Poročilo o ravnanju z okoljem, varnostjo in ... - Cinkarna Celje

25
POROČILO O RAVNANJU Z OKOLJEM IN
VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU
ZA LETO 2011
Št. poročila : 01/12/ POR
Celje, maj 2012

Kazalo
Uvodna beseda predsednika Uprave in generalnega direktorja ............................................................................... 3
Kratek opis podjetja .................................................................................................................................................... 5
Poslovni podatki o podjetju........................................................................................................................................ 5
POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI, RAVNANJA Z OKOLJEM, VARNOSTJO IN ZDRAVJEM ............................... 7
Metodologija porOčanja ............................................................................................................................................. 8
Proizvodne zmogljivosti .............................................................................................................................................. 8
Novi proizvodi ............................................................................................................................................................. 8
Trajnostni razvoj ......................................................................................................................................................... 9
Raziskave in razvoj s področja varstva okolja in zdravja zaposlenih ......................................................................... 9
Vlaganje v okolje ....................................................................................................................................................... 10
Vodenje sistema varovanja zdravja zaposlenih in varstva okolja (ZVO)................................................................. 11
Organiziranje vodenja varstva okolja in varovanja zdravja zaposlenih .................................................................. 13
Tehnike vodenja zaščite okolja in varovanjem zdravja ........................................................................................... 13
Dosežki na področju varovanja zdravja zaposlenih in varstva okolja ..................................................................... 15
Podatki o okolju ................................................................................................................................................... 15
Podatki o varnosti in zdravju pri delu.................................................................................................................. 26
Izpolnjevanje zakonodajnih in drugih zahteve ........................................................................................................ 29
Komunikacija in izobraževanje ................................................................................................................................. 30
Pritožbe ..................................................................................................................................................................... 32
PRILOGA: PODATKI O OSNOVNIH INDIKATORJIH ZVO ............................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.
POR 2011
2

UVODNA BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA
Varovanje in skrb za okolje sta med najpomembnejšimi
vodili našega dela in predstavljata sestavni del
dolgoročne strategije družbe Cinkarne Celje d.d..
Zavedamo se odgovornosti pri uresničevanju globalnih
razvojnih ciljev, ki spoštujejo načela sonaravnega
razvoja saj verjamemo, da uspešno poslovanje ni
pomembno samo za nas same temveč za celotno
gospodarstvo in družbo kot celoto. V razmerah čedalje
močnejše konkurence smo lahko poslovno učinkoviti le s
pravim odnosom do okolja in zdravja.
Pred vami je četrto poročilo o okolju varnosti in zdravjem
pri delu s katerim se predstavljamo zainteresirani javnosti
in dvanajsto poročilo o odgovornem ravnanju z okoljem, s
katerim izkazujemo svoj odnos do okolja, zdravja in
družbe v Združenju kemijske in gumarske industrije
Slovenije, ki izvajajo v svojem podjetju Program
odgovornega ravnanja v skladu z načeli te prostovoljne
iniciative, ki jo spodbuja ICCA – Mednarodni svet
kemijskih združenj in CEFIC – Evropski svet kemijske
industrije.
Z izvajanjem politike ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem zaposlenih in politike kakovosti na vseh področjih in z
doseganjem okoljskih ciljev sledimo strategiji podjetja, katere vizija je obvladovati vplive naše dejavnosti na ožjo in
širšo okolico. V pomoč nam je integriran sistem standardov ISO 14001 ter OHSAS 18001 in sistem ravnanja z okoljem
po uredbi EMAS na lokaciji v Mozirju.
V letu 2011 smo sledili zastavljenim ciljem omejevanja vplivov na okolje,
zaposlenih, izboljšanju kakovosti proizvodov in storitev in uvajanju novih.
ter vplivov na varnost in zdravje
Nadaljujemo s projekti za optimizacijo proizvodnih procesov in povečanjem varnosti proizvodnje. Uspešno teče tudi
projekt optimiranja rabe energije.
V vseh poslovnih enotah in službah smo v večji meri uspeli zmanjšati porabe materialov in posredno znižati stroške.
Cinkarna je kot proizvajalec in uvoznik kemikalij izpolnila zahteve uredbe REACH, ki opredeljuje ravnanje s
kemikalijami na ravni celotne EU in vzpostavlja boljši pregled nad varnim ravnanjem s kemikalijami in zmanjšuje
tveganja, ki jih kemikalije prinašajo za zdravje ljudi in okolje.
POR 2011
3

Zainteresirano javnost smo obveščali o svojih dejavnostih tako na področju poslovanja, prodaje, novih izdelkov, o
obratovanju suhega zapolnjevanja sadre kot tudi s podatki o ravnanju z okoljem v našem podjetju. Odzivali smo se
na vsa vprašanja javnosti in komunicirali z lokalno skupnostjo in mediji.
Poudarjeno in izredno uspešno je bilo delovanje z mladimi. Že četrto leto sodelujemo z mladimi iz osnovnih šol z
natečaji pri katerih spodbujamo razmišljanje o odnosu do okolja, v lanskem letu s poudarkom na pomenu kemije in
izdelkov našega podjetja, razpisujemo raziskovalne naloge za dijake srednjih šol in študente.
Naši cilji v prihodnjem letu so usmerjeni še k večji racionalizaciji porabi materialov in energije, zmanjševanju
negativnih vplivov na okolje v smislu zmanjševanja emisij in odpadkov, izboljšanju pogojev za varno in zdravo delo,
izboljšanju kakovosti storitev, razvijanju optimalnih metod dela ter zniževanje stroškov.
Predsednik Uprave- generalni direktor
Tomaž Benčina, univ.dipl. inž.metal. in univ.dipl.ekon.
.
POR 2011
4

KRATEK OPIS PODJETJA
Cinkarna Celje, d.d. sodi s svojo 139 letno tradicijo neprekinjenega delovanja med najtrdoživejša podjetja
slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja metalurgija, z zagonom
tovarne pigmenta titanovega dioksida v letu 1973 in njeno kasnejšo širitvijo pa se Cinkarna Celje, d.d. uvršča med
podjetja kemijsko predelovalnega sektorja. S 1.063 zaposlenimi, ki letno ustvarijo 184,1 milijonov € prometa, pri
čemer je več kot 85 % prodaje ustvarjene na izvoznih trgih, zavzemamo prvo mesto v slovenskem kemijsko
predelovalnem sektorju ter se s tem umeščamo med najpomembnejša slovenska industrijska podjetja.
POSLOVNI PODATKI O PODJETJU
Zgoščen prikaz poslovanja v zadnjih štirih letih je podan v preglednici 1.
Vrednosti so v tisočih € razen na delnico
2008 2009 2010 2011
Prodaja 131.567,55 129.576,27 153.392,07 184.067,76
Čisti poslovni izid 799.794 1.015.660 8.884.314 25.498.313
Kapital (31.12.) 97.715.607 98.763.564 106.881.948 127.512,33
Donos na kapital 0,8 % 1,0 % 9,08 % 25,5 %
(ROE)
Podatki na delnico
-čisti poslovni izid 0,98 1,25 10,91 31,3
-izplačane dividende
Bruto 3,22 / 1,25 4,35
Neto 2,42 / 1,00 3,48
-kapital 120,0 121,2 131,2 156,5
-tržna cena(31.12.) 72,0 49,4 58,2 84,5
Število delnic 814.626 814.626 814.626 814.626
Št. delnic z glas. 812.477 812.477 812.477 812.477
pravico
Število delničarjev 1.770 1.735 1.696 1603
(31.12.)
Število zaposlenih
(31.12.)
1.113 1.079 1.053 1.063
Preglednica 1: Poslovanje po letih (več podatkov v letnem poročilu 2011)
Poslovno leto 2011 je bilo za Cinkarno več kot uspešno, celo rekordno. Brez dvoma so poslovni rezultati najboljši in
presegajo vse rezultate Cinkarne Celje, d.d. – zato govorimo o najboljšem poslovnem letu v 140 letni zgodovini
podjetja. Dolgoročna strategija osredotočena na povečanje tržnih deležev, koncentracijo agresivnosti na
najdonosnejših trgih, razvoj dolgoročnih trženjskih partnerstev ter optimiranje surovinskih virov, se je ob
konzervativni politiki financiranja pozitivno celostno udejanjila v vrhunskih rezultatih in donosih.
Skupna prodaja, donos iz poslovanja in čisti poslovni izid pomembno presegajo rezultate dosežene v predhodnem
letu, prav tako pa so pomembno višji tudi od sicer zastavljenih ciljev poslovnega načrta 2011.
V obravnavanem obdobju smo posebno intenzivno izvajali aktivnosti vezane na sanacijo okoljskih bremen. Skladno z
načrti je bila izvedena investicija odvajanja zalednih voda na vzhodnem boku pregradnega telesa Za Travnik.
POR 2011
5

