Glasilo Vizita - Å¡t.43

aktualno
2. Na pre do va nje jav nih
us luž ben cev v plač ne raz re de
– prav na pod la ga
Z dnem uve lja vi tve no ve ga plač ne ga si ste ma, to je s 01.08.2008,
na pre do va nje jav nih us luž ben cev po te ka na pod la gi do lo čil
Ured be o na pre do va nju jav nih us luž ben cev v plač ne raz rede
– v na da lje va nju: ured ba (Urad ni list RS, št. 51/08 in 91/08),
ki do lo ča na čin in po sto pek pre ver ja nja iz pol nje va nja po go jev
za na pre do va nje javnih us luž ben cev.
Jav ni us luž ben ci lah ko na pre du je jo v plač ni raz red vsa ka tri
leta, če iz pol nju je jo z ured bo pred pi sa ne po go je.
Na pre do val no ob dob je je čas od zad nje ga na pre do va nja
ozi ro ma prve za po sli tve v jav nem sek tor ju, v ka te rem jav ni
us luž be nec pri do bi tri let ne oce ne, ki mu omo go ča jo na predo
va nje.
Oce nje val no ob dob je je ob dob je od 1. ja nuar ja do 31. de cembra,
v ka te rem se jav ne ga us luž ben ca oce ni.
Po sto pek oce nje va nja jav ne ga us luž ben ca se iz ve de vsa ko
leto naj ka sne je do 15. mar ca.
Pri po stopku oce nje va nja se oce ni jo jav ni us luž ben ci, ki so
v prejš njem ko le dar skem letu oprav lja li delo naj manj šest
me se cev. Oce ni jo se tudi ti sti jav ni us luž ben ci, ki so za ra di
na po ti tve s stra ni de lo da jal ca od sot ni več kot šest me se cev
in ki so od sot ni več kot šest me se cev za ra di poš kod be pri
delu, po klic ne bo lez ni in star šev ske ga vars tva (po rod niš ki
do pust). Pri pre ho du na dru go de lov no me sto v ok vi ru jav nega
sek tor ja se jav ne mu us luž ben cu na pre do val no ob dob je
ne pre ki ne v pri me ru, če za se de de lov no me sto v is tem ali
niž jem ta rif nem raz re du v isti plač ni pod sku pi ni ali na is tovrst
nih ozi ro ma so rod nih de lov nih me stih v raz lič nih plač nih
pod sku pi nah, tem več mora od go vor na ose ba de lo da jal ca,
pri ka te rem je bil jav ni us luž be nec za po slen več ji del oce njeval
ne ga ob dob ja, le-tega oce ni ti in mu ko pi jo oce ne izro či ti,
ori gi na li pa os ta ne jo shra nje ni v per so nal ni mapi jav ne ga
us luž ben ca. Od go vor na ose ba mora v pri me rih, ko je jav ni
us luž be nec pri enem de lo da jal cu za po slen manj kot šest
me se cev in se za po sli pri dru ge mu de lodajal cu v jav nem
sek tor ju, iz ve sti po sto pek oce nje va nja in po da ti oce no za to
ob dob je. De lo da ja lec, pri ka te rem jav ni us luž be nec iz pol ni
po goj naj manj še stih me se cev za po sli tve, mora upo šte va ti
vse pred lo ge ocen pred hod nih de lo da jal cev jav ne ga us lužben
ca in na tej pod la gi do lo či ti oce no jav ne ga us luž ben ca v
oce nje val nem ob dob ju.
Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga
do lo či od go vor na ose ba, mora naj ka sne je do 15. mar ca iz polni
ti Oce nje val ni list za oce no de lov ne us pe šno sti jav ne ga
us luž ben ca v oce nje val nem ob dob ju ter jav ne ga us luž ben ca
sez na ni ti s pi sno oce no in z ute me lji tvi jo.
Od go vor na ose ba ozi ro ma na dre je ni jav ne ga us luž ben ca, ki ga
do lo či od go vor na ose ba in oce nju je jav ne ga us luž ben ca pri ocenje
va nju jav ne ga us luž ben ca upo šte va na sled nje kri te ri je:
1. re zul ta ti dela (stro kov nost, ob seg dela, pra vo ča snost),
2. sa mo stoj nost, us tvar jal nost, na tanč nost pri oprav lja nju
dela,
3. za nes lji vost pri oprav lja nju dela,
4. kva li te ta so de lo va nja in or ga ni za ci ja dela,
5. dru ge spo sob no sti v zve zi z oprav lja njem dela (in ter dis cipli
nar nost, od nos do upo rab ni kov sto ri tev, ko mu ni ci ra nje,
dru go).
Oce na de lov ne us pe šno sti jav ne ga us luž ben ca v oce nje valnem
ozi ro ma na pre do val nem ob dob ju se toč ku je in je lah ko:
- od lič no - 5 točk (od lič no oprav lje no delo, to je vi so ko nad
pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- zelo do bro - 4 toč ke (zelo do bro oprav lje no delo, to je nad
pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- do bro - 3 toč ke (do bro oprav lje no delo, to je v skla du s priča
ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja),
- za do vo lji vo - 2 toč ki (za do vo lji vo oprav lje no delo, to je delno
pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je oce nje va nja) in
- ne za do vo lji vo – ne toč ku je (ne za do vo lji vo oprav lje no
delo, to je v ce lo ti pod pri ča ko va nji gle de na kri te ri je
oce nje va nja).
Ti sti jav ni us luž ben ci, ki v na pre do val nem ob dob ju do se že jo:
- ob pr vem in dru gem na pre do va nju naj manj 11 točk,
- ob tret jem in če tr tem naj manj 12 točk,
- ob pe tem naj manj 13 točk,
- ob na dalj njih na pre do va njih naj manj 14 točk,
na pre du je jo za en plač ni raz red.
Jav ni us luž ben ci, ki iz pol nju je jo pred pi sa ne po go je, lah ko na predu
je jo za naj več dva plač na raz re da, če ob pr vem na pre dova
nju do se že jo naj manj 14 točk, ob na dalj njih na pre do va njih
pa 15 točk.
Jav ne mu us luž ben cu, ki na pod la gi se štev ka treh let nih ocen
ni zbral za dost ne ga šte vi la točk za na pre do va nje, se po nov no
pre ve ri iz pol nje va nje po go jev za na pre do va nje na sled nje leto
ob pre ver ja nju iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje. Jav ni
us luž be nec na pre du je, ko sku paj do se že tri oce ne, ki po me ni jo
iz pol ni tev po go jev za na pre do va nje. Pri tem se upo šte va jo tri
na ju god nej še oce ne v ob dob ju od zad nje ga na pre do va nja.
Jav ni us luž be nec na pre du je za en plač ni raz red, če je v ča su od zadnje
ga na pre do va nja ozi ro ma prve za po sli tve pre te klo naj manj šest
let in je v tem ob dob ju do se gel pov preč no oce no naj manj do bro.
7