na slo vom
Ob vla do va nje za pletov
pri cen tral nih
ven skih ka te trih v
eno ti ki rurš ke in tenziv
ne te ra pi je Splošne
bol ni šni ce Novo
me sto, v ka te rem sta
pred sta vi li be le že nje za ple tov po ve za nih
s cen tral ni mi ven ski mi ka te tri in os ta li mi
žil ni mi pri sto pi. Na men be le že nja je, da
se po ugo tov lje nem po jav lja nju raz ličnih
za ple tov po sku ša ana li zi ra ti kli nič ne
Breda Hajnrih (UKC MB), Miran
Rems (SB Jesenice), Biserka Simčič
in Mira Retelj (SB NM)
si tua ci je, ki so pri ved le do ugo tov lje nih
za ple tov in spre me ni ti na čin dela z na menom
iz bolj ša ti ka ko vost dela in var nost
pa cien tov. Bi ser ka Sim čič je so de lo va la
na okro gli mizi z na slo vom Dan po tem
– iz kuš nje cer ti fi ci ra nih qua lity ma na gerjev.
Na okro gli mizi je po te ka la raz pra va o
iz kuš njah ka ko vost ni kov v nji ho vih or gani
za ci jah pri vpe lja vi in uporabi si ste ma
ka ko vo sti.
11

aktualno
Dan po tem
Sek ci ja (cer ti fi ci ra nih) qua lity ma na ger jev
Sek ci ja je bila iz ve de na kot do go dek v ži vo v
ob li ki okro gle mize na ka te ri so so de lo va li:
Cilj okro gle mize je bil:
• Za ude le žen ce okro gle mize iz me nja va
mnenj in iz ku šenj.
• Za or ga ni za ci jo us po sab lja nja: va li da ci ja
pro gra ma in pri lož no sti za spre mem be.
Tema okro gle mize je bila obrav na va
vpra šanj:
• kaj smo pri do bi li,
• kaj smo spre me ni li,
• kak šne smo ime li pri tem te ža ve in
• kako si lah ko med se boj no po ma ga mo?
Teme niso bile ve za ne zgolj na us po sab ljanje
za cer ti fi ci ra ne QM, am pak splo šno kaj
smo se nau či li, kaj smo po sku ša li spre meni
ti in kak šni so bili pri tem prob le mi, kje
lah ko iš če mo po moč za pre ma go va nje teh
prob le mov.
O tem smo si iz me nja li iz kuš nje:
- An drej Pe te lin (Adria Air ways),
- Bi ser ka Sim čič (Splo šna Bol ni šni ca
Novo me sto),
- Mar jan Po ren ta (Elek tro Go renj ska) in
- Jel ko Ur ban čič (Agen ci ja RS za oko lje),
ki je po ve zo val ce lot ni do go dek.
Med pri sot ni mi, so bili zla sti ude le žen ci
us po sab ljanj SZK za Cer ti fi ci ra ne qua lity
ma na ger je (pred stav ni ki, tako prve, kot
tudi zad nje ge ne ra ci je) in še ne ka te ri drugi
zain te re si ra ni.
Ugo to vi tve, ki so bile iz po stav lje ne na okrogli
mizi
V or ga ni za ci jah je po oce ni 80% prob lemov,
ki ima jo vzrok v sla bem vo de nju orga
ni za cije. Ne gre za vo de nje ka ko vo sti
tem več za ka ko vost no vo de nje.
12
Ključ ni fak tor ji us pe ha ka ko vost ne ga vode
nja so:
• Pred stav nik vods tva za ka ko vost in njego
va vlo ga.
• Red no in ka ko vost no ko mu ni ci ra nje
pred stav ni ka vods tva za ka ko vost z osta
li mi čla ni naj viš je ga vods tva.
• Za sto pa nost de jav no sti s po droč ja kako
vo sti med za po sle ni mi, npr. krož ki
ka ko vo sti.
• Učin ko vi to iz va ja nje vods tve ne ga pregle
da.
• Upo ra ba orod ja SVK s stra ni vo dij pri
vo de nju or ga ni za ci je.
• Pri vo de nju pro ce sov je po mem bno na čelo
5KD (kdaj kako kdo komu kaj daje).
• V raz vi tih si ste mih ka ko vo sti je ključ no odlič
no ob vla do va nje no tra njih pro ce sov
Po treb ni po goj za us pe šen si stem vo de nja
je do sled no iz ve den PDCA krog iz bolj šav
na vseh ni vo jih.
Us po sab lja nje CQM je:
• Ce lo vi to in omo go ča in te gra ci jo si ste ma.
• Slu ša te lji smo pre je li po mem ben ob čutek
pre gle da nad zna njem na po droč ju
ka ko vo sti.
• Izo bra že va nje ni do volj pre poz nav no
niti med ka ko vost ni ki, kaj še le da bi
ime lo ug led med os ta li mi.
• V skla du s PDCA, ga je nuj no pre no vi ti
(zmanj ša ti ob seg ali uki ni ti vsebi ne, ki
so s ča som iz gu bi le po men in vklju či ti
nove re le vant ne vse bi ne).
• Glav na ovi ra, za kaj še ni pre nov ljen je,
da nam ni ja sno, raz mer je in ob vez nosti
do EOQ oz. kje so meje av to nom nosti
SZK pri tem pro gra mu.
Qua lity ma na ger ji smo ugo to vi li, da potrebu
je mo po dob na sre ča nja med le tom
in smo se za ve za li, da jih bomo do na slednje
kon fe ren ce ne kaj po sku ša li pri pra vi ti
na se de žu SZK.
V ple nar nem delu nam je Lama Shenp hen
Rin poc he pred sta vil svo je raz miš lja nje o
po me nu eti ke in du hov nosti v da naš njem
sve tu. Osre do to čil se je na to kaj lah ko in divi
duum na re di, da po ve ča kva li te to sto ri tev,
ki ima jo di rekt ni vpliv na do bro bit ce lot ne
druž be. Vida Ogo re lec Wag ner je ime la preda
va nje z na slov Pod neb ne spre mem be
- ne pri jet na re sni ca. Re fe rat te me lji na doku
men tar nem fil mu An In con ve nient Truth,
ka te re ga av tor je biv ši ame riš ki pred sed nik
in No be lov na gra je nec za mir Al Gore. Pred
za ključ kom kon fe ren ce je bila tudi pouč na
okro gla miza na ka te ri so Rok Ur šič, Miro
Ce rar in Ta de ja Jere La zan ski raz prav lja li o
vr hun skih ino va ci jah za druž be ni raz voj.
Luka Fic ko – Ma na g
vo de nja ka ko vo sti
Na kon fe ren ci je tudi le tos po teka
la slav nost na po de li tev cer tifi
ka tov MSQ- Ma na ger jev si stemov
ka ko vo sti ge ne ra ci ji, ki je v
le toš njem letu us pe šno opra vi la
pre ver ja nje in iz pit med na rod no
priz na ne ga us po sab lja nja za vode
nje si ste mov ka ko vo sti. Tako je
to krat pre jel po tr di lo – cer ti fi kat
o us pe šno oprav lje nem pre ver janju,
stro kov ni so de la vec v na ši
bol ni šni ci-Luka Fic ko.
Is kre ne čestit ke.

aktualno
Lama Shenphen
er si ste mov
De si de ra ta je pesnitev, ki jo je leta 1927na pi sal ameriški odvetnik Max Ehrmann
(1872–1945) in po dučuje, kako žive ti srečno. Ne ka te ri tr di jo, da gre za be se di lo,
naj de no v cerk vi sv. Pa vla v Baltimoru v Marylandu, ki je bilo v latinščini na pisa
no že leta 1692 in naj bi jo Ehr mann le pre ve del. Ehr mann je si cer pri do bil
avtorske pravice za be se di lo in le-te so še zme rom v la sti nje go vih po tom cev.
DESIDERATA
Spoko jen hodi sko zi trušč in na gli co sve ta
in se spo mi njaj miru, ki ga naj deš le v tišini.
Ko li kor je mo goče, bodi v do brih od no sih z vse mi ljud mi.
Svo jo re sni co pri po ve duj mir no in ja sno
In pri sluh ni dru gim, tudi neum nim in ne ved nim,
za kaj vsak do ima svo jo zgod bo.
Izo gi baj se bučnih, na pa dal nih lju di, ker so bre me za dušo.
Ne pri mer jaj se z dru gi mi, da ne po sta neš
za gre njen ali ohol, kaj ti ved no bodo večji ali manjši od tebe.
Ve se li se svo jih del, ve se li se svo jih načrtov.
:Ohra ni nav dušenje za svoj po klic, naj je še tako skro men,
saj je pra vi za klad v spre men lji vih časih.
Pri po slih bodi paz ljiv, kaj ti svet je poln pre var.
Zato ni ka kor ne spre glej, da je tudi zvr han kre po sti.
Mno gi ho di jo za vi so ki mi vzo ri
in po vsod je živ lje nje pol no ju naških de janj.
Bodi, kar si.
Bodi svoj.
In ni ko li ne igraj lju bez ni.
Pa tudi ne pre zi raj je, čeprav si ra zočaran in ogorčen,
za kaj lju be zen je večna, ka kor je večna tudi tra va.
Spo koj no sprej mi iz kušnje let, dru go za dru go
sklad no od la gaj stva ri iz mla do sti.
Ne guj du hov no moč, ki te bo ob va ro va la ne nad ne ne sreče.
In ne sprav ljaj v žalost sa me ga sebe z iz mišljo ti na mi.
Mno gi stra ho vi se ro di jo iz utru je no sti in osam lje no sti.
Vzdržuj pra vo dis ci pli no, a ved no bodi do sebe tudi blag.
Otrok ve so lja si, nič manj, kot so to dre ve sa in zvez de.
Pra vi co imaš biti tu.
In, če to veš ali ne – vse v ve so lju po te ka na tančno tako, kot je prav.
Bodi to rej v miru z Bo gom, vsee no, kako si ga pred stav ljaš.
In ne gle de na to, kakšno je tvo je delo in kakšne težnje
v bučnem vr ve nju živ lje nja, ohra ni mir v duši.
Kljub vsej ne sna gi in žalo sti, kljub vsem iz ničenim
sa njam, je svet čudo vit.
Bodi po zo ren.
Bodi srečen.
Jan da Špi ler – glav na ured ni ca in pred stoj ni ca ane ste zio loškega oddelka
Pov ze to po sple tu : \De si de ra ta - Wi ki pe di ja, pro sta en ci klo pe di ja.htm:
13

aktualno
Irma Ku mer, DMS - Ne vro loš ki od de lek
MLADOSTNIŠTVO MED
DANES IN JUTRI
SAMOPOŠKODBENO
VEDENJE MLADIH
Mla dost niš tvo je ob dob je odraš ča nja. Je pre hod, ki iz otroš kega
sve ta vodi v svet odra slih. Je ob dob je, ki ga je ne mo go če
pre sko či ti, saj v tem ča su mla dost nik ne za ved no opra vi veliko
po mem bnih raz voj nih na log, ki oprav lje ne od pi ra jo vra ta v
odra slo dobo.
Mla dost niš tvo do je ma mo kot dra ma tič no, prob le ma tič no obdob
je, pred vsem za ra di bio loš kih spre memb, če prav samo po
sebi ni te žav no. K temu ve li ko pri po mo re jo druž be na pre pri čanja
in zah te ve do mla dost niš tva, dru ži ne, izo bra že va nja.
Raz voj no ob dob je ado les cen ce raz de li mo
na:
- zgod nja ado les cen ca
(ž: 10-12 let, m: 12-14 let)
- sred nja ado les cen ca (15-17 let)
- poz na ado les cen ca (18-25 let)
- zgod nja odra slost (26-34 let).
V mla dost ni kih se v tem ob dob ju do ga ja
vr sta spre memb. Iš če jo sebe, po sku ša jo
zgra di ti svo jo iden ti te to, se ume sti ti v skupno
sti, se od le pi ti od star šev in za ri sa ti svo je
prve živ ljenj ske ci lje.
Sku ša jo si od go vo ri ti na vpra ša nja:
- Kdo sem jaz?
- Kam spa dam?
- Kam grem?
- Kaj mi je v živ lje nju po mem bno?
- Kaj je moja na lo ga?
- Kak šen je smi sel mo je ga bi va nja?
Pri is ka nju teh od go vo rov si moč no že li jo
us mer ja nja in pod po re star šev ter so za nje
hva lež ni, saj jim da je jo ob ču tek var no sti in
mla dost ni ki jih do živ lja jo kot znak skr bi. S
svo jim ve de njem da je jo oko li ci ob ču tek,
da so lah ko mi sel ni, us mer je ni le v se danjost
in da ži vi jo iz dne va v dan, kot da jih
ju tri ne za ni ma. V re sni ci se s pri hod nost jo
zelo uk var ja jo, če tu di o tem ne spre go vo rijo
(To mo ri, 1995).
14
Ado les cen ca je tudi ob dob je, kjer gre za
hi ter pro ces bio loš kih do god kov, ki vo di jo
do te le sne zre lo sti, ka te re konč ni re zul tat
po me ni odra slo po do bo te le sa in spo sobnost
raz mno že va nja.
V tem ob dob ju se mla dost nik ve li ko ukvar
ja tudi s svo jo sa mo po do bo. Re snič na
sa mo po do ba je po gled na sa me ga sebe
prav v tem tre nut ku, je pa po ve za na z idealno
sa mo po do bo, ki ka že na šo že ljo – kakšen
bi rad bil? Rav no za ra di tega se v tem
ob dob ju člo ve ko ve ga raz vo ja sre ča mo z
raz po lo ženj ski mi mot nja mi, ne vrot ski mi
mot nja mi, psi hič ni mi motnja mi, mot njami
hra nje nja ter z zlo ra ba mi psi hoak tiv nih
sub stanc pri mla dost ni kih.
Pri raz po lo ženj skih mot njah ve li ko krat
sre ča mo de pre siv nost, ki se ka že kot
odraz zni ža ne ga raz po lo že nja, sla be samo
po do be, ob čut ki kriv de, ob čut kom
ža lo sti, obu pa, z an he do ni jo, te ža va mi s
spa njem, mot nja mi hra nje nja,... Lah ko pa
se v po pol nem nas prot ju znaj de mla dostnik
v ma nič nem raz po lo že nju (po ve ča na
ener gi ja, zvi ša no raz po lo že nje, po ve ča no
šte vi lo so cial nih kon tak tov, po vi ša na že lja
po spol no sti, po pla va idej, ...).
V ve li kem od stot ku se pri mla dih v zadnjem
ob dob ju sre ču je mo z mot nja mi
hra nje nja, ki je 9 x po go stej še pri de kle tih
kot pri fan tih. Po te ka tako, da de kle ta že lijo
na men sko zni že va ti te le sno te žo s tem
da stra da jo, bru ha jo, upo rab lja jo od va jal na
sreds tva, pre ti ra no va di jo s te le sno vad bo.
Ob teh ak tiv no stih je moč no pri sot na iz krivlje
nost te le sne po do be, kot tudi pre ti ra no
vi so ka zah tev nost do sebe (taka de kle ta so
zelo prid na, mar lji va ter us pe šna v svo jih
de ja njih). Dru ga plat mot nje hra nje nja je
bu le mi ja, ki se ka že v pre ti ra nem pre na jeda
nju ter po tem, ak tiv nost bru ha nja oz.
upo ra ba od va jal nih sred stev. Na ta na čin
sku ša jo do sebe iz va ja ti sa mo kon tro lo („Na
sebe lah ko vpli vam, kaj ti na svet ne morem“.).
Zelo ak tual no za to ob dob je je tudi
zlo ra ba al ko ho la ter naj raz lič nej ših drog. S
po moč jo le-teh si mla di ho če jo „olep ša ti“,
„po pe stri ti“ svoj vsak dan.
V ve li ki meri je delo stro kov nja kov, ki se
uk var ja jo z mla dost ni ki, re ši ti vpra ša nje samo
poš kod be ne ga ve de nja pri mla dih.
Kaj je to?
Sa mo poš kod be no vede nje je na mer no
pov zro če na poš kod ba last ne ga te le sa na

aktualno
na čin, ki ni druž be no spre jem ljiv in nima
sui ci dal ne ga na me na. K tem ve de nju
sodi:
- re za nje
- zba da nje
- pra ska nje
- za ži ga nje s ci ga re ta mi
Sa mo poš kod bo lah ko mlad člo vek iz va ja kjerko
li na te le su, naj po go stej še pa so na ro kah,
tre bu hu in steg nih. Poš kod be so lah ko bla ge,
po vr šin ske rane, pa tudi huj še, ki za puš ča jo
traj ne po sle di ce z iz na ka že njem te le sa.
Po dat ki o šte vilč no sti sa mo poš kod be ni hajo
med 1 in 10% mla dost ni kov. Ter je zo pet
po go stej še pri de kle tih kot pri fan tih. Lah ko
pa je za če tek ta ke ga ve de nje že v otroš tvu
ter v pov preč ju tra ja do 5 let, pri ne ka te rih
pa lah ko sega da leč v odra slo dobo.
Sa mo poš kod be no ve de nje iz va ja jo predvsem
mla di, ki se niso nau či li pre poz na va ti in
izra ža ti ču stev na us tre zen na čin oz. ti sti, pri
ka te rih ugo tav lja jo po manj ka nje veš čin za
soo ča nje z na pe tost jo in ne ga tiv nim čus tvi.
Sa mo poš kod ba je na čin, kako spro sti ti
svo jo na pe tost, izra zi jo čus tva, ka te rih ne
zna jo izra zi ti na dru ga čen, bolj kon struk tiven
na čin.
Pri teh mla dost ni kih po go ste je ugo tav lja jo
po manj klji vo so cial no mre žo, to so po gosto
mla dost ni ki, pri ka te rih je bilo izra ža nje
jeze v otroš tvu pre po ve da no.
Mla dost ni ki, ki se poš ko du je jo ne po ro ča jo
o že lji, da bi umr li, tem več je sa mo poš kodba
na čin, s ka te rim se mla dost nik po mi ri,
ka dar ne poz na dru gih na či nov za po mi ritev.
V kli nič ni po pu la ci ji je sa mo poš kod beno
ve de nje zelo po go sto po ve za no z zlo rabo
v otroš tvu, še zla sti spol no zlo rabo.
Kako pa pri de do sa mo poš kodbe
ne ga ve de nja?
Mla dost ni ki po ve do, da nek spro žil ni dogo
dek, ki je lah ko po vsem ne po mem ben,
v njih spro ži raz lič na čus tva, kot so npr.
jeza, strah, sram. Ta čus tva ga pre pla vi jo, v
njem pov zro či jo hudo na pe tost, ka te re pa
ne more ob vla da ti. Ko se sa mo poš ko du je,
bo le či na, ki se po ja vi, pre gla si to na pe tost.
Ob tem ob ču ti olaj ša nje, ki pa je zelo kratko
traj no, kma lu mu sle di ob ču tek sra mu
ter sa moob to že va nje, vča sih tudi no tra njo
praz ni mo.
Ve li ko stro kov nja kov je de ja lo, da je sa mopoš
kod be na ak tivnost
lah ko pred met
od vi sno sti (vpliv
en do ge ne ga opioid
ne ga si ste ma).
O na lez lji vo sti tega
ve de nja lah ko go vori
mo tudi pri nas, zara
di vpli va in ter ne ta
ter dru gih me di jev,
ki jih mla dost ni ki
radi vklju ču je jo v
svoj vsak dan (Emo
stil mla dih).
Mla dost nik z ri zič nim na či nom ob na ša nja
že li ne kaj vpra ša ti.
Vpra ša nje po stav lja odra slim, star šem,
uči te ljem.
Ali me ima kdo rad?
Ali ima kdo do mene sploh kak šno skrb?
Ob vsem teh te ža vah naj mlad člo vek od
oko li ce stal no do bi va po zi tiv ne ob čut ke,
da so ljud je oko li nje ga, ki skr bi jo za njih.
Mla dost ni ku je po treb no po ka za ti ter mu
nu di ti ob čut ke var no sti, ga na gra di ti, pohva
li ti ter sku paj z njim naj ti po zi tiv ne lastno
sti, ka te re lah ko stal no nad gra ju je.
V dobi mla dost niš tva ima ve li ko vlogo
dru ži na, ki pa je ve li ko krat „poš ko do vana“,
„raz de lje na“, „ne po pol na“. Dru ži na
in od no si zno traj nje pred stav lja jo prostor,
kjer mlad člo vek do bi va os nov no
po pot ni co za živ lje nje. Tu se nau či jo
vzpo stav lja ti od no se ter s tem tudi
sprot no re še va nje te žav ter soo če nje z
raz lič ni mi iz zi vi, ki jih pred njih po stavlja
živ lje nje.
Kljub temu, da so v tem ob dob ju ve li kokrat
ve li ko bolj po mem bni so vrst ni ki,
pri ja te lji, skup no sti, mora biti dru ži na
ved no ob mla dost ni ku, z vse mi svo ji mi
po zi tiv ni mi ak ci ja mi.
Mi sel mla de ga člo ve ka, ki je še ved no ne zrel in nesa
mo sto jen na svo ji poti in ki še ved no hre pe ni po
svo ji dru ži ni:
Ta obraz v zr ca lu zre vame in me spra šu je:
Kdo si? Kaj boš po stal?
In me oš te va: Saj niti ne veš!
Ob ogra ji po ve sim gla vo, pri ki mam;
nato pa, ker sem še mla da, iz teg nem je zik.
(Mer riam E., Po go vor s sabo).
Pomem bno je, da si za mla de ga ved no vzame
mo čas ob pri mer nem oko lju. Ved no je
po treb no spre je ti mla dost ni ko ve te ža ve
ter jih ak tiv no po slu ša ti. Ved no mo ra jo sledi
ti be se de spod bu de, pod po re ter re ši tve,
ki jih do bi mo sku paj z mla dost ni kom.
Za klju ček:
Mladost nik je ose ba, ki se sku ša osa mosvo
ji ti ter se „od le pi ti“ od za vet ja dru ži ne.
Mla dost nik ho če v tem ob dob ju po ka za ti,
da je ose ba s svo ji mi že lja mi, po tre ba mi in
tudi zah te va mi. Vse ka kor je to ob dob je za
vsa ke ga po sa mez ni ka, ki je v vlo gi star šev
ali mladost ni ka zelo tež ko, ven dar hkra ti
zelo po mem bno za dol go ob dob je, ki mu
sle di na prej.
Da bomo mla de mu člo ve ku po lo ži li pred
noge čim več po zi tiv ne ga ter upo rab ne ga
za živ lje nje je po mem bno, da si vza me mo
čas, da ga po slu ša mo. Mla dost nik od nas
pri ča ku je po moč ter za ni ma nje za nje ga.
Po mem bno je, da ves čas nje go ve ga razvo
ja da je mo spod bu de ter stal ne poh va le,
kaj ti le na ta na čin bo lah ko gra dil svo jo
sa mo po do bo ter sa mo za vest.
15