V nadaljevanju tega projekta smo ocenili, da bo v prihodnjih letih potrebno izvesti večja vzdrževalna dela na
pregradnem telesu, za kar smo v breme poslovnega izida 2011 oblikovali rezervacije v višini 7 milijonov €.
Projektiranje sanacije odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (za sanacijo smo v breme poslovnega izida 2010
oblikovali rezervacijo v višini 5 milijonov evrov), je tako rekoč zaključeno. Ugotavljamo, da je bila rezervacija
oblikovana v ustrezni višini, kar pomeni, da vrednost projekta, glede na trenutno znana dejstva, ne bo bistveno
odstopala od višine rezerviranih sredstev. Sprožili pa smo tudi formalne postopke za uničenje nizkoradioaktivnih
odpadkov, za kar smo v breme poslovnega izida 2011 oblikovali rezervacije v višini 5 milijonov evrov.
Cinkarna Celje, d.d. je v letu 2011 ustvarila prihodke od prodaje v višini 184,1 milijonov €, kar je za 20 % več kot v
letu 2010. Načrtovane prihodke od prodaje smo presegli za 26 %. Skupna vrednost izvoza je dosegla višino 159,9
milijonov €, kar je za 21 % več kot v predhodnem letu. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v Nemčijo 39 %,
Italijo 14 %, Turčijo 8 %, Francijo 6 %, države bivše Jugoslavije 6 %, na Nizozemsko 5 % in v Avstrijo 5 %. Preostanek
izvoza je bil ustvarjen na drugih trgih EU, v ZDA, vzhodnoevropskih trgih, trgih Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike.
Čisti dobiček je v dvanajstih mesecih leta 2011 dosegel višino 25,5 milijonov €. Ta poslovni izid je za 187 % višji od
doseženega leta 2010, ko smo ustvarili 8,9 milijonov € čistega dobička. Pri čemer je potrebno dodati, da je poslovni
izid v letu 2011 obremenjen z vzpostavitvijo okoljskih rezervacij, in sicer, za uničenje nizkoradioaktivnih odpadkov v
višini 5 milijonov € in za obnovo ter rekonstrukcijo pregradnega telesa deponije Za Travnik v višini 7 milijonov €. Čisti
dobiček presega načrtovanega za 229 %. Poslovni načrt glede celoletnega dobička smo presegli že ob polletju 2011.
POR 2011
6

POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI, RAVNANJA Z OKOLJEM, VARNOSTJO IN ZDRAVJEM
POR 2011
7

METODOLOGIJA POROČANJA
Poročanje v tem dokumentu je ločeno za obe lokaciji industrijskega kompleksa Cinkarna Celje ali smiselno za
Cinkarno d.d.. V primeru, da gre za posamezno napravo, to v poročilu posebej navajamo. V skladu z zakonodajo,
Cinkarna vsako leto poroča o opravljanju strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, emisijah snovi v
okolje (zrak, voda, odpadki, hrup), o porabljenih sredstvih za varstvo okolja, o specifični porabi energentov in še
posebej o onesnaženosti okolja zaradi odlaganja odpadkov iz proizvodnje TiO 2 .
PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI
Obseg proizvodnje, zajemajoč proizvodnjo namenjeno prodaji ter proizvodnjo namenjeno pokrivanju internih
potreb, so v letu 2011 ob upoštevanju načel optimalnega gospodarjenja z zalogami, neposredno in posredno
narekovale tržne potrebe in vsakokratne možnosti prodaje izdelkov.
Raven proizvodnje, merjena z vzdrževanjem sistema stalnih cen, se je v letu 2011 glede na predhodno leto znižala za
2 %. Ob tem je proizvodnja za odstotek višja tudi od načrtovanega obsega. Najizrazitejši padec proizvodnje, v
primerjavi z letom 2010 beležimo pri PE Kemija Celje – 8 % in PE Grafika – 5 %. Proizvodnja v PE Titanov dioksid se je
rahlo znižala (3 %). Aktivnost po obsegu proizvodnje manjše PE Kemija Mozirje, je bila višja za 5 %. Proizvodnja v PE
Metalurgija pa se je povečala za 6 %.
NOVI PROIZVODI
Podjetje je v preteklem letu na trgu ponudilo predvsem nove proizvode, ki so posledica izboljšanih lastnosti
obstoječih oziroma jim je osnova že obstoječi proizvod. To skupino dopolnjuje vrsta tipov ultrafine oblike titanovega
dioksida (anatasni in rutilni ultrafini titanov dioksid). Gre za proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki glede na
kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko
zahtevne izdelke (samočistilni sistemi, fotovoltaika, sončne kreme, materiali z UV stabilizatorji…).
Za potrebe tiskarske dejavnosti smo dali na trg dva nova laka za tiskarsko dejavost, razvili dva izdelka, in sicer
dvokomponentni termalni razvijalec v obliki koncentrata ter nove pufre, prilagojene novim tiskarskim barvam.
Na področju izdelkov iz teflona smo trgu ponudili, kar nekaj novih izdelkov ( PTFE ventile, šobe, kompenzatorje,
elastomerna tesnila, razvili membrano za GEHO Črpalko).
Na področju gradbenega programa smo na trg dali novo izravnalno maso za zidne površine Vilakit disperzijska
notranja izravnalna masa za strojni ali ročni nanos, izboljšano cementno lepilo za keramiko Gramadur Flex. Na
področju izdelkov rastnih substratov pa univerzalni substrat Humovit RASTI.
POR 2011
8

