HS 9 - HistoriÄni seminar ZRC SAZU
HS 9 - HistoriÄni seminar ZRC SAZU
HS 9 - HistoriÄni seminar ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Katarina Šter<br />
Rokopis 273 izkazuje posebno razumevanje glasbe, ki je bila v času<br />
njegovega nastanka še del širšega glasbenega življenja. Še bolj kot za 13.<br />
stoletje je bilo takšno dojemanje značilno za predhodna stoletja, ohranilo pa<br />
se je še v tistem času: razumevanje melodije korala, v katerem tonske višine<br />
niso najpomembnejši glasbeni aspekt. Enako pomembna sta skupinjenje v<br />
zaporedje melodičnih obrazcev, sosledje formul oz. drobnih gest – lahko bi<br />
rekli tudi figur in skupin figur–, in značilna izvedba, povezana z osnovnimi<br />
glasbenimi značilnostmi spevov, kot je npr. modus. 90 Ko je bila glasbena<br />
zavest o teh obrazcih še živa in je nekaj pomenila, so imeli tudi posamezni<br />
obrazci povsem drugačen pomen kot v poznejših časih, ko se je modalna<br />
zavest izgubljala.<br />
Skupinjenje not v figure je tesno povezano tudi zgolj z izvajalskim in<br />
interpretacijskim aspektom, ne le s strukturo glasbe. Izolirana nota v skupini<br />
ima večjo težo kot tista, ki je vključena v nek verižni prehod; podobno velja<br />
običajno za prvo ali zadnjo noto posameznih figur. Note z večjo napetostjo se<br />
izmenjujejo s tistimi z manjšo napetostjo, zato je takšna izvedba razgibana in<br />
živa, čeprav ni nujno hitra. V zapisu s samimi verigami kvadratnih not ni nobenih<br />
razlik v napetosti, prehodnosti in teži not, zato je možnost monotonega<br />
in počasnega petja dosti bolj verjetna.<br />
V primerjavi s sodobnim antifonarjem so si žički srednjeveški rokopisi<br />
med seboj pravzaprav še dokaj podobni. Res je, da v njih najdemo različno<br />
členjene zapise iste melodije. Najbolj podrobno razčlenjeni oz. ritmično diferencirani<br />
so zapisi v zgodnjem rokopisu – rokopisu 273, kjer so dolgi melizmi<br />
skrbno členjeni na več drobnih notnih figur. V kasnejših rokopisih je melodija<br />
členjena drugače ali pa se členitev ponekod celo izgubi. Ista vsebina se je<br />
glede na notacijo v kasnejših rokopisih razumela drugače – z drugačnimi figurami.<br />
Še vedno pa je bila pomembna. Zakaj bi sicer ti rokopisi sploh zapisovali<br />
posamezne figure, ko pa je za kopista toliko lažje pisati dolge verige not,<br />
v katerih mu ni treba odstavljati peresa? Figure so ostale pomembne za značaj<br />
in ritmično interpretacijo melodije, so pa tudi lažje za učenje melodij na<br />
pamet. Če povzamemo poenostavljeni primer: dogajanje v glasbenem času je<br />
v posamezne drobce ali dogodke v žičkih rokopisih poznega srednjega veka<br />
razčlenjeno nekoliko manj, predvsem pa drugače kot v rokopisu 13. stoletja.<br />
Še vedno pa žički rokopisi izražajo težnjo, da bi to glasbeno dogajanje uredili<br />
v posamezne dogodke in hierarhijo med njimi – v zgodbo.<br />
90<br />
Prim. Treitler, Reading and singing, str. 156, 159 in 162.<br />
116