LeGra - Å olski center Novo mesto

ZAŠČITA LESA NA PROSTEM
Ker je les naraven material, je podvrţen napadom škodljivcev (glive, ţuţelke) in vremenskim
vplivom (voda, svetloba), še posebej, če je vgrajen na prostem. Zato ga moramo ustrezno
zaščititi.
Največji sovraţnik lesa so glive, ki za razvoj potrebujejo dovolj vlage in ustrezno
temperaturo. Nekatere les samo obarvajo (npr. glive modrivke) in ne poslabšajo mehanskih
lastnosti, druge pa lahko povzročijo rjavo in belo trohnobo, ki zmanjšata tudi trdnost in maso
lesa. Rjava trohnoba je značilna predvsem za iglavce in povzroči, da se les temnejše obarva in
kockasto razpoka. Bela trohnoba se pogosteje pojavi pri listavcih, ki se svetlejše obarvajo in
na koncu razpadejo na vlakna.
Tudi lesne ţuţelke povzročajo veliko škode, saj s svojimi rovi, ki jih nekatere ličinke vrtajo
tudi več let, les lahko popolnoma uničijo. Med največje uničevalce stavbnega lesa pri nas
spada hišni kozliček. Ličinke se pogosto nahajajo v ostrešjih, kjer vrtajo ovalne rove premera
6–10 mm, so bele barve in dolge 20–30 mm.
Ţal navadno znake napada gliv in insektov opazimo šele takrat, ko je ţe prepozno, zato
moramo veliko skrb posvetiti ustrezni zaščiti lesa.
Za zaščito lahko največ naredimo ţe pri načrtovanju in vgradnji lesenih konstrukcij. Les
moramo dvigniti od tal, da preprečimo vlaţenje, in ga po moţnosti pokriti ali pa omogočiti, da
voda čim hitreje odteče. Pri tem moramo paziti tudi na nemoteno kroţenje zraka okoli lesa.
Najboljše je, da izberemo drevesne vrste, ki so ţe naravno bolj odporne (npr. hrast, kostanj,
robinija, macesen), manj odporne (npr. smreka, jelka, bor) pa ustrezno kemično zaščitimo.
Pred premazovanjem moramo les posušiti na ok. 15 % vlaţnosti, ker s tem povečamo
njegovo odpornost in zmanjšamo delovanje po vgradnji. Les mora biti čist in gladek,
pomembna pa sta tudi temperatura in vlaţnost zraka. Najprimernejši čas za zaščito lesa je
pomlad in zgodnja jesen. Če je prevroče, se premaz prehitro suši, v mrazu pa lahko vodni
premazi zmrznejo ali pa spremenijo sestavo.
Za zaščito lesa, ki bo izpostavljen škodljivcem in vremenskim vplivom, kot so npr. zunanja in
garaţna vrata, okna, napušči, brunarice, balkonske ograje, lahko poskrbimo tudi sami.
Na površino lesa najprej nanesemo biocide, v katerih so insekticidi in fungicidi, ki ščitijo les
pred napadi ţuţelk in gliv. To so različne kemične spojine (bakrove in borove spojine,
permetrin, tanin) raztopljene v vodi ali organskih topilih, ki se vpijejo v les nekaj milimetrov
globoko.
Nato površino premaţemo z lazurami, ki ščitijo pred vremenskimi vplivi in les lahko tudi
obarvajo, pri čemer pa ohranijo njegov naravni videz in povečajo sijaj. Hkrati pa lazure tudi
preprečijo izhajanje biocida na površino. Nanašamo jih v dveh ali treh nanosih. Poznamo
tanko- in debeloslojne lazure. Za manj izpostavljene površine in notranje prostore
uporabljamo tankoslojne, za bolj izpostavljene površine, kot so npr. okna, zunanja in garaţna
vrata, pa uporabljamo debeloslojne ali lak lazure, ker tvorijo debelejši film in vsebujejo
dodatno zaščito pred UV svetlobo.
14