aktualno
Mag. Va le ri ja Bal ko vec, dr. med., pred stoj ni ca Der ma to ve ne ro loš ke ga od del ka
ZLATI JUBILEJ
DERMATOVENEROLOŠKEGA
ODDELKA
1958 - 2008
Praz no va li smo 28. no vem bra
zve čer v sej ni sobi na pljuč nem
od del ku. S svo jo nav zoč nost jo
sta na še praz no va nje obo gati
la oba di rek tor ja, upo ko je no
oseb je, pred stoj ni ki od del kov,
vod je služb iz upra ve, glav ne in
os ta le me di cin ske se stre, vodje
le karn, der ma to lo gi iz os ta lih
re gij, pri ja te lji in pri ja te lji ce.
Ko le gom in ko le gi cam der mato
lo gom iz Ljub lja ne, Ce lja,
Ro gaš ke Sla ti ne in Ma ri bo ra
sem po pred sta vi tvi zgo do vi ne
od del ka sko zi sli ke in be se de
nato s po no som raz ka za la še
od delč ne pro sto re. V ro man tičnem
snež nem ve če ru smo se
od pe lja li do gra du Oto čec, kjer
nas je pri ča kal či sto ta pra vi
graš čak in nas po pred sta vi tvi
zgo do vi ne gra du s ko zarč kom
pe ni ne po va bil v graj sko re stavra
ci jo. Bil je pre lep ve čer, ki
mi bo še dol go os tal v spo minu.
Vlo že ni trud je bil po zab ljen
ob za do volj nem na sme hu vseh
po vab ljen cev, ob zvo kih mezzo
so pra nist ke Ire ne Ye bo uah
Ti ran, ki je snež ne mu zim skemu
ve če ru na otoč ku v ob je mu
Krke do da la ča rob nost.
16
Der ma to ve ne ro loški od de lek kot sa mo stoj na
eno ta Splo šne bol ni šni ce Novo me sto je bil usta
nov ljen 1.ju ni ja 1958. Us ta no vil in tudi 35 let
vo dil ga je prim. Mi lan Adam čič, dr. me di ci ne.
Za če tek der ma to ve ne ro loš ke de jav no sti sega
v leto 1948, ko so bili us ta nov lje ni dis pan zer ji
za spol no pre nos lji ve bo lez ni v No vem me stu,
Čr nom lju in Bre ži cah. Leta 1956 pa je s pri hodom
zdrav ni ka v Novo me sto pri če la z de lom
der ma to loš ka am bu lan ta v Zdravs tve nem
domu Novo me sto.
Od de lek je imel spr va svo je pro sto re v tret jem
nad strop ju v nekda nji »moš ki« bol ni ci, kjer so
še da nes in ter ni od del ki na še bol ni ce. Ta stavba
je bila v da naš nji po do bi od pr ta z od lo kom
ce sar ja Fran ca Jo že fa
I. leta 1898, na kar
nas še da nes spo minja
na pis na por ta lu.
Zvon ček nad ka pe lo
nas spo mi nja, da so
prvo bol ni šni co v
No vem me stu od pr li
us mi lje ni brat je 1. juni
ja 1894. Pr vih 22 po stelj no vo meš ke bol ni šnice
je bilo na meš če nih v preu re je nem graj skem
po slop ju gra di ča Neu hof ali »Novi dvor«-v današ
njem »kon ven tu«. V tem gra di ču je pred
dav ni mi 150 leti pre bi va la Pri mi ce va Ju li ja, in
si cer od 1850-1864. Po rojs tvu pe tih otrok je
umr la v 47. letu za ra di vnet ja re br ne mre ne in
je po ko pa na na šmi hel skem po ko pa liš ču.
Praznovanje je potekalo pod
pokroviteljstvom Krke d.d., za
kar se jim lepo zahvaljujemo.
V pr vih le tih de lo va nja od de lek še ni imel so dobnih
sve til za fo to te ra pi jo kož nih bo lez ni, zato so
se posluži li na rav nih UV žar kov. Za bol ni ke z luska
vi co so ob sonč nem vre me nu na me sti li na
te ra so na stre hi bol ni šni ce po seb ne le žal ni ke,
kjer so se bol ni ki »te ra pevt sko« son či li. Iz te ra so
je pre kra sen po gled na Krko, na stol no cer kev Kapi
telj in cel Breg zato sem pre pri ča na, da je bila
te ra pi ja us pe šna. Der ma to ve ne ro lo gi na mreč
do bro vemo, da je us peh zdrav lje nja kož nih bolez
ni na mor ju ali v zdra vi liš čih po sle di ca UV žarkov
in pred vsem bolj še ga psi hič ne ga po čut ja ob
po gle du na na ra vo, stran
od de lov ne ga in do ma čega
oko lja.
Leta 1962 se je pri ma rij
Adam či ču pri dru ži la še
prim. mag. Jo ži ca Strojan,
ki je leta 1968 za če la
po leg der ma to lo gi je še z
de lom v aler go loš ki am bulan
ti in v na sled njih le tih opra vi la še ma gi ste rij iz
aler go lo gi je. Leta 1972 je za če la de lovati v ok vi ru
der ma to lo gi je še fle bo loš ka am bu lan ta, kjer sta
bol ni ke s te ža va mi z ve na mi sku paj pre gle da la
der ma to log in žil ni ki rurg.
Z zgra di tvi jo no ve ga bol ni šnič ne ga kom plek sa
se je od de lek leta 1972 pre se lil v 2. nad strop je

aktualno
»stav be ki rur gi je«, kjer smo os ta li do leta 2003, ambu
lan te pa so tej stav bi še da nes. Po tej pre se li tvi
je imel od de lek naj več je šte vi lo bol niš kih po stelj
in si cer 42. Po letu 1982 pa se šte vi lo po stelj zmanjšu
je in da nes ima mo le še 8 po stelj.
Po upo ko ji tvi prim. Mi la na Adam či ča leta 1993
je po sta la pred stoj ni ca prim. mag. Jo ži ca Stro jan.
Is te ga leta se je upo ko ji la tudi glav na viš ja me di cinska
se stra Jel ka Pla per, ki jo je na do me sti la Ma ri ja
Pu gelj.
Od leta 2003, po upo ko ji tvi prim. Stro ja no ve, je
pred stoj ni ca mag. Va le ri ja Balko vec. Z od ho dom
mag. Ga brič Zir kel bach Maje v za seb niš tvo ok tobra
2007, je os ta la zdrav ni ca Bal kov če va edi na zdrav ni ca
der ma to ve ne ro lo gi nja v na ši bol ni šni ci.
Se da nja lo ka ci ja od del ka je v pr vem nad strop ju v pre nov ljeni
stav bi »Pljuč ne ga od del ka«, ka mor smo se pre se li li sku paj
z in fek cij skim od del kom leta 2003. Na od del ku ima mo za
po tre be der ma to lo gi je eno 4-po stelj no in dve 2-po stelj ni
sobi. V zad njih 5 le tih bol ni ki po go sto poh va li jo bol ni šnič ne
pro sto re in nego, ki so je de lež ni na na šem od del ku.
Večji del na še de jav no sti se od vi ja v am bu lan tah, kjer še
ved no de lu je jo aler go loš ka, va ri ko loš ka in der mato
loš ka am bu lan ta za po tre be bol ni kov iz šir še
Do lenj ske, Bele kre ji ne, Po sav ja, Ljub lja ne, Ko čevja,
Kra nja...Kož ne bo lez ni pri za de ne jo lju di v vseh
starost nih ob dob jih, zato so na ši bol ni ki sta ri od
ne kaj dni do sko raj 100 let.Oprav lja mo aler go loške
epi ku ta ne in vbod ne te ste, krio te ra pi je, elek trokoa
gu la ci je in elek tro ab la ci je, diag no sti ko spol no
pre nos lji vih bo lez ni, skle ro za ci jo va ric in te ra pi jo
raz jed na no gah s so dob ni mi ob lo ga mi ...
Pred vsem za bol ni ke z lu ska vi co iz va ja mo fo to te rapi
jo s SUP lam po, UV ka bi no, UV glav ni kom., Aqua
SUP lam po za dla ni in sto pa la.
Tako za vo ljo raz lič nih po se gov kot tudi
za vo ljo bol ni kov v vseh sta rost nih obdob
jih, je na še delo zelo raz no li ko in čas
v am bu lan ti kar pre hi tro te če za nas, ki
smo za po sle ni na der ma to lo gi je. Za bolni
ke mo go če vča sih čas v ča kal ni ci te če
pre po ča si, saj nam ve li ko krat ur nik »po ruši
jo« bol ni ki z na pot ni ca mi »nuj no« in je
po treb no ve li ko do bre vo lje na obeh straneh,
da smo na kon cu vsi za do volj ni.
S pri ho dom nove zdrav ni ce po no vem
letu in s pre se li tvi jo v nove pro sto re bliž je od delku
ne koč v pri hod no sti bi bilo re še nih kar pre cej
te žav.
Upam, da se bodo za na še am bu lan te čim prej
preu re di li pro sto ri v gra di ču ka men, ki je se stav ni
del se da nje stav be pljuč ne ga od del ka. Bo ga ta ar hitek
tur na no tra njost daje tem pro sto rom po se ben
pri dih »graj ske ga«. Samo ime pro sto ra (KAMEN)
vi dim sim bo lič no v tem, da bi der ma to lo gi ja posta
la »kot ka men trd na« stro ka v na ši bol ni šni ci,
kjer bi s svo jim de lom še na prej os ta li čim hi tre je
do stop ni pre pro ste mu do lenj ske mu in
be lo kranj ske mu člo ve ku in kjer bi se z
novo so dob no, pred vsem la ser sko in
dru go opre mo, pri la go di li po tre bam sodob
ne ga člo ve ka, ki vse bolj po stav lja
le po to ko že v os pred je.
Pre go vor pra vi, da je ko ža og le da lo duše.
Oseb je der ma to loš ke ga od del ka in
am bu lan te se bomo tru di li, da bi pre ko
svo je ko že vsak lah ko resnič no po ka zal
le po to svo je du še.
17

NIKOLI NE SMEMO POZABITI,
DA JUTRI NI OBLJUBLJENO NIKOMUR
NE MLADIM IN NE STARIM IN DA JE
MORDA DANES ZADNJA PRILOŽNOST,
DA SI VZAMEMO ČAS ZA KLEPET, ZA
SMEH ZA OBJEM, ZA BESEDE, KI BI JIH
RADI POVEDALI.
IN ČE JUTRI NE PRIDE, TAKO NE BOMO
OBŽALOVALI DANAŠNJEGA DNE,
KO SMO BILI SKUPAJ
SREČNO
2009
želi
bralcem
VIZITE
Društvo upokojencev
Splošne bolnišnice
18

stroka - izobraževanje
Ma ri ja Fab jan
JESENSKO SREČANJE OPERACIJSKIH
MEDICINSKIH SESTER
Vseživ ljenj sko izo braževa nje je na slov in hkra ti rdeča nit
dvod nev ne ga stro kov ne ga srečanja ope ra cij skih me di cinskih
se ster, ki je bilo 21. in 22. no vem bra 2008 na Ble du.
Ma te jev na stop je pri ne sel
svežino in pre bu dil še tako
pa siv ne ga po slušalca.
Zbor nik pre da vanj vsebu
je pris pev ke, ki jih
»je moč raz de li ti v več
sklo pov, ki se do ti ka jo
širo ke ga kro ga prob lema
ti ke, s ka te ri mi se
srečuje jo ope ra cij ske
me di cin ske se stre. V
pris pev ku o načrto vanju
ka dro va nja in o
dolžno stih raz vi ja nja
ka rie re ope ra cij skih
me di cin skih se ster so
po da ne možno sti in trenut
ne po manj klji vo sti
na tem po dročju. Prispe
vek ugo tav lja šte vilne
ne rešene prob le me,
ki čaka jo me nedžerje
zdravs tve nih us ta nov,
ka kor tudi Sek ci jo opera
cij skih me di cin skih se ster. Pris pev ki, ki
obrav na va jo prob le ma ti ko izobraževa nja,
na ka zu je jo prav tako šte vil ne ne rešene
prob le me, ki se kažejo v tem, da tako pomem
bna veja zdravs tve ne nege, kot je pe riope
ra tiv na nega bol ni ka, nima v os nov nem
izo braževa nju svo je začrta ne us me ri tve, v
ka te ri bi kan di dat ke za bo doče ope ra cijske
me di cin ske se stre pri do bi le neob hod na
teo re tična zna nja, ki so spe ci fična za delo
v ope ra cij skem blo ku in je ni moč do bi ti v
os ta lem stro kov nem gra di vu os nov ne ga
izo braževa nje iz nege bol ni ka. Us trez no
ba zično šola nje bo tudi omo gočilo mnogo
lažje in bolj ka ko vost no na da lje va nje
izo braževa nja na po dročju spe cia li za ci je v
po sa mez nih ve jah ope ra tiv ne stro ke, ka kor
tudi v znans tve no ra zi sko val ni de jav no sti.
Tudi Mar je tin na stop ni pu stil
rav no dušne pub li ke.
Delo v OP blo ku je ena od naj bolj ne vralgičnih
točk de lov nih pro ce sov v zdravs tvenih
or ga ni za ci jah. Tukaj po te ka delo sko raj
ved no z zvišanim ni vo jem adre na li na. Prav
za ra di tega se po jav lja jo šte vil ni prob le mi
v ko mu ni ka ci jah tako
v ho ri zon tal nih kot v
ver ti kal ni sme ri. Pomem
ben pris pe vek,
ki se te sno do ti ka te
prob le ma ti ke, go vori
o etičnih di le mah
operacij skih me di cinskih
se ster. Delo v OP
blo ku je izra zi to tim sko
in prav za ra di tega poseb
no od vi sno d vi soke
etične rav ni vseh
za po sle nih, ki de lu je jo
po prin ci pu mul ti dis cipli
nar ne ga tea ma.
Med pris pev ki, ki obravna
va jo po sa mez ne podrob
nejše vr hun ske
operaci je in na lo ge
ope ra cij ske me di cinske
se stre zno traj teh po stop kov, se kažejo
novi prob le mi in na lo ge na po dročju mikroin
va ziv ne ki rur gi je, ka kor tudi iz kušnje,
ki jih ima jo ope ra cij ske me di cin ske se stre
pri ope ra ci jah na od pr tem srcu, na ožilju,
pri ka zan pa je tudi iz jem no po mem ben
seg ment s spe ci fično prob le ma ti ko pri odvze
ma nju ma te ria lov za trans plan ta ci je.
Zbor nik kot ce lo ta de lu je na prvi po gled
manj po ve za no, ven dar je prav v tem njego
va pri vlačnost, saj nam pri kaže izred no
širi no de lo va nja in številne ne rešene proble
me ter na ka zu je po tre bo po te me lji tem
raz mi sle ku o na dalj njem raz vo ju tega nadvse
po mem bne ga seg men ta nege bol ni ka,
zla sti ka dro va nje in izo braževa nje.» (prim.
dr. Bo rut Go rišek, dr. med.,višji svet nik)
Cen tral ni ope ra cij ski blok Splošne bolnišnice
Novo me sto sta z ak tiv nim so delo
va njem za sto pa la Mar je ta Ber ko pec in
Ma tej Koc jančič. V svo jih pre da va njih sta
se do tak ni la pe reče teme med se boj nih od-
no sov in ko mu ni ka ci je v mul ti dic si pli narnem
timu. »Po dročje, na ka te rem ima mo
naj več re zer ve, pa je go to vo pa cient. Radi
po zab lja mo, da smo na svo jem me stu zara
di nje ga. Vse pre večkrat za ne mar ja mo
člo ve ka kot oseb nost in ga obrav na va mo
kot diag no zo ter ga v nje go vi od sot no sti,
v ne ka te rih pri me rih pa celo v nje go vi prisot
no sti, na me sto z ime nom naslav lja mo z
nje go vo bo lez ni jo.» je bil kri ti;en Ma tej.
»Po dob no kot os ta le me di cin ske se stre
tudi ope ra cij ske me di cin ske se stre pa sivno
sprej me mo na si lje kot del službe. V
začetku po klic ne ka rie re si o tem ne upa mo
spre go vo ri ti, saj se bo ji mo, da bomo s tem
sprožile še več na si lja. Ka sne je po sta ne mo
neobčut lji ve za ta po jav in ga spre je ma mo
kot del službe, po go sto pa ga za ved no ali
ne za ved no tudi same pov zročamo. Kot pravi
Pa hor je va, je prvi ko rak v zmanjševa nju
na si lja nje go vo pre poz na va nje in pri do bivanje
zna nja o tem po ja vu. Prav go to vo ne
mo re mo pričako va ti ve li kih spre memb v
krat kem času. Lah ko pa se za začetek pogle
da mo v og le da lo in se tru di mo de lo va ti
ne na sil no, saj se je ne na sil ne ga ve de nja
mo goče tudi naučiti.« je za ključila svo je
pre da va nje Marjeta.
Iz vršni od bor sek ci je je po končanem
srečanju že spre je mal načrt dela v pri hodnjem
letu, ko ga čaka na spom la dan skem
srečanju tudi vo lil na kon fe ren ca, je se ni pa
dvod nev no srečanje v Ra den cih.
19

stroka - izobraževanje
Na taša Pi le tič
MEDICA 2008, DUSSELDORF
Od 19. no vem bra do 21. no vem bra 2008 je v Dus sel dor fu po tekal
tra di cio nal ni se jem me di cin ske opre me MEDICA, ki sva se ga
ude ležili z glav no se stro bol nišnice gos po Zla to Re bolj.
Og le da li sva si se jem sko pri zo rišče z naj so dobnejšo
medicin sko opre mo.
Spr va sva me ni li, da bova z ve se ljem pre gle dali
in sle di li ce lot ne mu se jem ske mu do ga ja nju,
ven dar kaj kma lu ugo to vi li, da bo po treb no
enod nev ni obisk or ga ni zi ra ti tako, da bova
te me lji to pre gle da li le po sa mez na de lov na
po dročja in mo goče še malo..
No vo sti na po dročju me di cin ske opre me je
ve li ko in še več. Teh no lo gi ja raz vo ja hiti s svetlob
no hi trost jo, kar na ka zu je jo šte vil ni sve tovni
proi zva jal ci in raz stav ljal ci.
Na kon cu ugo to viš, da kljub vse mu ni smo nekje
na repu, da zna mo in zmo re mo sledi ti svetov
nim smer ni cam. Ima mo so dob no opre mo,
ki ne zao sta ja za evrop ski mi raz me ra mi.
20

stroka - izobraževanje
Mar ko Krmc
PREDAVANJE SEKCIJE ZA KLASIČNO
RADIOLOGIJO
V pe tek, 28.11.2008 je Druš tvo ra dio loš kih in ženir
jev Slo ve ni je, Sek ci ja za kla sič no ra dio lo gi jo, organizi
ra la pre da va nje na temo: Ra dio loš ka ob dela
va pri vsta vi tvi ko len ske en do pro te ze v Splo šni
bol ni šni ci Novo me sto. Sek ci jo vo di mo za po sle ni
na ra dio loš kem od del ku SB Novo me sto.
iz ku šenj v re sta vra ci ji Splo šne bol ni šni ce Novo me sto.
Mno gi so si na kon cu z za ni ma njem og le da li še naš ra diološ
ki od de lek in novi CT apa rat.
Vsem, ki so mi pri or ga ni za ci ji pre da va nja ka kor ko li po maga
li se is kre no zah va lju jem. Še po se bej pa se zah va lju jem
upra vi Splo šen bol ni šni ce Novo me sto, pod jet ju FUJIFILM
in pod jet ju KOPROS Raka.
Na za čet ku sta vse zbra ne poz dra vi la stro kov ni di rek tor bolni
šni ce Novo mesto, Jo sip Smo dej dr.med. in pred stoj ni ca
ra dio loš ke ga od del ka, prim. Bran ka Stra cen ski.
V na da lje va nju sre ča nja je po te ka lo pre da va nje, ki je bilo temat
sko raz de lje no na tri sklo pe.
Mar ko Krmc, dipl.inž.rad. in. Fran ci Be ne dik, dipl.ing.rad sva z
vi di ka diag no sti ke ra dio loš ke ob de la ve pred sta vil pro to ko le
in pro jek ci je, ki se upo rab lja jo v pred in v poo pe ra tiv ni rentgen
ski ob de la vi ko len.
Zdrav nik, Gre gor Kav čič, spec.or to ped je pred sta vil ope rativ
ni po seg pri vsta vi tvi uni kon di lar ne ko len ske pro te ze.
Pre da va nje je bilo pri jet no, sproš če no in je pri po slu šal cih
vzpod bu di lo mno go za ni ma nja. Tret ji sklop, re ha bi li ta ci jo po
vsta vi tvi ko len ske en do pro te ze, je pred sta vi la Va nja Še ni čar,
dipl. fi zio te ra pevt ka.
Pre da va nje je za klju čil Jer nej Gi gerl, dipl.inž. ra dio lo gi je, predstav
nik pod jet ja FUJIFILM, ki je pred sta vil raz li ko med kla sič no
in di gi tal no ra dio lo gi jo. Ob ta kih pre da va njih se za ve mo, da
tudi v na še mu po kli cu dan da nes brez ra ču nal ni kov ne gre
več.
Vseh 130 slu ša te ljev iz vseh de lov Slo ve ni je, je po konča nem
pre da va nju (kljub sla be mu vre me nu - moč no sne že nje) os talo
na po go sti tvi, sproš če nem po go vo ru in iz me nja vi last nih
Ko ho diš,
poj di ved no do kon ca.
Spom la di do rož ne cve ti ce,
po le ti do zre le pše ni ce,
je se ni do pol ne po li ce,
po zi mi do snež ne kra lji ce,
V knji gi do zad nje vr sti ce,
v živ lje nju do pra ve re sni ce,
v sebi do rde či ce čez eno in dru go lice.
A
če ne pri deš pr vič,
ne dru gič do kro va in
pra ve ga kova,
po sku si: vno vič
in zo pet
in zno va.
(T. Pav ček)
Vse do bro v letu 2009!
Ko lek tiv Ra dio loš ke ga od del ka
21

