Glasilo Vizita - Å¡t.43

aktualno
1. Red na de lov na us pe šnost
po Ko lek tiv ni po god bi za jav ni
sek tor – prav na pod la ga
Del pla če za red no de lov no us pe šnost v skla du z do lo či li Zako
na o si ste mu plač v jav nem sek tor ju – ZSPJS (Urad ni list RS,
št. 95/07 – urad no pre čiš če no be se di lo, 17/08, 58/08, 69/08-
ZZ avar-E in ZTFI-A in 80/08) pri pa da jav ne mu us luž ben cu, ki
je v ob dob ju, za ka te rega se iz pla ču je, pri oprav lja nju svojih
red nih de lov nih na log do se gel nad pov preč ne de lov ne
re zul ta te.
Red na de lov na us pe šnost se z uved bo no ve ga plač ne ga si stema,
to rej od 01.08.2008, do lo ča v skla du z do lo či li Ko lek tiv ne
po god be za jav ni sek tor – KPJS (Urad ni list RS, št. 57/08 in 86/08
- do go vor o iz ved bi 50. čle na KPJS).
Sku pen ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti
jav nih us luž ben cev za leto 2008 zna ša 2% let nih sred stev
za os nov ne pla če. V ta ob seg sred stev se ne všte va ob se ga
sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti za di rek tor je,
ka te rim se os nov na pla ča do lo ča v skla du z ured bo vla de. Let ni
ob seg sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti upo rab nika
pro ra ču na mora biti iz pla čan v ce lo ti, ne gle de na po slov ni
re zul tat upo rab ni ka pro ra ču na.
Ob seg sred stev za iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se do loči
na pod la gi os nov nih plač jav nih us luž ben cev, do lo če nih v
skla du s po god ba mi o za po sli tvi. Pri tem se upo šte va po dat ke
o os nov nih pla čah za po sa mez ne me se ce. Na tej pod la gi
upo rabnik pro ra ču na do lo či ob seg sred stev za po sa mez no
ob dob je oce nje va nja. Če se de li tev sred stev opra vi na rav ni
or ga ni za cij ske eno te, se do lo či ob seg sred stev za iz pla či lo
red ne de lov ne us pe šno sti na enak na čin tudi za po sa mez no
or ga ni za cij sko eno to.
Os no va za do lo či tev naj viš je ga mož ne ga let ne ga zne ska za
iz pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca je osnov
na pla ča jav ne ga us luž ben ca, ki mu je pri pa da la v skla du s
po god bo o za po sli tvi za me sec de cem ber pre te kle ga leta. Če
jav ni us luž be nec skle ne de lov no raz mer je v jav nem sek tor ju
v te ko čem letu, se do lo či so raz mer ni del zne ska iz prejš nje ga
od stav ka na pod la gi os nov ne pla če, ki bi jav ne mu us luž ben cu
pri pa da la za de cem ber pre te kle ga leta.
Os no va za obra čun red ne de lov ne us pe šno sti po sa mez ne ga
jav nega us luž ben ca je nje go va os nov na pla ča za čas red ne ga
dela v oce nje val nem ob dob ju.
Ome ji tev dela pla če za red no de lov no us pe šnost je do lo če na
v 22.a čle nu ZSPJS, in si cer na let ni rav ni v vi ši ni dveh os nov nih
plač za de cem ber pre te kle ga leta (v letu 2008 je to av gu stov ska
pla ča).
De li tev sred stev za pla či lo red ne de lov ne us pe šno sti se iz vede
na rav ni upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske
eno te.
Po sto pek ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo či tev dela
pla če za red no de lov no us pe šnost se za vse jav ne us luž ben ce
iz ve de me seč no, tri me seč no ali dva krat let no. Po sto pek za ugotav
lja nje nad pov preč nih de lov nih re zul ta tov vsa ke ga jav ne ga
us luž ben ca se iz ve de pred vsa ko krat nim iz pla či lom dela pla če
za red no de lov no us pe šnost, in si cer na po seb nih obraz cih, ki
so se stav ni del KPJS.
Kri te ri ji za do lo či tev dela pla če za red no de lov no
us pe šnost:
– zna nje in stro kov nost,
– ka ko vost in na tanč nost,
– od nos do dela in de lov nih sred stev,
– ob seg in učin ko vi tost dela in
– ino va tiv nost.
Vsak po sa me zen kri te rij za ugo tav lja nje de lov ne us pe šno sti je
ovred no ten z 1 toč ko, ki po me ni do se ga nje nad pov preč nih
de lov nih re zul ta tov pri po sa mez nem kri te ri ju.
Se šte vek šte vi la točk, ki jih jav ni us luž be nec do se že, je pod laga
za do lo či tev vi ši ne dela pla če za red no de lov no us pe šnost
jav ne ga us luž ben ca. Pri do lo či tvi dela pla če za red no de lov no
us pe šnost po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca se po leg se števka
šte vi la točk po sa mez ne ga jav ne ga us luž ben ca upo šte va
tudi ob seg sred stev.
Vso ta točk po sa mez ne ga jav ne ga uslužben ca, za ka te re ga
je bilo v po stop ku ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo čitev
dela pla če za red no de lov no us pe šnost ugo tov lje no, da je
do se gel nad pov preč ne de lov ne re zul ta te, se ob ja vi zno traj
upo rab ni ka pro ra ču na ozi ro ma or ga ni za cij ske eno te.
Javni us luž be nec lah ko uve ljav lja vars tvo pra vic po po stop kih
in na na čin, ki je pred pi san z de lov no prav no za ko no da jo.
6