TRAJNOSTNI RAZVOJ
Trajnostni razvoj razumemo kot odgovornost do okolja in družbe. Uresničujemo ga z:
boljšo izrabo surovin in vključevanjem varstva okolja in varnosti in zdravja v proizvodni proces,
z manjšanjem energetskih izgub,
vodenjem proizvodnje na varnejši in bolj odgovoren način,
velikim vlaganjem v razvoj in izobraževanje zaposlenih,
dvigom kvalifikacijske strukture, ki kljub dolgoročni kadrovski restrikciji za nove zaposlitve vidno raste,
z vzdrževanjem standardov kakovosti, okolja in varnosti in zdravja pri delu na vseh segmentih podjetja, s
katerim zagotavljamo spodbujanje trajnostnega razvoja
nenehno komunikacijo z zaposlenimi in zainteresirano javnostjo.
RAZISKAVE IN RAZVOJ S PODROČJA VARSTVA OKOLJA IN ZDRAVJA ZAPOSLENIH
Na projektih razvojno raziskovalnih nalog so sodelovali predvsem zaposleni raziskovalci, strokovnjaki iz posameznih
specializiranih področij podjetja ter v manjši meri sodelavci iz zunanjih znanstveno raziskovalnih institucij.
Razvojno raziskovalni dejavnost smo v letu 2011 spremljali naslednjimi okvirnimi cilji:
razviti nove izdelke in storitve,
izboljševati obstoječe izdelke,
uvesti trženje lani razvitih novih izdelkov,
preprečevanje negativnih vplivov na okolje, varnost in zdravje zaposlenih.
POR 2011
9

Izvajali so se v vseh poslovnih enotah in nekaterih službah v skladu s Planom okvirnih in izvedbenih ciljev.
Naša strateška usmeritev je še vedno razvoj proizvodov z višjo dodano vrednostjo na osnovi titanovega dioksida.
Uspeli smo tudi na razpisu ARRS za financiranje kar petih projektov, in sicer:
Razvoj naprednih procesov za doseganje visoko učinkovitih nano modificiranih tekstilnih materialov,
Razvoj naprednega TiO 2 /SiO 2 fotokatalizatorja za čiščenje zraka notranjih prostorov,
Elektronska mikroskopija in mikroanaliza materialov na submikronski skali,
Hidrotermalna sinteza močno vezanih prevlek fotokataliničnega TiO 2 na kovinskih podlagah,
Modifikacija površine TiO 2 nanodelcev – preprečevanje aglomeracije in ohranitev intrinsične
funkcionalnosti.
Obseg stroškov in naložb za namene raziskovalno/razvojne dejavnosti je leta 2011 znašal 598 tisoč € (financirano z
lastnimi viri) oziroma 0,3 % vseh prihodkov od prodaje. Znesek vseh sredstev, ki smo jih vložili v razvoj in raziskave v
letu 2011 (vključujoč sofinanciranje) pa presega 1,7 milijona €.
VLAGANJE V OKOLJE
Investicijsko dejavnost v letu 2011 smo prilagajali potrebam in možnostim. Glede na izboljšano poslovanje v letu
2011 se je znatno povečal obseg investicijskih vlaganj in je dosegel vrednost 10,08 milijonov € oziroma 34 % več kot
v predhodnem letu.
Največji del sredstev je bil porabljen za dokončanje investicije pilotnega postrojenja za ultra fini titanov dioksid.
Dokončali smo tudi rezervoar za tekoče žveplo ter obnovili lovilne ploščadi ob usedalnikih Črnega dela proizvodnje
TiO 2 . Izvedli smo tudi odvajanje zalednih voda na vzhodnem boku pregradnega telesa odlagališča sadre Za
Travnikom.
Med večjimi investicijami velja omeniti še:
prenovo IT podatkovnega centra ter delno izgradnjo proizvodno energetskega informacijskega sistema,
vlaganje v opremo za proizvodnjo termalne grafične plošče,
nabavo novih kompresorjev za 2,5 in 7,5 bar zrak,
rekonstrukcijo energetskega mostu,
kondicioniranje odpadnih kondenzacijskih vod,
prenovo pakirnice 1 v PE TiO 2 ,
namestitev rezervnega kompleta registrov za filtre namenjene filtraciji črne raztopine,
gradnjo linije za izdelavo WG formulacije bakrovega oksiklorida,
nabavo linije za razmaščevanje titancinkove pločevine,
izgradnjo čistilne naprave za dimne pline iz proizvodnje cinkovih zlitin
nabavo trajnih merilnikov emisije snovi v zrak.
POR 2011
10

2% 3% 2% 3%
investicije za VO
25%
tekoči izdatki za delovanje ČN
24%
izdatki za zaposlene v zvezi z VO
41%
izdatki za upravljanje,
informiranje, izobraževanje
plačilo storitev(čiščenje vode,
odstranjevanje odpadkov,…)
monitoringi
drugi tekoči izdatki
Diagram 1: Izdatki za varstvo okolja za leto 2011
VODENJE SISTEMA VAROVANJA ZDRAVJA ZAPOSLENIH IN VARSTVA OKOLJA (ZVO)
Zagotavljanje kakovosti na vseh področjih je sestavni del vodenja podjetja. Temelji na viziji strategije rasti in ključnih
strateških ciljih, ki so usmerjeni v doseganje zadovoljstva lastnikov, kupcev, zaposlenih in okolja, v katerem
delujemo.
Zagotavljanje kakovosti
Za doseganje ciljev poslovne politike Cinkarne je kakovost njenih izdelkov in storitev, skupaj s pravilnim izborom
izdelkov, pravočasnimi roki dobav in primernimi cenami, primarna in strateška naloga vseh zaposlenih. Zato je
kakovost v klasičnem smislu v Cinkarni stalnica že od leta 1999 s pridobitvijo certifikata.
ISO 14001, EMAS IN BS OHSAS 18001
Razmišljanja, da je za uspešno dolgoročno poslovanje potrebno upoštevati tudi pomembne okoljske vidike, je vodilo
k postopnemu vpeljevanju sistema za ravnanje z okoljem.
V razvitem svetu je sprejeta filozofija, da so kakovostni le tisti izdelki, ki so narejeni na okolju prijazen način, pri
uporabi ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje, pri izdelavi pa je poskrbljeno za varnost in zdravje zaposlenih. To
je tudi pomemben gospodarski instrument za sporazumevanje in poenotenje. Prednost uvedbe sistema za ravnanje
z okoljem v Cinkarni nismo videli le v zadostitvi okoljske zakonodaje ter v znižanju stroškov, temveč tudi v povečanju
konkurenčnosti pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij.
POR 2011
11