stroka - izobraževanje
ABDOMEN KOT VELIKA RANA –
»ODPRTO« ZDRAVLJENJE S POMOČJO V.A.C.
BDOMINAL DRESSING SISTEMA®.
Kle men Ke rin, dr.med., pred stoj nik ki rurškega od del ka SB Novo me sto
Rok Ma la vašič, dr.med., vod ja vis ce ral ne ga od se ka SB Novo me sto
Uvod:
Pri ab do mi nal ni ki rur gi ji je ved no možnost raz prt je rane (de his cence),
možni so pe ri to ni ti si, poškod be in ute sni tev tre bušne vot li ne
(Com part ment syndrom). Zdrav lje nje ta kih bol ni kov še ved no
pred stav lja za zdrav ni ke ve lik iz ziv, saj je umr lji vost še ved no, kljub
in ten ziv ni, zelo vi so ka. V vsa kod nev ni prak si je želja po pri mar nem
zaprt ju rane med ki rur gi še ved no zelo vi so ka, ker od prt način zdravlje
nja v tre bušni vot li ni vodi do šte vil nih prob le mov, po dru gi stra ni
ima pa od pr to zdrav lje nje več ja snih pred no sti.
Do de his cen ce rane lah ko pri de za ra di
in fek ta, za ra di pre ve li ke ga intraab do minal
ne ga tla ka oz. sla bo sti ste ne. Do utesni
tve tre bušne vot li ne lah ko pri de za ra di
zmanjšanja pre kr va vi tve tre bušnih or ganov,
za ra di zvišanja zno traj tre bušnega
pri ti ska. O ute sni tve nem sin dro mu go vori
mo ka dar se zno traj tre bušni tlak zviša
pre ko 20 mm Hg ob sočas nem zvišanju
ven ti la cij ske ga pri ti ska in manjšem izločanju
seča. Ob za pi ra nju tre bušne ste ne
je ved no po treb no upošte va ti možnost
na stan ka pri mar ne ga in se kun dar ne ga
ute sni tve ne ga sin dro ma.
Pred no sti od pr te ga zdrav lje nja
Od pr to zdrav lje nje trebušne vot li ne
ima več ja snih pred no sti. Prva je, da se
zmanjša tve ga nje za po nov no de his cen co
in ne kro zo tre bušne ste ne.
Pri od pr tem zdrav lje nju ima pre po na
večjo svo bo do gi ba nja, s tem je tudi
olajšana ven ti la ci ja, zmanjša se zno trajtre
bušni pri tisk, ob tem se zmanjša otekli
na tkiv in ko ličine te kočine v tre bušni
vot li ni. Po sle dično je ver jet nost na stan ka
ute sni tve ne ga sin dro ma manjša. Zmanjša
se tudi bak te rij ska obre me ni tev rane in
možnost okužbe z anae rob ni mi mi kroorga
niz mi.
Izra zi te po manj klji vo sti takšnega načina
zdrav lje nja pa so,da je ve li ka ver jet nost
spon ta nih fi stul, če so vi ju ge čre ves ja expo
ni ra ne, ve li ka ne var nost evis ce ra ci je in
po sle dična iz gu ba te kočin in be lja ko vin.
Po večano tve ga nje je tudi za okužbo rane.
Ne na zad nje je ve lik prob lem retrakci ja trebušne
ste ne, kar nam ve li ko krat one mogoči
za pi ra nje rane od loženo, pri mar no.
Zdrav lje nje z VAC ab do mi nal dres sing®
si ste mom ta konflikt in te re sov rešuje na
zelo ele gan ten način. Pri tem načinu zdravlje
nja pu sti mo tre bušno ste no od pr to, z
ne ga tivnim tla kom ne pre sta no od stra njuje
mo iz loček, bak te ri je ter koščke tki va iz
rane, obe nem pa omo gočamo ak tiv no
prib liževa nje ro bov rane, ab do men pa je
ves čas ne pro dušno za prt.
Pri zdrav lje nju z VAC ab do mi nal dres sing®
si ste mom je, zmanjšana možnost na stanka
ute sni tve ne ga sin dro ma (ne upo rab lja mo
Iz vleček: av tor ja raz prav lja ta o in di ka cijah,
smi slu ter last nih iz kušnjah pri uporabi
V.A.C. ab do mi nal dres sing®
Ab stract: the aut hors de ba te about indi
ca tions, sean se AMD their own ex pirien
ce using V.A.C. ab do mi nal dres sing®
si stem
tam pon skih šivov), zmanjšuje se po jav nost
fi stul, po veča možnost za us pešno pri marno
za pi ra nje ran in zmanjšuje po tre bo
po re kon struk tiv nih ope ra tiv nih po se gih.
Pa cien ti z V.A.C.ab do mi nal dres sing® si stemom
lažje dihajo, možna je hi trejša ex tuba
ci ja. Pre no sni si ste mi omo gočajo tudi
hi trejšo mo bi li za ci jo.
Kako ta si stem na meščamo?
Ima mo pa cien ta z akut no tre bušno simp toma
ti ko. Vsi ki rurški po stop ki do na me sti tve
so ena ki, to se pra vi, na pra vi mo te me lji to
re vi zi jo, od pra vi mo prob lem ab do mi nal ne
vot li ne, sle di te me lji ta la važa, iz pi ra nje trebušne
vot li ne, čiščenje in če je možno takojšnje
za pi ra nje tre bušne vot li ne, si cer se
od ločimo za na me sti tev V.A.C. ab do mi nal
dres sing® si ste ma v pr vot ni fazi brez di namičnih
šivov. V.A.C. ab do mi nal dres sing® sistem
me nja va mo na 24 do 72 ur. Za pi ra nje
tre bušne vot li ne ta koj, ko je to mo goče (ni
zna kov okužbe oz. in traab do mi nal ni tlak
pa del pod 15 mm Hg).
Kako na meščamo V.A.C. ab do mi nal dressing®
si stem v tre bušno vot li no?
V kompletu je per fo ri ra na fo li ja s po liu retan
sko peno, ki jo naj prej zmočimo. S tem
olajšamo ma ni pu la ci jo s fo li jo. Fo li jo name
sti mo med čre ve sne vi ju ge in tre bušno
ste no, tako da je fo li ja kom plet no lepo razpo
re je na do re tro pe ri to neal ne ga pro sto ra
(črevo za jamemo ka kor vrečo). Po liu re tanska
pena je po zi cio ni ra na v cen tral nem prede
lu. Pri majh nih ra nah v zgor njem delu te
fo li je po liu ret na sko peno zmanjšamo, ter
jo nato zmanjšano vložimo na zaj v per fori
ra no fo li jo. Fo li je ne režemo. Stan dard na
22

stroka - izobraževanje
po liu re tran sko peno na me sti mo običajno,
ne sme pa biti v sti ku s čre ves jem. In osta
li mi or ga ni. Stan dard ne fo li je,„T.R.A.C.
pad®“ in dre nažne cev ke so na meščene
kot običajno. Upo rab lja mo ne pre ki njen
ne ga tiv ni pri tisk 125 mm Hg.
Kli nični do ka zi
V Av stri ji je bila opravlje na re tros pek tiv na
ra zi ska va, pri ka te ri so preučeva li pred no sti
zdrav lje nja od pr tih tre bušnih ran z ne ga tivnim
kon tro li ra nim tla kom. V tej še po te kajoči
ra zi ska vi so av tor ji za je li 215 bol ni kov
z od pr to tre bušno ste no. Umr lji vost pa cientov
v sku pi ni bolni kov, ki je bila zdrav lje na
običajno (od prt način zdrav lje nja) je bila
75 %, v pri mer ja vi s 35 % bol ni ki, ki so bili
zdrav lje ni z ega tiv nim tla kom (V.A.C. ab domi
nal dres sing®)(Tho mas Wild)
Naše iz kušnje zdrav lje nja z
V.A.C. ab do mi nal dres sing®
si ste mom
Na Ki rurškem od del ku Splošne bol nišnice
Novo me sto smo v zad njih os mih me se cih
zdra vi li 11 pa cien tov z V.A.C. ab do mi nal
dres sing® si ste mom.
Glav ni raz lo gi zdrav lje nja so bili se kun darni
pe ri to ni tis za ra di de his cen ce ana sto moz
in de his cen ce za ra di povišane ga in traabdo
mi nal ne ga tla ka. Tri je pa cien ti so v po teku
umr li, en pa cient pa je bil pre meščen v
KC Ljub lja na. Pri os ta lih pa cien tih pa smo
us pe li rane pri mar no za pre ti. Naša pr votna
opažanja po tr ju je jo iz kušnje dru gih avtor
jev, da bol ni ki z V.A.C. abdomi nal dressing®
si ste mom, so lah ko v ne po sred nem
poo pe ra tiv nem ob dob ju nein tu bi ra ni, na
spon ta nem di ha nju.
Stan dard no me ri mo trans ve si kal ni in traabdo
mi nal ni tlak.
Me ri mo vseb nost be lja ko vin ter he ma tokrit
v od stra nje ni te kočini. Cilj ni in traabdo
mi nal ni tlak ob na me sti tvi di na mičnih
šivov je 25 cm H20. To je naša iz kus tve na
vred nost, pri ka te ri smo do se ga li naj boljšo
možno aprok si ma ci jo ob še zno snem nepo
sred nem po sto pe ra tiv nem in traab domi
nal nem tla ku. Večina pri mar nih me njav
VAC si ste ma je bila oprav lje na zno traj 24
ur do mak si mal no 48 ur.
V fazi čiščenja za kra tek čas (24 ur) na mesti
mo širo ko se kun dar no po liu re tan sko
peno. V fazi aprok si ma ci je tre bušne ste ne
pa smo ugo to vi li, da je naj lažja aprok si maci
ja z upo ra bo di na mičnih šivov in ozko
se kun dar no po liuretan sko peno. Iz gu ba
be lja ko vin v as pi ri ra ni te kočini je bila
nek je do 1/3 pla zem ske kon cen tra ci je ob
si ceršnjih se kre ci jah do 1000 ml na dan
(začetne na sta vi tve).
Naša prva iz kušnja po 11 pa cien tih je, da
pričnemo od pr to zdrav lje nje poz no, druga
ugo to vitev je, da vztra ja mo pre dol go,
tret ja ugo to vi tev je da iz gu ba be lja ko vin
ne pred stav lja ob na do meščanju kli nično
re le vant ne ga prob le ma. Četr ta iz kušnja
je, da je možnost od ložene ga pri mar ne ga
za prt ja tre bušne vot li ne ob upo ra bi di namičnih
šivov in manjšanju se kun dar ne poliu
re tan ske fo li je pra vi lo ma ved no možno.
Smi sel no je vse me nja ve opra vi ti v ope racij
ski dvo ra ni (pred nost se cound look). Pri
eni pa cient ki smo med pla ni ra no me nja vo
ugo to vi li de his cen co na čre ve sni ana stomo
zi ob sta bil nih vnet nih pa ra me trih.
Za ključek:
Od pr ta tre bušna vot li na, se kun dar ni pe rito
ni tis, po višan in traab do mi nal ni tlak so
od nek daj po ve za ni z vi so ko umr lji vost jo
in obo lev nost jo.
Po našem mne nju pred stav lja V.A.C. ab domi
nal dres sing®, močno orod je pri zdravlje
nju takšnih pa cientov.
Spo što va ni!
Vsem svo jim so de lav kam
in so de lav cem želim ve se le
bo žič ne praz ni ke in
sreč no novo leto!
Po manj klji vost si ste ma je fi nančna zah tevnost
si ste ma ter ne še po vsem do de la ne indi
ka ci je za na me sti tev si ste ma in ne do dela
ne smer ni ce za pre ki ni tev zdrav lje nja.
Li te ra tu ra:
1. Wild T.Stor tecky s.et al.Ab do mi nal dres sing: a new
stan dard the rapy of the open ab do men fol lo wing
se cun dary pe ri to ni tis? Zen tralbl chir 2006 111- 14
2. Tons C.Schach trup A.et al. Ab do mi nal com partment
syndro me; pre ven tion and treat ment.Chi rurg
2000;71(8) 918-26.
3. Schein M. Sur gi cal ma na ge ment of in tra-ab do mi nal
in fec tion:is there anj evi den ce? Lan gen becks arch
surg 2002:387(1):1-7
4. Ka plan M. Ban well P. et al.Gui de li nes for the ma na gement
of the open ab do men: re co men da tions from
a mul ti dis ci pli nary ex pert ad vi sory pa nel. Wounds
2005;17(10 supl):1.
Kle men Ke rin, dr.med.
Pred stoj nik ki rurš ke ga od del ka
23

mi - vi - oni
SEMINAR IZOBRAŽEVANJA ZA
NOVE PROSTOVOLJCE V SPLOŠNI
BOLNIŠNICI NOVO MESTO -
5. no vem ber 2008
Glo ria Murn
V pro sto rih Splo šne bol ni šni ce Novo me sto je po te ka lo že peto
izo bra že va nje za nove pro sto volj ce. Od tega so se di ja ki na še
šo le ude le ži li šti rih izo bra že vanj, eno izo bra že va nje pa je bilo
na me nje no odra slim pro sto volj cem. Izo bra že va nje je po te ka lo
pod okri ljem Slo ven ske fi lan tro pi je in se ve da Splo šne bol ni šnice
Novo me sto.
V le toš njem šol skem letu se je izo bra že vanja
ude le ži lo de set di ja kinj iz dru ge ga in
tret je ga let ni ka pro gra ma TZN. Na za čet ku
sta nas poz dra vi li pred stav ni ci obeh or gani
za cij – iz Splo šne bol ni šni ce Novo me sto
glav na me di cin ska se stra ga. Zla ta Re bolj in
iz Sred nje zdravs tve ne in ke mij ske šo le pomoč
ni ca rav na te lja ga. Mo nja Pust. Kako se
po glo bi ti vase in na kak šen na čin pri sto pi ti
k bol ni ku v vlo gi pro sto volj ca, nam je skozi
za ni mi ve de lav ni ce pri ka zal pred stav nik
Slo ven ske fi lan tro pi je za bol ni šnič no de javnost
g. Pri mož Jam šek. Na izo bra že va nju
so se s svo ji mi pris pev ki pred sta vi le men tori
ce na od del kih, kjer po te ka pro sto volj no
delo. Spre ho di li smo se tudi čez od del ke,
kjer po te ka pro sto volj no delo, saj se ne kate
ri di ja ki rav no sko zi pro sto volj no delo
sez na ni jo z sa mi mi bol ni šnič nim od del ki
in so ka sne je v viš jih let ni kih ne pri mer no
laž ji za čet ki prak tič ne ga pou ka.
Sam na men izo bra že va nja je spoz na ti
pro sto volj no delo v bol ni šnič ni de jav nosti,
spoz na ti bol ni šni co, na lo ge, pra vi ce in
dolž no sti pro sto volj ca. Pri jet no do pold ne
smo za klju či li z oku snim ko si lom.
Če prav se je dan za čel de žev no, nas je
ka sne je pre se ne til prav lep son ček. Ravno
tako smo pro sto volj ci sonč ki za na še
bol ni ke, ki jim kraj ša mo dol ge dne ve v
bol ni šni ci.

mi - vi - oni
PREDSTAVITEV PROSTOVOLJNEGA DELA
V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO NA
ŠTUDENTSKI ARENI 2008
Glo ria Murn, men to ri ca pro sto volj ne ga dela
Na po va bi lo Slo ven ske fi lan tro pi je smo se
ude le ži li Štu dent ske are ne 2008, ki je bila
dne 14. 10. 2008 na Gos po dar skem razsta
viš ču v Ljub lja ni. Pred sta vi tve na še ga
dela smo se ude le ži le obe men to ri ci, Glo ria
Murn in Moj ca Si mon čič in dve pro sto volj ki
Kar men Bo horč in Si mo na Cve tan – obe
iz 4. a TZN. Na stoj ni ci smo se pred sta vi li
z kro no loš kim pre gle dom na še ga vse ga
do se da nje ga dela v po wer point pro jek ci ji.
Da je bila na ša stoj ni ca za ni mi va smo v ta
na men iz de la li pla kat o pro sto voljs tvu in
obi sko val cem Štu dent ske are ne de li li zvitke
z mi sli mi o pro sto voljs tvu.
Obi ska la sta nas tudi pred stav ni ka Slo venske
fi lan tro pi je za bol ni šnično de jav nost
g. Jaka Ko vač in g. Pri mož Jam šek. Vse šti ri
smo pre ži ve le pri jet no po pold ne v druž bi
isto mi sle čih se lju di.
Novo leto je nez na nec,
prav lepo ga bo spoz na ti,
mu zau pa ti,
pa ne pre več pri ča ko va ti.
Sta ro leto je mi ni lo,
ne ozi raj se na zaj,
no ve ga pa ne pri ga njaj,
pre se ne ti ti se daj.
Pro sto volj ci
Sred nje zdravs tve ne in
ke mij ske šo le Novo me sto
25

mi - vi - oni
TUDI LETOS SREČANJE 80 let ni kov.
Že če tr to leto za po red
sta Splo šna bol ni šni ca
in Druš tvo upo ko jen cev
Splo šne bol ni šni ce orga
ni zi ra la sre ča nje vseh
upo ko je nih de lav cev bolni
šni ce, ki so v te ko čem
letu do pol ni li 80 ali 90 let.
Na le toš njem sez na mu se
jih je na bra lo kar 15. Lepo
šte vi lo in upa li smo, da se
bodo va bi lu od zva li kar v
naj več jem šte vi lu. Pa smo
bili or ga ni za tor ji malo
ra zo ča ra ni. Z di rek to ri co
Miro Re telj smo se od lo čili,
da ju bi lan te le tos go stimo
v re sta vra ci ji bol ni šnice.
Go sti li smo:
Dra ga Gri čar
Než ka Ja klič
Aloj zi ja An der lič
Fran čiš ka Go renc
Po va bi la so bile zelo ve se le, po kle pe ta le so z di rek tori
co Miro Re telj in čla ni ca mi druš tva upo ko jen cev o
le tih svo je ga služ bo va nja v bol ni šni ci, o svo jem po čutju,
o dru ži nah, o svo jem vsak da nu in po no sne so na
us ta no vo, ki se vsa ko leto spom ni svo jih upo ko je nih
de lav cev.
V letu 2008 so do pol ni le 80 let še: JELENC
ANA, KRALJ VERA, KULOVEC ANA, RADE
MARIJA, ŠULN SLAVICA, VELIMIROV JUS-
TINA, OBRANOVIČ ANA IN TRAMTE ANA.
90 let je v ja nuar ju praz no va la KRALJ ANA.
Že li mo jim vse lepo in čez 10 let na po nov no sni de nje.
Ivan ka Hro vat v kle pe tu z nek da njo so de lav ko Her mi no Ka ste lic.
Druš tvo upo ko jen cev SB
26

mi - vi - oni
Spo što va ne bolníce,
dra gi bol ni ki,
dra go ce no oseb je!
V letu apo sto la Pa vla naj voš či lo vzcve te iz njego
ve be se de in duha…
Uč lovéče ni je na pol nil čas z več nost jo, ro jen
iz Ma ri je ob je ma vsa ke ga člo ve ka, raz kle nil je
spo ne po sta ve iz tr do te čr ke v svo bo do Duha
re sni ce in lju bez ni, po da ril nam je Bož je otroštvo
in de diš či no ne bes.
Is kre no Vam voš či va BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
- v VESELJU: »Ve se li te se v Gos po du zme raj; ponav
ljam vam, ve se li te se!« (Flp 4,4); - v UPANJU:
»Bog Vam daj raz svet lje ne oči srca, da bi
ve de li, v kak šno upa nje vas je po klical.«
(Ef 1,18); - in v LJUBEZNI: »Nad
vsem pa naj bo lju be zen, ki je
vez po pol no sti!« (Kol 3,14)!
V NOVEM LETU 2009 Vam
že li va MIRU v srcu in odno
sih: »Sad Duha pa je:
lju be zen, ve se lje, mir,
po tr pež lji vost, blágost,
do brot lji vost, zve sto ba,
krot kost, sa moob vlada
nje.« (Gal 5,22-23),
in DOBRIH SADOV v
po kli cu in po slans tvu:
»Ži vi te kot otro ci lu či,
kaj ti sad lu či je v vsa kršni
do bro ti, pra vič no sti
in re sni ci.« (Ef 5,8b-9)!
Ob voš či lu pa še »PRISRČNA
HVALA – BOG POVRNI!« bol nišnič
ne mu vods tvu, oseb ju, bolnícam
in bol ni kom, pa tudi svoj cem,
za spre je ma nje in zau pa nje, za spod bude
in pod po ro… Naj vse dobro med nami
ra ste za gra di tev skup no sti in v bla gor na še
bol ni šni ce!
MIR IN DOBRO,
Va ša bol niš ka du hov ni ka
Adolf Me žan in p. Mar ko No vak
»Ko pa je nastopi la
pol nost ča sa,
je Bog po slal
svo je ga Sina,
ro je ne ga iz že ne,
ro je ne ga pod
po sta vo,
da bi od ku pil ti ste,
ki so bili pod
po sta vo,
da bi mi pre je li
po si nov lje nje.«
(Gal 4, 4-5)
27

mi - vi - oni
Bi ser ka Sim čič, vod ja splo šne služ be
V na ši bol ni šni ci smo
v dne vih od 28. do
30. no vem bra go stili
pro duk cij sko hi šo
TRIGLAV FILM in jim
omo go či li dru gi del
sne ma nja ce lo ve černe
ga igra ne ga fil ma
Oseb na prt lja ga reži
ser ja Ja ne za La pajne
ta - pod tak tir ko
ka te re ga sta v tej produk
cij ski hi ši do zdaj
na sta la dva več krat
na gra je na igra na ce love
čer na fil ma – Še leste
nje (2002) ter Kratki
sti ki (2006).
Slovenski celovecerni film -
Osebna prtljaga
V fil mu na sto pa jo ug led na igral ska ime na:
Na ta ša Bar bara Grač ner, Bran ko Za vr šan, Tjaša
Že lez nik, Bo ris Ca vaz za, Gre ga Zorc, Klemen
Sla ko nja, Ma te ja Ko lež nik in dru gi …
Za do ga ja nje v fil mu, ki se ža nr sko na gi ba
k kri mi nal ni dra mi, smo se do go vo ri li za
so de lo va nje in po moč, tako pro stor sko,
stro kov no in s pro sto volj ni mi sta ti sti, zapo
sle ni mi v na ši bol ni šni ci. Po sce na ri ju se
ene mu od glav nih li kov do go di pro met na
ne sre ča, v ka te ri utr pi poš kod be gla ve in
zato pade v komo. Ker sta nje gov oče in
de dek, oba zdrav ni ka ki rur ga, prav onad va
po skr bi ta za nje go vo oskrbo.
Tako so pri rea li za ci ji ka drov z me di cin sko
28

mi - vi - oni
vse bi no, stro kov no sve to va li zdrav ni ki zapo
sle ni v na ši bol ni šni ci: Luč ka Ko sec, Sil va
Os to jič Kapš, Zo ran Pre ve den in Jo sip Smodej.
Zad nji je po za go to vi lu in poh va li re žiser
ja, tudi od lič no odi gral manjšo vlo go, z
ug led nim slo ven skim igral cem, gos po dom
Bo ri som Ca vaz zo.
Da so ka dre s po droč ja ne go val ne ga dela kar
naj bolj iden tič no odi gra li, so stro kov no po skrbe
le se stre: Mil ka Go renc in Jo ži ca Kup lje nik,
med tem, ko sta svo je po klic no delo pre ne sli
v filmski svet, se stri Maj da Vid mar (ki rur gi ja)
in Bar ba ra Švaj ger (in ter ni od de lek).
Iz pe lja va do kaj ob šir ne ga in zah tev ne ga
dela sne ma nja fil ma ne bi bila tako us pešna
in brez za ple tov, če ne bi sne mal nih
pro sto rov od lič no pri pra vi la se stra Zden ka
Se ni čar s svo ji mi so de lav ka mi.
Kar ne kaj dela je ime la s pri pra vo dnev nih
obro kov bol ni šnič na ku hi nja, ki je prav
tako po že la vr sto poh val s stra ni film ske
eki pe. Za or ga ni za ci jo, koor di na ci jo, ko muni
ka ci jo in ne mo ten po tek dela na stra ni
bol ni šni ce je skr be la Bi ser ka Sim čič, za
Tri glav film pa di rek to ri ca/pro du cent ka,
Ai ken Ve ro ni ka Pro senc.
Z ve se ljem pri ča ku je mo pre mie ro, ver ja memo,
us pe šne ga, no ve ga slo ven ske ga fil ma,
Oseb na prt lja ga, ka te re ga del in utrip je
bila tudi na ša bol ni šni ca.
29

pon tor sre čet pet sob ned
JAN 1 2 3 4
1
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31
pon tor sre čet pet sob ned
FEB
2
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28
pon tor sre čet pet sob ned
MAR 1
2 3 4 5 6 7 8
3
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31
pon tor sre čet pet sob ned
APR 1 2 3 4 5
4
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30
pon tor sre čet pet sob ned
MAJ 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
5
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31
pon tor sre čet pet sob ned
JUN 1 2 3 4 5 6 7
6
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30
pon tor sre
JUL 1
6 7 8
7
13 14 15
20 21 22
27 28 29
AVG
8
pon tor sre
3 4 5
10 11 12
17 18 19
24 25 26
31
pon tor sre
SEP 1 2
7 8 9
9
14 15 16
21 22 23
28 29 30

