HS 9 - Historični seminar ZRC SAZU

Gregorijanski koral in njegova izvedba
zaključijo na tonu g, ki je tudi finalni ton 8. modusa, pogosto pa so prisotni
tudi drugi pomembni toni 8. modusa. 87
Dvakrat se melodija spusti do nizkega d; enkrat se pri tem dotakne celo
c-ja (»egredietur«), vendar nobena pomembnejša fraza ni zaključena v nizkem
delu. Večinoma so v responzoriju prisotne fraze v obliki lokov z razponom
od tona f ali g do c1 (na besedah »virga«, »iesse«, »ascendet«), nekaj je
polovičnih lokov (npr. na besedah »radice«, »renum«) in nekaj fraz, zgrajenih
na principu gibanja okrog določenega tona (g in c1; npr. »erit iusticia«). Zanimiva
je fraza, ki se odpira navzgor in se po visokem d-ju (d2) dotakne še
zgornjega e-ja (e2); glasbeno predstavlja klimaks speva (»cinctorium«).
Verz se začne z vmesno noto intonacije 8. psalmovega tona, nato pa
preide na recitacijski ton c1, preden se spusti do finalnega tona g. Prav tako
je sestavljen iz kratkih fraz, večinoma takšnih v obliki loka med g-jem in
zgornjim c-jem (c1).
V tem zmerno melizmatskem spevu ne bomo našli dolgih melizmov;
najdaljša dva obsegata po 12 not, eden je v responzoriju in drugi v verzu
(»radice«, »intellectus«), sicer pa v enem melizmu najdemo tudi po 11 ali 9
not, običajno pa manj. Po drugi strani je pretežno silabično uglasbenih besed
malo in zato po svoji prepričljivi deklamativni preprostosti na nevsiljiv način
izstopajo iz svojega glasbenega okolja: to so npr. besede »iusticia«, »cingulum
lumborum« ali »spiritus sapientie«, ki so uglasbene pretežno silabično
okrog pomembnih tonov (g, c1). Sodobnemu opazovalcu se lahko zdi, da je
prav ta namerna preprostost največji dokaz o pravičnosti, zvestobi in modrosti
prihajajočega Mesije. Spev je preprost, a za izvedbo kljub temu dokaj
zahteven.
Zapisi in izvedbe responzorija Egredietur virga: srednjeveški žički
antifonarji in sodobni kartuzijanski antifonar
Če si ogledamo zapis obravnavanega responzorija v vseh šestih srednjeveških
žičkih antifonarjih (Glasbeni primer 1), vidimo, da je melodija z
vidika intervalov med toni skoraj identična. Eno posebno mesto z nekoliko
drugačno melodijo najdemo na besedi »et [fides]« v rokopisu 145, kjer imamo
namesto punctuma na tonu f pes na tonih fg. Morda je imel ta pes tudi rokopis
273, kjer je to mesto zaradi kasnejših korektur zabrisano.
Drugačno podobo dajejo zapisi ritma. Isti melodični postopi so v rokopisih
pogosto zapisani z različnimi notnimi figurami, po drugi strani pa
imajo značilne notne figure (tj. nevme oz. značilne povezave kvadratnih
not v posamezne figure, prim. Tabelo 1 v Prilogi) v posameznih rokopisih
lahko različne oblike oz. so lahko zgrajene iz različnih elementov (prim. npr.
87
O razmerju med modusi in psalmovimi toni prim. Snoj, Gregorijanski koral, str. 82–84.
113