Zato smo se v Cinkarni, kljub dolgoletnemu aktivnemu odnosu do varstva okolja in dejstvu, da ima podjetje
proizvodne in ostale funkcije že certificirane po standardu ISO 9001 odločili, da dosedanje kakovostno ravnanje v
letu 2006 nadgradimo s sistemom ravnanja z okoljem in varnostjo in zdravjem pri delu. Tako smo najprej v PE Kemija
Mozirje po uspešno opravljeni certifikacijski presoji sistema ravnanja z okoljem v maju 2006 prejeli standard ISO
14001 z EMAS in BS OHSAS 18001. Uvajanje sistema ravnanja z okoljem in varnostjo in zdravjem pri delu v PE in
službah na lokaciji v Celju pa je Cinkarna pričela novembra 2006. V juniju 2009 smo tako potrdili skladnost našega
sistema ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem s standardom ISO 14001 ter BS OHSAS 18001 še na lokaciji v Celju.
V PE Kemija na lokaciji v Mozirju smo uspešno prestali tudi zunanjo presojo po uredbi EMAS in se vpisali kot tretje
podjetje v Sloveniji v register EMAS.
S pomočjo standardov ISO 14001 in BS OHSAS 18001 smo v podjetju oblikovali jasen sistemski pristop, ki povezuje
vse obstoječe segmente varovanja okolja, varnosti in zdravjem pri delu in vzpostavili okoljsko planiranje,
prepoznavanje izrednih dogodkov ter njihovo obvladovanje, spremljanje okoljskih parametrov ter komuniciranje z
javnostmi. Tako se bomo še hitreje odzivali na neprestane spremembe, na nove tehnološke rešitve in znanstvena
dognanja. Sistem omogoča vzdrževanje kakovosti okolja, zmanjševanje negativnih vplivov dejavnosti, boljše
medsebojno poznavanje in razumevanje ter povečanje zaupanje okolja in zaposlenih v podjetje.
Program o odgovornem ravnanju
V Cinkarni smo že na samem začetku, to je leta 1999, pristopili tudi k iniciativi Združenja za kemično in gumarsko
industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), da slovenska kemična industrija sprejme Program o odgovornem
ravnanju (Responsible Care). Responsible Care je prostovoljna iniciativa oz. prizadevanje svetovne kemijske
industrije, da doseže in pokaže napredek na področju varstva pri delu, varstva zdravja in varstva okolja. Je eden od
sistemov ravnanja z okoljem, ki pa obsega širše področje kot sistema ISO 14001 in EMAS. Na osnovi poročil o
odgovornem ravnanju, ki se pripravljaj vsako leto, nam GZS podeli pravico do uporabe logotipa Responsible Care.
Program GreenLight
Cinkarna je postala konec leta 2008 tudi član programa GreenLight, ki je prostovoljna iniciativa za preprečevanje
svetlobnega onesnaževanja, ki spodbuja porabnike električne energije v nestanovanjskem sektorju (javnem in
privatnem) k investicijam v energetsko učinkovito razsvetljavo. Partnerji programa se obvežejo, da bodo namestili
energetsko učinkovito razsvetljavo.
POR 2011
12

ORGANIZIRANJE VODENJA VARSTVA OKOLJA IN VAROVANJA ZDRAVJA ZAPOSLENIH
Kadri in izobraževanje
Za področje varstva okolja je Cinkarna pooblastila vodjo službe za varstvo okolja za naloge, ki izhajajo iz ZVO-1. V
Službi za varstvo okolja je zaposlenih 7 oseb, 4 osebe s VII stopnjo izobrazbe in 3 osebe s V stopnjo izobrazbe, ki
pokriva področja okolja, kemikalij in ionizirajočega sevanja.
Za posamezna področja v poslovnih enotah in službah so imenovane še odgovorne osebe, kot primer je za področje
ravnanja z odpadki določenih več kot 20 oseb iz posameznih obratov in služb, imenovan je skrbnik odlagališč.
Odgovornost za obratovanje čistilnih naprav je določena s poslovniki in odgovornimi osebami.
Varovanje zdravja zaposlenih, varnost pri delu in požarno varstvo ureja v okviru Službe za varstvo pri delu, kjer je
zaposlenih 5 oseb, 2 osebi s VII stopnjo izobrazbe, 1 oseba s VI in 2 osebi s V stopnjo izobrazbe. V okviru Službe za
varstvo okolja deluje tudi poklicna gasilska služba, kjer je zaposlenih 6 poklicnih gasilcev.
Zaposleni se glede na potrebe in zahteve dodatno izobražujejo. Vodimo evidence o izobraževanju. Vsako leto
izobraževanju in usposabljanju namenjamo okoli 0,2 % od celotne prodaje.
TEHNIKE VODENJA ZAŠČITE OKOLJA IN VAROVANJEM ZDRAVJA
Sistem spremljanja dosežkov, izmerjeni/izračunani/ocenjeni rezultati
Služba za varstvo okolja (SVO) v Cinkarni je zadolžena za spremljanje stanja okolja in spremljanje emisijskih
podatkov. V skladu z zakonodajo SVO skrbi za izvajanje monitoringa in poročanje na Ministrstvo za okolje in prostor.
Za izvajanje monitoringa je Cinkarna akreditirana za področje voda in za področje ocen odpadkov. Za področje
emisije snovi v zrak išče zunanje izvajalce, kakor tudi za izvajanje meritev bioloških, geoloških, hidroloških meritev in
meritev hrupa, ter za merjenje kvalitete podzemnih voda na vplivnem območju odlagališča in merjenje kvalitete
površinskih vod.
Ocena vplivov na okolje in ocena rizikov
Za nove posege v okolje in pri rekonstrukcijah Cinkarna pridobi Oceno vplivov na okolje pri pooblaščenih inštitucijah.
Velik del spremljanja stanja okolja pokriva Cinkarna sama (področje odpadnih voda in odpadkov skoraj v celoti
izvajata Služba za varstvo okolja in Služba kakovosti). Veliko meritev je trajnih, zlasti za emisije snovi iz posameznih
virov in tiste, ki pomenijo spremljanje stanja okolja. To pomeni, da se izvajajo meritve pretokov odpadnih vod, pH,
meritve meteoroloških podatkov (smer in hitrost vetra, padavine, temperatura, izhlapevanje), meritve kakovosti
zunanjega zraka in sicer koncentracija prašnih delcev - PM 10 in žveplovega dioksida - SO 2 .
PE evidentirajo napake in zastoje v procesih. V primeru, da bi le-te lahko imele vpliv na okolje, o tem obveščajo SVO,
saj je za komunikacijo z inšpekcijskimi organi in centrom za obveščanje zadolžena SVO.
POR 2011
13

Programi / aktivnosti, povezane z varovanjem zdravja in varstvom pri delu
Predpisane naloge po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ter Zakonu o požarni varnosti izvaja Služba za varstvo pri
delu (SVD).
Na področju varnosti in zdravja pri delu se v Cinkarni letno opravljajo aktivnosti, določene z zakonom in sicer:
pregledi in preizkusi delovne opreme,
meritve toplotnega okolja, osvetljenosti in ropota izvajamo samostojno po pooblastilu
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na podlagi dobljenih rezultatov se sprožijo določene
aktivnosti za izboljšanje delovnega okolja,
izobraževanje in osveščanje delavcev za varno delo:
organizacija in izvedba predavanj,
praktično izobraževanje z vidika varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih,
teoretično in praktično preverjanje znanja za zdravo in varno delo,
izdelava navodil za varno delo,
izdelava navodil za varno delo z nevarnimi kemikalijami,
revizija ocene tveganja,
organizacija meritev kemijskih škodljivosti na delovnem mestu,
obdobni zdravstveni pregledi delavcev,
ostale aktivnosti povezane z varnostjo in zdravjem pri delu.
Pripravljenost in reagiranje v primeru nesreč
Cinkarna se razvršča med obrate, ki pomenijo manjši vir tveganje za okolje po “Seveso direktivi”. Glede na redno
zbiranje podatkov o količini in vrsti nevarnih snovi, ki jih uporablja in proizvaja, načinu skladiščenja teh snovi in
načinu ravnanja z nevarnimi snovmi smo od leta 2007 v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po tej
direktivi. Izdelana je tudi Zasnova zmanjšanja tveganja za vire tveganja.
V Cinkarni je sprejeto tudi organizacijsko navodilo za obveščanje v primeru nastanka nesreč z nevarnimi snovmi.
V lanskem letu ni bilo nesreč z nevarnimi snovmi.
POR 2011
14

