SRAUF pomlad-jesen 2010-11 - Ã…Â olski center Celje

Klemen in Vesna
med najboljšimi
S sošolcema se je pogovarjala Tjaša Terčič, M-1. e
Na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije se je v januarju
zaključil projekt Ker se trudim. V okviru tega projekta je bilo najbolj
pridnim dijakom prvih letnikov podeljenih 8 prenosnih računalnikov.
V razredu M-1. e sta si prenosni računalnik prislužila kar dva dijaka,
in sicer Vesna Pinter in Klemen Klavs.
Najprej obema čestitam. Gotovo sta vesela nagrade. Ali sta
pričakovala, da bo kateri od vaju dobil računalnik ali celo oba?
Vesna: Ne, nagrade nisem pričakovala, niti si nisem mislila, da bom
zanjo predlagana. Tudi potem, ko sem izvedela, da so me zanjo
predlagali, je nisem pričakovala, ker sva bila predlagana dva iz
istega razreda in Klemen je vseskozi deloval uspešneje od mene.
Klemen: Ja no, tudi jaz nisem pričakoval, ker sem vedel, da je na
naši šoli veliko super dijakov. Kanček upanja pa je, tako kot
v vsakem, seveda obstajal.
Vaju je bilo kaj strah konkurence.?
Vesna: Sprva niti ne, kajti nagrade nisem pričakovala. Vedela
sem, da ima naša šola veliko odličnih dijakov in veliko takšnih, ki
imajo mnogo skritih talentov. Zato si sebe nisem predstavljala med
nagrajenci.
Klemen: Strah? Niti ne, kasneje pa, ko sem izvedel, koliko je
predlaganih, pa me je malce »zaskrbelo«, če temu lahko tako
rečemo.
Sta se za nagrado zelo trudila? Koliko se je treba učiti, da
si »najboljši« in koliko prostega časa vama poleg šolskih
obveznosti še sploh ostane? Kako ga preživita?
Vesna: Sprva za nagrado sploh nisem vedela. Vseskozi sem se
trudila zase in ne za nagrado, ker menim, da je znanje tisto,
ki mi bo vedno ostalo, in zame je to že dovolj velika nagrada.
Moj začetni uspeh v srednji šoli je tudi zasluga mojih učiteljev v
osnovni šoli. Spoznavam, da so me zelo dobro pripravili na srednjo
šolo, na način dela v njej, vsaj tako kažejo rezultati. Že danes
sem jim zelo hvaležna za ves trud, ki so ga vložili vame, in za vse
potrpljenje, ki so ga imeli z mano. Resnično sem vesela in hvaležna
za to, da so me tako dobro pripravili na srednjo šolo.
Prepričana sem, da če ti je snov zanimiva, ti bo čez čas tudi
razumljiva, seveda se je potrebno kdaj pa kdaj tudi malo bolj potruditi
ter žrtovovati kakšno urico prostega časa. Učim se tako, da si
skušam narediti snov zanimivo, da me pritegne. Ker sem pri učenju
»trmasta«, si rada ustvarim problem, ki ga, čeprav z muko, na koncu
tudi rešim. Seveda imam tudi svoj prosti čas, brez katerega zagotovo
ne gre. Rada ga preživim zunaj, se ukvarjam s psom ali pa se družim
s prijatelji, najde pa se čas tudi za televizijo.
Klemen: Za nagrado se nisem posebej trudil. Tudi učim se ravno
toliko, kolikor je potrebno. Veliko stvari si hitro zapomnim, če me
vsaj malo zanima, pa sploh ni problema. Ja, tudi prosti čas ostaja,
celo precej ga je. Preživim pa ga tako kot skoraj vsak najstnik, pred
televizijo, računalnikom, zunaj …
Kaj vse je štelo v tem izboru najboljših dijakov?
Oba: V tem izboru dijakov so šteli: povprečje ocen, odnos do soljudi,
odnos do predmetov in dela, zainteresiranost za delo oz. učenje.
Kdo je sponzoriral računalnike oz. komu se je treba še posebej
zahvaliti, da vas je 8 srečnežev dobilo prenosne računalnike?
Oba: Računalnike so sponzorirala različna podjetja, ki sodelujejo z
našo šolo. To so podjetja, ki dijake iz naših izobraževalnih programov
kasneje tudi zaposlujejo in jim pomagajo pri opravljanju prakse.
Za nas so bila to podjetja: Cetis Celje, Emo Orodjarna, Grafika
Gracer, Radio Fantasy, Štore Steel in Pivovarna Laško.
Ob tem je zelo pomembno, da se kljub krizi in slabim časom zaveš,
da ima tvoj poklic prihodnost ter da se zanj splača potruditi.