čet pet sob ned
2 3 4 5
9 10 11 12
16 17 18 19
23 24 25 26
30 31
čet pet sob ned
1 2
6 7 8 9
13 14 15 16
20 21 22 23
27 28 29 30
čet pet sob ned
3 4 5 6
10 11 12 13
17 18 19 20
24 25 26 27
pon tor sre čet pet sob ned
OKT 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
10
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31
pon tor sre čet pet sob ned
NOV 1
2 3 4 5 6 7 8
11
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30
pon tor sre čet pet sob ned
DEC 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
12
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31

obiskali smo
Rde či no ski po nov no v na ši
bol ni šni ci
Rde či no ski – klov ni zdrav ni ki so tudi le tos obi sko va li otro ke v slo venskih
bol ni šni cah. Nji hov obisk so ne strp no pri ča ko va li tudi mali bol ni ki
Otroš ke ga od del ka Splo šne bol ni šni ce Novo me sto. To krat sta bila med
nami dr. Ro ze ta in pri prav nik Tine. Otro ci so bili do bro raz po lo že ni in so aktiv
no sle di li nju ni hu mor ni pred sta vi tvi. Sproš če no so se vklju če va li v igro.
Po ča si so nji ma sle di li tudi bolj pla šni in ne do stop ni. Vsa ke mu sta se zna la
prib li ža ti. Sku paj z nji ma smo pre ži ve li pri jet ne tre nut ke. Ka sne je smo se
zbra li igral ni ci, kjer so otro ci pri po ve do va li svo je vti se o obi sku in jih str ni li
na pla ka tu. Ver je mi te, da so vsem po lep ša li dan.
Gremo z dr. Rozeto!
Mehurčki! Hitro bom ujela enega.
Bravo, mi je že uspelo!
Tako, rdeč nosek sem dobil, zdaj sem pripravljen
za akcijo!
Dr. Rozeta in pripravnik Tine sta že
pripravljena
Pripravnik Tine ne ve, kaj imam v
steklenički.
4.
32

obiskali smo
IVANKA MESTNIK
MED MALIMI
BOLNIKI
Pi sa te lji ca Ivan ka Mest nik je že ve li ko krat raz ve seli
la otro ke z no vi mi
zgod ba mi. V za čet ku
ok to bra je izš la njena
knji ga Ve se lje v
zajč jem ho te lu. Ve selje
ob izi du pri jet nih
zgod bic o ži va lih in
otro cih je naj prej deli
la z ma li mi bol ni ki
Otroš ke ga od del ka
Splo šne bol ni šni ce
Novo mesto. Otro ci
so bili po no sni, da
so spoz na li pi sa te ljico
in vse bi no nje ne ga no ve ga dela. Nav du še no so
pri sluh ni li pri po ve do va nju in ak tiv no so de lo va li v
po go vo ru. Ne ka te ri za ra di bo lez ni niso mo gli na
po go vor v igral ni co. Pi sa te lji ca jih je obi ska la v bolniš
kih so bah in jim pred sta vi la za ni mi ve zgod bi ce.
Pri jet no dru že nje smo na da lje va li z bra njem in pripo
ve do va njem nje nih zgodb. Na sled nji dan pa so
na sta le še iz vir ne ilu stra ci je.
Za ve se lje v srcu in sre čo v du ši
ni tre ba da leč.
Le z mi sli jo malo vase,
pa malo k so de lav cem,
znan cem in pri ja te ljem,
k svo jim naj draž jim.
Po tem bo svet maj hen in ve lik hkra ti,
pred vsem pa lep ši.
Ve se le praz nič ne dni,
v no vem letu
pa obi lo zdrav ja,
sre če, za do voljs tva in miru!
Oseb je Otroš ke ga od del ka
Splo šne bol ni šni ce Novo me sto
z bol ni šnič no šo lo in vrt cem
33

obiskali smo
BOLNIŠNIČNA ŠOLA IN VRTEC
VEČKRAT NAS KDO OBIŠČE
GOS POD MAR KO PLAN KAR ZNA
PRI SLUH NI TI
Na Otroš kem od del ku smo hva lež ni vsa ke mu, ki se spom ni
na bol ne otro ke. Gos pod Mar ko Plan kar je že več krat doka
zal, da mi sli na nas. Ve li ko krat je po pra vil naš te le vi zor,
po da ril nove dal jin ske uprav ljal ce, ki so po go sto v ok va ri.
Po mo či nam ni ko li ne odre če in ved no po skr bi, da si otroci
lah ko kraj ša jo čas tudi z gle da njem te le vi zi je. Naj lep ša
hva la za vse!
Naj bo nje go va po zor nost na lez lji va in naj ve lja rek, da zgledi
vle če jo.
Na na šem od del ku se mar sikaj do ga ja. Z raz lič ni mi de javnost
mi si zna mo sami kraj ša ti čas, ve se li pa smo vsa ke ga
obi sko val ca. Ka dar nas obiš če jo otro ci, pa je še po seb no zani
mi vo in ve se lo. Ob ča sno se pri nas og la si sku pi na otrok iz
vrt ca ali šo le. Med dru gim so bili le tos na ši gost je če tr to šol ci
in pe to šol ci OŠ Ve li ki Ga ber. Z ve se ljem smo jim raz ka za li
Otroš ki od de lek in od go vo ri li na nji ho va vpra ša nja. Ne kate
re stva ri pa so drug dru ge mu po ja sni li kar sami. Tako je
mali na do bud než svo jim so šol cem raz lo žil, da se v ste kleni
ci z in fu zi jo na ha ja zdrob lje na hra na. Pa re ci te, da ni res!
Mo go če bo prav og led od del ka komu preg nal strah pred
bol ni šni co.
DA NA JA MI SLI NA NAS
Da na ja je bila že ne kaj krat na na šem od del ku. Z ve se ljem
se je ude le že va la us tvar jal nih de lav nic. Z nami si je rada
og le da la tudi fil me in ri san ke. Do ka za la pa je, da je na nas
mi sli la še doma. Otro kom, ki bodo pri ha ja li v bol ni šni co, je
po da ri la ve li ko svo jih ka set. Z ve se ljem jih bomo upo ra bi li.
V bol ni šni ci nam otroš ki film ali do bra knji ga po go sto poma
ga ta pre ganja ti dolg čas.
Hva la, Da na ja!
ROJSTVO,
TAKO ^AROBEN
TRENUTEK,
POLN
SRE^E IN
UPANJA,
NOVO LETO
PA PRILOŽNOST,
DA TE ŽELJE
PONOVNO
ZAŽIVIJO.
NAJ VAS LETO,
KI PRIHAJA
VARNO PESTUJE IN
BOGATI.
KOLEKTIV GIN-POR ODD
34

obiskali smo
SLAVNOSTNA OTVORITEV
PARKIRIŠČ ZDRAVTVENEGA
DOMA METLIKA
V pe tek, 5. de cem bra so v Met liš kem zdravs tve nem domu, po
dol gih šti ri de se tih le tih slav nost no od pr li dol go pri ča ko va na
par ki riš ča. Par ki riš ča je od prl mi ni ster za zdrav je, gos pod Bo rut
Mi klav čič. V pri jet nem dru že nju in raz go vo ru z mi ni strom je dogo
dek v Met li ki ne ko li ko dru ga če,v ver zih hu do mu šno za jel in
opi sal prof. dr. Blaž Mla čak.
V Met li ki smo se zbra li,
raz log je za slav je,
par ki riš~e je od prl Mi ni ster za
zdrav je.
Žu pa nja je go vo ri la,
kot da je na pla ži,
oder z umet ni ki
bil je v ga ra ži.
Di rek tor Pa njan se je smeh ljal
in ple sal kot » paun « mlad,
so de lav ci, stro kov nja ki,
nje gov zla ti so za klad.
Fi nan ce v zdravs tvu so prob lem,
ni kol’ poz drav lje na rana,
pri manj klja je bo re ši la
ma gistra Jar ~e va Su za na.
Di rek to ri ca Mira Re telj,
us pe šna je kot Evi ta
in na ša Bi ser ka Sim~i~,
je us pe šna kot Vi zi ta.
Vred nost in ve sti ci je sku paj z od ku pom zemljišč
in os ta li mi stroš ki: ca 610.000 EUR
Fi nan ci ra nje: 82.000 (13%) – Mi ni strs tvo
za zdrav je, 528.000 – Ob či na Met li ka in ZD
Met li ka
Iz va jal ci:
- pro jekt: Biro smer, Želj ko Si ro čič s.p. iz
Met li ke
- iz va ja lec del: Be grad d.d. Novo me sto
- Nad zor: Ar hi tek ton d.o.o. Novo me sto,
g. Albert Ra če čič
Dela so po te ka la od 1.8.2008 do 5.12.2008
(za klju če na 22 dni pred po god be no do govor
je nim ro kom).
Iz ved lo se je:
- 36 par kir nih mest
- ga ra ža s 3. ga raž ni mi me sti za ur gent na
vo zi la in 4. me sti za pa tro naž na vo zi la
- v eta ži je pred vi de no ca 120 m2 za
am bu lan te.
Drag’ Mi ni ster res vam hva la,
za nas ve te in oce ne,
naj nam zdravs tvo ve~ no cve ti
in ni ko li ne uve ne.
Prof. dr. Blaž Mla~ak
35

kadrovske novice
Pri ho di:
K A D R O V S K E
Sa bi na PEHIĆ, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 1.11.2008
Ma tevž HARLANDER, dr.med., spe cia li zant pnev mo lo gi je, 1.11.2008
Mat jaž POHAR, dr.med., spe cia li zant splo šne ki rur gi je, 1.11.2008
Dar ko KRANJČEC, dr.med., spe cia list in ter ne me di ci ne, 3.11.2008
Alma HASANAGIĆ, uprav na teh ni ca, 3.11.2008
Dar ja HOČEVAR, di plo mi ra na ba bi ca, 17.11.2008
Tom MEŽAN, teh nik zdravs tve ne nege pri prav nik, 18.11.2008
Ma te ja HORJAK, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 24.11.2008
Jer nej ŠTRASNER, dr.med., pri prav nik, 1.12.2008
Ma tej KOKALJ KOKOT, dr.med., pri prav nik, 1.12.2008
Moj ca MOČILNIK, dr.med., se kun da rij, 1.12.2008
Vla sta MALNARIČ, dr.med., spe cia li zant ka in ter ne me di ci ne, 1.12.2008
N O V I C E
Od ho di:
Tanja VERŠČAJ, dr.med., spe cia li zant ka pe dia tri je, 31.10.2008
Ma te ja VUKMANIČ POHAR, dr.med., spe cia li zant ka gi ne ko lo gi je in po rod niš tva, 31.10.2008
Moj ca SIMONČIČ GODNIČ, dr.med., spe cia li zant ka in ter ni stič ne on ko lo gi je, 31.10.2008
Ka ta ri na PROGAR, di plo mi ra na me di cin ska se stra pri prav ni ca, 3.11.2008
Dar ko KRANJČEC, dr.med., spe cia list in ter ne me di ci ne, 26.11.2008
Mat jaž ROŽMAN, dr.med., spe cia li zant dru žin ske me di ci ne, 30.11.2008
So nja ARNŠEK, dr.med., se kun da rij, 30.11.2008
Va le ri ja ŠIMEC, dr.med., spe cia li zant ka dru žin ske me di ci ne, 30.11.2008
Vošči lo DMSBZT Novo me sto
Že li mo vam, da zvez de ra do sti ža ri jo v vas celo pri ha ja jo če leto, da vsak nov
list pa pir ja v no vem letu go vo ri o zdrav ju, sre či, za do voljs tvu, spo što va nju, miru,
ra zu me va nju in us pe hu.
Pred vsem pa vam že li mo, da se za ve da mo, da ne mo re mo ži ve ti sami in da je
us peh v mo či in slo gi. Vezi, ki moč no dr ži jo, ne po pu sti jo pred preiz kuš nja mi in
iz zi vi ju triš nje ga dne.
Sreč no v letu 2009 vam že li
DMSBZT Do lenj ske in Bele kra ji ne
36

kadrovske novice
Ber nar da Hro vat
PRESENEČENJE NA STROKOVNEM
IZOBRAŽEVANJU
27. no vem bra 2008 se je kar ne kaj me di cin skih se ster iz naše
bol nišnice ude ležilo sim po zi ja ljub ljan ske ga društva me di cinskih
se ster in zdravs tve nih teh ni kov, z na slo vom Me di cin ske
se stre sprem lja mo no vo sti v rea ni ma ci ji, ki je po te kal v no vih
pro sto rih Vi so ke šole za zdravs tvo. V ljub ljan skem društvu na
vsa ko let nem sim po ziju po de li jo tudi sre br ne zna ke za za slu ge
v de lo va nju društva.
Do pol dan ski del se mi nar ja je bil
za stav ljen kot pred sta vi tev reani
ma ci je v raz lič nih oko liš či nah
- na te re nu - z vi di ka re še val cev,
rea ni ma ci ja in ter ni stič ne ga bol nika,
poš ko do van ca, no seč ni ce in
no vo ro jen ca. Ve li ko od zi vov je bilo
de lež no pre da va nje o pri sot no sti
svoj cev pri rea ni ma ci ji, kar je zla sti
v skan di nav skih dr ža vah že ute čen
obi čaj, pri nas pa se s tem sre ču jejo
re še val ci na te re nu. In prav reše
va lec je po ve dal tudi za ključ no
mi sel: »Do kler pri sot no sti svoj cev
ni smo spre je li, nas je mo ti la, zdaj
pa je nam in njim v po moč. Ve li ko
laž je na mreč sprej me jo smrt svoje
ga bliž nje ga, če vi di jo, da je zanj
res bilo na re je no vse.«
Na kon cu do pol dan ske ga dela je
bila še po de li tev sre br nih zna kov
za služ nim čla nom druš tva, ki smo
jo no vo meš čan ke, na ve li ča ne dolge
ga se de nja, ho te le kar »preš prica
ti«, mi sleč, da tako ni ko gar od
na gra jen cev ne poz na mo. Pa nas je
ne kaj za dr ža lo na sto lih. Še do bro!
Sre br ni znak je na mreč do bi la tudi
na ša nova ko le gi ca, in štru men tarka
Ve sna Jarc. Ni smo mo gle ver je ti
svo jim očem in uše som, saj o tem
ni ni ko mur nič po ve da la. Ve sna se
je pred šti ri mi me se ci za po sli la v naši
bol ni šni ci, pred tem pa je 15 let
de la la v Kli nič nem cen tru, naj dlje v
in ten ziv ni te ra pi ji In fek cijske kli ni ke.
Ta koj smo vi de le, da je umir je na,
stro kov na, ko le gial na, skrat ka, do bra so delav
ka. Da so bila na ša opa ža nja pra vil na, pa
je po tr di la tudi obraz lo ži tev priz na nja, ki ga
je do bi la. Po leg vseh na šte tih kva li tet, ki so
jih poz na li in ce ni li tudi njeni biv ši so de lavci,
je bila zelo ak tiv na tudi v delu druš tva, in
pou dar je no je bilo, da jo bodo za ra di nje ne ga
od ho da v Novo me sto zelo po gre ša li. Zelo
smo se po tru di le, da smo kar naj več pris pe vale
k a plav zu, ter ji v od mo ru, ki je sle dil, tudi
is kre no če sti ta le. »Pa da ne bi komu kaj po veda
le!« je re kla. No, ka sne je se je omeh ča la in
pri vo li la v ob ja vo tega član ka.
V po pol dan skem delu se mi nar ja so sle dila
pre da va nja stro kov nja kov s po dro čij, ki
se tako ali dru ga če do ti ka jo dela
me di cin skih se ster. Svo je vi de nje
prob le mov s ka te ri mi se sre ču jemo
v rea ni ma ci ji, so nam predsta
vi li spe cia list sod ne me di ci ne,
prav nik, psi ho log in po li cist. Tudi ta
del je bil zelo za ni miv, še zla sti pogled
prav ni ka, ki je »dr žal« z nami,
in nam do bro na mer no po sku šal
po ve da ti, kje so pa sti, v ka te re se
lah ko uja me mo pri svo jem delu.
Svoj ci naj tež je pre ne se jo neob vešče
nost in pri kri va nje re sni ce. Tudi
sla bo no vi co laž je sprej me jo, če se
o njej is kre no po go vo ri mo z nji mi.
Prav no te žo ima le ti sto, kar je doku
men ti ra no, za pi sa no. Ob ne za dovolj
nih pa cien tih, ki se spom ni jo
vsa ke na še be se de in giba iz pred
ne kaj let, smo zgolj z za na ša njem
na svoj spo min, v ka te rem je po leg
do tič ne ga še ti soč pri me rov, vnaprej
ob so je ni na po raz.
Zad nji dve uri sta bili na me nje ni učnim
de lav ni cam, na ka te rih smo obno
vi li zna nje te melj nih po stop kov
oživ lja nja odra sle ga in otro ka, upora
bo pri po moč kov za vzdr že va nje
pro ste di hal ne poti in av to mat skega
de fi bri la tor ja. Or ga ni za tor jem
gre res vsa poh va la za ka ko vo sten
pro gram, od lič ne pre da va te lje in
do bro iz ved bo se mi nar ja. Meni
oseb no je bilo naj bolj všeč to, da
so bile vse teme zelo kon kret ne,
živ ljenj ske, brez ne po treb ne ga dolgo
ve ze nja. V enem dne vu smo spozna
li no vo sti iz svo je stro ke, do bi li pogled
stro kov nja kov z dru ge stra ni,
ter ob no vi li svo je prak tič no zna nje.
Krat ko in učin ko vi to! Za ra di ve li kega
za ni ma nja (ve li ko pri jav lje nih so
mo ra li za ra di po manj ka nja pro sto ra
od slo vi ti), bodo se mi nar v me se cu
mar cu 2009 po no vi li. Ude lež bo na
njem vsem ko le gi cam, ki se pri svojem
delu ka kor ko li sre ču je jo z rea nima
ci jo, res to plo pri po ro čam.
37

ozrimo se nazaj
Tone Go šnik
Po sed mih le tih so v
po ve ča no novo bol ni šni co
vse li li še pet od del kov
Zgo do vin ske mu dne vu v apri lu 1965, ko se je »sta ra no vo meška
bol ni šni ca« med ljud mi kar čez noč prei me no va la v »novo
bol ni šni co«, je sle dil na dalj nji raz voj. Kljub vsem te ža vam, ki so
že de set let ja pe sti le naj več jo do lenj sko zdravs tve no us ta no vo,
je nje no vods tvo od loč no skle ni lo na da lje va ti ure sni či tev na črtov
iz leta 1960/1961. Po gum no se je lo ti lo dru ge ga dela iz gradnje
bol ni šni ce.
Naj prej je bilo tre ba po pla ča ti na je ta po so jila,
saj so stroš ki za grad njo in opre mo nove
bol ni šni ce od av gu sta 1961 do apri la 1963
na ra sli na mi li jar do in 54 mi li jo nov di nar jev.
Se ve da ni ka kor niso bili pre ti ra ni: po kon čanih
obra ču nih je sta la pridob lje na nova poste
lja ko maj 5.200.000 di nar jev. Grad nja je
bila kljub vsem te ža vam do ce la ute me lje na
in ra zum na.
Stroš ke so po kri le do ta ci je in po so ji la iz raznih
skla dov. Med nji mi je bilo tudi 350 mi lijo
nov di nar jev iz do ta ci je skla da za grad njo
bol ni šnic okra ja Ljub lja na, po so ji lo 65 mi li jonov
din iz skla da za ne gos po dar ske in ve stici
je Slo ve ni je, 210 mi li jo nov iz re pub liš ke ga
skla da za so cial no za va ro va nje ter na je to
po so ji lo ob či ne Novo me sto 147 mi li jo nov
din. Ne kaj nad 163 mi li jo nov je pris pe va la
bol ni šni ca sama.
38
Ju li ja 1965 je bila uza ko nje na
gos po dar ska re for ma in z njo
nov na čin fi nan ci ra nja in ve sticij.
Ko nec leta 1965 je bila Splošna
bol ni šni ca dolž na Ko munal
ni ban ki v No vem me stu
svo je na je to po so ji lo, mo ra la
pa je od pla če va ti tudi obro ke
za po dob no po so ji lo ob činske
skupš či ne Novo me sto. V
maju 1966 je bilo teh dol gov
še 280 mi li jo nov di nar jev, ki bi
jih mo ra li po rav na ti v šti rih letnih
obro kih. Di rek tor bol ni šnice
dr. Bajc je na seji uprav ne ga
od bo ra go vo ril o mož no stih
za do gra di tev nove bol ni šnice,
ven dar bi lah ko za če li de la ti še le po pla čilu
vseh dol gov do že zgra je ne ga ob jek ta.
Po gum no do dveh
pri zid kov
Pro ti pri ča ko va nju so se raz me re ugod no
raz vi ja le in že leta 1968 so v bol ni šni ci za čeli
sno va ti na čr te za na da lje va nje grad be nih
del. Zgra di li naj bi dva trak ta – pri zid ka
k no ve mu ob jek tu. S tem bi se prib li ža li
pr vot ne mu os nut ku o grad nji stav be v
ob li ki čr ke H.
V tako pri dob lje ne nove pro sto re naj bi se po
pr vem na čr tu vse li li okuli stič ni in ne vro loš ki
Od 284 do 748 po stelj
Pro fe sor dr. Oton Bajc je 28. ok to bra 1971 za Do lenj ski
list v ce lo stran skem za pi su z na slo vom: »Pro sto ri, kadri
in stro kov nost: od lič no!« med dru gim po ve dal:
ob zdru ži tvi obeh do ta krat nih no vo meš kih bol ni šnic
ja nuar ja 1948 v Splo šno bol ni šni co je imel za vod 284
po stelj.
Leta 1965 je ob ot vo ri tvi »nove bol ni šni ce« ob kon cu
prve grad be ne faze bilo v za vo du 613 po stelj.
Leta 1971, ob manj kot dru gi tret ji ni pre ho je ne za čr tane
poti iz 1960/1961, je šte vi lo vseh po stelj v Splo šni
bol ni šni ci na ra slo na 748.
od de lek, več po stelj pa naj bi v njih do bil tudi
ki rurš ki od de lek. Zdaj so do dat no skle ni li, da
se bo v nova trak ta pre se lil še der ma to loš ki
od de lek, ki je imel v stav bi in ter ne ga od delka
sla be po go je za delo in pre ma lo pro sto ra.
Hkra ti bi s tem vsaj malo omi li li pro stor sko
sti sko, v ka te ri se je do be sed no du šil in terni
od de lek. V nove pro sto re naj bi se vse li la
tudi od de lek za trans fu zi jo krvi in od de lek
za pa to loš ko ana to mi jo. Der ma to lo gi naj bi
na bolj še ča se tu po ča ka li do zgra di tve tretje
grad be ne faze, kot je bilo pred vi de no že
leta 1960.
Spet je šlo za ve lik de nar: pre dra čun je zna šal
9.000.000 di nar jev, last nih sred stev, po so ji la
Do lenj ske ban ke in hra nil ni ce ter kre dit SGP
Pio nir pa so ime li še le 8.770.000 di nar jev. Za
vra ča nje no vih po so jil ter do dat nih stroš kov
za ne pred vi de na dela in pred vi de ne po dra žitve
so mo ra li ime ti še pribl. 2.500.000 din, kar
vse naj bi po rav na li do za čet ka 1973.
V maju 1970 je za če lo grad be no pod jet je Pionir
ko pa ti grad be no jamo po pr vot nih na črtih
ar hi tek ta inž. Plat ner ja. Dela so se ugod no
raz vi ja la in »v re kord no krat kem ča su tudi izvr
ši la«, kot je po ro čal di rek tor dr. Bajc.
Nov praz nik:
25. no vem ber 1971
Do gra je na dva nova trak ta s 3.193 m2 povr
ši ne so od pr li 25. no vem bra 1971. Pri pomo
gla sta, da je bol ni šni ca pri do bi la 147
po stelj in po li kli nič ne pro sto re za šest
spe cia li stič nih am bu lant. Dolenj
sko zdravs tvo je po no sno
sla vi lo po mem bno pri do bitev
bol ni šni ce in po ve ča ne ga
skup ne ga bo gas tva vseh, ki so
tako po žr tvo val no skr be li za
po moč in zdrav lje nje pre bi valcev
po kra ji ne.
Zdaj je imel ki rurš ki od de lek
v stav bi 172 po stelj v pr vem
nad strop ju hos pi tal ne ga, vezne
ga in ju go za pad ne ga trak ta.
Pe dia trič ni od de lek je os tal v
svo jih do ta krat nih pro sto rih.
V dru go nad strop je, ki ga je
iz praz nil ki rurš ki od de lek, se
je vse li la der ma to lo gi ja s 40
po ste lja mi.