DOSEŽKI NA PODROČJU VAROVANJA ZDRAVJA ZAPOSLENIH IN VARSTVA OKOLJA
PODATKI O OKOLJU
Poraba vode
Nadomeščanje pitne vode s tehnološko vodo v procesih, odpravo večjega dela puščanja na vodovodnih ceveh, ter
racionalna raba, ki ju dosledno izvajamo že leta, so cilji za zmanjšanje porabe pitne vode.
0,004
0,0035
0,003
0,0025
0,002
0,0015
poraba pitne vode v
m3/EE
0,001
0,0005
0
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 2. Poraba pitne vode na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na leto za lokacijo Celje
Na lokaciji Celje smo največje zmanjšanje dosegli od leta 2001 do leta 2008 v največji meri z nadomeščanjem pitne
vode z industrijsko vodo in z zmanjševanjem izgub. V letu 2011 se je poraba vode glede na prejšnje leto povečala za
1 % .
Na enoto izdelka - ekvivalentno enoto (EE) je poraba pitne vode na lokaciji v Celju povečala za 3 %.
Na lokaciji v Mozirju smo v letu 2011 porabili za dobrih 17 % manj pitne vode v primerjavi z letom 2010. Na enoto
izdelka pa je zmanjšanje porabe za 18 %.
Vzrok zmanjšani porabi pitne vode je v strukturi izdelkov iz skupine masterbatchev, ki se proizvajajo na ICMA liniji,
saj se je v letu 2011 povečala proizvedena količina PE kvalitet barvastih masterbatchev, kjer je poraba pitne vode v
hladilne namene bistveno nižja kot pri compoundih. Del je k zmanjšanju prispevala tudi ureditev hlajenja v procesu
mešanja praškastih lakov z zaprtim sistemom.
POR 2011
15

2,5
2
1,5
1
l/kg
0,5
0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 3: Poraba pitne vode na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na leto na lokaciji Mozirje
Glavnina aktivnosti za zniževanje porabe pitne vode je že izvedena vendar je potrebno nadaljevati s preostalimi
možnimi ukrepi za varčno rabo pitne vode.
Tehnološko vodo uporabljamo samo na lokaciji v Celju in jo pripravljamo sami iz rečne vode oz jo črpamo iz zajetih
izvirov. Poraba tehnološke vode niha, trend naraščanja v letih 2001 do 2007 je delno tudi posledica nadomeščanja
pitne vode s tehnološko vodo v proizvodnih postopkih. Poraba tehnološke vode je močno odvisna od proizvodnje.
Glede na preteklo leto se je poraba povečala za 1,5 %, medtem ko se je poraba vode na enoto izdelka povečala za
3 %.
0,0515
0,051
0,0505
0,05
0,0495
0,049
0,0485
0,048
0,0475
0,047
0,0465
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Poraba tehnološke vode v
m3/EE
Diagram 4: Poraba tehnološke vode na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na leto na lokaciji Celje
POR 2011
16

Poraba energije
Poraba plina se je na lokaciji v Celju glede na preteklo leto znižala za 8 %, specifična poraba pa se je znižala za 6%.
0,4
0,35
0,3
0,25
0,2
0,15
0,1
Poraba plina v
Sm3/EE
0,05
0
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 5: Poraba plina na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na lokaciji Celje
V preteklem letu so tudi tekle tudi aktivnosti za zmanjšanje porabe električne energije vendar kljub zastavljenemu
cilju zmanjšati porabo za 1% nam cilja ni uspelo doseči. Za lokacijo Celje je bila specifična poraba električne energije
večja za 2,36 % glede na preteklo leto. Povečala se je malenkostno tudi poraba energije na ekvivalentno enoto
proizvodov (specifična poraba) saj je le ta večja za 0,15 %.
2,1
2,08
2,06
2,04
2,02
2
1,98
1,96
1,94
1,92
1,9
1,88
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Poraba električne energije
v kW/h/EE
Diagram 6: Poraba električne energije na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na lokaciji Celje
Na lokaciji v Mozirju v letu 2011 beležimo 13,7 %-no povečanje porabe električne energije na enoto izdelka v
primerjavi z letom 2010. Vzrok je pripisati predvsem proizvodnji barvastih praškastih lakov v dveh izmenah, kjer je
POR 2011
17

specifična poraba višja kot pri proizvodnji belih. Nekaj doprinese k višji porabi tudi povečana proizvodnja barvastih
masterbatchev/compoundov na ICMA liniji. Optimiranje redne proizvodnje in ostalih dejavnosti v smislu varčevanja z
energijo in zagotavljanja večje energetske učinkovitosti pa ostaja še naprej ena od glavnih nalog za doseganje
učinkovitosti na področju rabe energentov.
Diagram 7: Poraba električne energije na ekvivalentno enoto (enoto izdelka) na lokaciji Mozirje
V prakso se uvaja tudi energetski menedžment v sistemu obvladovanja porabe pare, kar pomeni, da se proizvodnja
pare prilagaja potrebam. Posledica je učinkovita izrabe pare, ki nastaja pri proizvodnji žveplove kisline in s tem
manjša poraba zemeljskega plina (varčevanje in nadomeščanje z obnovljivimi viri oziroma manjše emisije ogljikovega
dioksida in s tem povezani pozitivni ekonomski učinki).
Zavezanost k trajnostnem razvoju s pridobitvijo standardov ISO 14001, BS OHSAS 18001 ter uredbe EMAS nas
postavlja pred nove izzive:
Nadaljevanje izvajanja varčevalnih ukrepov
Sodelovanje v programu GreenLight.
Vgradnja frekvenčnih regulatorjev, EFF1 motorjev - program Motor Challenge
Izkoriščanje toplotnih virov iz obrata “S” kislina
Izobraževanje zaposlenih na področju učinkovite rabe energije (EUREM) .
Frekvenčno regulirani kompresor za proizvodnjo 7,5 barskega zraka
POR 2011
18

Emisija v vode
Cinkarna del odpadnih voda vodi na čiščenje na Centralno čistilno napravo Celje, del voda očisti sama na svojih
čistilnih napravah. Onesnaženost odpadnih voda spremljamo z rednim izvajanem obratovalnih monitoringov. Za
izvajanje ima Cinkarna akreditacijo pri Slovenski akreditacijski službi LP- 050 in pooblastilo Ministrstva za okolje.
Monitoring odpadnih, površinskih in podzemnih voda se izvaja po programih monitoringa in je skladen z zahtevami iz
okoljevarstvenega dovoljenja za lokacijo Celje. Enako velja za lokacijo v Mozirju, kjer je potrebno izvajati samo
monitoring odpadnih vod.
Rezultati monitoringa odpadnih vod na lokaciji v Mozirju in Celju so pokazali skladnost z zakonodajnimi zahtevami 1 .
Rezultati površinskih in podzemnih vod so v mejah pričakovanih vrednosti.
Na lokaciji Celje spremljamo 12 iztokov odpadnih vod. Koncentracije snovi v odpadnih vodah na podlagi katerih se
izračunavajo enote obremenitve so bile tudi v letu 2011 nizke oziroma pod mejo določitve (Cu, Cd, Cr 6+ , Ni, Pb, Hg,
KPK, AOX), število enot obremenitev (EO) je za 3 % manjše kot v letu 2010. Emisijska količina izpuščenega sulfata je
bila manjša za 7 % od lanskega leta.
3500
3000
2500
2000
1500
Enote obremenitve za
lokacijo Celje
1000
500
0
2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 8: Enote obremenitve voda za lokacijo Celje
Na lokaciji v Mozirju je z vgradnjo nove male komunalne čistilne naprave (MKČN) sedaj pet iztokov odpadnih vod od
tega dva iztoka hladilne vode in pa trije iztoki komunalne vode. Za MKČN imamo izdelane Ocene obratovanja male
komunalne čistilne naprave, ki jih je izdelalo JP Komunala Mozirje. Koncentracije snovi v odpadnih vodah so nizke ali
pod mejo določljivosti. Število enot obremenitev je minimalno (1 EO).
1 Vir: Poročilo o monitoringu odpadnih vod za Cinkarno Celje in Cinkarno Celje PE Kemija Mozirje
POR 2011
19

