Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si

podatkih Vattenfall Europe Transmission GmbH so leta
2006 predvsem zaradi tega zaznali kar 80 dni, ko se je
pojavilo kritično stanje. Leta 2007 je bilo takšnih dni
že 155. Med prvimi 29 dnevi leta 2008 so bili vsi, razen
enega (torej 28 dni) kritični, in pravijo, da so takšni
izredni primeri pri njih postali ne več izjema, temveč so
skoraj že pravilo.
Vzroke takšnemu stanju gre iskati predvsem v tem, da
se je v preteklosti električna energija proizvajala bolj
ali manj tam, kjer je bila potem tudi porabljena. Danes
vetrne elektrarne proizvajajo električno energijo na
severovzhodu Nemčije, večino te energije pa porabijo
na zahodu. Kar 40 odstotkov novih konvencionalnih
elektrarn je nastalo na vzhodu, kjer pa poraba električne
energije upada. Poleg tega prenosna podjetja z gradnjo
omrežja naraščajočim potrebam in čedalje večjim
zahtevam nikakor več ne morejo slediti.
Osem let za načrtovanje in dovoljenja
Opozorila o mogočih preobremenitvah se vrstijo
že nekaj časa. Nanje opozarja tudi Zvezna agencija
za omrežje (Bundesnetzagentur). Vzrok za počasno
načrtovanje in dovoljenja za postavitev elektrarn so
birokratske ovire. Postopek trenutno traja osem let,
pojasnjujejo pri prenosnem omrežju RWE.
Zadnje dni januarja se je največji nemški proizvajalec
električne energije RWE dokončno odpovedal gradnji
milijardo evrov vredne naložbe v elektrarno na
premog v Ensdorfu. Načrt je propadel zaradi upora
prebivalcev, nove lokacije pa RWE ne namerava iskati.
Odstop so obrazložili z negotovostjo glede prihodnjih
obremenitev pri trgovanju z emisijami – izjavili so, da so
sicer pripravljeni investirati, vendar bodo nove projekte
izpeljali le v primeru, če bodo izpolnjeni tudi vsi drugi
gospodarski pogoji za njihovo uresničitev. Evonik -
Steag je na isti dan, kljub temu, da je dobil dovoljenje
za zgraditev novega bloka elektrarne na črni premog v
mestu Herne, iz enakega razloga ustavil gradnjo.
Sicer pa je v dostopnem gradivu mogoče najti podatek,
da bo RWE v naslednjih desetih letih investiral v
nujno gradnjo lastnega omrežja skoraj tri milijarde
evrov. Do leta 2017 naj bi tako bili zgrajeni visokonapetostno
omrežje in transformatorske naprave in
postaje. Investicije zagotavljajo normalno delovanje v
prihodnosti, o posameznih projektih pa so pripravili
poročilo, ki je bilo predano Zvezni agenciji za omrežje.
Ta je že večkrat kritizirala počasno dograditev
nemškega omrežja in opozarjala na ozka grla in
izpade električne energije. Kot že omenjeno, dodatne
prenosne zmogljivosti zahteva predvsem gradnja
novih vetrnih elektrarn. Apelirali so tudi že na politike,
ki naj bi pospešili izvajanje postopkov za odobritev
gradnje, saj zdaj traja predolgo, preden se investicija
sploh lahko začne.
Sicer pa naj bi štirje upravljavci prenosnega omrežja
v Nemčiji - EON, RWE, EnBW in Vattenfall Europe -
po nekaterih podatkih do leta 2016 v dograditev in
posodobitev omrežja skupaj investirali kar šest milijard
evrov.
Mag. Natalia Varl
35
Zanimivosti
Pozdravili ratifikacijo
Lizbonske pogodbe
v Sloveniji
Joseph Daul, predsednik poslanske skupine Evropske
ljudske stranke (krščanskih demokratov) in evropskih
demokratov v Evropskem parlamentu, je pozdravil
ratifikacijo Lizbonske pogodbe v slovenskem državnem
zboru. Ob tem je dejal, da Slovenija kot predsedujoča
država postavlja lep zgled EU s tem, da jo je ratificirala
med prvimi državami. Prej kot bo proces ratifikacije
pogodbe končan v vseh 27 državah podpisnicah, prej
bo način odločanja v EU postal bolj demokratičen in prej
se bomo lahko bolje posvetili pomembnim vprašanjem,
kot so klimatske spremembe, energija, imigracije in
varnost, je še povedal. Tudi slovenski evroposlanci te
poslanske skupine so z navdušenjem pozdravili veliko
podporo pogodbi v državnem zboru. Vodja slovenske
delegacije dr. Mihael Brejc je ob tem povedal, da je vesel
slovenske ratifikacije pogodbe, s čimer je Slovenija
postala druga država članica Unije, ki je to storila.
EU namreč po njegovem mnenju potrebuje nov in
pregleden pravni temelj, ki bo zagotavljal večjo učinkovitost
evropskih institucij in hkrati zmanjšal demokratični
primanjkljaj.
Polona Bahun
www.epp-ed.eu
Mini plenarno
zasedanje Evropskega
parlamenta
Na zasedanju je sodelovala tudi slovenska poslanka
v evroparlamentu in članica Odbora za podnebne
spremembe dr. Romana Jordan Cizelj, ki je predstavila
izide konference o podnebnih spremembah na Baliju.
Spregovorila je o podnebnih spremembah in energetiki v
luči nedavne predstavitve energetsko-okoljskega svežnja
Evropske komisije ter napovedala nekatere prihodnje
dogodke s teh področij v letošnjem letu, med drugim
tudi strokovne simpozije in javne tribune, ter prihodnjo
okoljsko akcijo slovenskih šol: Ohranimo Slovenijo,
pomagajmo Afriki. Podnebne spremembe so namreč
aktualna politična tema in čedalje bolj tudi gospodarska
tema. Ne kažejo se namreč več kot nekaj oddaljenega,
temveč jih vsi občutimo v svojem vsakdanu. S tem
področjem se intenzivno ukvarjajo tako znanstveniki
kot tudi visoki politiki, odločilno vlogo pri sprejemanju
ukrepov in politik pa imajo izvoljeni predstavniki
nacionalnih parlamentov in seveda Evropski parlament.
Veliko pozornost so v tem času pritegnila pogajanja na
Baliju. Začasni odbor za podnebne spremembe, katerega
članica je tudi dr. Romana Jordan Cizelj, je pripravila
resolucijo, ki pomeni dosežke decembrske konference na
Baliju in ki jo je na omenjenem zasedanju z veliko večino
podprl tudi Evropski parlament. S tem je zastavljena
časovnica za pripravo mednarodnega dogovora, ki mora
biti dosežen do leta 2009, kar omogoča kontinuiteto
tudi po izteku Kjotskega protokola. Dr. Jordan Cizljeva
je ob tem izrazila upanje, da je moč že obstoječe in
uveljavljene mehanizme v Evropi učinkovito prenesti na
mednarodno raven, ter poudarila, da jih je treba poenostaviti
in preprečiti, da bi predstavljali nesorazmerno
veliko birokratsko breme glede na potencialne prednosti.
Polona Bahun
europarl.europa.eu