ozrimo se nazaj
V dru gem nad strop ju ju govz hod ne ga trak ta
je do bil pro sto re novo us ta nov lje ni oku listič
ni od de lek s 35 po ste lja mi, z last no opera
cij sko sobo in z dru gi mi funk cio nal ni mi
pro sto ri.
Tret je nad strop je tega trak ta je prev zel novo
us ta nov lje ni ne vrop si hia trič ni od de lek z
39 po ste lja mi. – V se ve rovz hod nem trak tu
so zgra di li pro sto re za spe cia li stič no ambu
lant no po li kli nič no služ bo: v prit lič ju
za pe dia trič ni in oku li stič ni od de lek ter v prvem
nad strop ju za der ma to ve ne ro loš ki in
ne vrop si hia trič ni od de lek.
V klet nih pro sto rih je v se ve rov zod nem trak tu
do bi la pro sto re po sta ja za trans fu zi jo krvi,
zgra je na in oprem lje na po na čr tih Za vo da za
trans fu zi jo krvi v Ljub lja ni. – Od de lek za pato
mor fo lo gi jo je prev zel mo der no ure je ne
pro sto re v ju govz hod nem trak tu. V klet nih
pro sto rih so ure di li je dil ni co za oseb je oddel
kov v novi zgrad bi, ka kor tudi in ter ne ga
od del ka in la bo ra to ri ja ter le kar ne. Tu je bila
še dvo ra na za seje in se stan ke ter skla diš če
ki rurš ke ga od del ka.
Zdaj je ime la
bol ni šni ca že 748
po stelj
Ob kon cu šest de se tih let je ime la Splo šna bolni
šni ca v No vem me stu 748 po stelj. Že leta
1966 in 1967 so ob no vi li pro sto re v pri zid ku
sta re ki rur gi je in nek da nje ga in fek cij ske ga
od del ka na le vem bre gu Krke za novo us tanov
lje ni oto ri no la rin go loš ki od de lek, ki je
za čel de la ti fe bruar ja 1967 s 40 po ste lja mi.
Za vod je imel zdaj vse od del ke, ki so predvi
de ni za splo šno bol ni šni co, še ved no pa
ni imel vseh po treb nih pro sto rov za nji hovo
red no delo. V bol ni šni ci se ve da ni manjka
lo vo lje, da bi ure sni či la za mi sli o ce lot ni
do gra di tvi, saj je ved no zmanj ka lo de nar ja
in ra zu me va nja dru gih za nje ne po tre be in
za ure sni če nje po bud o
nuj nem nada lje va nju
tret je faze iz grad nje
osred nje ga sta cio narne
ga zdravs tve ne ga
za vo da v do lenj ski pokra
ji ni.
Stroš ki grad nje dru ge
faze so zna ša li za novo
po ste ljo okro glo 84.000
di nar jev, kar je bilo spet
znat no iz pod rav ni podob
nih pri do bi tev v
dru gih za vo dih. Ta krat
so do se ga li stroš ki takih
gra denj v Slo ve ni ji
na po ste ljo že nekaj
nad 200.000 di nar jev.
Kako
dol go še
ne obeh
bre go vih
Krke?
V treh de set let jih:
11.641 več pa cien tov
Pro sto re v stav bi in ter ne ga od del ka, ki jih je
iz praz ni la der ma to lo gi ja, so po nov no ob novi
li in fe bruar ja 1972 vr ni li inter ne mu od delku,
ki je imel zdaj 120 pre po treb nih po stelj.
Dol ga leta je go sto ljub no da jal za to čiš če
tu ber ko loz ne mu, der ma to ve ne ro loš ke mu
in otroš ke mu od del ku, zdaj pa je po tre boval
pre za se de ne pro sto re iz pre te klih let
pred vsem zase. Po ve čal se je do tok bolnikov,
saj je bilo med tem upe lja no še enot no
zdravs tve no vars tvo de lav cev in kme tov na
Do lenj skem.
Tudi po letu 1972 vods tvo bol ni šni ce ni
ne ha lo opo zar ja ti na nevz drž no in če da lje
bolj nes pa met no raz dvo je nost za vo do vih
od del kov. Na le vem bre gu Krke je poslo-
val gi ne ko loš ko-po rod niš ki ter oto ri no larin
go loš ki od de lek in re ha bi li ta ci ja, kar
vse je pov zro ča lo ved no huj še stro kov ne
in gos po dar ske za dre ge. Bol ni ke iz teh oddel
kov so mo ra li vo zi ti na rent gen ske pre glede,
v cen tral ni la bo ra to rij in na kon zi liar ne
pre gle de na de sni breg Krke. Za vod je hkra ti
mo ral pre va ža ti vso hra no, pe ri lo, zdra vi la in
ves os ta li ma te rial v nas prot no smer sko zi središ
če me sta in če dalje
go stej ši pro met.
Pre raš ča nje nek da nje lo kal ne
bol ni šni ce v osred njo po kra jinsko
us ta no vo v No vem me stu
po tr ju je jo med dru gim tudi nasled
nji po dat ki:
• leta 1939 se je zdra vi lo v takrat
nih dveh no vo meš kih
bol ni šni cah 4.674 bol ni kov,
ki so do se gli v ti stem letu
67.997 os krb nih dni. Le žalna
doba za bol ni ka je zna šala
14,5 dni.
• Leta 1970 se je zdra vi lo v novo
meš ki bol ni šni ci že 16.315
bol ni kov, vseh os krb nih dni
pa je bilo 195.924. Le žal ni
dan se je leta 1970 skraj šal
na 12 dni.
Stro kov ni in upravni
or ga ni bol ni šnice
so ved no zno va
opo zar ja li na potre
bo, da se prič ne
ure sni če va ti tret ja
grad be na faza, ki
naj bi str ni la vse
od del ke in služ be
za vo da v enot no
ce lo to. Med tem
zgra je na in tudi
že po ve ča na bol nišni
ca na kan dij ski
stra ni je na rav nost
kli ca la po taki uredi
tvi. Na čr te iz leta
1960/1961 je bilo
tre ba ure sni či ti – za
to so go vo ri li vsi pamet
ni raz lo gi.
Fi nanč no po slo vanje
bol ni šni ce je
bilo za ra di raz dvoje
no sti ob jek tov
na obeh bre go vih
Krke moč no obre me nje no. Stro kov no
ško do de set let ja na dva dela raz bi te
bol ni šni ce so naj bolj ob ču ti li zdravstve
ni de lav ci, saj so ime li za ra di nje veli
ko več dela, skr bi in do dat nih re snih
od go vor no sti.
Do gra di tev dru ge faze iz grad nje bol ni šnice
zato ni bila ne zao kro že na in ne do konča
na. Več o teh pe re čih vpra ša njih, o novi
ku hi nji, po ve ča ni pral ni ci, trans for ma tor ski
po sta ji in to plar ni ter raz šir je ni či stil ni napra
vi in še o čem si bomo og le da li v pri hodnjem
spre ho du sko zi pre te klost za vo da.
Leta 1972 je Splo šna bol ni šni ca z ne do konča
no do gra di tvi jo dru ge faze os ta la na manj
kot na dru gi tret ji ni pre ho je ne za čr ta ne poti
iz leta 1960/1961.
39

fenomen
Spošto va ni lju bi te lji fe no me nov! Ru brika
se je od pr la v začetku leta 2005 in z
iz je mo dveh izo stan kov za ra di fe no mena
po manj ka nja časa ste lah ko pol na
tri leta sprem lja li, v kako po srečenem
svetu živi mo. A ker se fe no men po manjka
nja časa pri av to ri ci čeda lje bo lje
počuti in ne kaže, da se bo od se lil, se
ru bri ka v red ni ob li ki po slav lja. Fe nome
ni pa os ta ja jo – le od pr te oči mo ra te
ime ti. Za po pot ni co pa ko ri sten nas vet
o me nja vi pers pek tiv.
FENOMEN
DRUGE PLATI
ZGODBE
Vsaka zgod ba ima več pla ti,
kar člo vek rad od mi sli, ker je
tako eno stav ne je. V opo min je
zato raz vil pre cej pre go vo rov
na to temo, a je kma lu raz vil
tudi pre pričanje, da ima od
vseh pla ti pred nost nje go va.
Ne le, da se dru gih ni ko li ne
loti is ka ti sam; tudi noče poslušati,
ka dar mu jih kdo zloži
pred nos in po skuša raz ložiti.
Da pa bi na pod la gi ra zu meva
nja dru ge pla ti spre me nil
svo je mne nje, je prib ližno toli
ko ver jet no kot možnost, da
Ru pla ne koč ne bo več vla di.
Tako je pri krajšan za mno go
re snic, pred vsem pa se red no
za ple ta v pre pi re.
40
Pi še Tina Ci gler
Začne se že v pe skov ni ku,
ko pri div ja mama in te besno
po teg ne ven, ne da bi
jo za ni ma lo, ali se pre tep
mor da ni začel za ra di so sedo
ve ga Bo ja na in ali ima jo
str ga ne hlače mo goče povsem
ra zum ljiv mo tiv. »Nič
mi ne go vo ri!« sikne, in
med tem ko te za ko mo lec
vleče pro ti domu, go dr nja,
da ima ve li ko iz kušenj in ji
pač ni tre ba biti zra ven, da
bi ve de la, kaj se je zgo di lo, in tudi ne potre
bu je al ter na tiv ne raz la ge. Po tem gre
samo še na slabše. Ni vrag, da se člo vek
ne bi nav zel. Zato pra vi lo ma po zab lja, da
je naša real nost je se stav lje na iz v ti stem
tre nut ku nam do seg lji vih in for ma cij ter
naše spo sob no sti, da jih se sta vi mo v smisel
no ce lo to. Se ve da ni ko li ni mamo vseh
in for ma cij, to rej tudi naša real nost ni ko li
ni ob jek tiv no real na. Se pa kljub temu zelo
radi ob našamo, kot da je, ker smo za go tovo
bla go slov lje ni z »naj bolj pra vi mi in forma
ci ja mi«. Naj po na zo rim.
Ti sto ju tro sem dir ja la po Roz ma no vi uli ci,
sil no za do volj na, da sem med »iti z av tom«
ali »iti peš« iz bra la sled nje, kaj ti ko lo na
pločevi ne je na od se ku med Šiško vim bure
kom in knjižnico dožive la in farkt. Pre mika
la se je po tri gra nit ne koc ke na mi nu to
in po na va di v takšnem kao su ni opa zi ti poseb
ne pri jaz no sti. Tisto ju tro ni bilo tako: iz
par kir ne ga bok sa nas pro ti knjižnice se je
v ob tok po skušal spra vi ti nek os ta re li Clio,
kar je pre cej časa tudi da jal ve de ti s prižgani
mi vzvrat ni mi lučmi. Na po sled se ga je
le us mi lil nek Audi v ko lo ni in us ta vil, kar
je voz ni ka Clia tako vzra do sti lo, da mu je v
zah va lo po ma hal in potro bil tut-tut! Ka kih
de set me trov pred mano sta po pločniku
hi te li dve de kle ti. Ce re mo ni ja s Cliom, ki se
je do ga ja la pred mo ji mi očmi, se je to rej doga
ja la za nju ni ma hrb to ma. Ob trob lje nju
sta se malo zdrz ni li, obr ni li pa ne. Voz nik
Clia se je uti ril na vo zišče in za pe ljal pet
gra nit nih kock na prej, ko je ug le dal Peugeo
ta, ki se je prav tako po skušal od par kira
ti. Očitno nav dih njen z ge sto, ki je je bil
prej sam de ležen, je ne mu do ma us ta vil.
Ker Peu geot ni pričako val take us lužno sti,
je še kar stal, zato mu je Clio pri jaz no po trobil
tut-tut. De kle ti pred mano sta to krat se
složno obr ni li: »Mater je en kre ten živčen!«
je gla sno re kla prva, dru ga pa je grdo pogle
da la in za mah ni la pro ti nje mu. Gos pod
Clio je pre se nečeno zi nil …
Vsi tri je smo bili priča isti zgod bi, a je vsak
iz med nas imel svo jo zve ličavno ver zi jo.
Če bi o do god ku po ba ra li de kle ti, je ti sto
ju tro uli co vzne mir jal nek hu pa joči kre ten;
voz nik Clia je pre pričan, kako ne sram na je
mla dež; jaz pa še da nes go vo rim, kako prijaz
ni zna jo biti voz ni ki v pro met nem in farktu
… A me ni nihče vprašal.
Da si rav no se člo ve ku nek je v ma lih možganih
va lja mi sel, da je nje go vo »véde nje« nujno
okr nje no, z njim iz jem no rad po si lju je
oko li co. Vsi os ta li so ome je ni be da ki, ki ne
vi di jo, v kakšni zmo ti živi jo. Takšna drža
one mogoča kul tur no iz me nja vo mnenj,
kar lah ko red no opa zu je mo na se jah parla
men ta, v Tre njih, na splet nih fo ru mih ali
za lo kal ni mi šanki; hkra ti pa one mo goča

šir je nje ob zo rij, kar ni rav no ne kaj, s čimer
bi se lah ko hva lil. Re zul tat je način ko muni
ka ci je, ki mu rečemo »kon struk tiv na
de ba ta« ali »reševa nje sve ta«, iz gle da pa
tako, da vsak goni svo je, do kler vsem ne
po po ka jo žile na vra tu. Nihče za res ne posluša,
kaj drugi go vo ri ali pa pos luša zgolj
zato, da naj de točko, na ka te ri bo opo re kal,
in po tem le še čaka pri me ren tre nu tek, da
vskoči. Niti v sa njah ne po sluša s ci ljem, da
bi ra zu mel, za kaj nas prot nik raz mišlja drugače
in ali ima mor da v čem prav.
A prav spre mem ba pers pek ti ve je ključ do
na pred ka. Vze mi mo vzo rec krvi. S spre minja
njem gle dišča lah ko iz njega iz be za te
mar si kaj. Če ga te sti ra te na vseb nost al kohola,
do bi te re zul tat za vseb nost al ko ho la
– ne pa tudi za ho le ste rol, he mo glo bin,
aids, tu ber ku lo zo... Da bi ugo to vi li, s čim
vse je kri okužena, je tre ba vsa kič za me njati
pers pek ti vo, po goj pa je po sedova nje
čim širšega na bo ra raz ličnih in for ma cij in
čim bolj raz no li kih mnenj. Da z raz no li kostjo
mnenj ni nič na ro be, pa je ugo tav ljal že
Mark Twain: »Raz lična mne nja so ti sta, ki
sploh omo gočajo konj ske dir ke.«
Pa srečno!
Novo leto je nez na nec, prav lepo ga bo spoz na ti,
mu zau pa ti, pa ven dar ne pre več pri ča ko va ti.
Sta ro leto je mi ni lo, ne ozi raj se na zaj,
no ve ga pa ne pri ga njaj, pre se ne ti ti se daj.
Ve sel Bo žič,
ter sreč no v letu 2009,
vam že li ko lek tiv Pljuč ne ga od del ka
Naj Vam novo leto
na klo ni sre čo,
da bo ste
spoz na va li lju di
do brih mi sli,
do živ lja li ve se lje v
druž bi so de lav cev
ter spre je li mir
iz sti ska
pri ja telj ske roke.
Sre ča je kdor
ver ja me v sre čo.
Ver je mi te v svo jo.
Z upa njem in
zau pa njem v novo
leto 2009.
TO VAM VSEM SKUPAJ ŽELI
KOLEKTIV SLUŽBE
ZA ČIŠČENJE,
TRANSPORT IN KURIRSKA
DELA
Živ lje nje je
po to va nje,
za ka te re ga nih če
ne dobi
zem lje vi da.
Vsak do po tu je po
svo je in si spro ti
ri še svoj
zem lje vid.
Vsa ka ris ba je
nov sme ro kaz
za vse,
ki ho di mo po
ču do vi tih po teh
živ lje nja.
2009 naj bo pot
do bre vo lje,
lju bez ni in
zdrav ja.
Ko lek tiv
oče sne ga od del ka
41

kulturne drobtinice
Be se di lo T.G., sli ke Rudi Vla šič
Napovedovalska para Toni Gašperič - Renata Mikec in Jasna Kuljaj - Robi Erjavec
sta več kot dobro opravila svojo nalogo. Vsi štirje so bili duhoviti, sproščeni,
obvladovali so sceno: Renata in Toni na levem odru, Jasna in Robi na desnem.
HUMANITARNI KONCERT
POGLEJ ME
Ve li ko šte vi lo na sto pa jo čih,
ki so se od po ve da li celo
po vra či lu pot nih stroš kov.
Brez plač na dvo ra na, od lič na
me dij ska pod po ra. Za do voljni
or ga ni za tor ji, gle dal ci in
iz va jal ci. Po dob na pri re di tev
bo tudi fe bruar ja, sreds tva
pa bodo na po seb nem ra čuni
zbi ra li do 10. mar ca 2009.
Hu ma ni tar nost na tej in oni
stra ni Gor jan cev ni praz na
be se da. Naj so dob nej ši mamo
graf bo skraj šal ča kal ne
dobe in tako re šil mar si ka tero
živ lje nje.
No vo meš ko druš tvo Ju li ja, na če lu ka te re ga sto ji Ja sna Šin ko vec,
je pri pra vi lo v če tr tek, 20. no vem bra, v šport ni dvo ra ni Leo na
Štu klja v No vem me stu ve lik hu ma ni tar ni kon cert, ki si ga je og le da lo
več kot 2300 lju di. Vsi na sto pa jo či so se od po ve da li ho no rar jem, da
bi zbra li čim več de nar ja za pre po treb ni mamograf za Zdravs tve ni
dom Novo me sto. Na sto pi li so: Man ca Iz maj lo va, Lado Le sko var,
Sta ri bas, Vili Re snik, An sam bel To ni ja Ver der ber ja, Ska ter, Ire na Tratnik,
Pop De sign, To kac, Rock’n’band, Kri sti na, De Žur, A je to, Ma ri jan
No vi na, Duo At lan tix, Zla ti muzikan ti, Mar ko Vo zelj, 4Play, Da vor
Bor no, Stiš ki kvar tet, Elda Vi ler, Eroi ca in Alen ka Go tar. Pri re di tev sta
po ve zo va la vo di telj ska para Re na ta Mi kec in Toni Gaš pe rič ter Ja sna
Ku ljaj in Robi Er ja vec. Po za mi sli sce na ri sta To ni ja Gaš pe ri ča sta bila
po stav lje na v dvo ra ni, Šol ski cen ter ni za ra ču nal na jem ni ne, kar dva
odra, tako da je kon cert po te kal brez od mo rov, a je vsee no tra jal debe
le tri ure. Nad spek ta klom so bili gle dal ci nav du še ni, or ga ni za tor ji,
ki pri prav lja jo po dob no pred sta vo fe bruar ja, pa tudi. Sreds tva, gre
Dolenjsko belokranjska naveza, ki sliši na ime Zlati muzikanti,
je ogrela več kot dva tisoč glavo množico s pesmijo
Po mivki sidišala, avtorjev Marka Pezdirca in Tonija
Gašperiča.
Po končanem koncertu
je bila Jasna Šinkovec,
predsednica novomeškega
društva Julija, ki je
s pomočjo številnih
prijateljev pripravilo
odmevni in uspešni
koncert, vidno ganjena
nad veliko pripravljenost
ljudi pomagati. Zadovoljna
pa je bila tudi dr.
Milena Kramar Zupan,
direktorica zdravstvenega
doma Novo mesto, ki bo
dobil v začetku leta 2009
najsodobnejši mamograf
za zgodnje odkrivanja
roka dojk. Stari je že
krepko utrujen.
42

kulturne drobtinice
za 250.000 evrov, bodo zbi ra li do 10. mar ca, ko naj bi
tudi ku pi li pre po treb no naj so dob nej šo apa ra tu ro za
zgod njo od kri va nje raka na doj kah. Do zdaj se je zbralo
na ra ču nu že čez 100. 000 evrov. De nar na ka zu je jo
tako po sa mez ni ki kot tudi pod jet ja in pod jet ni ki, zato
je upa ti, da bo ak ci ja zbi ra nja de nar ja us pe šno za ključe
na do ma te rin ske ga dne leta 2009.
Irena Tratnik Dosso, povratnica na slovensko glasbeno sceno, je zapela
Žalostni tango, najnovejšo pesem, s katero namerava osvojiti slovenske
poslušalce. Toni Verderber pa je zaigral in zapel s svojimi fanti darovalca,
pesem, ki jo je napisal Toni Gašperič. Posvetil jo je neznanemu darovalcu
ledvice, ki mu je pred sedmimi leti, ko so mu je vsadili, krepko spremenila
življenje. Pesem so fantje iz Starega trga prvič izvedli na velikem humanitarnem
koncertu dializa 2000, ki ga je Gašperič s pomočjo Rudija Vlašiča
in posameznih članov Društva ledvičnih bolnikov Dolenjske pripravil v
dvorani Leona Štuklja. Z njim so opozorili na nevzdržne razmere v kletnih
prostorih dialize, kar je pripomoglo, da so odgovorni ukrepali in so dobili
bolniki s končno odpovedjo ledvic nove, svetle in lepe prostore.
Tokac - pevec skupine DAN D
je navdušil z odlično odpeto
balado. Vsi nastopajoči so
bili deležni spontanih in
dolgih aplavzov.
NOVOLETNO VOŠČILO
Pa smo spet na kon cu leta, pa spet gle da mo na zaj, pa spet pi še mo poro či la,
pa spet ana li zi ra mo, se šte va mo in ugo tav lja mo.
Da, še ved no smo v ti sti lepi ru me ni stav bi, ob pre le pi Krki. Da, še ved no
nas je pre ma lo. Da, še ved no se tru di mo po naj bolj ših mo čeh in da, še ved no
UPAMO. Upa nje so nam po tr di li pod pi sa ni za čet ki os nut kov no vo grad nje.
Po ča kaj mo, da bomo to res vi de li !
Ko po gle da mo na zaj, na leto, ki se iz te ka ugo tav lja mo, da smo po nov no
opra vi li svo je delo do bro, ka ko vost no, po pri ča ko va njih. In to še ved no s
po lo vič no za sed bo zdrav ni kov, DMS in ad mi ni stra tork.
Za po sle ni vseh rav ni smo se po nov no iz ka za li in kljub vse mu sle di li svo ji
ve sti in de la li v prvi vr sti za do bro na ših pa cien tov.
Naj več je bo gas tvo vsa ke or ga ni za ci je smo ljud je. In rav no za ra di tega si za
pri hod nje leto lah ko za že li mo le, da bi od no si med nami os ta li oz. se po pravi
li na ti sto ra ven, ko bi vsak sle her ni za po sle ni pri ha jal na delo z ve se ljem,
z op ti miz mom, z vo ljo do dela,…pa če prav še ved no samo na sta ro in ter no.
Na ti sto in ter no, kjer vsi dr ži mo sku paj, kjer smo vsi eno, kjer ni pro sto ra
za kri ti zi ra nje, za ti ra nje, pod ce nje va nje.
Vsem de lav cem SB NM in zu na njim so de lav cem se zah va lju je mo za us pe šno
so de lo va nje v le toš njem letu, z že ljo po na dalj njem us pe šnem so de lo va nju
v na sled njem.
Vsem so de lav kam in so de lav cem in ter ne ga od del ka in va šim najbliž jim in
se ve da vsem na šim so de lav cem os ta lih od del kov in služb SB NM, že li mo
mir ne in pri jet ne bo žič ne praz ni ke ter ve li ko sre če, zdrav ja in ve se lja v privat
nem in služ be nem živ lje nju v no vem letu 2009.
V teh dneh,
ko vsem se kam mudi,
ko nas že praz ni ki po di jo,
iz be ri tak šne si poti,
ki pra ve se sme ri dr ži jo!
Naj vo di jo te med lju di,
ki te z do bro to bo ga ti jo,
pri jaz ne nji ho ve oči
pa od lju bez ni se is kri jo!
prim.Ra fael Kapš, pred stoj nik in ter ne ga od del ka
Ma ri na Ko kalj, glav na se stra in ter ne ga od del ka
Alen ka An dol šek , stro kov na so de lav ka
43