Emisija v zrak
V Cinkarni smo v zadnjih osmih letih za okoljske investicije namenili tretjino vseh sredstev za posodabljanje čistilnih
naprav za zrak. Uporabljajo se tehnike čiščenja, ki so primerljive z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, vse več
aktivnosti pa se izvaja v smeri zagotavljanja večje obratovalne varnosti in optimizacije. Emisije snovi v zrak
nadzorujemo s stalnimi in občasnimi obratovalnimi monitoringi, rezultati so skladni z zakonodajo, emisijske količine
se znižujejo.
Zaradi konec leta 2010 izdanega okoljevarstvenega dovoljenja za lokacijo Celje v katerem so natančno določene
zahteve glede monitoringa emisije snovi v zrak je bilo potrebno v letu 2011 izvesti ponovno monitoring v celoti
oziroma v obsegu kot ga določa okoljevarstveno dovoljenje.
Dodatno je bilo potrebno vzpostaviti tudi kvantitativne trajne meritve skupnega prahu na izpustih iz predsušenja (2
merilni mesti) in pa kvalitativne meritve skupnega prahu na mletju rude, mletju kalcinata ter mikronizaciji (7 merilnih
mest).
Na lokaciji v Mozirju v letu 2011 ni bilo potrebno izvesti občasnega monitoring emisije snovi v zrak saj se le ta izvaja
na vsake tri oziroma pet let.
Ker je v tem poročilu nemogoče prikazati vse rezultate monitoringa podajamo dva ključna emitenta za lokacijo Celje
in sicer letne količine emitiranega prahu in SO 2 .
Z v letošnjem letu določeno razpršeno emisijo skupnega prahu za leto 2010 in 2011 se emisija le tega ni bistveno
spremenila v zadnjih dveh letih. Podobno velja za emisijo SO 2 .
60,00
50,00
40,00
30,00
20,00
Celotna emisija prahu na
lokaciji Celje v t/leto
10,00
0,00
2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 9: Količina emitiranega skupnega prahu iz vseh virov na lokaciji Celje
POR 2011
20

600
500
400
300
200
žveplovi oksidi (SO2 in
SO3), izraženi kot SO2 v
t/leto
100
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 10: Količina emitiranega SO 2 iz vseh virov na lokaciji Celje
Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje v PE Kemija Mozirje za emisije snovi v zrak ne potrebujemo zaradi
nizkih emisijskih količin. Kljub temu pa vse emisije v zrak obvladovano nadzorujemo in izvajamo vse potrebne
monitoringe v časovnih intervalih, kot jih predpisuje zakonodaja. Ključna parametra sta skupni prah in celotni
organski ogljik.
600
500
400
300
200
100
Celotna emisija TOC na
lokaciji Mozirje v kg/leto
Celotna emisija prahu na
lokaciji Mozirje v kg/leto
0
2008 2009 2010 2011
Diagram 11: Količina emitiranega TOC in skupnega prahu iz vseh virov na lokaciji Mozirje
V PE Kemija Mozirje v lanskem letu ni bilo meritev emisije snovi v zrak ker je predpisano izvajanje na vsakih pet let. V
letu 2011 so emisije v zrak emitirale iz devetih izpustov za izračun letne količine so se uporabili rezultati iz leta 2009
in 2010 in pa število obratovalnih ura za leto 2011. Ker je bilo število obratovalnih ur bistveno večje kot preteklo leto
je celotna emisija večja. Vse vrednosti emisij so skladne z zahtevano zakonodajo na tem področju.
Kakovost zunanjega zraka
Cinkarna že desetletja spremlja kakovost zunanjega zraka v okolici lokacije Celje in rezultati so primerljivi z rezultati
iz merilne postaje Agencije za okolje, ki je nameščena v samem središču mesta (primerjava v diagramu 14). Iz
rezultatov meritev je razvidno, da so letne koncentracije pod mejno vrednostjo in se z leti malenkostno znižujejo ( z
izjemo lansko leto), vendar pa je število preseganj dnevnih vrednosti nad dovoljeno mejno vrednostjo. V letu 2011
smo na dveh lokacijah znotraj Cinkarne izmerili povprečno letno koncentracijo 34 mikro g/m 3 (mejna vrednost je 40
mikro g/m 3 ), število preseganj dnevnih vrednosti pa je precej naraslo glede na preteklo leto. Vzroki za preseganja so
POR 2011
21

Koncentracija (mikro g/m3)
bile precej neugodne vremenske razmere (daljša obdobja stabilnega vremena s temperaturnimi inverzijami) hkrati
pa se v zadnjih letih povečuje tudi emisija iz individualnih kurišč. Podobna ali pa še višja preseganja so po vseh večjih
mestih v Sloveniji v glavnem v zimskih mesecih.
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Merilna postaja ARSO Celje
Linearna (Mejna vrednost 40 mikorg/m3)
leto
Merilna postaja Cinkarna Celje
Diagram 12: Izmerjene povprečne letne koncentracije PM 10 v zunanjem zraku
V okolici odlagališča Za Travnikom se nadaljujejo meritve PM 10 . V lanskem letu so se izvajale na dveh lokacijah
(neposredno ob odlagališču in pa na SZ delu kraja Proseniško). Rezultati meritev za preteklo leto so
pokazali, da je povprečna letna koncentracija nizka torej pod mejno vrednostjo (letno povprečje
koncentracije PM 10 je bilo 28,2 mikro g/m 3 ) vendar pa je bilo preseženo število dovoljenih preseganj
dnevne vrednosti. Do preseganj dnevnih vrednosti prihaja samo v zimskem obdobju leta, podobno kot v
vsej Sloveniji oziroma v mestu Celje. Z gotovostjo lahko trdimo, da preseganja niso posledica suhega
zapolnjevanja sadre ampak, da na koncentracije PM 10 vplivajo v največji meri individualna kurišča in
promet ter samo mesto Celje s svojimi emisijskimi viri.
POR 2011
22

Ravnanje z odpadki
Najučinkovitejši način za spopadanje s problemom odpadkov je, da jih proizvajamo čim manj oziroma, da jih
ločujemo na viru nastanka. Sistem ravnanja za odpadki imamo v Cinkarni vzpostavljen že vrsto let. Na tem področju
še vidimo priložnosti za izboljšave zato si že par let sledijo cilji, ki težijo k zmanjševanju količine nenevarnih
odpadkov, ki se odlagajo in povečevanju količine nenevarnih odpadkov namenjenih za predelavo.
300
250
200
150
100
Mešani
komunalni
odpadki (t)
Nenevarni
odpadki za
predelavoembalaža
(t)
50
0
2007 2008 2009 2010 2011
Diagram 13: Gibanje količine odloženih komunalnih odpadkov in količine nenevarnih odpadkov za predelavo na
lokaciji v Celju
Skupna količina vseh nenevarnih odpadkov (brez sadre) se z leti zmanjšuje. V preteklem letu jih je bilo le teh na
lokaciji v Celju za 19 % manj. Količina nevarnih odpadkov pa je bila v lanskem letu večja za 17 % na račun odstranitve
večje količine azbestne kritine, kot posledica obnove strehe v valjarni. Z zaprtjem odlagališča nenevarnih odpadkov
Bukovžlak od oktobra 2010 na to odlagališče nismo več odlagali odpadkov.
3000
2500
2000
1500
1000
nevarni odpadki (t/leto)
nenevarni odpadki (t/leto)
500
0
2007 2008 2009 2010
Diagram 14: Količina nastalih nenevarnih odpadkov (brez sadre) in nevarnih odpadkov po leti za lokacijo Celje
POR 2011
23