kulturne drobtinice
Ali dati klo šar ju evro?
Prof. dr. Miro Ce rar, miro.ce rar @pf.uni-lj.si
To krat kot ko lum no ob jav ljam pris pe vek, ki je bil le tos ok to bra že ob jav ljen v poseb
ni pub li ka ci ji, iz da ni ob dne vih slo ven skih prav ni kov. Raz log za ta »po na tis«
je de lo ma v tem, da sem te dni v pre cejš nji sti ski s ča som, de lo ma pa gre tudi
za to, da dom ne vam, da ga ver jet no mno gi obi sko val ci te splet ne stra ni še ni ste
pre bra li in vam ga zato na me njam v pre mi slek.
Ko sem v pre te klih le tih ho dil po ljub ljanskih
ali ka te rih dru gih mest nih uli cah (tudi
v tu ji ni) sem se, tako kot mar sik do, po gosto
spraše val, kako naj se ve dem do klo šarjev
ozi ro ma be ra čev, ki so me na uli ci prosi
li za de nar. En krat sem se po ču til do bro,
ko sem jim kaj ma le ga dal. Dru gič me je
ob mi sli, da si bo be rač za ta de nar ku pil alko
hol, ci ga re te ali dru gač no dro go, pre plavil
ne kak šen ne pri je ten ob ču tek z mi sli jo,
da bi, če bi mu dal de nar, pod pi ral sla be
na me ne in le no bo. Spet tret jič sem ne kako
ču til, da sem kri vi čen, saj (lah ko) dam
le enim, ne pa vsem itd. Skrat ka, ved no so
bila v zve zi s tem vpra ša nja, dvo mi, ne mir.
Tudi ko sem se s kom o tem po go var jal, poslu
šal tak šna in dru gač na raz miš lja nja in
nas ve te, sem ved no ču til, da me no be na
(ra zum ska) raz la ga ne ka ko ne uspe pri pelja
ti do pra ve ga od go vo ra.
Po tem sem ne ke ga dne do jel, da je vse
sku paj zelo eno stav no. In da se dá celo
ne ka ko raz lo ži ti. Če prav je ra zum v za devah
srca ne mo čen, nuj no po tre bu je mo
obo je. Stva ri je tre ba tudi ra zu me ti, jih
zna ti po ja sni ti, sebi in dru gim. Se ve da je
tre ba tak šno raz la go ob ču ti ti, kaj ti si cer
os ta ne zgolj in te lek tual no praz na. Toda
brez in te lektual ne raz la ge je tudi srce slepo
in lah ko z naj bolj šim na me nom rav na
na ro be.
Mo re bi ti že poz na te pre tres lji vo zgod bo o
člo ve ku, ki je v div jem voj nem ča su sku paj
z dru gi mi ujet ni ki ča kal v vr sti na na glo usmr
ti tev, se ve da brez kak šne ga pred hod nega
prav ne ga po stop ka, pri če mer pa je uspel
ene mu od krv ni kov pri šep ni ti ne ka ko
ta ko le: »Pro sim te, pu sti me ži ve ti. Tebi to
ne po me ni sko raj nič, meni pa ogrom no.«
Krv ni ka se je ta mi sel do tak ni la in pu stil
ga je ži ve ti (os ta li so bili po bi ti).
44
Po sku si mo o be ra čih in nas ploh ubo gih
lju deh (tudi mi sami smo v kak šnih lastno
stih za go to vo zelo ubo gi) mi sli ti na način,
na ka te re ga nas na pe lju je na ve de na
zgod ba. Mi sli mo zgolj pre pro sto: »Kaj mi
po me ni, če ne ko mu na klo nim mal ce ča sa,
na smeh, pri jaz no be se do ali na vse zad nje
celo kak šen evro?« In nato po mi sli mo, kaj
to (lah ko) v tem tre nut ku po me ni tej osebi.
Ne raz miš ljaj mo o vzro kih, po sle di cah,
stran skih učin kih in po dob nem, pač pa le
o tem go lem, eno stav nem, v re sni ci nadvse
nez nat nem de ja nju, ko tako ne ko mu
na klo ni mo del ček sebe.
Pre den na da lju jem, naj do dam še ne kaj,
da ne bo nes po ra zu ma. Tu ne go vo rim
o kak šni ve li ki do bro del no sti, pač pa le
o drob nih po zor no stih, ki jih lah ko vsaj
ob ča sno na me ni mo so lju dem. Pred vsem
tudi ne go vo rim o svo ji do bro del no sti,
kaj ti po tem bi mo ral go vo ri ti pred vsem
o tem, kako pre ma lo jo je. Last na do brodel
nost, ka kor ko li jo že ra zu me mo, je pač
ne kaj, kar poč ne mo ali ne poč ne mo. Če
zač ne mo o njej kon kret no go vo ri ti, jo razgla
ša ti dru gim in sve tu, po tem to ni več
to, pač pa gre le še za us tvar ja nje ne ke ga
vi de za, ki godi na še mu (se bič ne mu) egu.
Tu bom zato raje go vo ril le na splo šno
in pred vsem o drob nih re čeh, ki no si jo v
sebi tako do bro kot sla bo, ven dar pa so
za vse nas po mem bne, tako za iz bolj šanje
skup ne ga bi va nja kot za naš oseb ni
samora zvoj.
Po sku si mo to rej zdaj z raz miš lja njem o
tem, ali dati klo šar ju (be ra ču) evro. Po glejmo
si ne kaj mi sli na to temo.
Pr vič, kot sem že de jal, klo šar ju ne damo
evra, ker si mi sli mo (in v tem je celo naš
do ber na men), da ga bo po ra bil za al kohol
ali ka te ro dru go zdrav ju ško dlji vo substan
co. Toda ali smo mi res to li ko bolj ši?
Ali ne tro ši mar sik do iz med nas kar ve li ko
de nar ja za ško dlji ve sub stan ce in na va de
ter ali v pe ha nju za de nar ne ži vi mo tako
stre sno, da nam to (vča sih še hi tre je kot
klo šar ju) uni ču je zdrav je? Se ve da ima na
nek na čin prav vsak do, ki re če, da je tre ba
be ra ču ku pi ti kak šno zdra vo hra no, ne pa
dati de nar ja, ki ga bo po ra bil npr. (tudi) za
vino. Toda on po tre bu je tudi vino. Tako
kot tudi kdo drug, ki ni be rač. Po dob no
kot npr. nek do tret ji po tre bu je ve li ko dela
(t.i. de lo ho li zem) ali ve li ko ob la sti (vzvi šeno
sti, aro gan ce ipd.). Vse to so ško dlji ve
stva ri. Nek di rek tor ali po li tik lah ko z nezdra
vim, ne po šte nim ali zlob nim de lo vanjem
pri za de ne bis tve no več lju di kot pa
kak šen be rač. Ob sta ja tudi mož nost, da
bo be rač že v tem svo jem (klo šar skem)
živ lje nju spoz nal, da mu pre več al ko hola
ško du je in se ga bo od va dil. Mor da se
ga tudi ne bo. Toda ali ni smo ne ka ko vsi
ljud je tak šni? Vpra šaj mo se, ko li ko ča sa
po ra bi mo, da se od va di mo neke sla be in
ško dlji ve na va de. Ali smo se je spo sob ni
od va di ti ta krat, ko nam to sve tu je jo dru gi,
ali mo ra mo ne ka ko do ča ka ti (svoj) pra vi
tre nu tek, svo je pra vo (malo) spoz na nje?
Dru gič, klo šar ju ne damo evra, ker je nadle
žen. Rine v nas, pros ja či, zah te va. Včasih
je celo ne sra men. Še po se bej, če ne
dobi evra. Vča sih je celo neh va le žen, če
ne dobi ce le ga evra. Priz nam, zo pr no in
od bi ja jo če. Toda ali smo mi kaj dru gač ni?
Kaj sto ri mo, če ima mo (po na ši oce ni) premajh
no pla čo, pre ni zek po lo žaj v služ bi,
pre ma lo po zor no sti s stra ni še fa ali partner
ja, pre po ča sno po strež bo v re sta vra ci ji
ali ban ki? Ali ne ner ga mo, oprav lja mo in
se pri to žu je mo? Kaj sto ri mo, če ne do bimo
ne če sa, kar si ta hip moč no že li mo ali
(po na ši oce ni) po tre bu je mo? Ali smo na-

kulturne drobtinice
sme ja ni, pri jaz ni in do bri do ti stih, ki nam
no če jo po ma ga ti? Huj ši je prob lem, bolj
po sta ja mo ne po sred ni v svo jih zah te vah.
In kako se od zi va mo na neh va lež nost s
stra ni dru gih, npr. na ših otrok. Ali jim kar
ta koj pre ne ha mo ku po va ti stva ri? Kako
se od zi va mo na neh va lež nost na ših po liti
kov, di rek tor jev, še fov in so de lav cev v
služ bi? Ali ni smo na njih vča sih upra vi čeno
še bolj jez ni kot na be ra če? Tako kot
so mno gi ljud je iz zmot nih ali ute me ljenih
raz lo gov jez ni na prav ni ke. Ali je torej
opi sa no rav na nje be ra čev, če prav je
za mi moi doče ne pri jet no, res ne kaj tako
ne na vad ne ga in ob so ja nja vred no? Ali
ni celo bis tve no bolj po šte no od na še ga
oprav lja nja za hrb tom?
Tret jič, klo šar ju ne damo evra, ker me nimo,
da la že, da se pre tvar ja. Res je, so klošar
ji, ki s pros ja če njem do bi jo več evrov,
kot jih dobi v is tem ča su kak šen sla bo
pla ča ni de la vec ali de lav ka v to var ni ali
kje drug je. Tak šen klo šar se to rej neu pra viče
no »dela re ve ža«. Sko raj pre pri ča ni smo
tudi, da nam klo šar po go sto la že, če pro si
de nar ja za kruh, saj si mi sli mo, da ga bo
po ra bil za kaj dru ge ga (zelo po dob no je
npr. z rom ski mi in dru gim be ra či, kjer se
nam vča sih še po se bej upi ra, ko se za namen
pros ja če nja upo rab lja jo ali zlo rab ljajo
otro ci). Dr ži, tak šne la ži – ko li kor so pač
pri sot ne – niso do bre. Gre za ne po šte nost,
pre va ro. Toda po mu di mo se spet pri drugih
lju deh, tudi pri nas sa mih. Ali se vam
ne zdi, da nas la ži in pre va re kak šnih di rektor
jev teh ali onih pod je tij in bank, ali pa
vlad nih in dru gih po li ti kov in ne na zad nje
– upam, da vas ne bom pre več vzne mi ril
– tudi ka kih prav ni kov, zdrav ni kov, uči teljev
itd. sta ne jo bis tve no več od la ži tega
ali one ga be ra ča? Samo po mi sli te, kako
se po go sto ne pri mer no tro ši (naš) dav kopla
če val ski de nar, ali pa, kako po ne kod
de lo da jal ci iz ko riš ča jo de lav ce (tole slednje
res spo mi nja na nek da nji mark si stič ni
re per toar, am pak, kar je res, je res). Če bi
re snič no ve de li, kako tak šno ne po šte no
rav na nje ško di tem (in vsem) lju dem samim,
bi se nam ver jet no klo šar ji zde li že
sko raj kot an ge li. In po tem naj se še je zimo
na »laž ni ve« klo šar je?
Če tr tič, za klo šar je in be ra če me ni mo, da
so le nu hi (brez del ne ži). Za kaj le po sto pajo
in pros ja či jo? To li ko laž jih ali celo tež jih
del bi lah ko po sto ri li, po ma ga li skup no sti
in dru gim lju dem (npr. sta rej šim). Res je,
da tu in tam klo šar ji tudi kaj (ko rist ne ga)
de la jo, da npr. iz da ja jo svoj ča so pis (»Kra lji
uli ce«), da se ob ča sno ne ka te ri or ga ni zira
no uk var ja jo s špor tom – in vsak, ki jim
pri tem po ma ga, dela do bro delo. Am pak
os ta ni mo pri ti stih klo šar jih ozi ro ma bera
čih, ki zgolj po sto pa jo in pros ja či jo. To,
da skup no ali po sa mič no po svo je »fi lozo
fi ra jo« jim ne šte je mo v do bro, ker ne
ver ja me mo, da s tem us tvar ja jo kak šno poseb
no do da no vred nost. No, v prejš njem
si ste mu smo mno ge »fi lo zo fe« in dru ge
in te lek tual ce de set let ja so lid no pla če va li
tudi za vse ti sto, kar zdaj oz na ču je mo za
to ta li tar no, za vrž no, ne hu ma no ipd. Pa pusti
mo po li ti ko in evre, ki jih tam ne ka te ri
me če jo stran. Po za bi mo tudi na vse ti ste
majh ne ali ve li ke le nu he, ki v raz nih službah
vsak me sec do bi jo (do bro) pla čo tudi
za ne de lo ozi ro ma le nar je nje. Pu sti mo pri
miru celo ti ste, za ka te re bi bilo bo lje, da
ne bi de la li nič, kot pa, da s svo jo gra bež ljivost
jo ali nez na njem de la jo ve li ko ško do
(dr ža vi, gos po dars tvu itd.) – za to, da bi
dali mir, bi se jim spla ča lo celo kaj pla čati.
Pu sti mo na vse zad nje pri miru tudi nas
same, ki bi lah ko mar sik daj de la li kaj bistve
no pa met nej še ga in ko rist nej še ga od
tega, kar več krat poč ne mo. Pu sti mo vse
to. Vr ni mo se h klo šar jem in re ci mo kar direkt
no, da so to za bu šan ti, le nu hi, ble fer ji,
ne ko rist ne ži in še kaj po dob ne ga. No, in
kaj zdaj? Ali zato se daj klo šar ju ne bomo
dali evra? Ene ga evra? Ob vseh taj fu nih,
zi dar jih, rup ljih, vi har jih, ka li me ro tih, barbi
kah, go lobč kih, rjavč kih, play bo yih, missi
cah, ve li kih bra tih in po dob nih zvez dah,
ki jim, že samo s tem, da jih ima mo, na meni
mo mi li jo ne evrov in svo jih živ cev.
Pe tič, klo šar ju ne damo evra, ker me ni mo,
da bi se bilo z njim pra vil ne je po go vo ri ti,
ga po du či ti o tem, kako si mor da lah ko izbolj
ša živ lje nje ipd. De nar pač ni vse. Klo šar
rabi še bolj kot de nar to plo be se do, ra zume
va nje, mor da kak šen do ber nas vet ali
mi sel. No, se ve da rabi tudi de nar, am pak,
kot re če no, de nar ni vse (ra zen se ve da, če
gre za de do va nja, od škod ni ne, del ni ce, plače
ipd.). Še po se bej se nam vča sih – se ve da
pred vsem ob klo šar ju (pri last nih otro cih
tega po go sto celo ne opa zi mo) – zdi nepri
mer no, da bi mu dali de nar zgolj za ra di
sla be ve sti, ker si pač no če mo ali ne more
mo vze ti ča sa zanj (da bi ga po ma ga li
ob le či, na hra ni ti, da bi z njim po kle pe ta li
ipd.). Vse to dr ži. Toda ker ni smo po pol ni
in ker iz teh ali onih raz lo gov pra vi lo ma ne
zmo re mo po se bej skr be ti še za klo šar je, se
lah ko mir no vpra ša mo, ali ni po tem bo lje,
da jim vsee no damo vsaj kak šen evro.
45

kulturne drobtinice
Še stič, klo šar ju ne damo evra, da ne bi bili
kri vič ni. Klo šar jev in nas ploh be ra čev je
ve li ko, žal celo ved no več. Če dam le enemu,
je to ne po šte no do dru ge ga. Vsem
ne mo rem dati, zato raje ne dam ni ko mur
in na če lu ena ko sti je za do vo lje no. Toda
med vsem in nič je še mar si kaj vmes. Saj
ni ko li ne dobi vsak ni če sar od vseh. Po misli
mo, kako vča sih ne ko ga ob da ri mo in
kako smo sami po go sto ob dar je ni, ne da
bi mo gli toč no ti sti ose bi ali ona nam to
ka dar ko li v tem živ lje nju ne po sred no povr
ni ti. Ven dar je to le na še po vr šin sko do-
je ma nje. V re sni ci smo vsi po ve za ni, zato
se na še po ve za ve tke jo tudi z ne šte ti mi
ne vid ni mi tki vi. Ali to rej ni bo lje, da temu
ali one mu klo šar ju vsaj ob ča sno na me nimo
kak šen evro? Ka te re mu dru ge mu ga
bo pa kdo dru gi.
Ali to rej dati klo šar ju evro? Se ve da ne vsak
dan ali ved no, ko ga sre ča mo, pač pa vsaj
tu in tam? Ta krat, ko ne ka ko pri de mo tudi
mi »na vr sto«, da po ka že mo vsaj malo tovrst
ne po zor no sti? Lah ko, da se vam zdi
to že dol go ja sno ali sa mou mev no in vas
ta pris pe vek le dol go ča si. Lah ko pa, da
vas zgor nje mi sli v to niso pre pri ča le. In
če vas v to mo re bi ti ne uspe pre pri ča ti
krš čan ski, bu di stič ni, is lam ski ali kak drug
av ten tič ni re li gioz ni nauk, ki uči, da je treba
po ma ga ti bliž nje mu, in si cer ne gle de
na to, kdo in kak šen je, po tem pred la gam,
da po mi sli te in sku ša te no tra nje ob ču ti ti tisto
zgod bo, ki sem jo na ve del na za čet ku.
Zgod bo o člo ve ku, ki je ča kal na smrt in o
zanj mi lost nem krv ni ku. Ta krat ka zgod ba
je na mreč več kot do volj. Vse os ta le be sede
sem pač pre lil na pa pir za ra di moje in
na še skup ne pri va je no sti, da upo rab lja mo
ve li ko be sed. Ker se nam tako zdi, da pove
mo več in bo lje. Ker se ne za ve da mo,
da bi mo ra li bis tve no več ča sa na me ni ti
opa zo va nju, miš lje nju in ob ču te nju lju di
in nas ploh sve ta oko li nas. In ob tem se
je ver jet no tre ba spom ni ti tudi ti stih modrih
mi sli, ki uči jo, da sta od puš ča nje in
so čut je bolj ši od vse ga os ta le ga. Tudi če
jih »za gre ši mo v zmo ti«.
Še ne kaj. Či sto za ko nec. Pa saj ste že sami
ugo to vi li. Na mreč to, da pri ču jo či pris pevek
v re sni ci sploh ne go vo ri o klo šar jih.
Niti o evrih. Go vo ri o nas.
Vir: splet ne stra ni IUS SOFTWARE – Ius ko lum na
http://www.ius-soft wa re.si/No vi ce/pri kaz_Cla nek.
asp?id=39615&Skat la=17
Po nov no luč ke bomo zdaj priž ga li,
se spom ni li pre te klih dni, vse sla bo bomo po za bi li,
za pom ni li vse do bre si stva ri.
Zato zdaj se zi mo si v roke, za zri mo si v oči,
za že li mo si sre če, zdrav ja v letu, ki kma lu se rodi.
Ko se priž ge jo praz nič ne lu či
sre di bele, mrz le zime, pri ja teljs tvo ogre je nam dla ni
in že lje vzpne se iz srca v vi ši ne.
Vse kar je sla bo, z no vim le tom naj zble di!
Vse kar je do bro, naj za ve ko maj os ta ne!
Vse kar je lepo, naj ra ste in cve ti!
Ve se le bo žič ne
praz ni ke in
sreč no 2009
Druš tvo kro nič nih
led vič nih bol ni kov Do lenj ske
46

kulturne drobtinice
O PAPIGI, KI NI
SPREGOVORILA NITI BESEDE
(Od lo mek iz knji ge, ki jo je iz dal Toni Gaš pe rič le tos novem
bra. V njej so opi sa ne pri go de in nez go de tete Mare,
dol go let ne To ni je ve sprem lje val ke na ra dij ski, pred leti
tudi te le vi zij ski od da ji Ve se li to bo gan. Ob pre bi ra nju knjige
se bo mar sik do spom nil še dru gih li kov, kot so: rav natelj
Kred nik, tr šica Anč ka, Flo ki, sr ček, so sed Nace…
Bra nje, ki nas bo vr ni lo v pre te klost, ko še
ni smo poz na li elek tron ske po šte, pre nosnih
te le fo nov, celo ra dij ski spre jem ni ki
so bili bolj red ki, da o te le vi zi ji sploh ne
iz gub lja mo be sed. A je bilo vsee no lepo.
Mor da pa prav zato).
To je bila za res ek stra pa pi ga; bila je majh na in živih
barv, s čud nim klju nom. Teta Mara jo je ku pila
od ne ke ga mo ža kar ja, ki se je po leg s pro da jo
pa pig uk var jal še s sli kars tvom. Ri sal je pa stirč ke
in ovce na ze le nih trav ni kih, pa zi da ni ce, po to ke
in je zer ca z vi la mi. Ljud je so mno žič no ku po va li
nje go ve ris be, jaz pa sem se spom nil na nje, ko
sem za gle dal pa pi go. Na sebi je ime la na tan ko
ena ke bar ve, kot so se po jav lja le na po cu kra nih
po do bi cah. Teta Mara je bila vsa iz sebe, ko je
obe si la pa pi go nad šte dil nik, in jo pri če la uči ti,
naj re če do ber dan. Pa pi ga jo je de be lo gle da la
in ni od pr la klju na.
Ko je teta Mara za ku ri la v šte dil ni ku, je pa pi gi odpa
del kljun in pri svo jem spri če va lu pri se žem,
da je bil iz vo ska.
“Ubo ga papiga, kljun ček ji je od pa del,” je vzdiho
va la moja teta in zah te va la, naj sko čim po
ži vi noz drav ni ka.
“Ni ka mor ne grem, saj je tako ve li ko lep ša, papi
ga!”
Teta Mara se je po to la ži la in cele dne ve po navlja
la: do ber dan. Pa pi ga pa se ni zme ni la za njo,
le kdaj pa kdaj je od pr la kljun ček in iz pu sti la
svoj čiv – čiv.
“Mo go če ji ne pri ja to plo ta šte dil ni ka? Daj va
jo na bal kon!”
Klet ko sva od ne sla na bal kon in pa pi ga je zaži
ve la.
“No, reci: do ber dan. Do ber dan. Do ber dan!”
“Čiv – čiv!”
“Do ber dan!”
“Čiv – čiv!”
“Do ber dan, tr mi ca mala!”
“Čiv – čiv!”
“Ne, čiv – čiv, mar več: do ber dan!”
Ti ši na.
“Aha, zdaj pa bo!”
Ti ši na.
“Daj, reci že ven dar: do-ber da a aan!”
“Či i iiv – či i i iiv!”
“Do ber dan šo la” se je vle kla vse do ta krat,
do kler ni neko noč de že va lo. Zju traj je teta
pog le da la v klet ko in sko raj omed le la.
“Nek do nama je ubil pa pi go, klet ka je vsa
kr va va!” mi je priš la po ve dat k po ste lji in debe
le sol ze so ji te kle po li cih.
Vstal sem in šel na bal kon. Klet ka je bila res
vsa rde ča, a ne od krvi, tem več od bar ve. Po
klet ki pa je ve se lo ska kal vra bec. Od pr la sva
klet ko in ptič je z gla snim čiv – čiv iz gi nil za
hi šo v svo bo do.
“Do bro naju je na plah tal, pre va rant pre varant
ski! Pre bar va ne ga vrab ca sem uči la govo
ri ti! Če kdo to zve, umrem od sra mu!”
Od tega ne lju be ga do god ka se s teto Maro
na me sto z do ber dan poz drav lja va s čiv
– čiv.
47

kulturne drobtinice
Ma tej Koc jan čič
ŽIVELA RECESIJA!!!
Kljub temu, da se po let je ni še niti za če lo, se je zima ne za drž no
bli ža la. Ka za lec na ci ster ni ku ril ne ga olja je po ča si za čel si li ti
v ho ri zon ta lo, neki čr ni »No stra da mus« pa je prejš nji ve čer na
kon fe ren ci naft nih pre ro kov izu stil, da se bo naf ta v krat kem
po dra ži la na 200 do lar jev, kar je v tre nut ku ceno dvig ni lo za
no vih 5 do lar jev, tako da je po nov no do se gla naj viš jo ra ven v
zgo do vi ni. Na kriz nem ple nu mu se je se stal dru žin ski od bor za
ku ril no olje in od lo čil, da se kljub sla bim obe tom na kup od lo ži
še za kak šen me sec. Bin go!!!
Bili smo sre di ko njunk tu re. Vsak obisk
ben cin ske čr pal ke je po stal po greb ni
spre vod za iz dat no ko li či no de nar jev.
Dra ži lo se je meso, mle ko, ma ka ro ni,
kruh, in prav vsi so se iz go var ja li na
cene naf te. Infla ci ja je za če la do se ga ti
An dre je vo šte vi lo, am pak s tem smo
se obre me nje va li zgolj ti sti, ki de nar
za prav lja mo za pre ži vet je. Oni dru gi,
ki ga pre je ma jo in iz nje ga us tvar ja jo
gro mo zan ske do bič ke, so se s svo jim
zla ga no za skrb lje nim obra zom zgolj
en krat na me sec po ja vi li na te le vi zi ji,
kjer so is ka li opra vi či la za nove dvige
cen, brez ka te rih ni ka kor ne bodo
mo gli po tro ji ti re kord ne ga do bič ka iz
lan ske ga leta. Po dru gi stra ni se je mini
ster z naj bolj šim erek til nim sta njem
la siš ča znal poh va li ti, da je gos po darska
rast naj viš ja do se daj. Stvar je bila
ja sna: gos po dar ska rast je vi so ka, dobič
ki so vi so ki, del ni ce ra ste jo, na grade
upra vam in nad zor nim sve tom so
enorm ne in de lav cem se bodo pla če
dvig ni le……. Ku ri man di! Teo ri ja dr ži
do zad nje po stav ke, po tem pa se na TV
po ja vi Samo H&M, ki z gla som prav kar
preh la je ne ga pu ra na ob to žu je de lavce,
da ru ši jo slo ven sko gos po dars tvo
in obe nem na vr že, da bi bilo smi sel no
uki ni ti kak šen dela prost dan, za kakšno
uro po dalj ša ti de lav nik in era di cira
ti na do me sti lo za ma li co in pre voz
na delo. Hva la, stric Samo; zo per vsa ko
bo le zen ra ste rož` ca na sve ti.
Mimo nas je šlo ne kaj to plih me se cev,
pre vi ha ri li smo ne kaj vi har jev in do čaka
li je sen. Cene naf te na sve tov nih borzah
so že te kom po let ja za če le pa da ti in
trend se ni obr nil kljub pa nič nim poiz kusom
pov zro či tve umet ne ra sti te ča jev.
Na zad nje se je iz ka za lo, da so ame ri kano
si« ne kaj za brb lja li z ne kak šni mi kre diti
in, glej ga zlom ka, cel svet je za pa del
v re ce si jo. Naen krat je naf ta pad la na
tret ji no svo je prejš nje cene in del ni ce so
do živ lja le gro mo zan ske pad ce. Vrli šentflor
jan ski ka pi ta li sti so na sonč ni stra ni
svo jih mož ga nov ne mu do ma iz ko ri sti li
na sta lo si tua ci jo. Na ce sto so pog na li nekaj
de lav cev, se cme ri li v ekran, kako jim
gre sla bo, in obe nem gro zi li z ma sov nimi
od puš ča nji in ste ča ji, ako si bo še kdo
kdaj do vo lil zah te va ti po šte no pla či lo
za svo je delo. Ne ka te ri, ki so svo je prejšnje
po dra ži tve opra vi če va li z vi so ki mi
ce na mi naf te in su ro vin, pa so se uje li v
last no past in so svo je iz del ke dra ži li še
na prej, to krat do ka za no brez raz lo ga in
s trh li mi ute me lji tva mi. Ne kaj iz del kom
pa je cena ven dar le upad la, ali pa njih
vred nost vsaj ra sla ni, kar je, če vpra ša te
gos po da Grim sa, huda po ce ni tev. Tudi
ben cin se je, kljub temu, da nje ga podalp
ska cena še zda leč ni sle di la sve tovnim
tren dom, ob čut no po ce nil, in pr vič
po dol gem ča su se mi je zgo di lo, da sem
ma tič no to čil ni co za pu stil na sme jan in
celo pro da jal ka se mi je zde la bis tve no
bolj pri jet na kot po prej, ko je od mene
za isto sto ri tev zah te va la tret ji no več mojih
pri ga ra nih sred stev.
Pred krat kim se je na izred no skli ca ni
seji spet se stal od bor za ku ril no olje, ki
je ugo to vil, da je cena ener gen ta pad la
za tret ji no, in je odo bril na kup. Pri šel
je stric s to vor nja kom, na to čil in na ša
ana lit ska služ ba je ugo to vi la, da smo
pri var če va li 300 evrov na ti soč li trov. Za
raz li ko od taj ku nov, oli gar hov, naft nih
mo got cev, bor nih me še tar jev in tur bo
ka pi ta li stov smo to krat mir no spa li mi.
Ži ve la re ce si ja!!!
48

kulturne drobtinice
VSE TO JE NARAVA …
»Vse to je na ra va«, sta svo jo raz sta vo fo to gra fij v
re sta vra ci ji bol ni šni ce poi me no va la San dra Ulčnik
in Mar jan Gru ban. Ot vo ri tev 18. no vem bra
je po nov no do ka za la, da je po stal bol ni šnič ni
raz stav ni pro stor kraj pri jet nih dru ženj za vse, ki
pre poz na va jo le po to v vseh nje nih ob li kah.
San dra Ulčnik in Mar jan Gru ban
Za po seb ni glas be ni uži tek sta s svo ji mi zvoč ni mi sli ka mi iz
na ra ve po skr be la glas be na go sta Ro bert Je re le in Pri mož Malen
šek ozi ro ma CAVEROCK DUO, ki za svoj glas be ni izraz uporab
lja ta in štru ment av stral skih do mo rod cev did ge ri doo in
raz no vrst na tol ka la, od afriš ke ga djem be-ja in juž noa me riške
ga ca jo na, do elek tron ske ga bob na. Glas ba za sed be Ca verock
je ne kaj po seb ne ga, saj so nju ne zvoč ne sli ke us tvar jene
z bar va mi, ki jih za hod na, evrop ska stran, še le spoz na va.
Av tor ja raz sta ve fo to gra fij sta hkra ti tudi moj stra be se de.
Tako v nju nih za pi sih iz ve mo, da je San dra Ulč nik že dolga
leta de jav na na raz lič nih po droč jih – od po kro vi teljs tva,
do bro del no sti in pro sto voljs tva, pa vse do raz lič nih ob lik
de lo va nja na po droč ju umet no sti. Tako se je že pred leti
sez na ni la in nav du ši la nad fo to gra fi jo. Ude le ži la se je ne kate
rih stro kov nih izo bra že vanj, si pri do bi la po treb na zna nja
in iz kuš nje in se pre le vi la v nav du šen ko za fo to gra fi ra nje,
tako do god kov kot šte vil nih, zelo raz lič nih pri zo rov na ra ve.
Prav na tem po droč ju da nes neiz mer no uži va in pri ka že
svo je vi de nje utrin kov, ki jih tudi mi vsak dan opa zu je mo,
ri tem živ lje nja pa nam po na va di ne do vo li, da bi se ob njih
us ta vi li in jih ob ču do va li. Fo to graf ski apa rat je po stal v njenem
živ lje nju stal ni sprem lje va lec vseh do ga janj, po to vanj
in do živ ljanj tre nut kov oko li sebe, ki jih je vred no za be le ži ti
tudi na tak na čin.
Mar ja na Gru ba na je k fo to gra fi ji pri pe lja la bo le zen, ki je
zau sta vi la nje gov zelo pe ster ri tem poslov ne ga živ lje nja.
Na svet in na na ra vo oko li sebe je za čel gle da ti z dru gačni
mi oč mi, pred vsem pa se je nau čil vi de ti vse ti sto, kar je
ne neh no oko li nas, pa nam je za ra di na či na živ lje nja ne pomem
bno ali skri to.
»Če na fo to gra fi jo po vr šno po gle da mo s sta liš ča umet no sti«,
pra vi ta, »bi lah ko re kli, da je za konč ni iz de lek po treb nega
bis tve no manj ča sa in tru da, kot pa za sli kar sko
ali ki par sko umet ni no, za film ski ali gle da liš ki iz delek.
Po dru gi stra ni pa s fo to gra fi jo uja me mo zelo
raz lič na po droč ja, jih zaz na mu je mo in shra ni mo
celo glob lje v spo min, kot to omo go ča jo druga
po droč ja umet no sti.
Po treb no se je nau či ti gle da ti in ra zu me ti
fo to graf ske po snet ke, z vso nji ho vo vrednost
jo, vse bi no, po me nom in tudi spo roči
lom. To je lah ko – če vemo, kaj vi di mo
in kaj nam fo to gra fi ja spo ro ča.
Za raz li ko od dru gih umet niš kih del gre pri
fo to gra fi ji za za pis tre nut ka, ki ni in ne more
biti nik jer in ni ka kor dru ga če za be le žen za
neko svo jo več nost. Prav ta pou da rek je
pri sami fo to gra fi ji ver jet no naj vred nej ši
– za ra di dejs tva, da se vse zgo di v se kun di
in os ta ne ohra nje no za ved no«.
San dra in Mar jan ver ja me ta, da je ti sto,
kar vi di ta in fo to gra fi ra ta, smi sel no predsta
vi ti tudi dru gim, če prav to de jan sko
po me ni raz ga lje nje nju nih ču stev in pogle
dov na svet oko li sebe.
In kaj o nju nem us tvar ja nju me ni jo strokov
nja ki? Ro bert Ko kol iz Foto Asje je
za pi sal:
»Res je! Us tvar ja nje San dre in Mar ja na bi
lah ko ime no va li tudi zas vo je nost ali neke vr ste
49

kulturne drobtinice
strast, ob se de nost, ki je ne pre sta no prisot
na v nju nih mi slih.
Vča sih se po ja vi po vsem v os pred ju njunih
raz miš ljanj, ve li ko krat pa je skri ta in
se do ga ja sko raj po vsem ne za ved no, v
naj bolj skri tih ko tič kih mož ga nov.
Mno go krat se od ne kod pri kra de ob čutek,
da ju je fo to gra fi ja za suž nji la in da
ju ima krep ko v ob la sti.
Pa ne, da bi to li ko fo to gra fi ra la …, nare
di la to li ko fo to gra fij,…. Le ne neh no
raz miš lja nje o njej je tako po go sto in
in ten ziv no…in pa dejs tvo, da foto aparat
ne more več os ta ti sam doma.
To v ve li ki meri ve lja pred vsem za po te panja
v na ra vi…goz do vi, po kra ji ne, mor je,
po sa mez na dre ve sa,… so njun svet. Vanj
ju je ko rak za ne sel pred vsem za ra di nji ju
sa mih, nju na du ša se je tam na po ji la in
nau ži la fan ta zij ter no vih mo či.
Ti sto, kar za do vo lju je San dro in Mar jana
je ne po nov lji vost mo ti va:
samo se kun da je lah ko po treb na, da
se pri zor po pol no ma spre me ni. Sli ka,
ki je vid na v ne kem tre nut ku, se po vsej
ver jet no sti ne bo ni ko li več po no vi la.
Mor da ji bo na prvi po gled zelo po dobna,
toda vsaj ozek pas me glic bo leb del
ma len kost dru ga če, ob lak bo dru ga če
na gu ban, svet lo ba se bo sko zi at mos fero
pre bi la dru ga če obar va na,…son ce,
ki je še vče raj spre je ma lo ra do ži ve zlate
pra me ne, bo po ju tra njem vzho du
po pol no ma ne pre poz nav no ali pa bo
po vsem iz gi ni lo, …, dre vo na ob zor ju
bo po lo mil ve ter, prvi mraz bo uni čil
ču do vi to tek stu ro je sen ske ga list ja in
po do ba ne bo ni ko li več za ži ve la v is tih
ob li kah ...
Ko ti v ne kem tre nut ku uspe za je ti impre
si jo na ra ve, po tem je ta po do ba
edins tve na in ne po nov lji va.
Vsak dan se sre ču je ta z raz no vrst ni mi
pri zo ri … od ču do vi te ga sonč ne ga
vzho da, ki jima voš či do bro ju tro, do
bar vi te ga in s sonč ni mi nit ka mi pre plete
ne ga dne va, ki jima za že li do ber dan,
pa vse do čr ne no či, ki pri na ša kdo ve
kaj…
Uje ti sku ša ta tre nut ke v dne vu, ko lahko
samo re če ta Hva la, hva la, da sva lahko
del tega.«
POSLANICA ZA LETO 2009
Neki moš ki se je ob sonč nem za ho du spre ha jal po pu sti me hiš ki pla ži. Ko je
tako ho dil, je v da lja vi za gle dal še ne ke ga moš ke ga. Ko se je prib li žal, je vi del,
da je do ma čin. Kar na prej se je skla njal, ne kaj po bi ral in me tal v vodo. Ved no
zno va je lu čal ti sto v mor je.
Ko se mu je še bolj prib li žal, je opa zil, da mo ža kar po bi ra mor ske zvez de, ki
jih je na pla vi lo na oba lo in po eno naen krat me če na zaj v vodo.
Spre ha jal ca je to po čet je zmed lo. Prib li žal se je do ma či nu in poz dra vil: «Dober
ve čer, pri ja telj. Spra šu jem se, kaj poč neš.«
»Te zvez de me čem na zaj v mor je. Veš, zdaj je ose ka in vse te mor ske zvez de
je na pla vi lo na oba lo. Če jih ne bom po me tal v mor je, bodo po gi ni le, ker jim
bo zmanj ka lo ki si ka.«
»Ra zu mem,« je od go vo ril spre ha ja lec, »am pak na tej pla ži je go to vo na ti soče
mor skih zvezd. Či sto ne mo go če je, da bi priš li do vseh. Pre pro sto pre več
jih je. In ali se ne za ve da te, da se to naj brž do ga ja na sto ti nah plaž po vsej tej
oba li. Ali ne vi di te, da vaš trud ne po me ni no be ne raz li ke?«
Do ma čin se je na smeh nil, se sklo nil, po bral še eno mor sko zvez do, in ko jo je
za lu čal na zaj v mor je, od vr nil:«Za tole že po me ni raz li ko!«
SKRIVNOST SREČE JE V TEM,
Jack Can field in
Mark Vic tor Han sen
DA PRIČAKUJEMO MALO OD DRUGIH IN VELIKO OD SEBE.
SREČO V LETU 2009
VSEM ZAPOSLENIM V BOLNIŠNICI
ŽELIJO LABORATORIJCI
Ži vi mo v ~a su, ko se je spo sob nost spre je ma nja,
upo ra be, spre mi nja nja in pre na {a nja po dat kov
do be sed no raz {i ri la on kraj na{ih mo ~i do je ma nja.
Ko se bo ri mo pod pla zom po dat kov in in for ma cij
ve li ko krat po za bi mo na ra zu me va nje in mo drost.
Dra gi vsi, ve li ko pra ve ko mu ni ka ci je, ra zu me va nja
v praz ni~ nih dneh, ka kor tudi v vsa kem dne vu leta, ki pri ha ja.
Sreč no!
Iz tok Kos, pred stoj nik
pa to ci to loš ke ga od del ka
50

kulturne drobtinice
Cemerna starka
Pov ze la po sple tu: Nina Vi di ček
Ko je neka sta ra že ni ca umr la na od del ku za zdrav lje nje
sta rost nih bo lez ni v majh ni bol ni šni ci bli zu kra ja Dun dee
na Škot skem, so bili vsi pre pri ča ni, da za se boj ni pu sti la
ni če sar vred ne ga.
Ka sne je, ko so me di cin ske se stre pre gle do va le nje no
bor no za puš či no, so naš le to pe sem. Ka ko vost in vse bi na
sta oseb je tako prev ze li, da so ko pi je obš le vse se stre v
bol ni šni ci.
Ena od njih je ko pi jo pe smi od ne sla s se boj na Ir sko. Edina
de diš či na, ki jo je ta sta ra gos pa za pu sti la po tom cem,
je bila ob jav lje na v bo žič ni iz da ji no vic
se ver noir ske ga zdru že nja za men tal no
zdrav je (News Ma ga zi ne of the North
Ire land Associa tion for Men tal Health).
Ta pre pro sta, a zgo vor na pe sem
se je po ja vi la tudi v ob li ki
dia po zi ti vov.
Tako je ta drob na, sta ra že ni ca iz Škot ske, brez vsa ke ga fizič
ne ga imet ja, ki bi ga za pu sti la temu sve tu, zdaj av to ri ca
»ano nim ne« pe smi, ki kro ži po in ter ne tu:
Č
E
M
ER
N
A
S
T
A
RK
A
Kaj vi di te se stre?
Kaj vi di te?
Kaj si mi sli te,
ko me po gle da te?
Če mer na star ka,
ne pre več pa met na,
ne go to vih na vad,
z oč mi, za sa nja ni mi v da lja vo.
Star ka, ki izp lju va hra no
in ne od go var ja,
ko ji gla sno pri go var ja te,
‘Daj te no, po tru di te se malo!’
Star ka, za ka te ro mi sli te, da
ne opa zi stva ri, ki jih poč ne te
in kar na prej iz gub lja
no ga vi co ali če velj.
Star ka, ki vam pro ti svo ji vo lji ali
krot ko do vo li, da poč ne te kar ho če te,
jo ko pa te in hra ni te,
samo da mine dolg dan?
Je to ti sto kar mi sli te?
Je to ti sto kar vi di te?
Po tem od pri te oči, se stre,
kaj ti to kar vi di te ni sem jaz!
Po ve da la vam bom kdo sem,
ko tu kaj se dim tako mir no,
tako kot uka že te,
ko jém na vaš ukaz.
Sem de set let na de kli ca,
ki ima oče ta in mamo,
bra te in se stre,
ki lju bi jo drug dru ge ga.
Sem šest najst let no de kle,
s kri li na no gah,
ki sa nja, da bo kma lu
sre ča la svo je ga lju be ga.
Sem ne ve sta pri dvaj se tih,
moje srce po ska ku je,
ko da jem zaob lju bo,
ki me za ve zu je do kon ca živ lje nja.
Zdaj jih šte jem pe tind vaj set,
imam svo je otro ke,
ki po tre bu je jo moje vo de nje,
imam va ren in sre čen dom.
Sem žen ska pri tri de se tih,
otro ci hi tro ra ste jo,
med se boj smo po ve za ni z vez mi,
ki bi mo ra le tra ja ti več no.
Ko jih imam šti ri de set,
so moji si no vi odra sli in zdo ma,
toda ob stra ni mi sto ji mož,
ki skr bi, da ne ža lu jem.
Pri pet de se tih se ob mo jih
ko le nih zno va igra jo do jenč ki,
zo pet poz nam otro ke,
moje ljub lje ne in sebe.
Nad mano se zgr ne jo tem ni ob la ki,
moj mož je mr tev.
Ko se za gle dam v pri hod nost,
se vsa na je žim od gro ze.
Moji otro ci se od da lju je jo,
ima jo svo je otro ke,
mi slim na vsa mi nu la leta
in lju be zen, ki sem jo poz na la.
Zdaj sem star ka.
Kako kru ta je na ra va!
Sta rost je ša la,
ki iz člo ve ka na re di nor ca.
51

kulturne drobtinice
Telo usah ne,
pri vlač nost in moč iz gi ne ta.
Tam, kjer sem ne koč ime la srce,
je zdaj ka men.
Toda zno traj te sta re raz va li ne,
še ved no pre bi va mla da de kli ca.
Moje iz mu če no srce tu in tam
še ved no zna ki pe ti od ču stev.
Spo mi njam se ve se lih
in ža lost nih dni.
V mi slih ved no zno va lju bim in
po do ži va ljam svo je živ lje nje.
Mi slim na vsa ti sta leta,
ki jih je bilo pre ma lo in so pre hi tro
mi ni la,
in spre je mam nei zo gib no dejs tvo,
da nič ne more tra ja ti več no.
Zato ljud je, od pri te oči,
od pri te oči in po glej te!
Pred vami ni če mer na star ka,
pred vami sem JAZ!!
Spom ni te se na to pe sem,
ko na sled njič sre ča te sta rej šo ose bo
in se je mor da otre se te,
ne da bi po gle da li v nje no mla do du šo.
Vsi bomo ne ke ga dne na nje nem me stu!
Irma Ku mer
PRAZNE ZRAČNICE
Kako pri jet no je, ko ob 15.30 po do pol dan skem raz da ja nju
v bol ni šni ci opa ziš praz ne zrač nice na av to mo bi lu ...
Naj brž bi ob ta kem do god ku mar sika
te ri de la vec bol ni šni ce ne mo gel
os ta ti mir ne krvi.
Res je, da je na še par ki riš če že kar
dalj še ob dob je pre za se de no in vsi
„po pot ni ki“, ki pri ha ja jo po svoj „vsakda
nji kruh“ ve li ko krat za ra di tak šne
situa ci je po sta ne jo jez ni in raz …
Ob vsej svo ji po šte no sti in po zi tiv nemu
gle da nju na sle her ni vsak dan,
tudi jaz ni sem mo gla os ta ti v ko ži
pri jaz ne me di cin ske se stre!
Ni ka kor ne mo rem do je ti, da oseb je,
ki pri ha ja v bol ni šni co lah ko so de lavcu
sto ri tako de ja nje in ob tem na
nje go vem banč nem ra ču nu pov zroči
ško do za naj manj 200€ tež ko prislu
že ne ga de nar ja!
Ob tem se mi po ra ja mi sel, ali sem
ne ko mu ti sto do pold ne res sto ri la
ne kaj ne za sli ša ne ga?
Ali sem res komu sto ri la kak šno škodo?
Ali pa je bilo to samo de ja nje neiz-
mer ne jeze in hu do bi je?
Na vse zad nje sem bila ob tem mo jem dogod
ku samo ža lost na, ker sem mne nja, da
smo zdravs tve ni de lav ci kul tur ni ljud je, z
ve li ko mero ra zu me va nja in spo što va nja
do soč lo ve ka!
Ven dar sem priš la do za ključ ka, da že vr sto
let raz miš ljam po pol no ma na ro be in mo goče
pre več naiv no!
Zdaj ni čas,
da bi pre miš lje va li o
tem če sar ni ma mo.
Raje po mi sli mo,
kaj lah ko na re di mo s
tem, kar ima mo.
E. He ming way
Vse to vam v letu 2009
Dra gi čla ni Sin di ka ta zdravs tva in
so cial ne ga vars tva!
Za ba vaj te se, uži vaj te v živ lje nju, smej te
se, jo kaj te, de li te lju be zen, lju bi te se,
bo di te do bri do dru gih in do sebe.
že li SZSV - Sin di kat zdravs tva in
so cial ne ga vars tva SB NM
52