Zelo veliko aktivnosti in finančnih sredstev namenjamo ukrepom, ki bi imeli za posledico čim manj odlaganja
odpadkov na odlagališčih. Zato izvajamo določene ukrepe že na začetku procesov, da do odpadkov sploh ne pride. V
proizvodnji titanovega dioksida, kjer nastaja največ odpadkov, smo s projektom proizvodnje bele sadre CEGIPS začeli
leta 2007. CEGIPS se uporablja kot nadomestek naravne sadre v gradbeništvu ter kot vir kalcija in žvepla v
kmetijstvu. Na trg smo plasirali tudi dva proizvoda za kmetijstvo in sicer gnojili Calcin S in Calcin Mg. S tem se
zmanjša količina odložene sadre. Teoretično namreč lahko od petih ton skupne sadre na tono TiO 2 kar 3 tone
izločimo kot belo sadro.
Gnojilo Calcin S
Količino odloženih odpadkov nam je uspelo zmanjšati za 6%. Glavnino odpadkov, ki gredo na odlaganje predstavlja
sadra iz proizvodnje titanovega dioksida.
Količina suho zapolnjene sadre je za 6 % manjša kot v preteklem letu. Količina prodanega CEGIPSA je bila nekaj več
kot enkrat večja kot v letu 2010.
300000
250000
200000
150000
100000
Rdeča sadra-RCGIPS (v tonah
s.s./leto)
Bela sadra-CEGIPS (v tonah/leto)
50000
0
2007 2008 2009 2010 ¸2011
Diagram 15: Količina odložene oz. suho zapolnjene sadre in količina proizvodnje in prodaje stranskega produkta
CEGIPS
POR 2011
24

Za rdečo sadro s trgovskim imenom RCGIPS smo pridobili Slovensko tehnično soglasje, ki potrjuje njeno primernost
za zapolnjevanje in za uporabo rdeče sadre. Sedaj potekajo še preostale aktivnosti na podlagi katerih bomo v
bodoče lahko RCGIPS tržili za namene izgradnje protihrupnih in drugih nasipov.
Na lokaciji v Mozirju se je količina nevarnih in nenevarnih odpadkov v letu 2011 zmanjšala za 7% kar je posledica
sledenje ciljem iz leta 2011.
70
60
50
40
30
20
Nenevarni odpadki v t/ leto
Nevarni odpadki v t/leto
10
0
2008 2009 2010 2011
Diagram 16: Količina nastalih nenevarnih odpadkov in nevarnih odpadkov po letih za lokacijo Mozirje
Emisija hrupa v okolje
V Cinkarni smo v sklopu modernizacije proizvodnje veliko skrb namenili tudi dodatnim protihrupnim zaščitam naprav
in nabavi manj hrupne opreme ter z raznimi organizacijskimi ukrepi poskrbeli za čim manjšo obremenitev s hrupom.
Hrup v naravnem življenjskem okolju in njegovo razširjanje spremljamo z rednimi meritvami hrupa. Meritve se
izvajajo na lokacijah okoli industrijskega kompleksa in na lokacijah okoli suhega zapolnjevanja sadre. Zadnji rezultati
meritev ustrezajo zahtevam Uredbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
POR 2011
25

št.poškodb na 100 zaposlenih
PODATKI O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
Delovno okolje
Redne kontrole delovnega okolja so bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Na njihovi
osnovi bazirajo tudi ukrepi za morebitno sanacijo delovnega mesta. V skladu z zakonodajnimi zahtevami izvajamo
redne kontrole posameznih parametrov v delovnem okolju – mikroklima, osvetljenost, ropot, kemične škodljivosti.
Mikroklima, osvetljenost, ropot
Kemičnih škodljivosti
število merilnih mest
99 25
Preglednica 2: Opravljene meritve mikroklime, razsvetljave, hrupa, kemičnih škodljivosti
V skladu z dovoljenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so preko leta potekali pregledi in preizkusi
delovne opreme.
Pregledano je bilo 445 kosov delovne opreme, za 418 kosov je bilo izdano potrdilo o brezhibnosti, pri 27 kosih
delovne opreme pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti in podani predlogi za odpravo le-teh.
Poškodbe pri delu
Eden izmed pomembnih kazalcev negativnega zdravja delavcev predstavljajo poškodbe pri delu. Čeprav se vsem
poškodbam ne moremo izogniti, pa si z različnimi ukrepi prizadevamo, da bi bilo poškodb čim manj.
5
4,5
4
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
leto
Diagram 17: Gibanje poškodb pri delu 2002 – 2011 na 100 zaposlenih
POR 2011
26

V letu 2011 beležimo 2,8 poškodb na 100 zaposlenih.
Poleg poškodb pri delu beležimo tudi izredne dogodke, pri katerih ni prišlo do poškodbe delavca ter v zvezi s tem
izvajamo ustrezne ukrepe. V skladu z zakonskimi zahtevami je delavcem v primeru poškodbe pri delu ali nenadnega
obolenja zagotovljena prva pomoč in reševanje z usposobljenimi reševalci.
Požarna varnost
Gasilska dežurna služba, ki je v sklopu Službe za varstvo pri delu, deluje 24 ur dnevno. Poleg rednih obhodov in
kontrole obratov ter skladiščnih prostorov z vidika požarnega varstva, opravlja gasilska dežurna služba tudi požarne
straže v času raznih požarno nevarnih del, ki se vršijo v posameznih obratih. V letu 2011 smo zabeležili 3 začetne
požare, ki so bili pogašeni v začetni fazi.
Na področju požarne varnosti je gasilska služba opravila še naslednje naloge:
čiščenje, vzdrževanje in popravila gasilskega orodja, naprav
meritve koncentracij vnetljivih in zdravju škodljivih plinov
požarna straža pri požarno nevarnih delih, pretakanju vnetljivih tekočin
črpanje vode v obratih
pranje cest, dvorišč, hladilnih naprav, kislinskih rezervoarjev
montaža nosilcev za ročne gasilnike in opozorilnih tabel
izvedba gasilskih vaj in vaj evakuacije
Gasilska vaja 2011
POR 2011
27