kulturne drobtinice
P.S. Ta do go dek sem (na po zi ti ven
način) opi sa la svo ji 6. let ni hčerki in
ob za ključku mo je ga pri po ve do va nja
mi je re kla:“Ma mi ca, to je bil pa en zelo
grd striček!“ In na da lje va la s svo jo mislijo:“
Upam, da nisi jez na! Glej, da ne
boš tudi ti spu sti la“ven tilčke“ temu grde
mu stričku, ker je to zelo grdo!“
Mi slim, da si reak ci jo moje hčer ke lah ko
vza me sle her ni po sa mez nik za vzgled!
Sreč no!
Novo leto nas ved no zno va vabi na
pot is ka nja sre če.
To je pot do tvo je ga srca, do last nih
že lja in vred not živ lje nja.
Ne žar lu či, ne zu na nji lesk da ril je
ne mo re ta dati. A to ple be se de in
dlan, ki si jo sti sne mo drug dru gemu,
so na mig, da smo s svo jo po močjo
in pri ja teljs tvom nek je v bli ži ni,
da v tem is ka nju ni smo sami!
Vsa ke mu po se bej že li mo oseb no doži
ve to praz no va nje No ve ga leta. Naj
vam pri ne se oseb ne ga za do voljs tva
ter miru v srcu!
Glav na se stra Ne vro loš ke od del ka
Anka Pra ho vi ć
Pred stoj nik Ne vro loš ke ga od del ka
Že li mir Boš njak
53

dober tek
Pri pra vi la Da ni ca Jo žef
Praz no va nje bo žič nih in novo
let nih praz ni kov je za vso
dru ži no in za go ste ne kaj
po seb ne ga, na ka te re ga se
vsak po svo je pri prav lja jo. Mislim
pa, da ima še naj več dela
gos po di nja, ki mora po skr be ti
za več ji del te do bro doš li ce. V
tem ča su mora biti miza že po
tra di ci ji bo ga to pri prav lje na,
kar naj bi v dru ži no pri na ša lo
bla go sta nje in ro do vit nost.
Dobrodošli za
Sama de ko ra ci ja mize je zato malo bolj
zah tev na, kar od gos po di nje zah te va malo
več ča sa in do mi sel no sti, pri po ro ča jo pa se
na rav ni ma te ria li (les, ze le nje, raz ni oreš ki,
suho cvet je, plo do vi...). Ob pri pra vi mize se
obi čaj no upo ra bi naj bolj ši pri bor in je dil ni
ser vis, ki nam po ma ga us tva ri ti pri mer no
okra si tev mize. Ob tej pri li ki se lah ko po leg
po grinj ka iz ka že tudi manj ša po zor nost, daril
ce z ime nom go sta, kar ka sne je pri po more
k ne mo te ne mu po se da nju. Če ima mo
praz nič ni okras na sre di ni mize, ta ne sme
za kri va ti po gle dov go stov, sve če pa priž gemo
ta krat, ko so vsi gost je že za mizo, saj
jim s tem iz ka že mo pri srč no do bro doš li co
in tudi samo go re nje sve če je pod nad zorom.
Kljub buj ni do miš lji ji gle de kra si tve,
se mo ra mo za ve da ti, da mora os ta ti dovolj
pro sto ra za po gri njek in naj manj 50
cm dol ži ne mize za go sta. Po gri njek se pripra
vi gle de na je dil nik, ved no pa mora biti
prvi okra sni krož nik, pod krož nik, ki os ta ne
ves čas na mizi, na ka te re ga nato po stavlja
mo dru ge krož ni ke in je obi čaj no več ji
od os ta lih krož ni kov. O po la ga nju pri bo ra
samo os nov no na vo di lo, levo od krož ni ka
po lo ži mo vi li ce, na de sno pa nož in žli co
in si cer na zu na njo stran po lo ži mo pri bor,
ki ga bomo naj prej upo ra bi li. De sert ni pribor
po lo ži mo nad krož nik in si cer za tor te
in čvr ste sla di ce male vi li ce, sred nje ve li ko
žli co za moč na te in kre ma ste sla di ce. Kozar
ce raz vr sti mo de sno nad krož ni kom in
si cer malo manj ši ko za rec za belo vino in
več ji za rde če in ko za rec za vodo, ki je brez
pec lja. Hra no po stre že mo z leve stra ni, uporab
lje ne krož ni ke pa po bi ra mo z de sne. Ob
ser vi ra nju na krož nik se dr ži mo na če la, da
naj bo por ci ja majh na, po seb no če je jedil
nik bo gat. Pri se sta vi je dil ni ka mo ra mo
pa zi ti, da se v je dil ni ku ne po jav lja jo jedi
iz is te ga ži vi la, na či ni pri pra ve hra ne naj
bodo raz lič ni in tudi barv no us kla je ni. Če,
nam vse to uspe, po tem bo oma men vonj s
krož ni ka spod bu dil br bon či ce, te bodo ožive
le, tudi po gled na oku sno pri prav lje no
jed bo mam ljiv, ča ka mo samo še na tre nutek,
da se po je di na zač ne. Pa me ten nas vet,
vsta ni od mize ta krat, ko bi še ved no ne kaj
ma le ga po je del. Sama sem lju bi te lji ca sloven
ske kmeč ke ku hi nje, zato sem se tudi
od lo či la za je dil nik s tra di ci jo, obi čaj no je
to za bo žič ni ve čer ali Sil ve stro vo: go ve ja
juha z ma sle ni mi žlič ni ki ali do ma či mi
re zan ci, pe če na rač ka, na de van svinj ski
flam, go ve di na iz juhe, za pri lo go hre nova
oma ka z ja bol ki, mlin ci, pra žen krompir,
sme ta nov štru kelj, du šen br stič ni
ohrovt, me ša na so la ta (ra dič, ze lje), za
sla di co pa hruš ke s čo ko lad no kre mo in
ore ho va po ti ca.
Nas vet: juho in ore ho vo po ti co lah ko pripra
vi te že dan prej.
GOVEJA JUHA
Za do bro juho po tre bu je mo 1,5 kg go vedi
ne, naj bo lje pr sne ga kosa ali hrb tiš ča,
ju šno ze le nja vo, vse to damo v več ji lo nec
s hlad no vodo, so li mo in po ča si ku ha mo,
juha ne sme pre več vre ti, peno po be re mo.
Ko je juha ku ha na, jo pre ce di mo in za ku hamo
žlič ni ke, ki smo jih pri pra vi li iz 4 dag
ma sla, 1 jaj ca in 8 dag pše nič ne ga zdro ba.
Ma slo do bro ume ša mo, do da mo jaj ce, ko
je zmes glad ka, do da mo zdrob. Pu sti mo
pol ure, nato pa z žli ca ma ob li ku je mo žlič nike
in jih za ku ha mo v vre lo juho. Žlič ni ki naj
vre jo 10 mi nut, nato po so do od sta vi mo.
GLAVNA JED
Po tre bu je mo manj šo rač ko, olje, sol, poper,
ma ja ron, 2 ki sli sme ta ni, 2 ja bol ki, 8
su hih sliv, 1/2 če bu le, ne sla na juha za poli
va nje; Očiš če no rač ko obri še mo do su hega,
na tre mo s so ljo, po prom, ma ja ro nom,
zu na njo pa le s so ljo. Z na re za ni mi ja bol ki, s
šti ri mi sli va mi na de va mo rač ko, po ve že mo
s su kan cem, po lo ži mo v na meš čen pe kač,
pre li je mo s vro čim ol jem in damo v pe či co
ter pe če mo pri 200° oko li uro in pol, vmes
jo po li va mo z juho in last nim so kom. Pro ti
kon cu do da mo narezano če bu lo, ku ti no,
še os ta le sli ve in spe če mo do kon ca.
Za na de van svinj ski flam po tre bu je mo 1,2
kg svinj ske ga fla ma, sol, po per, za NADEV:
54

dober tek
praznično mizo
1 žem ljo ali 5 dag be le ga kru ha, 6 dag masla,
2 žli ci se se klja ne če bu le, 10 dag mle te
te le ti ne, 10 dag mle te go ve di ne, 2 jaj ci, strt
če sen, ba zi li ka, pe ter šilj,sol po per.
Flam na so li mo, po po pra mo in za re že mo,
da do bi mo žep. Na de va mo z na de vom
(žem ljo na re že mo na košč ke in na vla ži mo
z juho, na ma slu pra ži mo čebu lo, da po stekle
ni, do da mo mle to meso, oso li mo in praži
mo). Ko se me sni sok po su ši, od sta vi mo
in vme ša mo na mo če no žem ljo, jaj ci, sol,
poper, če sen, ba zi li ko, pe ter šilj, žep za ši jemo
in pe čen ko po lo ži mo v pe kač, pri li je mo
pol za je mal ke juhe in pe če mo v za čet ku na
pri tem pe ra tu ri 220°C, ko pa meso po ru meni
tem pe ra tu ro zni ža mo na 180°C. Pe čenko
ves čas za li va mo s so kom in po po tre bi
obra ča mo. Pe če mo oko li 2 uri in pol.
PRI LO GE
Ja bolč ni hren (do ma či hren na ri baš, ga
za li ješ z vre lo juho, na ri baš ja bol ko, malo
po slad kaš, do daš kis in olje, pre me šaš) in
po nu diš to plo.
Br stič ni ohrovt oči sti mo, ope re mo in nato
blan ši ra mo v sla ni vodi, ki smo ji do da li kumi
no in če sen. Po ne kaj mi nu tah jih strese
mo na vro če olje, kjer smo že pre pra ži li
če bu lo, do da mo sla ni no, vse sku paj pre meša
mo in pu sti mo, po že lji lah ko do daš malo
ki sle sme ta ne, na me sto sla ni ne pa do daš
žlič ko maš čo be od rač ke.
Mlin ce raz lo mi mo, poparimo jih z vre lo
vodo in po kri je mo, za 10 mi nut, nato vodo
od li je mo, mlin ce stre se mo v po so do, za be limo
s so kom od rač ke in po nu di mo k rač ki.
Sku han krom pir olu piš in raz re žeš ter ga
na maš čo bi pra žiš, pro ti kon cu lah ko malo
zali ješ z juho in po so liš.
Za štru kelj po tre bu ješ vle če no testo in
na dev iz go ste sme ta ne (Mi le ra ma), 7 dag
slad kor ja, 3 jaj ca, 5 dag be le ga kru ha, li moni
na lu pi na, sme ta na za pre liv. Vle če no testo
raz vle če mo in na ma že mo z na de vom
(v skle di zme ša mo sme ta no, slad kor, ru menja
ke, li mo ni no lu pi no in tan ko na re zan
kruh, na zad nje pa še sneg), štru kelj zvi jemo
in spe če mo, oko li 45 mi nut pri 180°C.
Očiš čen ra dič ope re mo in v skle di zme šamo
z str tim če snom, so ljo, buč nim ol jem,
ku ha nim krom pir jem ali ku ha nim fi žo lom.
SLADICA
Za sla di co bomo po tre bo va li 50 dag grenke
čo ko la de, 3 žli ce sme ta ne, 2 žli ci po maranč
ne ga li ker ja, no že va ko ni ca za čimb za
me de nja ke, 4 hruš ke iz kom po ta;
Gren ko čo ko la do gro bo se se klja mo in
nad vro čo vodo raz pu sti mo in med me šanjem
do da ja mo sme ta no, li ker in za čimbe.
Kre mo ena ko mer no po raz de li mo po
de sert nem krož ni ku. Hruš ke od ce di mo, nare
že mo na krh lje in pah lja ča sto zlo ži mo na
krož nik ob čo ko la di ali v čo ko la do, po leg še
okra si mo sme ta no, čo ko lad ne os truš ke in
do da mo li stič mete. Po stre že mo s slad kim
char donayem.
Ore ho va po ti ca- krh ko kva še na: po trebu
je mo 60 dag moke, 3 dag kva sa, 1 žlič ka
soli, 2 dl mle ka, 14 dag slad kor ja, 14 dag
ma sla, 4 ru me nja ki, sol, 1 za vi tek va ni li na,
maš čo ba za mo del;
Za na dev: 40 dag mle tih ore hov, 2 do 3
dcl mle ka ali slad ke sme ta ne, slad kor ja po
oku su, 1 do 2 žli ci ruma ali sli vov ke, sneg
iz be lja kov;
Kvas zme ša mo z žlič ko moke, mle kom in
slad kor jem, po ča ka mo da se malo dvig ne,
iz vseh se sta vin na re di mo kva še no te sto,
je bolj kot za kek se, ga raz va lja mo, na maže
mo z na de vom (zmle te ore he po pa ri mo
z vre lim mle kom ali sme ta no, te ko či ne ne
sme biti pre več, do da mo rum, sli vov ko,
slad kor in na zad nje še sneg), s po moč jo
prta zvi je mo in damo v na maš čen pe kač,
zju traj po ti co spe če mo v sred nje vro či peči
ci, pu sti mo jo ne kaj ča sa v mo de lu, zvr nemo
in po sipamo s slad kor jem.
Juho po nu di mo v ju šni ku.
Na ser vir ni pla denj po lo ži mo ob robu gove
di no iz juhe, pe če no rač ko, ja bol ko, sli ve
in ku ti no do da mo še re zi ne na de va ne ga
fla ma, po sre di ni pa na de va mo ohrovt,
mlin ce, krom pir in hren. Ra dič lah ko postre
že mo v skle dah za so la to ali pa dobi
vsak svo jo so la to.
Naj na kon cu do dam samo še to, da vam želim
le pih tre nut kov ob po ku ša nju pri pravlje
nih jedi, v no vem letu pa ve li ko zdrav ja
in de lov nih us pe hov.
Do ber tek vam že li vaša ku ha ri ca Da ni ca
55

šport in rekreacija
Zdrav ka Ži ži ć
Jesenski pohod na
V ne de ljo, 23. no vem bra, smo se
» led vič ni re krea tiv ci«, na ši dru žinski
čla ni in pri ja te lji od pra vi li na
je sen ski po hod, to krat na po dročje
ob či ne Šmar ješ ke To pli ce,
toč ne je na Ko glo.
Sonč no ju tro, ne ko li ko mrz lo, nas je zo ri lo, da je po treb no na tak ni ti kako ob-
opola
či lo več, tudi ro ka vi ce in kapa sta bila
do bro doš la. Po hod niš ke pa li ce in poln
ru zak, pa sta tako ali tako na ša sprem ljeval
ca, če prav se obi čaj no iz ka že, da ma lice
iz ru za ka ni ko li ne po tre bu je mo.
To krat z Još ko to ve stra ni, Još ko Ši mic je
naš mi ni ster za šport, ni bilo prav no be nega
na mi ga za ka kr šno koli pre se ne če nje.
Ves čas se je dr žal za dr ža no, s se boj je pripe
ljal celo mamo in hčer, kar je dalo slu ti ti,
da se od prav lja mo na re sno turo. Ko smo
na še je kle ne ko njič ke lepo raz po re di li na
par ki riš ču pred Os nov no šo lo Šmar je ta, se
je pri pe ljal še en naš član, Lu žar Bran ko s
dru ži no oz. po do ma če mu pra vi jo Lu žar jev
Fran ci. In sle di jo je prvo pre se ne če nje, »mizi
ca po gr ni se«, kaj ti Fran ci, že na in hče ri
so nam pri pra vi li po gr nje no mizo pol no
slast nih do brot: vroč čaj, ka vi co, do ma če
na pit ke, di še če pe ci vo… Vsi smo se obr nili
pro ti Još ko tu in ča ka li nje go vo reak ci jo.
Na ga jiv na smeh je dal slu ti ti, to še ni vse!
Kma lu, ko smo kre ni li na pot, ki nas je vodi
la mimo do ma či je Jo že ta Gre gor či ča (ki
je tudi naš so tr pin!), se je zgod ba zna vo
56
po no vi la. To krat z do ma čim ob lo že nim
kru hom in na pit ki, ki jih je Jo že pri pra vil
za vse nas. Kar re sno smo se mo ra li »vze li
v roke«, da smo lah ko na da lje va li po na črto
va ni tra si, naj prej mimo vasi Bre zo vi ca
in po do li ni Za ve trš ce. Sle dil je prvi vzpon
sko zi vin sko go ri co Sonč nik in Rav nik. Pot
smo na da lje va li mimo Be re ti če ve zi da ni ce,
v ka te ri je bila med NOB par ti zan ska bol nišni
ca, do Tur jaš ke do li ne. Med pot jo je bilo
sli ša ti pri jet no kram lja nje in otroš ki smeh.
Po do brih dveh urah smo se povz pe li na
417 me trov z vi no gra di po ra sel hrib Ko glo.
Na vrhu hri ba sto ji cerk vi ca Sv.Le nar ta, v
ka te ri nam je sta rej ša hči dru ži ne Lu žar
pre bra la zgo do vi no kra ja in cerk ve. Ne kaj

šport in rekreacija
Koglo (Haeglein)
ča sa smo se za dr ža li na vrtu pred ce kr vi jo, s
ka te re ga se raz pro sti ra ču do vit po gled po
Šmar ješ ki do li ni in šir ši oko li ci. In ker je bil
dan son čen, smo vi de li zelo da leč.
Do ma čin ka, ki nam je od pr la vra ta cerk ve,
nas je po va bi la še v pri vat no zi da ni co, ki
se raz pro sti ra pod zem ljo, tik pod cerk vi jo.
Kaj ta ke ga člo vek res ne vidi vsak dan in
se spra šu je od kod lju dem ide je, smi sel in
na čr ti za kaj ta ke ga. Celo po se ben pro stor
ima jo za ku ha nje ze lišč nih na pit kov, vi no teko,
pro sto re za go ste, ču do vi to ku hi njo…
in prav po seb ne mize iz lesa (ko re nin dreves)
in ste kla.
Sle dil je spust v do li no sko zi Mev ce, kjer so
nas zno va us ta vi li čla ni dru ži ne Lu žar, tokrat
oče Tone in mlaj ši sin Ro man. V nji ho vi
zi da ni ci nas je ča ka lo novo pre se ne če nje:
po skuš nja vin, og led šte vil nih di plom za
do ber pri de lek ter do ma či me sni proizvo
di, kruh in nove iz bi re pe ci va. Kaj
kma lu je bilo sli ša ti tudi pe sem, kar
je po me ni lo, da je po skuš nja vin še
kako us pe la. Vmes so se nam pridru
ži li še za mud ni ki, ki jih je na plano
zva bi lo pred vsem lepo vre me in
te le fon ski kli ci, da se ima mo ču do vito
in da ne vedo, kaj za mu ja jo. Lu žar je vi so
po skr be li, da so nas »iz gub ljen ci« naš li, saj
je potk in cest med zi da ni ca mi to li ko, da se
člo vek kaj lah ko zgu bi. Dan se je na gi bal že
v poz no po pold ne, zato smo mo ra li kre ni ti
na prej. Do ma či ne smo po va bi li,da se nam
pri dru ži jo na kmeč kem tu riz mu Škr bi na,
kjer nas je ča ka lo poz no ko si lo. Ve se lje,
pe sem, žvr go le nje otrok… vse sku paj je
samo po tr je va lo, da smo pre ži ve li ču do vit
dan v druž bi pri jaz nih lju di. Ko sem se že
v mra ku vsed la v avto, se ne ka te ri še vedno
niso mo gli po slo vi ti. In vča sih se na ši
čla ni spra šu je jo, obič ja no ti sti, ki če pi jo
doma, kaj jih vle če na po hode? Kako naj
jim »po ve mo«, da se ima mo ved no zelo,
zelo lepo.
57

šport - rekreacija
KOGLO - Zgo do vin ski in umet nost noz go do vinski
pre gled.
Fran ce Blaz nik pi še, da se Ko glo (Hae glein) pr vi krat omenja
leta 1318 v kle vevš kem ur bar ju, po Mil ku Kosu pa je
vas Sela (uil la Dorflein) v li sti nah na ve de na že oko li leta
1306. Za ni mi vo je, da sred nje veš ke li sti ne ne na va ja jo cerkve.
Ta se v pi snih vi rih pr vi krat po ja vi še le v 17. sto let ju in
si cer v za pi sni kih iz let 1667 in 1677, in leta 1689 tudi v
Val va sor je vi Sla vi voj vodine Kranj ske. Za pi snik v go riš kem
ar hi vu iz leta 1753, iz ka te re ga čr pa Vol čič, pra vi, da je cerkev
pos ve če na sv. Bar ba ri, da je pri ol tar ju te svet ni ce tudi
bra tovš či na sv. Bar ba re in da so ma še va li le pri tem ol tar ju.
Kot cer kev sv. Bar ba re je stav ba vri sa na še na jo že fin skem
vo jaš kem zem lje vi du iz let 1763-1787. Če prav v kar tam
pri pa da jo čem opi su cer kev ni ne po sred no ome nje na, pa
jo lah ko pre poz na mo v tek stu, ki pra vi, »da je od cerk ve, ki sto ji na sa mem na vzpe ti ni
pri Go re nji vasi pri Šmar je ti, mo go če s stre lom do bro do se či do li no, ki le ži pred njo,
in pot, ki pri ha ja v vas.« Let ni ca 1532 in na pis v got ski mi nu sku li »GOTT HILF UND S.
ELIAS« (Po ma gaj Bog in sve ti Eli ja) na bro na stem zvonč ku v za kri sti ji go vo ri ta, da je
cer kev sv. Le nar ta do sti sta rej ša od pr vih ar hiv skih na vedb.
(VIR: Po knji gi UMETNOSTNI SPOMENIKI V ŽUPNIJI ŠMARJETA)
BOŽIČNI
TEČAJ
Tudi le tos med no vo let ni mi po čit ni ca mi orga
ni zi ra mo te čaj alp ske ga smu ča nja in deska
nja na sne gu. Te čaj bo po te kal na smučiš
ču Bela od 26.12. do 30.12.2008. V ceno
so všte ti: pre voz z av to bu som, smu čar ska
kar ta, ma li ca in uči telj. Po pred hod nem
do go vo ru si je mož no brez plač no iz po sodi
ti smu čar sko opre mo (smu či, smu čar ske
čev lje in če la de).
Pri ja ve in in for ma ci je:
nusa.more @gmail.com
Nu ša More 031 375 908
Ži va Pe ča var 031 367 086
ODRASLI
OTROCI IN
ŠTUDENTI
SMUČANJE 145,00 € 135,00 €
DESKANJE 165,00 € 155,00 €
Od hod smu čar ske ga av to bu sa bo pred tr go vi no
Tuš v Por to val du ob 8:00, pri hod pa pred vi do ma
ob 14:00.
58

nagradna križanka
NAGRAJENCI KRIŽANKE IZ PREJŠNJE
ŠTEVILKE VIZITE:
1. na gra da: Jožica ROLIH, Petelinjek - NM
2. na gra da: Dušanka PLUT, Semič
3. na gra da: Martin KASTELIC, Brusnice
Pra vil ni od go vor se gla si: PRIMARNO
ZDRAVSTVO
Na gra jen ci lah ko na gra de do bi jo oseb no v splošni
služ bi pri gos pe Bi ser ki SIMČIČ!
NAGRADE TOKRATNE KRIŽANKE SO:
1. NAGRADA: knji ga
2. NAGRADA: ma ji ca
3. NAGRADA: praktična nagrada
Pra vil no iz pol nje ne ku po ne kri žan ke poš lji te
na na slov ured niš tva!
Splo šna bol ni šni ca Novo me sto,
Šmi hel ska ce sta 1, 8000 Novo me sto,
Tel: 07 39 16 130, fax: 07 33 23 097,
e-mail: bi ser ka.sim cic @sb-nm.si

NeoSeptolete vsebujejo cetilpiridinijev klorid.
ZMAGA
ZA VAŠE GRLO.
Septolete in Septolete D z antiseptičnim delovanjem temeljito počistijo
z viri bolečine in vnetja v vašem grlu. Septolete plus pa s protibolečinskim in
protimikrobnim delovanjem hitro pomagajo pri močno bolečem in vnetem grlu.
Tudi novi člani družine Septolete, NeoSeptolete s prijetnimi okusi zelenega
jabolka, limone in divje češnje, bodo z aktivnim delovanjem poskrbeli, da bo
z vašim grlom vse v redu.
Septolete . In vaše grlo spet deluje.
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.