Usposabljanje zaposlenih za varno in zdravo delo
Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti je potekalo v sodelovanju s Kadrovsko splošno
službo po programu, ki ga je izdelala Služba za varstvo pri delu. Tako smo v preteklem letu izvedli teoretično in
praktično usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo in požarno varnost.
Število udeležencev teoretičnega
usposabljanja
Število udeležencev praktičnega
usposabljanja
Varnost in zdravje pri delu, požarna
varnost in evakuacije
524 386
Preglednica 3: Pregled usposabljanja delavcev
Praktično usposabljanje zaposlenih
Informiranje zaposlenih iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti je potekalo v obliki raznih člankov v
internih glasilih, preko intraneta in preko navodil za varno in zdravo delo.
Preventivno zdravstveno varstvo
S preventivnimi zdravstvenimi pregledi ugotavljamo delavčevo zdravstveno stanje ter zmožnost delavca za
opravljanje dela.
V preteklem letu je bilo opravljenih 555 preventivnih zdravstvenih pregledov.
POR 2011
28

Med dejavniki tveganja za pojav bolezni so pri pregledanih delavcih izstopali predvsem telesna neaktivnost (36%),
povišane vrednosti maščob v krvi (32%), kajenje (26%), prekomerna telesna teža (19%).
Po Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB, izstopajo motnje metabolizma maščob in debelost, povišan krvni pritisk,
bolezni hrbtenice ter okvare vida in sluha.
IZPOLNJEVANJE ZAKONODAJNIH IN DRUGIH ZAHTEVE
Zakonodaja se nenehno spreminja, zato je postopek prepoznavanja in sporočanja zahtev okoljske zakonodaje in
zakonodaje s področja zdravega in varnega dela kontinuiran proces.
V Cinkarni imamo vzpostavljene in vzdrževane postopke za prepoznavanje in dostop do zakonskih zahtev, zaznavanje
njihovih sprememb in sporočanje le teh zaposlenim, kar je ena od zahtev standardov standarda ISO 14001, OHSAS
18001 in uredbe EMAS.
Na podlagi spremljanja zakonskih in drugih zahtev s področja varstva okolja, rezultatov monitoringov, pregledov
rezultatov inšpekcijskih pregledov ter zakonodajnih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega
varstva ugotavljamo, da je delovanje Cinkarne d.d. skladno z zakonskimi in drugimi zahtevami.
V letu 2010 je bilo pridobljeno tudi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje vseh naprav na lokaciji Celje in
podaljšano za lokacijo Mozirje.
POR 2011
29

KOMUNIKACIJA IN IZOBRAŽEVANJE
Za vzpostavljanje dialoga med podjetjem oziroma organizacijo in primarno javnostjo obstaja dandanes veliko
možnosti. V Cinkarni se iz leta v leto trudimo, da bi jih čim bolje izkoristili in se izognili enosmerni komunikaciji tako,
da prisluhnemo argumentiranim razlogom zainteresirane javnosti. Pri tem je pomembno vodilo, da informacije ne
smejo biti zavajajoče.
V Cinkarni Celje se vse bolj zavedamo, da je komuniciranje temeljnega pomena. Nobena aktivnost nima prave
vrednosti, če ni sporočena tudi širši javnosti. Zato smo v letu 2011 nadaljevali z komuniciranjem z javnostjo tako, da
smo dopolnjevali naše spletne strani z vsebinami družbene odgovornosti podjetja. Delovanje našega podjetja in naša
prizadevanja učinkovitega ravnanja z okoljem smo predstavljati v raznih časopisih in publikacijah, ...
Zaposlene o aktivnostih obveščamo z internimi oblikami komuniciranja - po elektronski pošti (Aktualne novice za
zaposlene), z obvestili na oglasnih deskah in glasili (Informator, Cinkarnar, Modre strani, Zloženka uprave, zloženka
in plakat Varnost Okolje Zdravje-VOZ…).
Obisk osnovnošolcev
S sošolci smo šli v Cinkarno. Tam nas je čakala
Filipova mamica. Tam so nam pokazali
kako se tehta tovornjak in še sami smo se
tehtali. Tehtali smo 600 kg. Potem smo šli
pogledat, kako se predela zemlja. Potem smo
šli v laboratorij. In potem so nam pokazali
čarovnije. V jedilnici smo se posladkali.
Marcel
V Cinkarni Celje na različne načine sodelujemo z osnovnimi in srednjimi šolami celjske regije ter s fakultetami vseh
štirih slovenskih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov. Tako nas učenci, dijaki in študenti občasno obiščejo,
pokažemo jim laboratorije in del proizvodnje, pripravimo predavanja, sodelujemo pri izdelavi seminarskih,
diplomskih, magistrskih in drugih znanstvenih del ter na seminarjih in simpozijih.
Sodelovanje z osnovnimi šolami poglobimo z vsakoletnim natečajem. Tako smo leta 2008 spodbujali otroke z
natečajem Nariši si nagrado, 2009 smo risali Živali na odlagališčih sadre in 2010 izdelovali ptičje hišice pod sloganom
Narava sem jaz in pesnili haikuje. Ker je bilo lansko leto mednarodno leto kemije, smo z natečajem želeli pokazati
pomen kemije in izdelkov Cinkarne Celje v vsakdanjem življenju. Tako smo uspešno izvedli četrti natečaj ˝Kul
kemija˝. Podobno kot prejšnji je tudi ta doživel odličen odmev.
POR 2011
30

Ptičje krmilnice in izdelki na temo „Kul kemija”
V letu 2012 bomo nadaljevali z usmerjeno komunikacijo.
Naše podjetje ima zavidljivo zakladnico znanja, ki jo nenehno zavestno dopolnjuje z novimi spoznanji in
informacijami. Temelj naše uspešnosti so naši zaposleni, zato stalno vlagamo v njihovo znanje, zlasti s področja
okoljske problematike. Vsako leto izobraževanju in usposabljanju namenjamo 0,2 % prihodka od celotne prodaje.
Posledica tega je tudi uspešno zaključeno šolanje dveh naših zaposlenih za evropskega energetskega menedžerja. To
je za Cinkarno kot veliko porabnico energije, zelo dobrodošlo.
POR 2011
31

PRITOŽBE
V lanskem letu smo za lokacijo Celje prejeli 11 pritožb in vprašanj javnosti to je 36 % več kot v letu 2010. Pritožbe so
bile v glavnem zaradi smradu, prašenja in hrupa. Zaradi tega smo imeli tudi nenapovedane kontrolne meritve emisije
snovi v zrak in pa napovedane primerjalne meritve onesnaženosti odpadne vode iz odlagališča Za Travnikom,
preverjanje odpadne sadre in pa prašnih usedlin na več lokacijah v okolici Celja. Vsi rezultati meritev so potrdili
rezultate naših monitoringov in s tem tudi skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem in zakonodajo. Zelo veliko je
bilo obtožb preko medijev. Na lokaciji Mozirje je bila ena pritožba za katero pa se je ugotovilo, da vzrok ni bil
posledica obratovanja proizvodnje.
8
7
6
5
4
3
2
1
0
smrad prašenje hrup drugo
2008
2009
2010
2011
Diagram 18: Pritožbe javnosti na lokaciji Celje
POR 2011
32

Kontaktne osebe:
Predsednik uprave in generalni direktor: Tomaž Benčina,u.d.i.m. in u.d.e.
Članica uprave – tehnična direktorica: Nikolaja Podgoršek Selič,u.d.i.k.i.,s.
Poročilo pripravila: Bernarda Podgoršek Kovač
pooblaščenka za varstvo okolja
Delna poročila so pripravili:
Barbara Kolar za področje emisij
Otmar Slapnik za področje zdravja in varnosti
Jure Vengust za področje plana in analize
Fotografije v poročilu so posnete na območju Cinkarne:
Primož Pangerl,
Mira Gorenšek, Otmar Slapnik
POR 2011
33